X VLJUDNO VABI OTROKE IN DRUŽINE 28. in 29. decembra ob 17. uri pri DOMINKOV! DOMAČIJI SODELUJEJO: ROGISTI IZ DORNAVE, ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI GORIŠNICE- OPZ, MPZ, MePZ TER ORFFOV ORKESTER pod vodstvom Slavice Cvitanič, KVARTET IZ SV. TOMAŽA pod vodstvom Stanka Pšaka, PASTIRCI pod vodstvom Darinke Žnidarič ANGELI pod vodstvom Irene Forštnarič PEVCI VASI pod vodstvom Konrada Kostanjevca, OSEBE PRI JASLICAH - domačini ANSAMBEL PTUJA 29.12. b® po ogibiu ŽIVIH JASLIC še V ŠPORTNI DVORANI GORIŠNICA Decembrska nočje samo navidez prijazna, vsaj meni, ki ob pol treh zjutraj razmišljam o vsem, kar bi vam , spoštovane bralke in bralci, želel sporočiti v teh vrsticah . Zunaj blešči sneg, ki je naredil adventni čas še bolj vznemirljiv in veličasten, nesramno nizka temperatura, za katero izvem v nočnih poročilih, pa me spodbuja k razmišljanju in pisanju, dasiravno me že vleče v objem postelje. Kako se zdajle počutijo tisti, ki jim grozeči mraz bistri misli? Prijetno že ni, to rad verjamem. Ves mesec december diha v pričakovanju mnogih mladih in starejših. Prvi se veselijo, slednji živijo v spominih na preteklost in srečo, ki jo je razbila nerazumljiva izguba. Življenje nosijo tokovi sem ter tja, enkrat je prijetnejše, drugič spet manj. Vendarle od decembra pričakujemo največ,z željo, da nadoknadimo tisto, kar smo med letom zamudili. Kadar delam obračun s časom, se zmeraj spomnim besed enega od profesorjev, ki je poučeval z modrimi izreki, in eden od teh je:" Čas je edina stvar na svetu, ki se je ne da nikoli več nadoknaditi." Zatorej storite vse, kar se vam zdi potrebno za ta čas in ne odlašajte z izpolnitvijo obveznosti, ki trkajo na vest. Priložnosti za druženja s sodelavci, znanci in prijatelji so del obveznosti v mesecu decembru, na katerih se sklepajo letni plani in ocenjuje uspešnost zastavljenih ciljev. Praviloma se optimistično zre v prihodnost z naivno željo, da bo v novem letu boljše. Upanje na boljše je edino, kar nam ostane, vendar samo upanje še ne prinese izpolnitve želja. Za izpolnitev le-teh je treba trdo delati. Prihaja čas, poln lepih želja in načrtov za prihodnost, ki se ga veselite. Naredite si praznovanje lepo in prijetno, pri tem pa ne pozabite, da sreče in zadovoljstva ne pogojujejo takšna in drugačna materialna nadomestila, temveč preprostost, iskrenost in ljubezen do bližnjih. Zato bodo vsa draga darila, s katerimi boste želeli kupiti naklonjenost drugih, oguljena prizadevanja, ki ne prinašajo uspeha. Naj bo torej čas do novega leta osebna meditacija, s katero boste postali takšni, kakršni bi radi bili v resnici. Ob številnih voščilih, ki jih boste prejeli, bodo nekatera formalna, druga pa bolj osebna, vam želim izpolnitev le-teh. Naj vam dobre volje za plemenita dejanja v novem letu 1999 ne zmanjka. glavni in odgovorni urednik Peter Kirič SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! PREŽIVITE LEPE PRAZNIKE, KI VAS NAJ OSREČIJO IN VAM POLEPŠAJO VSE DNI 7 NOVEM LETU 1999. TRUDILI SE BOMO, DA TUDI V PRIHODNJE IZPOLNIMO VAŠE ZAUPANJE, KI STE NAM GA IZKAZALI. VAŠ ŽUPAN SLAVKO VISENJAK OBČINSKI SVET ZAHVALA ŽUPANU ŽELIM SI, DA BI NAŠE SODELOVANJE IN PRIJATELJSTVO KREPILO RAZVOJ DVEH SOSEDNJIH OBČIN. OB TEJ PRILOŽNOSTI IZREKAM VSO ZAHVALO ZA POMOČ ŽUPANU SLAVKU VISENJAKU. VSE DOBRO IN MNOGO RAZUMEVANJA V NOVEM LETU 1999 ŽELIM VODSTVU OBČINE IN VSEM OBČANOM. ŽUPAN OBČINE MARKOVCI FRANC KEKEC VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Kirič, Tatjana Mohorko, Tanja Marolt in Stanislav Golc. Fotografije: Tatjana Mohorko, Foto Laura Lektorica: Dragica Petrovič Priprava za tisk: VBJ CA, Tisk: MA TISK, d.čL Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54,, 2272 Gorišnica Telefon: (062) 708-062 Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo VESTI IZ VASI šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Gorišnica VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1509. LOKALNE VOLITVE'98 V OBČINI GORIŠNICA Kako smo volili v občini? agotovo so letošnje lokalne vo- cžu litve (bile so v nedeljo, 22. novembra) najodmevnejša tema zadnjega meseca v letu 1998. Tudi v občini Gorišnica - tako kot v vseh slovenskih občinah, so se tega dne volivci odločali o novih članih občinskega sveta in volili župana občine. V gorišniški občini je bilo tega dne izredno mirno, nekoliko tudi zaradi slabega "zasnežeiiega" vremena, ki je občanom povzročilo marsikatero neljubo preglavico. Občina Gorišnica je že v prvem krogu dobila župana, vnovič so se volivci odločili za dosedanjega župana Slavka Visenjaka, v občinski svet pa izvolili 16 svetnikov, od tega dve svetnici. V občini Gorišnica je bilo v dveh volilnih enotah (Gorišnica in Cirkulane) v volilni imenik vpisanih 4743 volivcev, po podatkih občinske volilne komisije - predsednica komisije je bila dipl. pravnica Barbara Debevec - pa jih je na volilnih mestih v občini glasovalo 2938 ali 61,94 odstotka vseh, ki so imeli pravico voliti. Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 2938 glasovnic, do tega je bilo, kot navaja poročilo občinske volilne komisije, 142 neveljavnih, veljavnih pa 2796 glasovnic. Listam kandidatov je bilo v obeh volilnih enotah podeljenih 11 mandatov, posamezne liste kandidatov so skupno v občini Gorišnica dobile naslednje število glasov: Slovenska ljudska stranka (SLS) 1392 glasov ali 49,8 odstotka Socialdemokratska stranka (SDS) 390 glasov ali 13,9 odstotka Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 436 glasov ali 15,6 odstotka Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) 85 glasov ali 3,0 odstotke Slovenski krščanski demokrati (SKD) 493 glasov ali 17,6 odstotka Novi člani občinskega sveta, izvoljeni na lokalnih volitvah 22. novembra, so: Slavko VISENJAK (Moškanjci 75), Slovenska ljudska stranka (mandat bo prenesel na kandidata z liste SLS) Slavko RIŽNAR (Gajevci 16 A), Slovenska ljudska stranka Igor HORVAT (Zagojiči 23 A), Slovenska ljudska stranka Alojzija CVITANIČ (Gorišnica 62), Slovenska ljudska stranka Zlatko SOK (Moškanjci 86 A), Slovenska ljudska stranka Janko IVANUŠ (Formin 20 A), Socialdemokratska stranka Slovenije Vekoslav ČAGRAN (Tibolci 22), Liberalna demokracija Slovenije Jožef KOKOT (Moškanjci 45 A), Slovenski krščanski demokrati Davorin KELENC (Zamušani 54 B), Slovenska ljudska stranka Stanislav VOJSK (Zagojiči 14 E ), Slovenski krščanski demokrati Zvonko ARNEČIČ (Gradišča 116 B), Slovenska ljudska stranka Miroslav ŠOBA (Cirkulane 53), Socialdemokratska stranka Slovenije Ivan HEMETEK ( Cirkulane 1), Slovenska ljudska stranka Stanko DERNIKOVIČ (Cirkulane 48), Liberalna demokracija Slovenije Elizabeta KORENJAK (Meje 18 B), Slovenski krščanski demokrati 10. decembra je bila prva občinska seja lJf) rvič se je novoizvoljeni občinski Jtsvet v Gorišnici sestal v četrtek, 10. decembra, to pa je bila tudi prva konstitutivna seja občinskega sveta. Sejo je vodil najstarejši-svetnik, Miroslav Šoba, svetniki pa so takoj na začetku imenovali tričlansko komisijo za volitve, imenovanja in pravne zadeve, za predsednika pa izvolili Igorja Horvata, člana pa sta postala Vekoslav Čagran in Ivan Hemetek. V nadaljevanju je občinski svet potrdil mandate novoizvoljenim svetnikom in mandat staremu - novemu županu, Slavku Visenjaku, ki je bil med drugim imenovan tudi za občinskega svetnika in bo mandat prenesel na kandidata z liste SLS, kar pa bo znano do naslednje 2. seje občinskega sveta. Sicer pa je novoizvoljeni gorišniški občinski svet še pred koncem imenoval tričlansko komisijo za statutarno - pravne zadeve, ki jo bo vodil Vekoslav Čagran, člana komisije pa sta še Stanislav Vojsk in Jožef Klinc. Svetniki so na mizo dobili tudi predloge za formiranje občinskih odborov in komisij, saj naj bi do naslednje seje pripravili tudi že imenske predloge za članstvo v posameznih odborih in komisijah. Tako naj bi pri občinskem svetu deloval odbora za družbene de- javnosti (znotraj komisija za kulturo, za zdravstvo in socialno varnost, za vzgojo, izobraževanje in šport, za požarno varnost, pomoč in civilno zaščito), odbor za gospodarstvo (znotraj tega komisije za kmetijstvo, obrt in podjetništvo, za turizem), odbor za plan in razvoj, odbor za premoženje, odbor za finance, odbor vaških skupnosti, nadzorni odbor in komisije: za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za pogrebne zadeve Gorišnica in Cirkulane, za aktivnosti na gradu Borlu, za pripravo samoprispevka, za delitveno bilanco, za pripravo poslovnika in statuta, za priznanja in odlikovanja, za občinski praznik, za elementarne nesreče, za določanje plačila staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter popis obveznosti in terjatev, statutarno - pravna komisija in nazadnje še občinska volilna komisija. Nekakšen zaključek prve konstitutivne seje je pripravil župan Slavko Visenjak, ki bo po novem tudi vodil seje občinskega sveta, zahvalil se je obema županskimi kandidatoma Miroslavu Šobi in Jožefu Kokotu, za korektno predvolilno kampanjo, novoizvoljenim svetnikom in svetnicama pa zaželel veliko uspešnega dela v občinskem svetu in dobrega sodelovanja v naslednjih štirih letih. TM VOLIVCI ODLOČILI O PRVEM MOŽU OBČINE l/j a lokalnih volitvah za župana so I/ iv občini Gorišnica kandidirali trije: Miroslav Šoba, predlagala ga je SDS, Jožef Kokot, predlagali so ga SKD, in Slavko Visenjak, za županskega kandidata ga je predlagala SLS, podprla pa ga je tudi LDS. Na volitvah je bilo oddanih 2938 glasovnic, po podatkih občinske volilne komisije jih je bilo 34 neveljavnih. Miroslav Šoba je prejel 191 glasov ali 6,58 odstotka, Jožef Kokot 247 glasov ali 8,51 odstotka in Slavko Visenjak 2466 glasov ali 84,92 odstotka glasov volivcev. STARI - NOVI ZUPAN SLAVKO VISENJAK rugič zapored je na volitvah za župana zmagal Slavko Visenjak, saj so mu volivci namenili tudi večino glasov in bo občino Gorišnica vodil v naslednjem 4-letnem obdobju. Po zmagi na volitvah je župan Slavko Visenjak med drugim povedal: "Letošnje volitve so minile bolj mirno kot pred štirimi leti, ko sem prvič kandidiral za župana. Nekako sem že vedel, kaj me čaka, sicer pa v predvolilni kampanji kega sodelovanja, kot je bilo s prejšnjim svetom. Nekaj svetnikov je ostalo starih, pomembno pa je tudi to, da imamo v svetu dve svetnici, kar je potrebno pozdraviti. Želim si, da bi delovali kot ena celota in na prvi seji bom tudi predlagal, da pustimo politiko ob strani." Gospod župan, kako ste si kot novoizvoljeni župan začrtali na-daljno pot županovanja v občini in katerih nalog se boste skupaj z občinskim svetom lotili v novem 4-letnem mandatu? nisem bil preveč aktiven, saj sem bil celo štirinajst dni pred volitvami zdoma. Prepričan sem, da so volitve potekale korektno in se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem strankam, vsem, ki so sodelovali v predvolilnem času, da ni bilo nekih neprijetnih dogodkov, kot smo morda slišali iz drugih občin. Zato bi se zahvalil obema županskima kandidatoma: gospodu Jožetu Kokotu in gospodu Miroslavu Šobi za korektno predvolilno delo. Veseli me, da sta oba postala občinska svetnika. Hvala tudi vsem volivcem v občini za izkazano veliko podporo na lokalnih volitvah, kajti to potrjuje marsikaj iz dosedanjega dela in mi daje volje tudi do bodočega dela v naši občini. Ljudje so se pač odločili za tiste ljudi, ki jim zaupajo in izvoljen je tudi občinski svet, s katerim želim prav gotovo dobro sodelovati, ah pa želim vsaj ta- Župan Slavko Visenjak: "Programi za naslednja štiri leta so tako in tako že znani, morda smo vnesli le manjše spremembe. V prvi vrsti želimo podpirati gospodarstvo v občini, saj imamo že industrijsko cono v Forminu, kjer so si trije obrtniki z nakupom zemljišča zagotovili prostor in bodo tam v prihodnje tudi gradili. V veliko zadovoljstvo mi je, da je zaživela tudi še do nedavnega zapuščena tovarna v Dolanah, vendar s finančne plati gledano kot občina nismo bili pri ničemer zraven, čeprav so pogovori vendarle potekali preko občine in države. Najvažnejše je, da imajo naši ljudje tam delovna mesta, danes jih je 150, "jutri" pa jih lahko pričakujemo še več, vsaj po napovedih direktorja, kar je za naš kraj velika pridobitev. Nadaljevali bomo tudi z izgradnjo šolskega prostora v Gorišnici in Cirkulanah, saj mora- mo v Gorišnici dokončno pokriti že zaključeno investicijo, v Cirkulanah pa bomo drugo leto nadaljevali z izgradnjo prostorov in v naslednjih dveh letih načrtujemo dokončati obe šolski poslopji. Na infrastrukturnem področju nam ni ostalo veliko dela, vsaj na vodovodnem ne, saj so tako rekoč zaključili z izgradnjo vodovodnih sistemov, na cestah pa nas še čaka nekaj dela. V občini dajemo velik poudarek tudi kmetijstvu, saj imamo za to dobre pogoje in že razmišljamo o ustanovitvi vrtnarskega centra." Katero pa bo tisto ključno področje v občini, ki se mu kot župan želite v prihodnjih štirih letih najbolj posvetiti? Župan Slavko Visenjak: "Pri vseh zadevah sem kot župan občine tako ali tako zraven. Ne bi mogel reči, da je katero področje še posebej v prioriteti, do sedaj vsaj teh razlik ni bilo čutiti. Edina naloga je ta, da si prizadevam zadovoljiti čim več potreb in želja občanov, le tako je lahko delo župana uspešno in cenjeno. Prepričan sem, da bomo z občani dobro sodelovali, vendar bodo tudi v prihodnje vaški odbori pri vsem odigrali prvo in glavno vlogo, saj mora biti vsaka zadeva najprej usklajena na krajevni ravni. Še naprej pa v občini pričakujemo korektno sodelovanje z državo in upamo, da bo država, torej pristojna ministrstva, podprla naša pričakovanja in projekte, vsaj do sedaj je za nas imela posluh." SPREMEMBE V OBČINI BODO f ahko že kmalu pričakujemo L_-tudi kakšne večje spremembe v občinski upravi in nasploh v občini? Župan Slavko Visenjak: "Spremembe prav gotovo bodo, saj so te potrebne. Nekoliko drugače bo organizirana občinska uprava glede na spremembe v Zakonu o lokalni samoupravi, prišlo bo tudi do določenih kadrovskih sprememb. Razmišljamo tudi o podžupanih v občini, saj po novem več ni predsednikov občinskih svetov, v naslednjih mesecih, torej po konstituiranju občinskega sveta, pa nas čaka formiranje vseh občinskih odborov in komisij. Še naprej ostajam neprofesionalni župan, saj sem že na prvih lokalnih volitvah povedal, da županovanja v občini ne bom opravljal profesionalno in do sedaj se ni prav nič spremenilo. Ostajam odprt za občane, želim jim prisluhniti, jih sprejeti na sedežu občine in prisluhniti težavam, s katerimi se srečujejo." Prav gotovo pa obstaja kaj takega, po čemer si boste še posebej zapomnili županovanje v minulih štirih letih. Se morda ob tej priložnosti česa izrazito spomnite? Župan Slavko Visenjak: "Težko se je spomniti kakega posebnega dogodka, kajti teh se je v štirih letih nabralo zelo dosti. Prav dobro pa se spomnim prvih nekaj mesecev v delovanju občine Gorišnica, ko nismo imeli prostorov za delovanje, ko skratka sploh nismo vedeli, kako začeti in kje najprej začeti. Dobro se spominjam tudi našega programa dela, ki smo si ga zastavili pred štirimi leti in se nam je takrat zdel bolj kot ne skromen. Ob koncu mandata se je program pokazal za pravilnega, saj smo v štirih letih v občini obrnili kar 2 milijardi tolarjev, kar nikakor ni skromna vsota. Načrtovali smo več projektov, še najbolj pa sem danes zadovoljen, da se je uresničila moja prva obljuba, da bo vsako gospodinjstvo v občini imelo napeljan vodovod. Tako v Gorišnici kot v Cirkulanah pa smo z dosedanjim delom uspeli realizirati več večjih projektov, naj omenim samo zdravstveni dom v Cirkulanah, dokončanje mrliške vežice, pričetek izgradnje šolskih prostorov in izgradnjo vodovodnih sistemov po vsej občini." Kaj si kot župan občine Gorišnica in kot Slavko Visenjak osebno želite ob novem letu! Župan Slavko Visenjak: "Želim si dobrega sodelovanja z občinskim svetom in z vsemi občani pa da bi bilo veliko dobrega razumevanja z občani. Osebno si želim najprej zdravja, da bi mi v novem mandatu uspelo "krmariti" med županskim delom, delom v službi na Perutnini Ptuj in seveda doma v moji družini, saj se za družino zmeraj najde premalo časa. Vsem občanom bi zaželel vse dobro v novem letu 1999 in jih ob tej priložnosti povabil na novoletni ognjemet, ki ga bomo v Gorišnici 1. januarja pripravili že tretjič zapovrstjo." OBČINA GORIŠNICA JULIJA SLAVILA TRETJI OBČINSKI PRAZNIK Nove pridobitve, slovesnosti, srečanja in dobitniki najvišjih priznanj (j adnji konec tedna v juliju je že skorajda vezan na tradicijo, saj je takrat ob oO Aninem tudi praznik občine Gorišnica. Letos je bilo v občini tretje praznovanje, v počastitev praznika pa so se kar dober teden pred osrednjo slovesnostjo zgodile številne prireditve po različnih koncih občine, ljudje so se družili in veseli skupaj, v občinskem vodstvu pa so pregledali minulo delo ter zastavili smele načrte za bodočnost. Grad Bori je bil znova središče občinskega praznovanja, tam, med starodavnim grajskim obzidjem, so se zbirali ljudje iz občine in sosednjih koncev, in prav na Borlu se je na sam občinski praznik, 24. julija izreklo mnogo zahval in čestitk. Na praznični prireditvi so bili poleg številnih gostov tudi župani sosednjih občin. Na kratko povedano, bilo je veselo in "luštno", tako kot na občinskih praznovanjih tudi mora biti. Podeljena so bila tudi najvišja občinska priznanja in plakete, za častnega občana občine Gorišnica pa je bil na letošnjem 3. prazniku proglašen gorišniški rojak, priznani slovenski igralec in humorist Zlatko Šugman. Čeprav je od praznovanja 3- praznika občine Gorišnica pretekel že lep čas in precej mesecev, se v praznični novoletno obarvani številki občinskega glasila Vesti iz vasi skozi fotografije spomnimo dogodkov s praznovanja. jHC UjpHk El -£§ V cerkvi svete Ane je bilo že po tradiciji dobro obiskano nedeljsko žeg-nanje Letošnji dobitniki najvišjih občinskih priznanj Udeleženci likovne kolonije na Borlu; med njimi že pokojni Jože Tisnikar V GORIŠNICI SEPTEMBRA OTVORITEV VEČNAMENSKE DVORANE Dvorana za velike športne in kulturne prireditve r\( \ a dan veselja, radosti in novih I/ L pričakovanj, na svečan trenutek, ko se bodo odprla vrata nove velike stavbe, večnamenske dvorane, so v Gorišnici pričakovali že precej let. Na prvi jesenski dan so uresničili želje in v novi sodobni športni zgradbi pripravili osrednjo slovesnost z bogatim kulturno - športnim programom, za prijazen sprejem pa so poskrbeli pevci združenih pevskih zborov iz občine, številni znani športniki in športnice, med njimi tudi domačin - judoist Damjan Petek. Slavnostni govornik je bil Janko Strel, državni sekretar v šolskem ministrstvu. V nagovoru je med drugim dejal, da so Gorišničani z novo naložbo dokazali, da so na pravi poti v razvoju športa, vse skupaj pa je dokaz trdega in prizadevnega dela v občini. Nadvse slovesno sta vrata v večnamensko dvorano odprla župan Slavko Visenjak in državni sekretar Janko Strel, blagoslov prostorov pa je opravil domači farni župnik Ivan Holobar. Gradbinci so sicer večnamensko dvorano zgradili in opremili v dogovorjenem roku, zraven pa zgradili še čistilno napravo in plinsko postajo (oboje bo v prihodnjih letih služilo širši okolici v samem centru občine). Župan Slavko Visenjak je povedal, da je naložba v večnamenski prostor znašala 390 milijonov tolarjev; en del je primaknilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, v občini pa so potrebna sredstva zagotovili v občinskem proračunu in samoprispevku, ki je bil v Gorišnici v prvi vrsti namenjen prav izgradnji večnamenske dvorane. Župan je tudi poudaril, da si dvorane niso izmislili ob ustanavljanju občine, temveč je bila to dolgoletna želja Gorišničanov in vseh, ki so aktivni v kulturi in športu. Novo večnamensko dvorano sta slovesno predala namenu župan Slavko Visenjak in državni sekretar Janko Strel Nova pridobitev bo koristila šoli, številnim športnim društvom in klubom, kulturnim društvom; prostor bo na- menjen za večje prireditve ter družabna srečanja v občini. Dvorano so domači rokometaši že preizkusili dan pred uradno slovesnostjo, potem so za njeno uporabo naredili poseben urnik aktivnosti, saj je bilo treba uskladiti med željami šole, društvi in športniki. V dobrih dveh mesecih je bilo v novi športni dvorani že več pomembnejših športnih tekmovanj, na katerih so kot tekmovalci sodelovali tudi domačini, še mnogo več športa pa v večnamenski dvorani lahko pričakujemo v prihodnjem letu. Odprtje večnamenske dvorane v Gorišnici pa pomeni šele začetek pri uresničevanju zadanih nalog iz programa širitve tudi šolskih prostorov, saj bodo v Gorišnici v prihodnje nadaljevali z izgradnjo prizidka k osnovni šoli, prenovili bodo sedanje prostore in pričakujejo, da bodo do leta 2000 z vsemi deli pri OŠ tudi zaključili. TM IB ‘.‘Hi Na slovesni otvoritvi so se predstavili člani gorišniškega judo kluba V MEJAH BO ASFALTIRANA CESTA REŠILA MARSIKATERI PROBLEM S cesto in vodo bo v Mejah življenje dosti lažje majhnem obmejnem naselju Meje v občini Gorišnica se tamkaj živeči občani že nekaj let ubadajo s številnimi problemi. Naselje ima le 30 gospodinjstev in blizu 50 prebivalcev, toda življenje ob meji je ljudem po osamosvojitvi naše države prineslo mnogo preveč težav. Še danes dobivajo vodo iz sosednjega Ivanca, telefonsko omrežje imajo urejeno le začasno, ne premorejo poštene asfaltirane ceste, in kar je najhuje, za vsako malenkost morajo mimo hrvaške carine. Slovenska carina namreč v Mejah pri sv. Florijanu sploh ne obstaja, nihče zanjo tudi ni pokazal kakega posebnega interesa, pravi predsednica vaškega odbora Meje, Elizabeta Korenjak. Štiri leta so potrebovali ljudje iz Mej, da so njihovim težavam prisluhnili tudi odgovorni ljudje na slovenskih ministrstvih, kajti občina je bila kljub prizadevanjem pri vsej stvari še premalo . Pred dobrim mesecem so se namreč na cesti v Mejah pričela prva gradbena dela, zgodba, polna težav, je torej pri koncu in ljudem se uresničujejo želje in hotenja po modernizirani cesti, ki bo v Meje pripeljala samo po slovenskem ozemlju. Cestno podjetje Ptuj je država izbrala za izvajalca del na cesti in z njim podpisala dvoletno pogodbo, naložba je vredna blizu 36 milijonov tolarjev, država pa naj bi za investicijo sredstva "vzela" iz naslova "Zelena meja". Delovni stroji so sicer na cesti v Mejah opravili že precej dela, tako je še pred koncem novembra povedal Slavko Bratuša, ob tem pa dodal, da bo obmejna asfaltirana cesta rešila marsikateri problem na tem hribovitem haloškem območju. Cesta ob meji je vse do regionalke dolga kar 1700 metrov, če zraven prištejmo tudi blizu 150 metrov priključka na hrvaški strani. Marsikje jo je bilo treba tudi razširiti, v zemljo so cestarji položiti kanale in na novo v dolini zgraditi še betonski most. Bratuša nam je v pogovoru med drugim omenil, da občina pri investiciji sami ni udeležena, čeprav je za pričetek del uredila vse potrebne dokumentacijske papirje, poskrbela za projekte in lastništva na tem ozemlju, to pa je bil tudi njen finančni prispevek. Elizabeta Korenjak je zadovoljna s tako rešitvijo, saj bodo v Mejah končno dobili "slovensko" cesto, na kateri jih več ne bo nihče ustavljal in preverjal iz dneva v dan. Povedala je, da so si za to cesto resnično veliko prizadevali, marsikdaj je morala biti tudi ostra na občini, vendar se je na koncu splačalo in trud bo že prihodnje leto poplačan. Država je podprla naložbo in zanjo zagotovila denar, cestarji so še pred prvim snegom opravili najnujnejša dela, tako da je bila cesta že prevozna, slabo zimsko vreme pa jim ni omogočilo položiti vsaj prve plasti asfalta. Asfaltiranje in urejanje bankin jih čaka torej prihodnje leto, ponekod bodo postavili tudi varnostno ograjo in po potrebi namestili še prometne znake. V Mejah so prepričani, da bodo uspešno rešili še manjše težave s sosedi Hrvati, saj je "spornih" blizu 150 metrov ceste, ki je nekakšen priključek na slovensko in leži na hrvaški strani, zanjo pa bo morala torej poskrbeti sosednja država. V Mejah poleg asfaltirane ceste prihodnje leto pričakujejo še nove vodovodne priključke, saj naj bi v tem oddaljenem naselju po novem bili priključeni na cenejšo slovensko vodovodno omrežje. Gorišniška občina bo po vseh zagotovilih zanje prav tako poskrbela, tako kot je že poskrbela za nekatera gospodinjstva v Paradižu in še v nekaterih naseljih ob meji, potem bo življenje za vse skupaj že dosti lažje in tudi cenejše. IM VMEDRIBNIKU NOVE VAŠKE TABLE Vsi, ki se te dni mudijo na obisku v Medribniku, majhni haloški vasi, stisnjeni v ozki dolini ob potoku Bela, z 31 hišnimi številkami in nekaj več kot sto prebivalci, so lahko opazili lično izdelani tabli. Ti dve z napisom opominjata, da so prešli iz ene vasi v drugo, česar glede na pokrajino ni opaziti. Kot je povedal predsednik vaškega odbora Medribnik, Franc Tolič, bosta tabli, ki so ju postavili na predvečer vseh svetih, v prihodnjih dneh deležni še nekaterih izboljšav. Ko se bodo temelji utrdili, ju bodo pokrili z bobro-vcem. Napisu "Dobrodošli v Medribniku", ki sedaj krasi prednjo stran, se bo na hrbtni strani pridružil še pozdrav v slovo oziroma zahvala za obisk v tem kraju. Dodali bodo tudi znak vasi, ki ga je VO sprejel na 2. redni seji 31. avgusta. Priznati je potrebno, da je njegova izbira zares zadetek v črno. Elipsast ribnik lepo ponazarja obliko vasi, nakazana sta jeza, ki sta nekoč razmejevala ribnika. Če temu dodamo še ribi, dobimo domiselno predstavitev vasi. Spomladi, ko bodo v koritih zacvetele rože, za katere bodo samoiniciativno poskrbeli bližnji sosedje, bosta tabli še lepši na pogled. "Pobuda za postavitev vaških tabel je padla na sestanku vaščanov v začetku avgusta. Z idejo so se strinjali tudi člani novoizvoljenega VO, saj obiskovalec sploh nima občutka, kdaj je prišel v našo vas, še posebej, odkar ni več kažipota v križišču v Cirkulanah. Tabli je izdelal Ivan Milošič iz Malega Okiča (izdelal je tudi table v sosednjih vaseh). Sprva smo ju nameravali postaviti že v začetku oktobra pred trgatvijo, a se žal ni izšlo. Zato pa smo v soboto zavihali rokave in pljunili v roke ter postavili tabli. Zelo nas veseli, da so se bližnji sosedje sami ponudili, da bodo skrbeli za rože in jih bomo spomladi zasadili v korita na tablah. Na pomoč so nam priskočili tudi pri postavljanju. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali," pripoveduje Tolič. Vaške table pa niso vse, kar je novi VO v treh mesecih od izvolitve že naredil. Pozna se mu, da je njegova povprečna starost 38 let. Do sedaj so v glavnem zaključili z gramoziranjem cest. Seveda bi bili posamezni odseki tega še vedno potrebni, toda najbolj kritični predeli so popravljeni. Po dolgotrajnem pritiskanju na Cestno podjetje Ptuj jim je uspelo doseči, da je bila končno popravljena ograja na mostu pri gostilni Kolednik, ki je že dobro leto predstavljala veliko nevarnost. Člani VO Medribnik tudi v prihodnje ne mislijo stati križem rok. Odločili so se, da ponovno postavijo Korenjakovo kapelo, ob kateri se je v preteklosti ustavil prenekateri romar, namenjen v hrvaško Marijo Bistrico. V zadnjih letih pa žal ni več zmogla kljubovati času. Po besedah člana odbora za izgradnjo kapele in hkrati člana VO, Ivana Korenjaka, bo kapela zgrajena, kolikor bo mogoče identično stari kapeli. Vendar pa bo to zelo težko, saj je ohranjenih le malo fotografij. Že dober mesec poteka po vasi zbiranje prostovoljnih prispevkov. "Veseli nas, da vaščani prispevajo po svojih močeh. Posamezniki so nam obljubili pomoč tudi pri sami izgradnji. Kapela bo predvidoma končana prihodnje leto poleti. Upamo, da nam bo uspelo postaviti temelje še pred zimo," zaključuje Ivan Korenjak. V času, ko se jesen že počasi poslavlja in med haloške griče korak za korakom prihaja starka zima, so se začeli kazati prvi rezultati dela novega vaškega odbora. Pa končajmo z besedami predsednika VO: "Naj govorijo dejanja, ne besede." Mateja Muršec V GORIŠNICI SMO IZBRALI LJUDSKEGA GODCA LETA soboto, 29. avgusta, je bilo na Dominkovi domačiji zelo živahno. Zbrali so se prijatelji iz vse Slovenije, pa tudi zamejske Slovence je bilo moč srečati. Razlog prijetnega druženja, nad katerim so bili gostje navdušeni, je bilo 18. finale veteranov za zlato harmoniko Ljubečne, v katerem se je pomerilo 15 Dario Kralj - ljudski godec leta ljudskih godcev, starih nad 60 let. Izbor ljudskega godca leta je potekal po pravilih tekmovanja, ki jih je godcem predstavil predsednik KUD Ljubečna Pavli Platovšek. Strokovno komisijo so sestavljali: profesorica Majda Golob iz Kamnika v vlogi predsednice, učitelj glasbe Zoran Kalin in zborovodja Marjan Lebič. Z nastopom, v katerem so godci zaigrali valček in polko je bilo težko izbrati najboljše, saj so godci, ki so prišli v Gorišnico, prišli predvsem igrat in ne tekmovat. Glas harmonik, ki se je razlegal na Dominkovi domačiji, je tako ogrel dlani poslušalcev, ki so res bili malošte-vilčni, zato pa toliko bolj presenečeni Ljudske pevke iz Male vasi so nastopile s harmonikarjem Primožem Ke-lencem Najboljši ljudski godci leta 1998 in zadovoljni. \ Po nastopu Ljudskih pevk iz Male vasi s Primožem Kelencem, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje s hudomušnimi pesmimi, je komisija izbrala najboljše. Tretje mesto je osvojil Jože Škrlj iz Ilirske Bistrice, drugo mesto je pripadlo Miru Magistru iz Celovca, prvo mesto in s tem naslov Ljudski godec leta, pa je osvojil Dario Kralja iz Šmarja pri Sežani. Poleg spominskih daril, ki so jih prejeli vsi godci, je župan Salvko Visenjak izročil zmagovalcu Dariu Kralju še unikatno stensko uro s podobo Dominko-ve domačije, ki je je bil zmagovalec izredno vesel, saj mu časovni strojček tudi sedaj, ko kot upokojeni strojevodja največ igra za prijatelje in v svoje zadovoljstvo, ohranja občutek za čas, ki v dobri družbi tako hitro mineva. Prireditev, ki naj bi v Gorišnici postala tradicionalna, je lepo uspela, pri čemer gre zahvala vsem, ki so pri projektu sodelovali. Posebej Ivanu Kelen-cu s Formina, ki je izbor Ljudskega godca leta pripeljal v Gorišnico, članom PD Ruda Sever za pomoč pri izvedbi, ter Stanko Arnejčiču za čudovito scensko kuliso, ki je že tako lepo okolje Dominkove domačije še polepšala. Spomnimo še, da je županu g. Visenjaku harmonika tako segla do srca, da je obljubil, da bo na prihodnjem izboru Ljudskega godca leta sam v pozdrav raztegnil frajtonarico. Kolikor je znano, je iz mengeške Melodije ponudbo za preizkus harmonik že dobil. P. K. PODOKNICA ZA ANICO tarodavnih običajev, ko so fantje čJ) s pomočjo podoknice izpovedali svoja čustva ljubljenemu dekletu, žal danes ni več. Zato pa smo bili v Cirkulanah toliko bolj veseli, ko nam je Nedeljski dnevnik priredil letošnje zadnje vasovanje podokničarja Francija Pestotnika. 18. oktobra v letu Gospodovem 1998. smo imeli res prisrčno prireditev. Podoknica je bila namenjena gospe Anici Dernikovič na pobudo Cirkulančanke Irene Črnivec-Kortnik, ki že 25 let živi v Šoštanju. Predstavo so svojim nastopom popestrili ljudski pevci iz Cirkulan, mešani pevski zbor, tamburaška skupina, etnografska skupina Orači iz Okiča in najstniški ansambel Mladi veseljaki. Prireditev je potekala pred gostiščem Krona, ki je s svojim urejenim okoljem privabilo veliko domačih in tujih gostov. Orači iz Okiča so namestili lestev ob balkon, da je lahko podokničar s čudovitim šopkom pogumno splezal nanj. Domačini smo dogodek spremljali z burnim aplavzom. Gospa Anica Dernikovič je bila prijetna in simpatična izbranka. Vsak mesec v okviru podoknic Nedeljskega pripravijo tudi šaljiva tekmovanja za pokal Tropic caffe iz Žalca. V predtekmovanju so se pomerili domačini Marjan Prašnički in Ivan De- beljak iz Medribnika ter Danijel Arbei-ter iz Paradiža. V stilu Pokaži kaj znaš so imeli nalogo, da zapojejo domačo pesem in oponašajo glasove domačih živali. Marjanu in Ivanu to sploh ni bilo težko, saj sta oba nadarjena veseljaka. Ob pesmi En hribček bom kupil sta se prav lepo dopolnjevala. Ko pa sta še zakikirikala, skoraj nismo mogli verjeti, da nimata nekje pod suknjičem skritega petelina. Nazadnje je nastopil Danijel Arbeiter. S svojim iskrenim in naravnim vedenjem ter s prisrčnostjo je tako navdušil domačine in strokovno žirijo, da se je takoj uvrstil v veliki finale in na koncu zmagal. Zapel nam je pesem Po haloških cestah ... in ni ga bilo udeleženca, da ne bi močno zaploskal in se do solz nasmejal. Na koncu mu je direktor Tropic caffe Darko Sukič izročil prvo nagrado - 50 kg kave. Čestitamo, Danijel! Da je bila prireditev poskočna in vesela, so ves čas skrbeli legendarni Štirje Kovači. Ob koncu so nam zaigrali pesem Kam le čas beži... S tem pa zabave še ni bilo konec, zavlekla se je pozno v noč. Tudi jedače in dobre kapljice ni manjkalo. Skupaj smo se veselili do zgodnjih jutranjih ur, zadovoljni, da smo bili deležni bogate prireditve. Hvaležni smo gostiteljem, organizatorjem in vsem, ki so sodelovali na vasovanju (Vinogradništvo Hebar, Pekarna Blanke Anečič, zidarstvo Fuks Marjana, Gasilsko društvo Cirkulane, Elektro Jakob Kralj). ABSOLUTNI PRVAK V IGRANJU NA FRAJTONARICO JE PRIMOŽ KELENC 'J/' J rimož Kelenc s Formina je mlad, nasmejan fant, ki ima tako kot njegovi vrstniki veliko življenjskih ambicij. Pa vendarle, je kljub mladosti dosegal to, o čemer mnogi lahko samo sanjajo- postal je absolutni državni prvak v igranju na frajtonarico. Na letošnjem septemberskem tekmovanju v Ljubečni mu je uspel preboj v sam vrh, poleg tega pa je četrtič osvojil zlato plaketo, za katero je poplačan dolgoletni trud in prizadevanje za odličnost obvladovanja tega ljudskega instrumenta. Primoža sem obiskali na njegovem domu. Iz notranjosti se je razlegala glasba, zato sem pomislili, da bom zmotil vaje. Potrkam na sobna vrata... Nič. Še enkrat... Tudi tokrat se nihče ne oglasi. Zato previdno pritisnem na vratno kljuko in počasi odprem. In glej ga šmenta saj nimajo vaj. Primož sam sedi za mešalno mizo, posluša glasbo in skuša čimbolj identično isto zaigrati na bas kitaro. Torej se želi Primož " prekvalificirati"? Ko me zagleda, se nasmehne, odloži kitaro in me povabi v zgornje prostore, kot da bi hotel zavarovati glasbeno sobo pred radovedneži. Primož, kaj ne igraš več harmonike? Seveda jo, vendar se želim naučiti igranja tudi na bas in ritem kitaro. Torej želiš postati neke vrste multiinstrumentalist? Nič ne škodi, če človek zna več, kajne. Kam pa segajo tvoji začetki drsenja po gumbih frajtonarice? Ko sem bil učenec 3- razreda osnovne šole v Gorišnici, je bilo igranje na harmoniko moderno. Vendar so vsi sošolci igrali klavirske harmonike, edini sem se mučil s frajtonarico. Kako pa si prišel do prve harmonike? Ja, ta reč je bila takšnale: ata je peljal mamo po plačo, domov pa sta se vrnila z najmanjšo Melodijino harmoniko. Trio Primoža Kelenca največ nastopa v gorišniški občini Plača je šla, harmonika pa je ostala. Danes je že kar nekaj glasbenih šol, kjer se otroci lahko naučijo te veščine. Kdo pa je učil tebe? Učiti me je začel znani harmonikar Tine Lesjak, tako sem z atom vsak torek potoval v Ptuj, v času šolskih počitnic pa v Oplotnico. To šolanje je trajalo dve leti, nato pa je Tine dejal, da mi nima več kaj pokazati. Torej to pomeni, da lahko frajtonarico popolnoma osvojiš po dveh letih? Tako preprosto spet ni, saj je treba veliko vaditi, če želiš harmoniko spoznati v detajle, pri tem mi je pomagal Zlatko Munda, predvsem pri igranju po notah. Nato pa sem skrivnosti odkrival še pri Branetu Klavžarju. Igraš po notah ali po posluhu? Predvsem po posluhu, kar je na nek način tudi prednost. Tako znam zaigrati dvesto do tristo skladb. Kdaj pa si prvič sodeloval na tekmovanju za zlato harmoniko? Prvič z 12. leti, a sem v polfinalu izpadel, to pa se praviloma zgodi vsem debitantom, saj je nastopajočih izredno veliko, naslednje leto je bilo že boljše, takrat sem prvič osvojil zlato plaketo. Zdaj ko si absolutni prvak Ljubečne, se boš kosal v svetovnem merilu? Ne, ker osebnih ambicij nimam več. Svetovno prvenstvo je ena sama "kuh-ja" in je čisto " brez veze ", da povzročam staršem stroške. Bom pa tekmoval spet prihodnje leto v Ljubečni, saj imam kot absolutni prvak direkten vstop v finale, in bi bilo škoda opustiti ta druženja po vseh letih trdega dela. Primož, poleg tega, da si uspešen solist, imaš tudi svoj trio. Kje vas je mogoče slišati? Zanimivo, ampak v mojem triu nastopamo štirje. Poleg mene še sestra Leja, Igor Ivančič iz Placerovcev in Bogdan Meglič iz Spuhlje. Slišati nas je mogoče ob različnih priložnostih, na obletnicah, abrahamih in tam kamor nas povabijo. Na letošnji silvesterski večer bomo igrali v Budini- Brstju. Kaseta z naslovom Pomladni cvet je tvoja prva kaseta, ki je izšla pri založbi Zlati zvoki ? Prva in upam, da ne zadnja. No zdaj j sem tako rekoč razkril skrivnost. Za prihodnje leto načrtujemo izid nove kasete in zgoščenke. Sam pišem glasbo, sestra Leja pa se trudi z besedili. Doslej so kritično ocenjevalci, ki se spoznajo na to glasbeno zvrst, ocenili skladbe kot zelo dobre, zato je veselje do ustvarjenja še toliko večje. Nastopaš tudi kot "peglajtar" Ljudskih pevk iz Male vasi. Kako se počutiš med samimi ženskami ? Zelo rad nastopam z njimi, nasploh za druženje in zabavo naredim vse. Dobro se razumemo, zato sem rad v njihovi družbi. Primož, prihaja novo leto, kakšne so tvoje želje ? Najbolj si želim sreče, zdravja, uspeha v šoli, da bi izšla naša nova kaseta, da bi opravil vozniški izpit, in da bi ljudje raje poslušali narodno zabavno glasbo. Kako pa na tvoje uspehe gledajo prijatelji iti punce ? Prijatelji, ki me poznajo, moje uspehe spoštujejo in odobravajo začeto pot. Dekleta, ta pa ne dajo kaj dosti na to. Danes je v vzponu zabavna glasba, zato smo ljubitelji narodno zabavne odrinjeni na rob in moramo pokazati veliko več, če želimo uspeti. Upam, da se bo ta tok s časoma obrnil. Primožu bo komaj osemnajst let. Skoraj težko je dvomiti, da mu željeno ne bi uspelo. V glasbi ga čaka lepa prihodnost, če bo tako vztrajen, kot je bil do sedaj. Sicer pa poleg marljivega učenja v 3. letniku gimnazije še velikokrat pomaga staršem, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin. Dela mu ne zmanjka, in Primoževa pridnost je porok za uspeh. Mogoče preseneča le želja, da bi po končani gimnaziji rad študiral kemijo in fiziko, ter postal učitelj. Če bo, bodo otroci poleg kemije in fizike izvedeli še veliko o glasbi, ki Primožu pomeni način življenja. PREDSTAVITVI FILMA IN KASETE V GORIŠNICI ima, ki se koledarsko še ni začela, je pokazala svojo nepredvidljivost in presenetila z belo odejo vse, ki so v soboto, 21. novembra, prišli na promocijo dveh kulturnih prireditev, predstavitev filma Kmečko gostuvaje v Gorišnici in promocijo avdio in video kasete Pevcev vasi. Zagotovo bi že tako dobro obiskana gorišniška dvorana bila napolnjena do zadnjega kotička, kar se sicer zgodi bolj redko, vendar je sneg nekaterim preprečil, ali pa jih le splašil, da so zamudili prijeten večer. V prvem delu je bil predstavljen omenjeni film, za katerega je scenarij napisal domačin, sicer znani gledališki igralec in režiser, Lojze Matjašič, režija je delo ptujskega video producenta Tinčka Ivanuša, za glasbo pa je poskrbela Slavica Cvitanič. V filmu, katerega producent je občina Gorišnica, so nastopili domačini in člani PD Ruda Sever, glavni vlogi pa sta odigrala Irena in Miran Forštnarič. Film je med obiskovalci vzbudil izjemno navdušenje, sicer pa je v Sloveniji malo občin, v katerih se lahko pohvalijo s filmom, kot je ta, ki ima poleg kulturne tudi zgodovinsko vrednost in je delo domačih zanesenjakov. Da je film, ki ohranja etnografsko doto, zanimiv za širši prostor, priča predvajanje na TV Slovenija. V znak zahvale sta predsednik PD Ruda Sever, Jurij Cvitanič, in idejni oče projekta, Boštjan Rihtar, podelila priznanja sodelujočim pri tovrstnem projektu. V drugem delu so se predstavili Pevci vasi, ki so izdali video in avdio kaseto z naslovom Majolka bod' pozdravljena. Pevci vasi nastopajo kot sekcija PD Ruda Sever, vodi pa jih tenorist Konrad Kostanjevec iz Male vasi. Ivan Maroh iz Gradišč poje drugi bas, Alojz Markovič iz Bukovcev prvi bas, drugi tenor pojeta Ivan Bezjak iz Zabovcev in Stanislav Golc iz Pristave. Pevci vasi so v repertoar uvrstili ljudske ali narodne pesmi, ki jih želijo ohraniti mlajšim rodovom, radi pa pojejo tudi priredbe znanih avtorjev. Na predstavitvi je bil predvajan del videokasete, ki jo je posnela ekipa kabelske televizije - videostudia B&M. Drugi del so Pevci vasi odpeli v živo, v goste pa so povabili Trio Munda iz Prerada, Ljudske pevke iz Male vasi s Primožem Kelencem in Tamburaše iz Gorišnice. Ob koncu so prijateljem, ki so jim pomagali pri izidu nove kasete, podelili priznanja. Tako se je v soboto, 21. novembra, končal prijeten večer, kakršnih si zadovoljna in hvaležna publika še želi. PK Režiser filma Tinček Ivanuša je večkrat obiskal Dominkovo domačijo OBMOČNO SREČANJE TAMBURAŠEV TOKRAT V GORIŠNICI Tri skupine iz občine gostiteljice a prvo decembrsko nedeljo je bilo v Gorišnici, na odru kulturne dvorane območno srečanje tambu-raških skupin in orkestrov. Srečanje tamburašev je organiziral Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj ob pomoči PD Ruda Sever Gorišnica in gorišniške občine. V prijetnem vzdušju so zazvenele tamburice šestih skupin s ptujskega območja, tamburaški skupini s slovenjebistriškega konca pa sta bili med gostujočimi. Prvič se je na srečanju predstavila otroška tamburaška skupina PD Gorišnica, ki jo vodi Drago Koren, nastopila je tudi otroška tamburaška skupina KUD Vitomarci pod vodstvom Vide Toš, pa domača tamburaška skupina PD Gorišnica, ki jo prav tako vodi Drago Koren, tamburaška skupina KPD Cirkulane, ki jo vodi Boštjan Po-lajžer, tamburaški orkester KD Franceta Prešerna iz Vidma pod vodstvom Jožeta Šmigoca, tamburaški orkester PD Cirkovce, ki ga vodi Drago Klein, ter gostujoči skupini: KUD Šmartno na Pohorju pod vodstvom Hinka Sernca in tamburaši Kavkler, KUD Janka Živka iz Poljčan pod vodstvom Marijana Drea. Sodelujoče skupine so na srečanju prejele tudi priložnostna priznanja za sodelovanje, obiskovalci srečanja tamburaških skupin pa so imeli kaj slišati, saj je bil glasbeni program zelo bogat. TM Prvič so se občinstvu predstavili mladi tamburaši iz Gorišnice Za uspehe tamburaških skupin so najbolj zaslužni strokovni mentorji KAKO SO SE OBLAČILI HALOŽANI V ZAČETKU 20. STOLETJA O/Oadovednost in zanimanje za JLV življenje v preteklosti je v človeku trajno prisotno in izživlja ga na različne načine - skozi pripovedi, knjige in druge priče nekega časa. Včasih se nam zdijo zgodbe iz drugega časa tako skrivnostne in našemu življenju tuje, tudi če je od te preteklosti minilo samo sto let, včasih pa se zavemo, da so ljudje tistega časa prav taki predstavniki človeštva kot smo mi, ki živimo danes - ob koncu dvajsetega stoletja, še posebej, če se lotevamo enakih ali podobnih stvari, kot so se jih tisti ljudje. Zanimanje za življenje ljudi, ki so v Halozah živeli pred stotimi leti, je ob visokem jubileju organiziranega kulturnega delovanja zadnje leto postalo zelo aktualno - tisti, ki smo v tovrstno delovanje kakorkoli vpleteni, smo se sprva vsaj v mislih začeli ukvarjati z našimi predniki, ki so to kolesje, v takrat tako revnih Halozah, pognali. Iskanje lastnega izraza je skoraj vedno vsaj delno povezano s preteklostjo in nam, ki se kot nasledniki cirkulanskih tamburašev izpred sto let z isto dejavnostjo ukvarjamo na prelomu dvajsetega stoletja, je spoznavanje haloške preteklosti vedno bolj jasno določalo delovanje. Sprva nezavedno, nato pa vedno bolj tudi zavestno smo se začeli iskati v ljudskem glasbenem in pesemskem izročilu, to zanimanje pa se je spontano zlilo tudi s čisto praktično potrebo - že nekaj časa smo razmišljali o tem, da kot skupina, ki poustvarja (resda precej po svoje, pa vendar) ljudsko izročilo, potrebujemo tudi primerno zunanjo podobo in tako je nastala raziskava o oblačilni noši v vzhodnih Halozah iz začetka 20.stoletja in sem se je lotila v imenu tambu-raške skupine iz Cirkulan. Sprva samo misel je kmalu prerasla v iskanje in le-to v otipljivo stvarnost. Poiskala sem ljudi, ki so vedeli povedati veliko zanimivega o tem, kako in kje so se oblačili Haložani v začetku Cirkulanski tamburaši predstavljajo stara oblačila iz Haloz stoletja - do nekaterih podatkov sem prišla kar spotoma, ko sem bolj pozorno poslušala pripovedi starejših ljudi -največ pa sem izvedela od babice Jožefe Jerenec in strine Barbare Zavec. Njune pripovedi so bile zelo zanimive (še posebej dragoceni so bili narečni izrazi za določene dele oblačil) -zavzele so osrednje mesto te raziskave in skupaj s fotografijami so predstavljale osnovo za izdelavo oblačil. Posebej sem obdelala značilnosti ženskega oblačenja, posebej moškega, našla sem pa tudi nekaj (res zelo malo) podatkov o otroškem oblačenju in obutvi. Pozanimala sem se za materiale, iz katerih so izdelovali obleke in obutev ter povprašala, kje so jih dobivali, čisto slučajno pa sem naletela tudi na nekaj cen. Predstavila sem tudi Vinorodne Haloze in njihovo kratko, socialno in kulturno zgodovino, saj je ta raven življenja neposredno povezana z oblačilno kulturo določene pokrajine. V času, ki nas je zanimal (konec 19. in začetek 20.stoletja), so bile Haloze popolnoma vinogradniške in zaradi gospodarskih in političnih razmer precej obubožane. S pomočjo pripovedi in starih orumenelih fotografij je ga. Cvetka Glatz s Ptuja sestavila rekonstrukcije oblačilnih noš, veliko je pomagala tudi pri konkretnem delu (risanje modelov, iskanje primernega blaga, razni nasveti), svoje izkušnje pri šivanju in krojenju pa sta zastavila tudi ga. Anjeta Kralj in g. Franc Mlakar. Kot zadnje smo predstavili konkretne obleke za člane tamburaške skupine in jih pospremili z natančnim opisom, skico modela, vzorci blaga in fotografijami, ki so delo ga. Durdice Laura. Ko smo noše dobili in jih začeli tudi uporabljati, pa je ostal kup zanimivih podatkov in fotografij, za katere se nam je vsem zdela škoda, da bi kar tako pozabljeni obležali. V literaturi sem poiskala še podatke o starejših nošah in druge zanimivosti: ljudje tega časa so živeli zelo bogato duhovno življenje, zato je med njimi živelo veliko šeg in običajev - nekatere med njimi so bile povezane tudi z obleko. V mariborskem škofijskem arhivu sem našla zapise dr. Jožeta Krošla, ki je v 50-ih letih tega stoletja kot duhovnik pri sv. Barbari zapisal šege in običaje naših prednikov skozi celo koledarsko leto in mejnike človekovega življenja in nekaj teh šeg sem uvrstila tudi v spis, ki je skupaj z oblekami otipljiva pot iskanja zunanje podobe tamburašev iz začetka našega stoletja. Da je ta pot lahko postala otipljiva v blagu in papirju je omogočila Občina Gorišnica. Oblačila je imel vsakdo priložnost že videti, saj jih uporabljamo na vsakem nastopu, kljub temu pa jih nameravamo skupaj z raziskavo predstaviti še na posebni prireditvi skupaj s pesmimi in šegami tega področja v jubilejnem letu. Nada Jerenec 97. LETNI MARTIN DEBELJAK IZ MED-RIBNIKA JE NAJSTAREJŠI OBČAN v/ Q e ne dolga tega, 20. septembra, je (Jo častitljivih 97 let življenja dočakal Martin Debeljak iz Medribnika pri Cirkulanah. Najstarejšega občana v občini Gorišnica je ob tej prijetni priložnosti na njegovem domu obiskal tudi župan Slavko Visenjak, mu izročil darilo občine in mu seveda zaželel še mnogo zdravih let. Sedemindevetdesetletni Martin se je rodil leta 1901 v Višnici na Hrvaškem, potem se je preselil v Medribnik in bil do upokojitve uspešen samostojni trgovec. Upokojil se je leta 1967. V zakonu sta z ženo imela tri otroke: sina Stanka, hčerki Zdenko in Martino. Martin pa se danes - kljub visoki starosti -nič kaj ne pritožuje nad slabim zdravjem, tu in tam včasih že malo potarna in vse do današnjih dni je uspel ohraniti zelo dober spomin. Županu Visenjaku pa je ob obisku dejal, da je vesel, da v novi občini dobro gospodarijo. Gospodu Martinu Debeljaku in vsem ostalim starejšim občanom, ki so prav tako že prestopili prag visoke starosti, ob prazničnih dneh želimo predvsem dosti zdravja, lepih trenutkov v novem letu in bogatega življenja še naprej. TM BROŠURA OB 100. LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH IN OKOLICI KPD Franček Kozel Cirkulane bomo v letu 1999 praznovali visoko obletnico -100 let organiziranega kulturnega delovanja. Vse odkar je bilo v davnem letu 1899 ustanovljeno prvo bralno društvo Naprej, kulturna dejavnost v našem kraju ni zamrla. Doživljala je vzpone in padce, tako na primer med drugo svetovno vojno, ko je skoraj izginila; vendar je uspela ohraniti svoje poslanstvo vse do danes: razveseljevati ljudi in jih vzpodbujati, da sami aktivno sodelujejo in s tem prispevajo k živahnemu utripu in bogatenju kulturnega dogajanja v našem kraju. Še posebej v zadnjih nekaj letih se kaže presenetljivo dejstvo - kulturna dejavnost pri nas ne slabi, temveč nasprotno; pojavljajo se celo nove skupine znotraj društva in izven njega, ki se trudijo obuditi in obogatiti izročilo naših dedkov in babic. Tako je v zadnjih nekaj letih nastalo več skupin ljudskih pevcev in pevk, oživela je tamburaška dejavnost, ki je po letu 1985 skorajda izginila, na vseh področjih življenja se kaže oživljeno zanimanje za šege in običaje, ki so bili do nedavno po krivici zapostavljeni. Tudi že uveljavljene skupine v društvu so razširile svoje vrste z mnogimi mladimi člani, tu velja še posebej omeniti dramsko skupino in pevski zbor, ki sta jih pridobila največ. Jubilejno leto smo želeli v našem društvu posebej počastiti in se nanj že dolgo skrbno pripravljamo. Za pripravo stoletnice je bil imenovan poseben pripravljalni odbor, ki skrbi za organizacijo kulturnih prireditev v sodelovanju s skupinami v društvu in občinskimi organi, naša prva naloga pa je trenutno priprava brošure ob stoletnici. Ker je bila ob devetdesetletnici že izdana brošura,ki sta jo sestavila dr. Vladimir Bračič in Jože Vidovič, smo skleni- li, da jo samo nekoliko razširimo,obogatimo in odpravimo morebitne po-mankljivosti in napake. Dopisali smo zgodovino društva za zadnjih deset let,dodali nekaj fotografij in vsebinskih novosti. Zavedamo se, da so pri tako obsežnem projektu, kot je pisanje zgodovine društva za celo stoletje, napake neizbežne, zato smo pozvali vse, ki bi vedeli za kakršnokoli napako v brošuri, ki je bila izdana ob devetdesetletnici, ali poznali koga, ki ni bil omenjen, pa bi moral biti, da se nam oglasijo. Mira Jerenec NA DOMINKOVI DOMAČIJI V PRAZNIČNIH DECEMBRSKIH DNEH Hiša živih jaslic /^~^\bnovljena Dominkova doma-čija v Gorišnici privablja zmeraj več obiskovalcev od blizu in daleč, kajti hiša je edinstven še ohranjen primer panonske kmetije na Slovenskem, ponaša pa se že s 300 leti. Od letošnjega poletja je Dominkova domačija tudi uradno odprta za obiskovalce, skoraj pa ne mine mesec, da se tam ne bi dogajalo kaj zanimivega in izvirnega, kar bi nas spomnilo na stare čase. Boštjan Rihtar, ki že od vsega začetka v tesni navezi z Stankom Arnejčičem OBVESTILO skrbi za ohranjanje in obnovo domačije, je za letošnje božično - novoletne praznike pripravil zanimiv program. Po lanskoletni Hiši pravljic bo Dominkova domačija letos zaživela z jaslicami; te bodo namreč predstavljene v čisto pravi živi obliki. Program Božičnih večerov, tako so naslovili dogajanje na domačiji, je že skrbno pripravljen, tako je povedal vodja projekta Boštjan Rihtar, ki je ob pomoči sodelavcev skupaj sestavil zanimivo zgodbo. Lojze Matjašič je tudi tokrat poskrbel za režijo in posebej za to priložnost izbrskal med teksti in izbral najbolj primerne, ki bodo v ljudeh vzbudile spomine na preteklost in najbolje predstavile simboliko božiča. Dekoracija je delo Stanka Arnejčiča. Več bodo povedali Božični večeri pri Dominkovi domačiji 28. in 29. decembra, vsak dan ob 17. uri, dogajanje pa se bo vsak večer preselilo v gorišniško kulturno dvorano, kjer bo prav tako bogat kulturni program. Sponzorji prireditve so Zidarstvo Zdenko Vinkovič, Pleskarstvo Franjo Tolič in Peter Horvat. In še tale zanimivost. Dominkovo domačijo je mogoče najti tudi na internetu, na internetovem naslovu "Dominkova domačija", informacije bo mogoče kmalu dobiti tudi v nemškem in angleškem jeziku, sicer pa se bodo sproti ponudila tudi sporočila o vseh prireditvah. Velja torej povabilo na gorišniške Božične večere pri Dominkovi domačiji, kajti tudi tako bodo praznični dnevi mnogo lepši! TM 'Vjsc zainteresirane občane obveščamo, da smo v prostorih občine V Gorišnica razgrnili osutek Lokacijsekga načrta za glavno cesto Hajdina -Ormož, odsek Gorišnica - Ormož in Presoje vplivov na okolje za isto cesto, ki ga je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d. d. o. o. Maribor. Javna razgrnitev bo potekala od 24. decembra 1998 do 24. januarja 1999. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe k osnutku Lokacijskega načrta za glavno cesto Hajdina - Ormož, Odsek Gorišnica -Ormož in Presoje vplivov na okolje za isto cesto na Občino Gorišnica, Gorišnica 54. V času javne razgnitve bo organizirana javna razprava, ki bo v torek, dne 19. januarja 1999 ob 17. uri v prostorih občine Gorišnica. OBČINA GORIŠNICA NOVOLETNE ŽELJE OBČANOV GORIŠNICE Ob novem letu ima vsakdo kakšno željo. Največkrat so te želje povezane z zdravjem, srečo, zadovoljstvom, ljubeznijo in še čem. Kakšne so želje prebivalcev občine Gorišnica, pa boste izvedeli v tej anketi. DURDICA LAURA iz Gorišnice; Moje želje ob novem letu so predvsem namenjene zdravju družine. Želim si tudi, da bi mladi ljudje dobili zaposlitev, starejših pa naj ne "mantra-jo" tja do 65. leta. ZVONKO ARNUŠ iz Gorišnice; Če bo v novem letu ostalo tako, kot je bilo do sedaj, bo v redu. Kako je s čustvi? Ljubezen je na trdih temeljih. MARTINA OBRAN iz Moškajncev; Moje želje so usmerjene k zdravju, miru in sreči. Želim si, da bi ljudje imeli zaposlitev in delali do 55. leta starosti, saj se v tem času dovolj izrabimo. V občini si želim več kulturnih prireditev, ki naj bodo bolj po domače. Županu občine pa želim, da vestno dela naprej. HELENA OBRAN iz Gorišnice; Osebno si želim zdravja in sreče, saj imam s tem vse. zadovoljstvo se rodi, če si sam s seboj zadovoljen. Mladim v občini manjka prostor za druženje, pogrešam tudi kreativne delavnice za otroke. Vsem prebivalcem naše občine želim zdravja, sreče, uspehov, dela in ljubezni. Županu, ki je izredno dober človek za vse nas, želim uspešno vodenje občine. OTILIJA MEDVED -komandirka postaje mejne policije Zavrč; Želim si, da bi se občani počutili varno in da bi bili z mojim delom ter delom policistov zadovoljni. Moja največja želja je, da bi ljudje začeli spoštovati zakonodajo, predvsem cestno prometne predpise, saj se največ težav, stresov in žalosti pojavi ob izgubi ali telesni poškodbi koga od svojcev. Želja vseh policistov je, da bi končno dobili željeno policijsko postajo in se rešili prenašanja dokumentacije iz Zavrča v Gorišnico in obratno. Osebne želje so uprte k sreči v krogu družine. Ob tej priložnost bi se rada zahvalila g. županu in občinskim institucijam za sodelovanje v tem letu in korekten odnos do policije, z željo, da skupaj še naprej delamo z roko v roki za razvoj občine. NEVENKA MALTARIČ iz Gorišnice; Edina osebna želja je, da bi bila zdrava. Vesela bom, ko bo urejena okolica vrtca, otroško igrišče in rešenih 21 prošenj. Za to se zavzema tudi župan občine. Ljudje se moramo bolj povezovati med seboj in se ne zapirati vase. JOŽE VAUPOTIČ iz Muretincev; Želim si, da bi bilo Novo leto bilo vsaj takšno kot to, ki se poslavlja. V Muretincih bi bilo potrebno urediti prehodno pot pred trgovino, ki je zdaj nevarna. Županu želim še veliko uspehov pri delu, vesel sem, da je ponovno izvoljen, saj ponovna izvolitev potrjuje dejstvo, da ga imamo radi. Zdravje, ki je naše največje bogastvo, naj se prenese v novo leto vsem sovaščanom in prebivalcem naše občine. VERA IVANČIČ iz Gradišč; Kaj si želim? Da bi bile službe, da bi bilo več zaposlitev in nasploh boljše. V Cirkulanah pogrešam športne aktivnosti za ženske. Želim si, da bi bil prizidek šole čimprej dokončan, da bi bilo več šolskih interesnih dejavnosti in da bi v našem kraju dobili oddelek glasbene šole. STANKO VEČERIČ iz Paradiža; Moje želje so zdravje, uspeh hčere v srednji šoli, obnova vinograda, boljše plačilo za prodano grozdje in asfaltna preobleka ceste v Paradižu. Rad bi končal z obnovo hiše in sinu izpolnil željo, ki mu ne da spati- kupil frajtonarico. Županu in novemu občinskemu svetu želim dosti uspehov pri delu. IVAN BELŠAK iz Pristave; Če bo zdravje, se bo uredilo tudi ostalo. Želim si, da bi se v dmžini še naprej lepo razumeli, za naš kraj pa nadaljni razvoj. Veseli me, da se v občini zavedajo pomena povezanosti obeh strani reke Drave, saj je le- ta pomembna za uspešno nadaljevanje začetega. Želja občanom ob novem letu je nadaljnje delo in posluh za skupno dobro . MARIJA HORVAT-uslužbenka v občinski upravi v Gorišnici; V novem letu si želim predvsem zdravja in v družini medsebojnega razumevanja ter sreče. Delo v občinski upravi v Gorišnici z veseljem opravljam in želim, da tako ostane tudi v prihodnje, predvsem pa si želim korektnega sodelovanja z vsemi delavci občinske uprave, županom in člani občinskega sveta občine Gorišnica." STANISLAV VOJSK -nekdanji predsednik občinskega sveta, sedaj občinski svetnik; Prijetne spomine imam na štiriletno delo z občinskim svetom in v tem obdobju sem si pridobil marsikatero koristno izkušnjo. Želim, da bi dobro sodelovanje bilo tudi med novoizvoljenimi svetniki, svetnicami in županom, vaškimi odbori in z občani, saj nas v novem mandatu čaka precej dela. Občanom bi zaželel prijetne praznike in mnogo razumavevanja ter sodelovanja v novem letu. Osebno si želim predvsem zdravja, saj je to najpomembnejše, potem pa sreče v družini, za katero sem imel kot dosedanji predsednik občinskega sveta zmeraj premalo časa. Upam, da se bo v novem letu marsikaj spremenilo na bolje. Občanom in bralcem Vesti iz vasi želim srečno 1999." P.K. , foto: T.M. MIKLAVŽ V CIRKULANAH rišel je 5. decembra, v hladnem sobotnem popoldnevu. V spremstvu angelov je obdaril vse pridne otroke. Bilo jih je 70 in več. Tudi parkeljni so bili z njim, vendar bi bilo bolje, da bi ostali kar doma, saj niso imeli nobenega dela. Pravijo, da ti odpeljejo poredne otroke, takih pa v Cirkulanah ni. Ne, pri nas pa že ne, pri nas so vsi otroci pridni. Skupaj z Miklavžem so obujali spomine na dogajanje od njegovega zadnjega obiska, peli in se veselili sladkih zavojev. In kaj vse je bilo v njih! Iskre v drobnih očeh so izžarevale zadovoljstvo, veselje in čudovit svet brezskrbnega otroštva. Zdaj je na vrsti Božiček, kajne, otroci? SLAVNOSTNA MAŠA NA BORLU godovina gradu Bori s kapelico sv. Trojice sega daleč v 12. stoletje. Zanimiv je podatek, da je v kapeli služboval v letu 1648 kot mlad kaplan kasnejši papež Pij II. V stoletjih so se menjavali različno gospodarji in z vsem srcem in ljubeznijo skrbeli za ohranitev gradu Bori, ki mu danes radi rečemo "biser na skali". Prelomno leto za grad je bilo 1941, ko se je pričela II. svetovna vojna. Čez noč se je spremenil v taborišče. Vojna in njeni gospodarji so izropali vse, kar je bilo lepega, in zaplenili vse kulturno bogastvo. Še posebej je to veljalo za kapelo sv. Trojice, ki so jo kasneje celo spremenili v zabavišče. Slovenski krščanski demokrati Gorišnica in krajevni odbor Cirkulane smo na skupni seji sklenili, da obudimo življenje kapele sv. Trojice, da bo lahko spet služila svojemu prvotnemu namenu. V ta namen smo 8. septembra 1996 prvič po šestdesetih letih v njej ponovno imeli sveto mašo. Kapelici so ob pomoči zavoda za spomeniško varstvo vrnili nekaj bogoslužnih predmetov in uredili notrajnost. Danes smo ponosni, da nam lahko zopet služi. V njej se vrstijo slavnostne poroke (tudi poroka POP TV), krsti novorojenčkov in seveda maše. Letošnja že tretja spominska maša je bila še posebej slovesna. Ob lepem nedeljskem popoldnevu se nas je zbralo zelo veliko. Še posebej prijetno pa je bilo po maši na grajskem dvorišču, kjer smo bili deležni bogatega kulturnega programa in vzpodbudnih besed gostov. Tanja Maroh TEDEN KARITAS aritas na Slovenskem je organizirana oblika socialnega in dobrodelnega dela vseh dobrih ljudi, ki znajo prisluhniti človeku v stiski. Pri nas je oživela ob začetku demokratičnih sprememb v letu 1990. V naši družbi žal še vedno nima urejenega statusa in si bo zato morala skupaj z ureditvijo odnosov med državo in cerkvijo urediti svoj pravno-formalni status. Največjo težo te odgovorne naloge so prevzele škofijske karitas, ki s svojo mrežo po župnijah pokrivajo dobrodelno in socialno prostovoljno delo povsod, kjer je to potrebno. V sodobnem načinu potrošniškega življenja se rojevajo nove oblike uboštva. Širi se duhovna in moralna revščina. Zato je Cerkev poklicana, da po Kristusovem vzoru služi revnim, ubogim in zatiranim. Skrb za uboge je njena poglavitna dejavnost in opravlja jo v duhu ljubezni in pravičnosti. Posebno karitativno vlogo pa imajo organizacije, ki skrbijo za povezanost in pobratenje med župnijami, za vzgojo sodelavcev in še mnogo več. Tudi karitas v Cirkulanah ima veliko dela. Njeni člani se srečujejo enkrat mesečno in rešujejo probleme ljudi v dekaniji Zavrč, ki so potrebni pomoči. Karitas zna videti njihovo lakoto, pomanjkanje in uboštvo, njihovo trpljenje... Zna biti solidarna z vsemi, ki potrebujejo človeško bližino, toplino, pomoč, ljubezen. Biti dober ni stvar denarja, temveč dar ljubezni. Zato nas vsakoletna akcija V tednu Karitas znova vzpodbudi, da odpremo svoje srce za ljudi, ki to potrebujejo. Kakšen pa je odnos do karitativnega delovanja - moj, tvoj, naš ...? Ali znamo prisluhniti ljudem v stiski? Ali pa postanemo kratko malo ravnodušni in se hitro potolažimo, češ saj tudi jaz potrebujem pomoč, ob tem pa zavestno pozabimo, da nismo osamljeni, da ne trpimo lakote, mraza, da smo želeni in ljubljeni, da ne trpimo zaradi odvisnosti ali neozdravljive bolezni. Vredno je o tem razmisliti! Naredimo nekaj za sočloveka, zbudimo se iz svoje otopelosti. Naredimo nekaj dobrega! Tatjana Maroh MRLIŠKA VEŽICA V CIRKULANAH el j a krajanov, da zgradijo novo mrliško vežico, se je rodila že zelo zgodaj. Zapiski gradbenih odborov segajo v leto 1991, ko je takratna KS Cirkulane sklepala prve pogodbe o izdelavi tehnične dokumentacije s Projekte inženiringom Ptuj. Elaborat o varstvu pri delu, ki ga je sestavil projektivni biro inženiring ABC Pomurka Murska Sobota, je bil izdelan v letu 1992. Takratni gradbeni odbor, ki so ga sestavljali Franc Tolič, Anton Žum-bar, Milan Voglar, Stanko Emeršič, Franc Karo in Zvonko Bratušek, se je zavzel za temeljito izvajanje dela izvajalcev v skladu s pogodbo. Predsednik gradbenega odbora Milan Voglar se je zelo zavzemal za prostovoljno delo domačinov. Zbral je ljudi, organiziral delo in zemeljska opravila so počasi stekla. Veliko truda in dobre volje je bilo vloženega, preden so začeli rasti zidovi. Posebej velja omeniti prostovoljne prispevke ljudi iz vseh okoliških vasi bivše KS Cirkulane. Večino denarja je prispevala KS Cirkulane. Gradbeno in lokacijsko dovoljenje je bilo izdano v letu 1992. Vendar je takratni gradbeni odbor imel odgovorno nalogo glede projekta in izdelave načrta. Podobna mrliška vežica je bila zgrajena v Bratovcih pri Beltincih v Prekmurju. Gradbeni odbor je po njenem ogledu 17. 4. 1994 pripravil zapis in opozoril svet KS Cirkulane, da videz mrliške vežice ne sodi v našo razgibano pokrajino. Zato je bila kasneje izdelana nova idejna zasnova vežice in ta je danes zgrajena kot lep in arhitektonsko bogato izdelan objekt. Kletne prostore je po sklenjeni v letu 1992 gradbeni pogodbi izvedel Marjan Korpar. Na pobudo gradbenega odbora za prenovo vasi Cirkulane je Jože Klinc 17. 6. 1994 sklical razširjeno sejo gradbenega odbora o spremembi projekta za gradnjo vežice. Vendar žal takrat ni prišlo do nobenega novega sklepa. Na seji 5. 1. 1995 so se člani gradbenega odbora dogovorili o nadaljnjem delu in sprejeli nekaj novih sklepov, ki so kasneje bili odločilni pri delu. Izvolili so tudi novega predsednika odbora Franca Toliča. Komisija za pogrebne zadeve za pokopališče v Cirkulanah s predsednikom Jožetom Klincem je na seji 12. 7. 1995 sprejela sklep o spremembi idejne zasnove gradbenega načrta. Kleparstvo Kokol je opravilo prostovoljno delo za krovska dela. Po večletnem prizadevanju domačinov in s kasnejšim sodelovanjem občine Gorišnica je 1. 11. 1997 mrliška vežica bila odprta. Skupna vrednost investiciji je okrog 13 milijonov tolarjev. Kakor koli že, mrliška vežica je zgrajena. Do danes smo pospremili k večnemu počitku že veliko umrlih. Naš odnos do umrlega in do žalujočih svojcev se oblikuje v pravem okolju in je toliko bolj dostojanstven, kolikor bolj so za to dane prostorske možnosti. Kultura duha in življenja postaja tudi na tak način bogatejša in plemenitejša, saj sta rojstvo in smrt naravna mejnika življenja. Kaj se bo zgodilo z našo zavestjo, ko jo smrt popelje tja, kjer ni več vprašanj in odgovorov? Tega ne vemo. Dana pa nam je možnost, da se s pravim razvijanjem duhovnosti v sebi pripravljamo na neizbežno slovo. Vsem, ki ste se kakorkoli trudili pri izgradnji mrliške vežice v Cirkulanah, se v svojem imenu in imenu kasnejših rodov iskreno zahvaljujemo. ZAHVALA ZA VLOŽEN TRUD ŽUPANU IN SVETNIKOM V OBČINI GORIŠNICA TTo se končuje določeno obdobje IVnašega delovanja, se navadno vprašamo, smo z našim delom in prehojeno potjo zadovoljni, ali bi lahko še kaj izboljšali, popravili, drugače zastavili in načrtovali. Pred dobrimi štirimi leti je zakonodajalec Državni zbor RS odločil, da v Gorišnici ustanovimo novo občino iz bivših Krajevnih skupnosti Gorišnica in Cirkulane. Marsikdo je ob tem pomišljal ali je bila ta odločitev prava ali zgrešena. Kako bomo skupaj delali Haložani in Polanci, saj imamo različne navade, običaje, pogoje dela, potrebe in zahteve. Ugotovili smo, da druge možnosti vsaj štiri leta nimamo, pa poskusimo in se oženimo. Oboji smo dovolj trmasti in vztrajni, da bomo nekako vzdržali. Samo pravo vodstvo moramo izbrati, ki mu bomo zaupali, da bodo dovolj pošteni in delovni, da bodo prisluhnili našim željam in potrebam na vseh področjih. Novoizvoljeni svetniki in župan so prijeli vajeti v roke, si delo razdelili v šestih odborih in številnih komisijah, v razmeroma kratkem času sprejeli statut in poslovnik občine kot zakonito podlago za svoje delo. Nekaj težav so imeli pri sprejemanju proračuna, saj se ni točno vedelo, koliko bo prihodkov in kako bi razporedili odhodke. Pa se je tudi to pokrpalo do konca leta. Naslednja tri leta bi bilo že malo lažje, če bi vlada in njena ministrstva pravočasno nakazovala obljubljeno finančno pomoč, a so navadno zamujala. Vseeno pa smo lahko hvaležni ministrom vlade za njihov posluh in razumevanje pri uresničevanju številnih investicij in projektov, ki smo jih občani preko vaških odborov, sveta občine in župana želeli uresničevati. Ni jih bilo malo. Nekateri bi želeli še več, drugi spet priznajo, da se je že v teh štirih letih naredilo več kot prej v 20 letih. Nekatere želje in potrebe pa bomo skušali uresničiti v naslednjem mandatnem obdobju, če bomo pri tem sodelovali in tudi vsak nekaj prispevali. Člani nadzornega odbora se v imenu vas, občanov, kakor tudi v svojem imenu zahvaljujemo članom sveta občine Gorišnica, posebej pa še predsedniku sveta g. Stanislavu Vojsku in županu g. Slavku Visenjaku za veliko vloženega truda in časa pri uresničevanju naših potreb v preteklem mandatnem obdobju, posebno pa še za medsebojno razumevanje in sodelovanje. Ob ponovni izvolitvi čestitamo županu in želimo, da bi z novimi člani sveta še bolj uspešno deloval v korist nas vseh. Vsem občanom pa želimo blagoslovljene božične praznike ter mnogo zdravja, sreče in uspehov v novem letu 1999. Člani nadzornega odbora občine Gorišnica: Ivan Obran, Moškanjci predsednik Janko Šurnan, Gorišnica - namestnik. predsednika Stanko Dernikovič, Cirkulane -član Davorin Zorli, Gorišnica - član Ivan Korenjak, Meje - član PREDNOST - AMD SREČO IN VARNO VOŽNJO V LETU 1999 MARJAN PETEK . DAVORIN ČAGRAN VAM ŽELIJO: alojz vidovič —----=----- VIKTOR ŠPRAJC kV TO ŠOLaJ jože babič DRUGA SEJA SVETA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE GORIŠNICA snovno šolo Gorišnica upravlja- ta ravnatelj in svet zavoda. Svet zavoda ima štiriletni mandat, sestavljajo pa ga trije predstavniki ustanovitelja (Občina Gorišnica ), pet predstavnikov šole in vrtca in trije predstavniki staršev (eden iz vrtca in dva iz šole ). Mandat predstavnika sveta staršev je pogojen s statusom njegovega otroka. V šolskem letu 1998/99 smo se prvič sestali 17. septembra. Druga seja je bila sklicana v sredo, 16. 12. 1998. Pri pregledu sklepov z zadnje seje smo ugotovili, da nas še vedno pestita stiska prostora tako v vrtcu kot v šoli. Vrtec ne more nuditi varstva vsem otrokom, ki bi ga potrebovali. Šolski pouk poteka v dveh izmenah, učilnic pa je premalo za kvalitetno izvajanje predmetnega pouka, pestijo pa nas tudi težave zaradi pogoste bolezenske odsotnosti nekaterih delavcev šole, predvsem v knjižnici. Navdušeni smo bili nad člankom z naslovom Osre-diščenje kraja, ki je bil objavljen v Večeru 1. decembra letošnjega leta. Prepričani smo, da bodo župan in svetniki v naslednjem mandatu uresničili smelo zastavljene cilje glede oblikovanja krajevnega središča c^bčine. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da imajo gorišniški osnovnošolci od letošnjega šolskega leta naprej idealne pogoje za pouk športne vzgoje. Prostore bodoče knjižnice smo za letos preuredili v likovno učilnico in tako vsaj za silo rešili problem pomanjkanja učilnic za predmetno stopnjo, predvsem za jezik. Za materinščino in tuj jezik imamo na voljo dve primerno urejeni učilnici, potrebovali pa bi štiri. Največ časa smo namenili 3- točki dnevnega reda. Pregledali smo potek aktivnosti, ki so se zvrstile oziroma so še v načrtu od 1. 9- do 24. 12. 1998 (prvo ocenjevalno obdobje). - 23- septembra smo odprli vrata večnamenske dvorane. Kulturni program je bil kratek, a ravno dovolj slovesen. Številna tekmovanja ( mali nogomet, judo, rokomet, košarka ) samo potrjujejo smotrnost izgradnje. - 28. septembra so povabili starše na skupni roditeljski sestanek. - 30. septembra je bil organiziran prvi športni dan. Pomerili so se, kdo je najhitrejši v teku in najuspešnejši so se odlično odrezali tudi na medobčinskem krosu, saj so dosegli 1., 2., 3. in dve 4. mesti v posameznih starostnih kategorijah. V mesecu oktobru smo za učence 8. razredov organizirali kulturni in naravoslovni dan. Šestošolci pa so preživeli prijeten teden v domu Breženka- šola v naravi ( 19. 23. 10. 98 ). 10. novembra smo pripravili kulturni dan za vse učence. Ogled filmske predstave smo izkoristili tudi za to, da smo obiskali knjižnico, glasbeno zbirko, pokrajinski muzej, arhiv_ Ptuj je res mesto muzej. 21. decembra bomo zaključili prvo ocenjevalno obdobje. Izkazov seveda ni in tako je otrokom prihranjeno, da preživijo božično- novoletne počitnice brez travm. Zadnji dan pouka je sicer 24. 12., a veliko učencev bo vseeno aktivno so- delovalo pri izvedbi kulturnih aktivnosti, ki so na programu 28. in 29. decembra na Dominkovi domačiji in v večnamenski dvorani Gorišnica. Sejo smo zaključili z ugotovitvijo, da je veliko narejenega in da se veliko ljudi trudi po svojih največjih močeh vdahniti kraju polnovredno življenje. Za uresničitev vseh ciljev pa je potrebno veliko strpnosti in potrpežljivosti in naučiti se moramo sprejemati ljudi takšne, kot so. Člani sveta so bili seznanjeni z aktivnostmi, ki nas čakajo v šoli v začetku prihodnjega leta: poklicno usmerjanje osmošolcev, poskusno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike ter šolska tekmovanja iz znanja, športa in Šaha. Lansko leto so bili naši učenci uspešni tudi na regijskih in državnih tekmovanjih. Samo upamo lahko, da rezultati letos ne bodo razočarali. Sestavek pripravila: Dragica Petrovič predsednica sveta zavoda OŠ Gorišnica NOVOLETNE ŽELJE UČENCEV 3. RAZREDA OŠ CIRKULANE V novem letu si želim: VELIKO SREČE IN ZDRAVJA, SREČO ZA VSE LJUDI NA SVETU, DOBER USPEH IN DOBRE OCENE, DA BI DOBIL RAČUNALNIK, NOVO KOLO, NOVO ŠOLSKO TORBO,NOVI STOLP, NOVE SMUČI IN SMUČARSKE ČEVLJE, DA BI DOBIL DENAR IN SI KUPIL KAJ LEPEGA, DA BI DOBILA POLNO VSEGA, DA BI LAHKO TRENIRAL GORSKO KOLESARSTVO. PATRICIJA NOVOLETNE ZELJE UČENČEV OSNOVNE ŠOLE GORIŠNICA VOŠČILA ZBRALA : DRAGICA PETROVIČ, UČITELJICA SLOVENŠČINE 1. V letu 1999 vam želim veliko zdravja in veselja. Naj se vam uresničijo vse želje, ki jih nosite v srcu. (Janja Zavratnik, 5- a ) 2. Želim vam veliko lepih in veselih dni v letu 1999. In ne pozabite na nas med temi lepimi dnevi. ( Barbara Milošič, 5. a ) 3. V novem letu si želim več poletja in manj zime. ( Mihael Popovič, 8. b ) 4. I.eto 1999 naj bo mirno leto; leto ljubezni, presenečenj; dosti petič in malo solz. ( Nuša Maltarič, 8. b ) 5. Zadnje leto - pred prelomom stoletja in tisočletja - naj bo polno zdravja, denarja, ljubezni, šampanjca, vina, piva. ( Stanko Rižnar, 8. b ) 6. Moja največja želja je, da na svetu ne bi bilo trpljenja in da bi vsi otroci tega sveta vedeli ceniti dom, družino in hrano. (Janja Žohar, 8. b ) 7. Leto 1999 naj prinese predvsem lep začetek ; srečo in mir za prihodnost življenja; nova pričakovanja za življenje v tretjem, upajmo, boljšem tisočletju. (Nejc Sok, 8. b) 8. Staro leto se poslavlja, s solzami v očeh in v beli obleki odhaja proč. Novo leto bo kmalu prišlo na plan. Veseli se in želi, da bi vsi otroci odraščali v veselju. (Mihaela Prelog, 5- c ) 9. Za leto 1999 si želim, da bi vsi ljudje srečno preživeli božično- novoletne praznike, brez pokanja. (Miha Vajda, 5- c ) 10. V prihodnjem letu si želim iti v glasbeno šolo, kjer bi se naučila igrati na citre. (Maja Visenjak, 5- c ) 11. Novo leto bo prišlo, spet bo Silvestrovo. Ljudje se bomo veselili, pili in in veliko drugega počeli. Vsem želim v novem letu zdravja, sreče in naj jih slaba volja s sabo ne zvleče. (Matej Senčar, 5. c ) ‘AllIdtKv /dmsu jfc /TVtnLtovl • 3^ -jtr /noO; tič/ Jt Jitfui' I^S/tW^W cQ%A/ v ^ ny MAmosAtt^j /nue, /fc /n J*Ail j 42 fičd /r /X/ S- dosdV. jio-jWlM- /YK3foCŽ'w' Aitdjy~ %£ioW >hP /jr ifcv ^^oJl KR13TLAN 'ifoSj /Mw 4oSj - rwti MYvux^y Wj ^Jkj , Sto1 my\j ^ tCUooo m\aj mvvm^ m) %j3 $$v fffsigMO. 'KoŠfcid' u Ub C^AsSb to &u A !_ SboA) Sby t$j oUc&aj rviMi iiY\) ^uyw Mtkoi^ Mj[ 3vuW, %te ■fjžxL #«,, wOivA,, 'T' ^ 42^^ -^ha/ /Vt^^fvv, s/^VV NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA SESTAVIL: ANTON KOVAČEC BRUNO V OSTREŠJU GOVORI- ČENJE, NATOLCE- VANJE ODVAJANJE ODVEČNE VODE IZ ZEMLJIŠČA LEVI PRITOK ODRE NA POLJSKEM OČKA, ATEK NA KOROŠKEM BOGINJE USODE V GERMANSKI MITOLOGIJI AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA HLEV ZA ŽIVINO KRAJ JUŽNO OD VIPAVE ODSTRANJE-NOST DLAK Z OBRAZA KROTILKA ŽIVALI VLADIMIR LEVSTIK ► FOTOGRAF.: TATJANA MOHORKO STANJE TELES. IN DUŠEVNEGA POČITKA KRAJ PRI ŽALCU GROBA PILA ZA LES VLEČENJE LEVI PRITOK DONAVE IME IN PR. ŽIDOVSKEGA MISLECA (1585-1640) VEK, DOBA POPULARNA POPEVKA ŽIVČNI BOJNI STRUP KOŽA Z MEH. DLAKO PERIODIČNO GIBANJE KOT OREH VELIK KOS LAVE MIKROOR- GANIZMI, KI POVZ. BOLEZNI NORVEŠKI POLITIK (GERHARD- SEN) ZASTAVA ŽENSKE, KI VARIJO AM. MERA ZA MLEKO KRAJ PRI NOVI GORICI DAVNO IT. LJUDSTVO SPELEOLOG ZAHRBTNO POVZ. KOMU KAJ NEPRIJETNEGA, NAKLADANJE NOŽIČA PRI ČIPU ST. IME JEZERA MALAVI IME PRVE ŽENSKE PROST. ZA MENJAVO VALUT SVOB. USTVARJALEC KEMIJSKI ZNAK ZA KALCIJ NEM. MESTO OB DONAVI ROM. PISAT. (MIRCEA) NANAŠALEC EMAJLA, LOŠČILEC VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREDSTVO ZA RAZMNO- ŽEVANJE VRSTA AZIJSKE PALME USEDLINA V SODU, GOŠČA SRBSKO M. IME; TRENER NIKOLIČ AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (JIMMV) MILANSKI NOGOMET, KLUB ŽENSKO IME, KATARINA SREČNO NOVO LETO NEVARNA SODOBNA BOLEZEN VRSTA RAZGLASA BLIŽNJI SORODNIK TRAJNA ZELIKA, ROŽNICA PO TRATAH ZRELOSTNI IZPIT GRŠKA REKA (EVROTAS) PRITOK RONE V FR. PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA AZIJSKA DRŽAVA, PERZIJA ANGL. PISATELJICA (GEORGE, 1819-1949) NEM.PISAT. (VVOLFGANG) PAMET, RAZUM SLOVENSKI RAPER (GAZ) SLOVENSKI PISATELJ IN ESEJIST (TARAS) VRSTA ZREZKA IZ STEGNA PRIBITEK, NAPLAČILO, AŽIJA ENOTA ZA MERJENJE Malo pomoč ni prepovedano!: EINAR, ELIADE, IPEL, LAPIL, NOONE, 0M0, PODSEK, ROSNIK Rešitev celotne križanke pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, s pripisom "KRIŽANKAMed pravilnimi rešitvami bomo v prihodnji kroniki kabelske televizije izžrebali 3 ■ nagrajence. Nagrajenci prejšnje številke so: 1. nagrada - 5000 SIT: Martina HORVAT; 2. nagrada - 4000 SIT: Irena LAPORNIK, 3■ nagrada -3000 SIT: Jolanda DREVENŠEK. Nagrade je prispevala občina Gorišnica. Jhdoj Je/TTU fvnoKVhitiU , $j0 |LCtxi2y ti JMoy j^g/mj dozisodlaj Ja/nob. j£tj/ MMt/ ^on)MYV ^ Jou 1 OWV /nJlagoU