IZ. flnlMi. IMUtf. i w*,atžf» H7. i. ino. .Slovenski Narod" Vftlfa po poitl: u Avstro-Ogrsko: cclo leto skupaj naprej . K 28*— pol leta m m . • . 14*— cctrt leta m » • • . 7 — na mesec m w • . . 250 za Nemajo: ćelo leto naprej . . . . K 33 — Jta Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. UprSTnlitTO (spodaj, dvorišče levo). Inaflova ulica it 5, telefon it 89. Imkafa mi šmm sr*ć«r ti i ■■■ti m4*K te prnAi Inserati se računajo po porabljenem prostoru in tleor: 1 ara vtook, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat p» 7 vln., tfftrai po 6' v. Poslano (enak prostor) 16 vin.. parte in zahvata fnik prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogotOHL Na pismena naročito brer istodobne vposlatve uregnine te ne ozira. „Narodna tlskarna« telefoa at SS. UpravniStvu naj se pošiijajo naročnine, rekUraadjt, inserati L t d., to je administrativne stvart. .Slovenski Narod" velja v LJvblfftat dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : odo leto naprej . . . . K 25-40 I pol leta......13-20 | četrt leta „ .....«•«) na mesec „ - • . . „ 2*20 ¥64« 10 rfaarJaT. r Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača jo. raiBlilitji Smflovai sUea 44. 5 (v pritiičju levo,) talaton at. M. Me orađno putilo. Dunaj, 20. februarja- (Kor. ur.) Uradno se razglasa: VZHODNO BOJIŠCE. Jugo - vzhodno od Focsanija so prfpeljale čete po šunku poleg vec vjetih 3 strojne puške in eno metalo min \l sovražmh iarkov. V pokrajini ob Ludovi smo razstrelili neko rusko stražnico. Ob Narajovki tooovski boj. Pri Radzivilovu je neki naš letalec zbii neko rusko letalo. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Včeraj popoldne se ie mcčno ojačil sovražni artiljerijski ogenj ob primorski front? med Plavni! in mor-jem. Ponoći jle prišlo do posamnih strelskih napadov. Na tirolski fronti Je bila itpliian-ska artiljerija zlasti v od-eku ired Torbolem in Loppijem delavnejša, ka kor navadno. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Jugo • vzhodno od Berata praske straž, Namestnik načelnika generalnega štaba Dl. H o f e r. fml Hh li) pfilo. Berolin, 20. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Pri armadi jjeneralfeldmaršala vofvode AIbrehta VViirttemberškega »e Je dopoldne ponesreČIl po strelski pripravi izvršeni sunek Angležev zapadno od Messincesa. En častnik in 6 moŽ je ostalo v naših rokah. Armadna skupina general-feldmarš. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Na fronti ob Ancri smo zavrnili nekaj angleških izvidnih sunkov. Na »evernem bregu Ancre ie presenetil neki Strafunski oddelek angleško po-stojanko ter pripefjal nazal 7 vjetih. Po kratkem streljanju so vzele naše čete v šunku neko oporišče Južno od Le Translova v jurišu ter odpeljale posađko 30 mož kot vjetnike. I VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarske?! V posameznih odsekih je bHa ruska artiljerija delavneiša. kakor prejšnje dni, tako fužno od Trisvjfat-skega Jezera in na vzhodnem bregu Narajovke. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Karpatih pri snežnem zametu za nas ugodni pohodi. Ko smo vjeii branitelje, smo razstrelili neko rusko stražnico južno od Sniotrecs. Sever-no od doline Slanic smo prepodill so-vražne postoianke ter zavrnifl protl-napade in potisnill svoje bolne pozi-clje na neki visinski greben. Armadna fronta geaeral-feldmaršala von Macken- sen a. Pri Fadulestiju ob Seretu so Tdrle čete ▼ šunku y rusko pozicijo In se vrnile, ko so razdefafe kritja, z H Tjetnikl in veC strojnim! puškaml. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Med Vardarjem In Dojranskhn fezerom Je fezal do večera hud oged na^lh DOzicliah. Napad se nf izvr-Dobeden. vi generalni kvartfmi mo|5ter v. Ladeadorfi Hemško većerno poročilo. Berolim 20. februarja- (Kor. ur.) VVolfrov urad poroča dne 20. februarja zvečer: Ražen uspešne obram-be francoskih sunkov med Moso in Moslo na zapadu zaradi megle in dežja malo boj ne? a delovanja. Na v z h o d u i n v Makedoniji ničesar posebnega. U/ilsonoi/e konference. liaag, 20. februarja. »Times« poroča iz Washingtonu: \Vilson je kon-feriraf včeraj z voditelji demokratične stranke. Zascdanje kongresa se konca dne 9. marea. Pričakuje se, da bo \ViIson še pred potekom tega dne nredlagal primerne ukrepe. Politični krogi sodijo o položaja, da je sicer Še skrajno resen. vendar pa da je še vedno upati, da ne nride do vojne. Predvsem se pričakuje. da bo Wilson odredil oboroženje trcovsk;h ladij. Ako bodo uničevali podmorski čolni tuđi aineriške ladje, bo ukazal voj-nemu brodovju, da naj ščlti ameriški, oziroina nevtralni pDmcrski promet. To bi pomenilo, da bo ameriško bro-dovje kooperiralo z angleškim. An-glofilski ameriški !isti pozivljajo Wil-sona, naj preide končno k dejanjem proti poniževalni nerr^ki blokadi, ki ze 14 dni ovfra ves amen^ki promet. Tako piše »Newyork Times«: Mi nismo več edmi vladarji v Ameriki, nole*r nas vlada Nemčiia, ki nam ie prepovedala izvrševam'e naših pravic. Lu???no, 20. februarja. V konfe-renci z Wi!sonom so sklenili demokratični senatorji, podpirati predio??, da sme WI1son uporabiti v varstvo ameriških irteresov celokupno ob-oroženo silo Zedfnjenih držav. Smatra se, da tekom nrihodnjih treh tednov ve bo prišlo do nobene definitivne odločitve. Wilson pušča naraščati sovražno razooloženje proti Nemčiji ter medtem čim najbolj po-rnešuje vojaške in finančne priprave države. New Vork, 16. febmana. Zakas-nelo. Wolffov urad poroča bre7žič-no: Neprestano se razširiajo razbur-M'ive vesti o grđem nostonanin Nem-jfie proti Amerikarcem. V \Vashinfr-tonu vlada zadoščenie. da je Nemčiia (/Ogolila, da amer^k? rr>?rrr>7Tii od^or v Beleiii in severri Prangiji nad^ljiTie svoje delovam'e. Napadi b'stov na nem^ke Ame-^Vance pojem^io. Kota, 20. februaria. ^KoHfs^he ZeitiTf^^r porr.ča iz New YorVr»: N'ernško - ar^en5ki odnosaii se do-^devno nekofiVo bolide razvfiajo, ka-i<"ot se je pričr>Vova?o. Nemčiia do.«e-^af še ni storfla »sovrafrievn koraka^. Vojaške pnnrave ^a obradbo ^bale so ve'?ke. N^^totfVo nrist.^ni-šče ie pofoči zanrto z mrp^ami tako ć-* ne rn^^e mherta to^ia n^nVtff. Haa^ 20. februarja. Amerika ie ctavila Janonski ia^o "rnrine r»red-lo^e za slnčai voine. Na Jaionskem sn!o?no rnčaVufefo voine napovedi ZedHf«r|in dr^av Nem^ir". TuJI državH^nl t 4fnctikl pođ kontrolo. Lofidon, 20. febrjaria. (Kor. ur.) »Dativ TelesrraVh« javlja iz New Vorka: Kofi^res bo I5e ta teden spre-jel zakon, ki predoteuie. ^a moraio inozemci v Zedinjenih drž^vah pri-CTlasiti svote Ime in poklič ter se izjaviti, ali se hočejo naturaltzlratj (spreieti amerišk^ cfr^avl5an<;tvo) ali ne. Vsak inozemec bo moral Izročftl poStnemu tiradu svojega bivallšča svojo fotografijo. NemSke ladfe v Ameriki New Vork, zo. febmana. Kapf-tan ladjc »KronpripTessin CecBie« te ■ izpovedal pred zvezno sodnijo, da je dobil od nekesa agenta nemŠkc vlade, ki jara pa noče imenovati, naro-čilo, da naj stori stroje na la^ji nerab-ne. Kakor poročajo listi, so bili stroji na vseh nemških ladjah pokvarjeni. Gerard. Pariz, 20. februarja. (Kor. urad.) Agence Ha vas poroča: Bivši ameriški veleposlanik v Berlinu, Oerard. je bil v ponedeljek popoldne sprejet od predseetnika republike. V torek zvečer se bo odpeljal v Madrid. POTOPLJENE LADJE. Haag, 20. februarja. (Kor. urad.) Zunanji minister je prejel od nizo-zemskej2:a ^enentlnejra konzula v Londonu brzojavKo, ki potrjujc poto-pitev parnikov »Gotmarsum« (2313 ton) in »TrnmpenberR« (1602 toni). Oba parnika sta bila z an^leškim premoprom na potu v Las Palmas. Chrlstianla, 19. februarja. Norveški ribfski pamik »StralsuncU (510 ton), 2 ribami. na potu iz Anglije v Italijo, je bil od nemske^ra podmor-skecra čr>lna potopljen. Potopljen je bil nadalje angleški pamik »Oke-ment^ (4349 ton). Christfania, 20. februarja. (Kor. urad.) Zuninje ministrstvo je dobilo sporočilo, da so bili torpedirani ti - fe r?arnjki: »Th^rgiri« (734 ton), vDal r^eatte^< (1327 ton). ^Rutenfjoell^ 0444 ton), »Cabo€ (1254 ton) in »Ju-no^ (2416 ton). AmerlŠke poskusne ladjc. Ženeva. 20. februarja. Ohe ameriški ladji »Rochester« in »Orleans« sta odpluli dne 18. februarja v Ev-•ropo. Posledice podmorske voine. London, 19. februarja. (Kor. ur.) LJovd Oeorge bo podal svojo irjavo o utesnitvi uvoza dne 22. februarja v poslanski zbornici. Pariz, 19. februarja. »Excelsior« poroča, da v Parizu ni dobiti nobenih testenin. Kodanj, 19. februarja. Iz Hapa-rande poročajo, da primanjkuje na Hnskem surovegra mumija in da de-iaio vse velike tovame samo za vlado, pa še te v reducirani meri. Iva V ii ledili mt Na vzJiodni fronti je pregmpaci-ja niskih čet v polnem teku. Vsled velikh transportnih težkoč pa se vrši večidel precej počasi ter bo trajalo nafbrže ^e dol^o. predno bodo ruske čete popolnoma pripravljene. Zdf se, da polacrafo Rusi posebno važnost na jnžno krilo, kjer se zbira pod vrhovnim poveliništvom generala Ourka več armad v armadno skupino med Bukovino in izHvi Po-nave. Tuđi armada generala Brusilo-va dobiva v Oaliciji in Voliniji moč-na ojačenja. Pred novim zasedanjem niske dtirae. Kod^ni, 19. febri-arja. (Kor. ur.) ^B'rževiia Vjedomosti^ ja vi fajo; Ruska vlada je definitivno določila se-stimek državne diime na dan 27. fe-bruaria. Vsi ministri, med njftnl minister notranjih del, bodo navzočni pri otvoritvi, a bodo pri najmanišem, vladi sovražnem pojavu zapustili dvorano. Vlada ne poda nikake pro-fiTramatiČne izjave, nego bo or»ozorila le na carjev reskript. VpraŠanje o novih vo4itvah v dumo je odvisno od staJišča dume proti vladi. Kodanj* 19. februarja. (Kor. ur.) Po petrosrra'skih vesteh je imelo are- i tovanje 11 članov đurne, pripadajo-čih delavski stranki, pozornost i vzbnjajočo posledico. Načelnik glav-nepa odbora za vojno industrijo, Oučkov, je Imel o tej stvari z večjim Steviloin ocfiičnih članov državne^a sveta in dume posvetovanje in je ob-širno pojasnil več slučajev. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da nišo delavski zastopnikt storili nikakega kaznivega dejanja in je njih aretacija nespametno dejanje, ki bo imela jako resne posledice. Resolucija se predloži carju. Lugano, 20. februarja. »Ruskoje Slovo« javlja, da je te dni 17 oseb-nosti iz najvisjih ruskih krogov izro-čilo carju spomenico, v kateri je podan objektiven popis sedanjega poli-tičnega položaja in poudarjano, da je tesno skupno delovanje izvršilne oblasti z zakonodajalnimi korporaci-jairci nujno potrebno v interesu narodne obrambe. Izvzemši reakcijo-name liste, odobravajo to spomenico vsi ruski časopisi. Od Plavi do morja. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba: »Na primorski fronti živahno iz-vidTio streljanje Italijanov. S prehrano je pri tem našem sovražniku najbrže prav slabo, kajti povodom naših sunkov pripeljani vjetniki tožijo soglasno o nezadostni prehrani. Pomanjkanje premoga čutijo tuđi na fronti; po izjavah vjetnikov trpe ita-lijanske čete velik mraz rudi v ne^o-ratih frontnih delih. Ta dejstva nam kažejo prave vzroke, ki dajejo itali-janskemu armadnemu vodstvu povod, da v zadnjem Času podaje posebno debele laži svojemu, vojne trudnemu prebivalstvu.« Sn očnje uradno poročilo na-znanja, da se je italijanski artiljerijski ogenj ob primorski fronti med Plav-mi in morjem močno ojačii in ponoči je prišlo do posameznih strelskih napadov. Od Plavi do morja, to je del fronte, kjer so sedaj mojoče tuđi večje vojne operacije; s tem je najbrže zacrtan prostor, na katerem se bo vršila nova ofenziva, napovedana že tolikokrat, do katere pa se Itali-jani kar nišo mogli pospeti, ker jih tare nebroj težkoč in so jim vedno v spominu dosedanji veliki neuspehi z ogromnimi izgubami. Morda so se-đaj pričeti boji uvod k novi ogromni ofenzivi na soški fronti, ker se preko I.ugana iz milanskih listov poroča, da se je na zapadnem bojišču razvilo silnejše borenje, ki se ima smatrati za uvodno k veliki franeosko - an-gleški ofenzivi, s katero pa Ima isto-časno pričeti tuđi italijanska ofenzi-va. Od Plavi do morja utegne torej zadivjati velikanska bitka. Italijani se gotovo zaženejo z vso silo proti avstrtjski fronti, ali na tej stoje branitelji, preizkušeni v obrambi, ki pa znajo tuđi napadati in z obrambo in napadi se more odbiti sovražnika in ea vreči s Krasa in iz Brd in iz gori-skegra mesta. ITAL"*WtfO f RADNO POROCTLO, 20. f e b r u v ar j a. Na Asiaški visoki planoti je vdrl sovražni odde-Tek skozi snežne galerije v jeden naših iarkov pri Caseri Zebio Castorile. Po Ijutem spopadu je bil z občutnimi izsrubami odbit in pusti! nekaj vjetnikov v naših rokah. Kolodvor v Tr-bJŽTT je Kl vče-aj zo*cc c*" ^fJnkc-vitih strelov. Na ostali fronti artiljerijski boji. Vzhodno Gjh'cc in na Krasu je bfl artiljerilski boj močnejSi. Na Malem Palo ni bilo požara. Dunai, 19. ebruvana. (Kor. ur.) I« vojnoporočevalskegra stana: Itali-ianski generalni $tab noroča 13. fe-riruvarja: »NaSa- artiljerija je zažga-1? sovmžno zgrradbo barak na drugi strani Malepra Pala.« — Ta dogodek Je zopet srola izmišljotina. Taka ne-resnična Italijan. poročila o uspehih in dogodkih se ponavljajo dnevno. Ncresnica postaja sistem. Bisolatti ▼ Parizu. Curin, 19. februarja. Minister Bisolatti je izjavil v »Petit Parisienu-. da je došel v Pariz v interesu izena-čenja ententne fronte in da bo so-vražnik kmalu čutil, da se je izvršila v ententi izpremernba. V Italiji priča-kujejo odločilnih akcij. Bisolatti ostane v Parizu nekaj dni, po-tem odpotuje na fronto. Valona. Lugano, 20. februarja. Za izgrad-bo Valone potrebna sredstva se bcxfb zahtevala že v letošnjem etatu. Pred otvoritvijo itailianskesa par* lamen;j. Iz Monakovega poročajo, dst više »Štampa«, da r;e Oiolitti udeležt otvoritve italijanskega parlamenta. »Avanti« naznanja, da bo mirovna resolucija socijaiioi^v na dnevnem redu prve seje. Preko Lugana poročajo, da se socijalisti prfpravljajo na enengičen naskok na ministrstva Da se določi taktika, kateri se imajo držati, se bo vriil v Rim« 25. in 2§J t. m. kongres socijalist^čne strankii Volftev delegatov po krajevnjfc dmštvih je bila jako živahna, IzvolJ^i ni so zastopniki najstroZjega nastef* panja proti vojnL V Milanu je rzvQn Ijena revolucionarna voina nasprot^ n!ca Zanetta proti Linemcmu poslan^ cu Turatiju. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijansko armadno vodstvo dg* voljuje za kmetijska dela v marcu irf aprilu 160.000 starejšim in manjspo-sobnim vojakorn enomesečni dopasl in daje na razpolago v to svrho tudl vojne vjetnike. — Karte za živlla st uvedejo v Italiji, določftve glede dnevne oddaje so prepuščene Županom posameznih krajev, samo za kruh je enotna določba, da se ga peče po 700 gr in drugi dan razprodaja. Polkovni poveljniki so dobili nalog, da naj takoj posejejo s psenicdi vsa v-ojaSka vežbali§ča. >Avanti«-' pravi, kako naj zrase pšenica na: pro-» storih. ki nišo bili že 40 let obdelani. Voina na zapadu. Berolin, 19. februvana. (K mr.V VVolffov urad poroča: V bojili v dolini Ancre so Angleži v soboto po močni artiljerijski pripravi poslali tri razne divizije na 6 km široki fronti proti nam v napad. Pri pristavi Moa^> lin Rouge, severno od Ancre, in pri sosednih jarkih je bil boj posebno ljut ter je valovil ves dan sem in tja-Tekom teh bojev smo te dele prepustili Angležem. V nedeljo je bilo slabo vreme, katero smo izkoristill za številna maihna podvzetja in ne-nadne napade, dočim si sovražne pa-trulje nišo mogle priboriti nobenega uspeh a. Ponoči na 18. t. m. }e bilo posebno živahno v belgijskem delu naše fronte. Trije sovražni posknsi, vdreti v okolici Ypresa v naše jarke, so se ponesrečili v našem ognju, na cni točki v bližinskem boju z velikim Li-gubami za sovražnika. Proti 4 ?jut-raj se je pričel močen Oi?en] proti večjemu odselcu pozicti južno od že-leznice Langemark-Ypres. Po demonstraciji na drugi točki je izvršil sovražnik tu sunek, mi pa smo ga ravno tako, kakor pri treh prejšnjih sunkih, deloma pred našlmi jarki, deloma v njih zavrnili ter smo vjeii več mož. Dne 17. t. m. zveČer je imelo drusro nemško podvzetje? se-verno od Wytehaeta in severno od kanala Comines-Vpres uspeh. Noč na ponedeljek Je potekla v splošnem mirno. Med Ancro in Sommo smo zavrnili sovraine patrulje. Park. 19. februvarfa. (Kor. ur.) Hervć izraza v listu »Victoire« svoje skrbi zaradi nemškega šunka v r čiran 2. »SUUVCNStvi NAKVJLT, one 21. febrnvarja i»*7. 42. Ste*. Champagni- V tem vidi znak nemške ofenzive ter piše, da pripravljajo Nemci silen napad z najstrašnejšimi materijalnimi sredstvi, ki jim jih da jia razpolago*civilna mobilizacija, katero so na Francoskem zasmeho-vali, namesto da bi jo bili posnemali. Bedasti, gluhi ali slepi bi morali biti, pravi Herve, če bi hoteli o tem dvo-miti. Potem se obraća proti onim. ki svare, kakor Tardieu, pred prezsod-njo ofenzivo. Herve izvaja, da je pri današnjem učinko^anju artiljerije defenziva zvezana z večjimi izgubami, .kakor ofenziva ter konca: Ker danes :ofenziva ni dražja. kakor defenziva, fcakaj bi je-ne poskusili? Z defenzivo, tuđi če zmagamo, ne pridemo naprej, marveč obdržimo samo svoie pozicije, če se pa ofenziva slučajno po-sreči, imamo vsaj možnost. da dosežemo odločitev in zmago. FRANCOSKO URADVO POPOČfTO. 17. februvarja. Na večjem 'de\u fronte od časa do časa topovski hoj. Živp.hen boj v smeri Ribecourt. Sovrržni nenadni napad na neko na-So majhno pozicijo severozanadno od Bezonvauxa se je ponesrcčil v tiašem ognju. 17. februvarjapopoldne. %t-•šili dva napada ju?no od Ne»ivp ć~*^a-Jpella in severo-vzhodno od P!o<**»-fsteerta. kjer so naše čete dosnele do 53ruge sovražne Crte. Mnooro Nemc*^ jsmo ubili ter razđejaH mnoprv krtii Sn strojnfli pušk. Nn obeh krafih smo [vjeli nekaj mož. Sovražni nanad v jodsekn zaoadno od Lensa in vzhnd-■no od Oivenchyja smo z izgubami Aavrnlli ItaTflanMce čete pa Fraicos^et*. Stra?urger Post«r poroča s š^ic^r^Ve mp. ie. da transnortiraio itaH^n^Ve ćete skori Francijo. in sicer v*ihrft k*ar- madi T'oche v smeri na P^^mcon. 'Pazšfrjcnle hr5»«**>ne dolžnost? na Aftsrfeškem. London. 20. f^brnvaria*. ^K"or. n.) ^Tnries ime! zadostnecra nspehn. *Hailv ExpTess« izve. d^> se namerava na-'domestfti one mo^Ve. ki so nri ancrle-^ki armad! na AnglesTcem ali Franco-sketn nameščeni pn i mravi pif v kiu hm!ajh. kot stra^niki ali šoferji. z ?enskamif da sp dobi na ta način •večje Stevllo moških za fronto. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 19. f e b r u a rja. Fronta ob T i g r i s u. Samo slaboten oboie-stranski artiljerijski in infanterijski ogenj. — Kavkaska fronta. Na levem krilu je nanadel moćan so-vražni izvidni oddelek crto naših 'straž, pri^ Čemer se mu je iznočetka posrećilo, vdreti v našo pozicijo. V protinapadu pa smo jih zonet preena-li. Poleg tega je sovražna artiljerija brez uspeha obstreljevala isti odsek levega krila. — Romunska f r o n t ai Naše čete so zavrnile s svojim ognjem moćne ođde^ke Tvskih lovcev, ki so skušali Dr^dreti. — G a-Ifška fronta. Sovračnik je ob-novil dne 18. februarja svoie nosku-šene narede na naše pozicije rri Dziekifanih; tuortirpncc:a v Pelo-ponez toliko vojnoga materrula in toliko čet, da so podane zadostne garancije za varnost dežele. V o j a -ški svetovalci smatra jo, da te garancije še nišo dane. Navrlic temu je ententa po-skrbe^a, da se Grški olajša preskrfca z živili. Ogrsk! državni zbor. V seji 20. t. m. je mejni grof P a 11 a v i c i n i grajal, da molči vlada o naivažneiših vprasanjih. Državni zbor ne ve nič o nacrodbenih poga-janjih z Avstrijo, nič o vladnem vpli-\u na vodstvi' cimanje politike in o vladnem razmerju z armajđnim po-veljstvcra. Odkr.r je odstopil baron Burian. se zdi. da se je srlede vpliva oprske vlade na vodstvo zunanie r»o-lit-ke rrmo?o nremenilo. dočim so prei vladni pristaši ponosno poudar-jali, da je težišče monarhije preneseno v Bndimpesto. pa zoai ministrski predsednik . ogrskemu državnemu zboni ni naznani niti pooštrenja voine s podmorskimi čolni. dasi je bil državni zbor zbran. Govornik je končno obsoiai stalisče rmnistrske«ra predsednika glede razširienia volilne prpvice in je zahteval ustanovitev zakonito zagotovliene ogrske ar-made. Kazne politične ve*ti. sociialistov NemStvu ob Adr?.!I. Z Du- naja porečajo 20. februarja, da se je vršilo večurno zborovanje vodstva kršćansko - sccfjalnecra parlamcntar-nega kluba, na katsrem so spreje!i dnevni reć. ki izraza začudenje, da vlada se ni storila uspešnih korakov 7n sklicanje parlamenta, pričakujcjo skorajšrre skiicanje parlamenta, od obeh nemških irinistrov Barnr.either-ja in Urbana dejansko podrioro v vprašr.rja po^ovne^n red?, ki bi za-Sotovil mirno parlamentarno defova-nje. Na kenferenco so nriš'i tuđi za-stopnikj nemškesra ^Volk^rata^ zi Primorje, pomčali sn o nnlcžain prf-morskega Nem^tva precrin med vojno, prosili podpore s strani krščan-sko - socijalne stranke v patrnotič-nem in gospodarskom v.p^^tu Nth-cev v južnih deželah. O zanimiv'h poročilih gospodov iz Trsta, se je vnel živahen razsrov^r, v ka ter em se je izraziia najtorleje enndušna pri-pravljenost. da se norrar^a ncm^Vim roiakom ob Adriji dejansko naj'zdat-nejše. = Dunai«ki v«en$?l'.^Vi nr^f?-sorii \n r?7detiln! r?'>ti c"*c*«. D it- nai, 20. februarja. Pred kratkim vr-šivše se zborovanie profesorjev in docentov vseh fakultet duna'ske^a vseuči!i?ča. je nastonflo proti rnzde-lilnim nacrtom, VA so bih' raz^^^^i v odgovoru sovražnih držav na Wil-sonovo noto. ZT-nrovani*e ie ?r>jsr1?.sno sprejelo noto. v kateri izjavila, da se sklicujejo sovražniki Avstro - Ocrr-ske pri oznanjenju svoi'ega vofn^cra cilja. — v katerem pravijo, da ^očejo osvoboditi Italifanc. S'ovane, Romane. Čehe in Slovake tuiesra gospodstva, ra narodnostno načelo, ne da bi je b?1? tedaj uror?.b!li pri narodno ratiranih plemenih v svoiih d0^"^^. To načelo ima samo nalogo, znkriti njih namen. razđejat' centralne države Evrope. Resolucija pravi dalje: Pri nas ne prebivajo zatfrani narodi, ki bi jih bilo osvobediti. Vsem narodom in jezikom je zagotovijena po ustavi politična svoboda in samouprava v občinah in pri avtonomnih oMastvih ter zastopstvo v pnrlamen-»tu. V Avstriji, ki so jo Nemci ustanovili in ki je vsled nemskega vodstvn nostala velika in močna, so dosejrli Slovani kultarelno. gospodarsko in politično tako visočino. kakHne nišo bili v nobeni slovanski državi nikdar deležni. Tzvoijeni zastooniki vseh slo-vanskih skunin ter Romunov in Ttali-janov Avstrije izjavljajo soglasno, odbij'^^č ententine panndbe. da ho-čejo ostati v okviru dosedam'e državne domovine. Vsl avstrijslri narodi se drže svote vladarske hiše z vdanostio' in Ijubeznno. nobeđen ne želi, da bi bil cd nje Točen In vsrod-^jglH^i da W so tug narodi yxnoSa* vali v notranje državno, življenje na-Še domovine. Vseučilišče na Dunaju se zaveda, da je v soglasju z vsemi prebivalci države, če slovesno -ugo-\ arja po naših sovražnikih na avstro-(^rski družini narodov nameravano grehoto in proti mislU da bi mogel sklep miru z izsiljeno odločitvijo po-siiineznih delov poškodovati danes v monarhiii živečo skupnost narodov. — Nemška šola v Belzradu. V Cclgradu otvore % 1. mar cera javno tri razredno nemško solo, nanftnjeno srbskim otrakom. Za avstro - ogrske otroke obstoja žc vojaška nem-ška šola. • = O srbskem narodu pr^i vojno objavlja »Pester Lioyd< nadaljni Cia-nek, ki pravi: Srbija se naliuja od 1. 1912. skoro neprestano v vojni, na-vlMc temu je njeno i£osp<;dars!:o življenje do danes intakmo in zdravo. Glavni vzrok temu ie soliden kmečki fundament. Srbija je tipična agrai-na dežela, katera ne hoielia na liior-bou latifundit: vele^osestvo je skoraj neznano, 90/7c vseh kmetov gospodari na kmetijah. katerih obses ne presenja 2(1 ha. Zadruga je obvarova-la kmeta proletarizacije, zdrava raz-dclitev premoženja je omogočila iz-redno svoboden in demokratičen razvoj polit'čnega in koinunalnega življenja. Glavni impulz za narodno-gospodarski razvoj Srbije je daia carinska vojna z avstro - ogrsko monarhijo. Srbija si je poiskala novih odjemalcev. organizirala je svoje go-spodarstvoCdežela je imela pred vojno nad 10D0 kmečfcih zadrag) in je ustvarila temelje uspešne industrijalizacije; že 1. 19*10. je bilo v Srbiji 500 tovarcn. Istočasno je pričela vlada posvečati svojo pozornost 'zredno bogatim mineralniin zakladom deže-•le, kacerih vrcJnost ceni profesor Krebs na najmanj 2 miljanli. Velika bogastva ima Srbiia tuđi v svojih go-zđovih, ki jih je pričela eksploatirati. Tako je Srbija prišla naenkrat na svetovnem trgu do velinve: Nemčija ji je dovoljevala kredite do 200, Francija pa do 500 milj. Nav^isenje srbskega naroda v balkanskih voinah je deloma izviralo iz dejstva; da je tuđi srbski kmet vedel prav ceniti važnost gospodarskih vprašarj eksporta in importa. Zmagovita carinska vo.Ta je reizmerno ojačila predrz-nost in optimizem tega jugoslovan-skega naroda. Ta predrznost in optimizam sta po zma^oviti balkanski vojni dosegla take dimenzije, da so srbski politiki kovali najfautistič-nejše nacrte. Nekdai tnko vroče željena zvez? z monarhijo preko Užic in VardiŠta ni rikogar več zadovolie-vala. zahtev-iH so Solun, provorili o donavsko - iadranski železnici. hoteli so napraviti po Molćavi fn Vardarju srbski Iranci do Solrna Fantastični duh je prepni?! vso Srb'.^o ki ie bila prepričana, da Te nikdn ne more pre-magati in da drži monarhija skupaj edino le oseba cesarja Frarca Jožefa. Voditna vlocrs in menta'iteta, ki jo ie zavzemsla srbska intelieenca. sta to razpoloženje le se poglobili. Srbska mladina se je v inozemstvu navzela raznih na;m^dcrnciš"h ide: in ie p^-zaMja'a, da se iđeolopriia zapadnih indiTstrijalnih držav ne da spraviti v sklad s pntrebam" aerikulturne deže-le. Tnko ie idealogični značaj srbski po!'t:H otožkocal tre/no rresoian?e zunaniepolit'čnetra položaia. Brez-nierna pronaeanda inteligence je pndla pri srbskem kmetu na rodo-vitri t1n. Srb^k; k»net ie zelo inteli-crent^n. da ćelo rafinirano rremeten. N?^iba pr* se k nolit'ki ra^ilnosti in ava^tur. Dmgod tvori stroga in za-nes1;;va bTokraciia učinkovito proti-utež proti politični eksnltTannsti naroda in iiiteligence V Srbiii je urad-ništvo na r.knrai amerikanski način odvisno od gosnodnjoče stranke. Tuđi izobrazba naroda se ni bila v skladu z nie^a političnim1* svobortsčirta-mi Srpska držriva je sicer za pro-sveto brezdvomno velIVo storila. L. 1914.-ie delovalo v Srhiii 1361 lind-skošolskih učiteljev in %6 "č;teliic, 21 gimnazii. 2 realni girrnaTiii. 1 ženska Fim"n7iia. 3 visje ciekf'5ke Sole. 3 učitclii^ča in pole?: belgra"SAe nni-vcT7Q so p~:r»ravlial' otvrrUev vsc-uči^sča v Skonlni. na^zlic temu pa izobrazba kTn°tov nik^Vor m b'^K 7a-dovo^rva. Dobri poznavale! pravijo, da je bHo v deželi se do RT"^ an^H?*-betov. Konečno ie manjkala Srbni tuđi retardt^oča sila cerkve. Srbski narod ni reiteijoren., cerkev v Srbiii ni zunania ruia sita v svrho regulacije Inidske dn^e. temveč le organ n?-rodove volje. Srbska cerkev fe br1? narodna, kakor na venska fnstlttidj^. DuhovnTV ie ođvisen ođ obe^'ne in ne more delati svoje pn!Ttik*». »£nmvk fe * dni v tečnu kmet med km°ti. me-ščan med me^čani in le v nedplio duhovnik odrnžn?ca CMD. v Trst« je priredila v nedeljo zabavni večer, katerepra čisti dobiček znaša okol7 ?ooo ^ron. Poroka. V Kandiji pri Novem rnrstn ?e je poročil gosp. Miljutin Nej?ode od Sv. Ivana v Trsrti. z gdćno. Mino R e c e 1 j e v o. Trs{. Na mestni viSfi realki so odkrili na slovesen način doprsni kip rv-)kojnecra cesarja Frana Josipa I. — Selftveni rok za stanovanja v Trstu Tn pčelici "e TX)dali^an do 24. maja 1917. — V času od 10. do 17. febru-nrja so bili 4 slučn^i legarja in trije siTičaii davice; za leganem je umrla ena oc^^n. V RlcmanfiTi je^umrl g. Kristijan B o ft a t e c. vpokojeni nadučitelj in posc^tnik. Prepoved proste prodaje ovac v PhHu. C. kr. trćlnjavski komisar raz-glasa, da je nrosta prodaja ovac pre-povedana. Tri četrtine ovac se mo-ra'o or^^tnpnti aorovizacijski komi-sitt. Mnksimalne cener žive teže 3 K, zaklane ovce po 3 K 60 kg. SpHt 18 dn? brez noSte. SpHtski !»>t? jivjfsjo, jda od 27. januarifa do 1.^. februarja ni dosnela v Split (ki je za Trstom w Reko nnivečje naše pri-stanisče) robena pnšta. Sponifad v F>a?macfJI. *P.'C. M.« noroci: Poročali smo pred kratkim, £a je bHo se dne 26. decembra iz /?r.nc prineseir-h v Dubrovnik nek?.j zrelih sliv in da smo imeli pretekli mesec v Dnbrovski Peki zrele čre-«^n;e. Sedaj brWimo. da smo pretekli nonec!eijek videli v Lanadn par zre-lili sliv, oljka pa ie cvetela na več kraiih. Vo?nf spoinenik v Makarski. Len vojni spomenik so odknli v iMakarski v navzočnosti voTaških in civilnih oblast. SnemenTk je postavljen v slavo partJih junakov, visok je do 7 me-trov. Km predstavila junaka v oklo-nn in sčitrm v r^ak čvrst? obrambe. K?men je z otoka Brača in makar-ske ^VoTtVa Vestf r Peke. Visoko starost je dosesrla Marija vdova Francetić; umrla je stara ir>2 lef: — Nn TvcV^ ie im^l nnti !z 7agreba vaeon s 1000 poštnimi 7av?tki ?V med potio so bili v?! ti "^»-'t ukr^Jenu škode je okolf 100 000 K. — Pred reskim tri-ivinriop' ie nrfčci? k?»T^"cl*-i r?7",i-va protf tatinski družbi »Punto ver-de«: mz^rava bn tragala več dni ter ra^rHe delovanie te nevarne skupine tatov. — Mad^nr^Vn Polr^rova gledaiiška družba priđe tuđi letos na Reko, najbrže v aprila ter priredi par operetnih predstav. Lani se je toliko govorilo v prihodu hrvatske .opere na Reko ali došle] Je še ni bila Dnevne vesti. — Za jiamestnika načelnika mor-nariške sekcije v vojnem ministrstvu je imenovan kontreadmiral Josip R o d I e r. — Vojna odlikovanja. Polkovni Zdravnik dr. A. Z 6 r n 1 a i b, povelj-nik rezervne boinišnice št. 5 v Ljubljani, je odlikovan s častnim znakom Rdečega križa z vojno dekoracijo. — Polkovni zdravnik dr. A. Schwei-g e r iz Ljubljane je odlikovan s svetinjo pruskega Rdečega križa tretje-ga razreda. — Odlikovani so bili z železnira zaslužnim križem podčastnik Angel Avčin, Četovodja Zupančič in .j£iovo:"~! ^ranc Š u b e c. — VojaŠka pisma. Pozdrave po-šiljajo s sinje Adrije c. kr. mornari-ški podčastnik torpedn! instruktor na Nj. V. ladji »Alpha« Alojzij Martelak iz Škofje Loke, Franc Mizevc z Gline, Franc Liechtenegger iz Pol-zele pri Celju, Josip Jurečič iz Vel. Mrašeja pri Krškem, Franc Meden iz Cerknice, Franc Pirman iz Gline, Pavel Robič iz Kranjske gore. Ludo-vik Obersne iz Slov. Bistrice. — Staršem, znancem in prijateljem ter znanim deklctom pošilja pozdrave Vid Brilej iz Marije Zagorje, vas Pre-Jca, ki je lani služil pri 87. pp. na ita-lijanski fronti, letos pa je pri 97. pp. na vzhodni fronti. — Z bojnegi polja pošiljalo zavednim Slovencem iskrene pozdrave: podčastnik Joško Vu-čajnik, podčastnik enol. prostovoljec Mato Kosi. desetnik Ivo Musi, podčastnik Joško Tkalec, vsi pri 87. pp. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil enoletni prostovoljec Ivan Suster, bivši učiteljiščnik. Piše svojemu prijatelju dne 5. januarja, da je zdrav. Nahaja se na potu v vjet-niško taborišče. — Ljadskošolske vesti. Marija Očakar je nameščena za suplenti-n.jo v Šmartnem pri Litiji, definitivni učiteljici Agnezi Z a d n i k je pover-jerto vodstvo sole v Ambrusu, ker Je nadučitelj Ciril Dequa1 odšel v voja-^ Sko službo. — C. kr. vlšia realka v L]tkb« Ijanl ost.^rie do preklica zaprta. — »Slovan«. IzSla je prva Stevfl-ka letošnjeora letnika. Več o njem pri-hodnjiČ. — Zakon v varstvo najetnnfkov velja tudl za podnajemnike. Tako so uGTotovila povodom konkretnih s!u-čajev graška in dunajska sodišča. Podnajemniku se torej stanovanje ozlr. soba ne srne odpovedat! bre« tehtnega vzroka in se mu tuđi ne srne ne^Dravičeno zvišati najetnnine. — Da se skrči)o kollkor tnogoče nepotrebne vožnje civilnih oseb. Je na progah c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst prepovedano ^eboj jemati škife ?n sanke kot ročno ali potno prtljago. — Poroka. Poročil se je 19. i. m, g. Josip Hočevar, c. kr. poroĆnik, z pfospfco M a 1 e š i č iz Metlike. —* Bilo srečno! * Umri ie oretekff tedeir v Bizf»-viku Jane« Prepefuh v visoH starosti «5. let. Pokolnfk je bfl iz-med zdar že redkfh Radeckijevih ve^ teranov, d^bra kranjska duša in od-krit n^nrednjak. Naj d. v m.! • Po»3t. Marili 2itn?kovi v Oor-rriem K?šlju le požar napravfl škode 400 kron. Zgorelo Je nekoliko sena in ko* strehe. Ponesrečila !te Je 18!etna Fran^ č'^k^ Verb?is v Vintarjevcit pri LU tiji. ko sta ona in 131etni brat žacrala neko drpvo. Drevo je padlo na dekle in je iibiln. Poročil se fe gosp. inžener Matico M i k t i č\ sedaj enoletni prostovo-liec. v Novem r^estu. z prospndtčnf) tičitel.iico Ottstf S p et z 1 e r. hčerko «r. fnistelnr, c;npt7|er u^teHa v Treb-njem. — Čestitamo! \r Pre^ic noročaio: Dne 15. fe-bnjarja ob VA 10. zvečer ie nov. pre4 cej močsn potresni sunek nan^avfl novo ^Vodo ter vznemirf! preMvaT-ctvo. ko!!kor ^ra ie v mestu fn okolici. Sed^i o§kodovanih hišah }yTe?;*Ve okolVe. nc;t^novit kaVor r>oTOča mariborska »Strada«, v Crthi. nior^ ie tuVpišnfci m^stna n"r ntTfpif^ uporabo nlina %U TTctavlie-n? i© vobče rarsv »'lic. ce«t in trtro*rm ie na v nrostor'b b e^» sv^Hivp. Uporaba pli 8. zjutraj do 5. popoldne N 42. 5tev. .SLOVENSKI NAKOD*. dne 2i. febrnvarja 1917. Stran 8. dana- Po gostilnah in kavarnah je uporaba plinove luči istotako zelo omejena. Končno je prepovedano, uporabljati plin kot kurivo. Obesll se je v Ragnitzu prt Gradcu 51 let stari čraovojniški infanterist Andrej Juš od Sv. Bolfenka pri Ptu-ju. Obesil se je na hruško. Umri je v Zagrebu po dolgi bo lezni umirovljeni igralec hrvatskega deželnega gledališča Vaclav Anton, eden izmed one stare garde, ki so si pridobili nevenljivih zaslug za hrvatsko gledališče. Na zagreb-škem gledališću je deloval pokojnik od leta 1872. »Grozljiva hisa«, detektivska drama v 4 dejanjih, se je včeraj prviČ predvajala v Kino - Idealu, v popolno zadovoljnost občinstva. Razrešitev tega kriminalnega romana preseneti gledalca v največji merl. Na sporedu so se najnovejŠa vojna poročila in pa izborna veseloigra. V petek nastopi zopet Hennv Porten y svoji najboljši drami: »PotujoČa luč«. Prihodnji te-den Mia May v učinkoviti drami: »Samoten grob«. Pripravlja se izvanredno, tuđi mladini primerno urnetni-ško delo: Repoštev.t— Ideal - kino. Banko>ec za tlscč kron je izginil iz prodajalne Sušnikove na Zaloški cesti. Obdolžili so nekega pismonošo, ki je prinesel dve priporoceni pi-smi, katerega so nato izročili sodniii. Za pusten dan. Včeraj Dopoldne te imelo občinstvo Pred Prulami malce pustne zabave, kt so io uprizorile tri Ženske. Spređai *doča ie *vzela čez«, zadnji dve sta pa sekundirali. Pa ne z ubranim petiem, marveč s krfčanfem in raznimi izbra-nimi psovkami, kakršne posebno Iju-fvjo nekatere Žer^.ke v prepiru. P......s.....ie bilo vec rrs vrsti. kakor jih pri nas ima nafr^tjši pra-šičjerejec v svojem blevu. M>r je na-stal Šefe. ko je ena irmed 7-drnih dveh pognala prvo s kepami fn kamenjem. Smeha je prizor vzbudil so-sebno se, ko se ie zaznn.1^. da gre vse edino Ie za nekega moža, kate-rega pa seveda ni bilo zraven, da bi bil Iiki Detelin med razdraženimi *pu-tamU nanravil red. IzgubHeno. Včeraf zfiitraj ob 8. *e je izgubila na noti od stanovanja. Gradišće 15. po Hilšerjevi ulici do rostonja banke >S!avije^ precei velika, čtnožamesta »pomnad'ir:?*. v kateri se je naftaial manjši. heloplat-neni žakljič *z rdcčevšitfm imenom fz-^nbltelja. Pošteni najrtftelj se prosi, naj odda pri hišniku. Ffi!*er]eva ulica 7, pr^ti pnrnem! nagradi. Izgubila se ie včeraj Doroldne na čest! od Marije Pev. v Polju\ pr°-ti LJuMjar-i bsržimarta vozna odeja, ua c^7 strari crna ni ćnwi t?crrr»s+n-maroga5ta„ Pošteni najditelj naj jo proti dohri naredi odda v Zrnklovi trgovini b?rv. Re«1ieva cesta 1. Nafdena je bila majhna denar-rrtca z mani?o vsoto denana. Dobiti jo je pri čevljarju Francu Dolencu, Marrje Terezfje ce«ta št. *. Aprovizaciia. 4- Za blago iz sladkorja, slad-korčke, bonbone namerava se v naj-bližji prihodnjosti izdati maksimalne cene. Trgovce, ki na drobno proda-jajo tako blago, je svariti pred naku-pom takega blaga po nadmernih ce-nah, to zategadelj, ker je računati s tem, da bođo razni Špekulantje. ki imajo blago v rokah, iktisali sedaj hitro se izkoristiti čas in spraviti blago vtzadnjo roko, predno pridejo maksimalne cene. 4- O pomanjkanju premota razpravlja v praških listih poslanec L. Cech na podlagi informacij iz mi-nistrstva la javna deJa tako - Ie: Razmere se bodo sicer zboljšale, to-da svariti moram pred prevelikim optimizmom. Veseli bod^mo, če ne bo Še hujše, kakor je. Zato moramo povsodi v velikih podjetjih in malih domaćih gospodarstvih kar najbolj stediti s kurivom. Vzroki premogove krize so razni. Predvsem primanj-kuje vagonov, katerih razpoložljivo število se vedno bolj manjša, na drugi strani porabljajo vedno večje množine premoga železnice in vojna industrija, končno pa pada tuđi vsled nezadostne prehrane izdatnost rudarskih delavcev. Tako se je pripravljala kriza, ki je potem vsled mraza in snega naenkrat izbruhnila v tako oštri formi. Razmere se trajno ne bodo zboljšale % zato je prebival-stvu nujno svetovati. naj skrajno štedi s kurivom! 4- Mfeko v Gradcu. Ravnateljstvo deželne kmetijske sole v Grotenhofu pri Gradcu je obvesrilo deželne uradnike, da bo vsak od 1. rnarca dobival lahko en liter mleka na dom, vsi uradnikl, ki nišo v de-želni službi, pa cd tega dne sploh ne bodo več dobivali mleka. Dobivali bodo mleko samo deželni uradni-k i. ne rudi drugi deželni usiužbenci, in sele kar bo po preskrbi deželnih uradnikov ostalo mleka, ga bodo dkar izti-ni; iohru arski številki: Z vseh strani nam pri-h-ajo glisrvi vcl.kega navda *jj;a .:a na^o ii.no :T'i»odo-<. Vse ;o !.o»%? imeti in mi komaj dospevamo, da za-dovoljujemo vsem naroCbam In vpra-šanjem. Ko danzadnem čitamo ona lepa pisrna, ki nam jih pišejo naši marljivi naročniki, se nam srca pol-nifo radosti, ker vidimo, kako je tuđi nas narod zače! resno umevati po-men prirodoslovne vede. Ob takem umevanju moramo imeti uspeh. Oa, ta uspeh ni odvisen samo od nas v uredništvu, temvec v velikem delu tuđi od našib naročnikov, naših bral-cev. Oni morajo biti propovedniki naših idealov. naSih teženi. ntii morajo biti ngnjeviti zagovorniki naših ptemenit'h stremljenj. Kaiti kaj boce-mo doseći 7 našo »Prirodo« v svojem narodu? ?e!imo ga vzgojiti v duhu modernejra človeka. hoćemo mu on!emenititi <;rce i dušo. da ga vzgo-jimo za v^e, kar je lepeora in dobreea, hoćemo, da bi tuđi naš človek čntil v vsem svojem b?t?u Ijubezen nanram vsemu onemu, kar ga cbdaja. da hl tuđi on vzklfkal knt ona Šofnklova iuriakmfa: Ne sovraštva. temveČ Iju-bezni išče moje življenje! Vse te plemenite občutVe mM more rodnti <^r>rv-zovanje in protiČevanje prirode. »Pri-r^dof nrinorocamo naiton'eie t**df 5?lovenskemu občirfsK'u. zlasti slovenski sredniV^ntski mladini. O listu še spregovorimo. * Stresanje s soške fronte so glasom »Agraner Ta^rMatta-- slisali v nedeljo popoldne. zlasti med 2. in A. uro. .?eJo r- Zr-zre^n. * PovahHo v Carigrad. Prcd-sednik rurškega parlamenta, Hadžl Adfl ^ej. je .brzojavno obvestil pred-?>cJnika avstri'sVe Gro^T'^'1^^ zhorn'cs In poslanske zbornice, da je turska »stranka za enotnost in svobodo« sklenlla, povablti v Carigrad voditelje strank in dru^e merodajne člane avstrijskega parlamenta. * Ali se ?e zahvalil iz neba? Osješka vStavonische Presss« ie javila, da *e ji je komnonist Fra ne Schubcrt ^^zoiavno zahvalil 7a njeno recenzijo njegm^e operete »Dre! Madermaus*. *ter ji spopočil. da je pripravljen, priti v Osjek. da sam dirigira svoio opereto. Ker je kompo-nist Schubert umri že leta 1828., je mocei sed^j samo iz nebes te7egrafi-rati na »Slavonische Presse«. * 70 krofov zap!en?en(h. ^Orazer Volkshlatt« poroča. da v neki gostil-ni v SchiHzenhofgasse si ^e hotela družba podčastnikov prjvoščitf krote za pustne dni. Prinesli %o tja bele moke in gospodinia je že pekla krofe. kar pride'o nenadoma v kuhinjo za-stopniki oblasti. Vi so krofe kratko-ma!r> zapjenili. Priređlteljem dobre večerie s kroti so ostale dolc:e sko-mine !n prehranjevalna oblast iim je založila, da jih bodo ti kroti drago stali. * Premog. V zadnji seji dunaj-skega občinskega sveta je ravnatelj mestne elektrarne Karei rekcl prlede premoga: Naše zaloge so porablje-ne. Imeli smo z velikimi finančnimi žrtvami vedno za dva do tri mesece premoga, 60.000 ton v mirnih* časih, 75.000 ton Jeta 1915 in še decembra 1916. leta 70.000 ton. V decembru nojer-ajo zaloge vsako leto. Letos pa je to šio tako hitro, da smo naenkrat prišli v resen položaj. Vlom Romu-nov na Sedmograško je bil vzrok, da je bil premogokop. Petrozseny raz-dejan. Ta je preskrboval s premo-gom ogrske državne železnice. Zdaj ^e godi to preskrbovanje na stroške Avstrije. Avstrija mora zalagati ogrske državne železnice m ogrske vojne Industrije s premogrotn. * V avstrijskih ddnlSklh draž-bah je mnogo inozemskega denarja in imajo inozemski delničarji svoje zastopnike v Bodenkreditanstalt, v Landerbanki, v Lomb. in Eskompt-ni banki, v zavarovalnjcah Assicura-zioni Generali in Rinnione Adriatica. pri južni železnici, pri družbi drž. že-Ieznicah. v trboveljskl premogokoo-ni družbi itd. Zntmi poslanec dr. Stetawende/ ie jako kud, da vlada še ni inozemskih članov upravnih odbo- f roK postavila pod kap in zaplenfla njih dohodke. Steinwender ima prav. Pri ti prillki Je Steinwender tuđi po-vedal, da Je bil angleški ravnatelj to-varne za celulozo v Malleinu Sele dve letJ oo izbruhu vojne odpuščen, po Jijegovem odhodu pa se je dognalo, da je pri davkih našo državo ogolju-fal za 13)0.000 K. * »Penslon Hlodaoburg«. Bern-hard Hindenburg, brat stovečega maršala Pavla Hindenburga, ima v Berlinu penzijo, ki nosi naslov »Pen-sion Hindenburg«. Pred vojno je pod-jetje vegetiralo, ali vojna in vloga maršala Hindenburga sta pomagali rodjetju fn dvigniii »Pension Hinden-burg« na veliko visino. Gospa Hindenburg hodi sama na trg ffi v trgovine. V trgovinah. kjer je Se ne po-znajo, se odigrava tak - Ie zanimiv prizor: Gospa stopi v trgovino pa pravi: Bitte. Butter! Pomočniki se smejijo, trgovec se »ga, češ, da %e ĆT7ue kaka ženska kar tako zahte-vati maslo brez predgovora in prošnje. Gospa molči nekaj časa, potem pa pravi: Ich heisse Frau Hindenburg. Ieh bin die Schwagerin, Nato nrstane v trgovini preobrat: pomočniki se klanjaio, trgovec pa hiti v svoje skri val išče po maslo, da ga sam osehno izroči gospe Hindenbur-govi. Oncpn r^nca in noriosno odide. * Prorok. Pod tem naslovom poroča -Berliner Tagblatt-: V seli cen-tralne^a odbora nacijonalno - liberalne stranke v nedeljo se je zgodil maUien incident, ki vzbuia živahno zanimnnie. Po posl. Bas^ermannn se je ojrlasil posl. Stresemann. drucei vodite1! vsenemške skupine v nacijonalno -liberalni stranki. Stresemann je avtoritativno, kakor to zna. znvra-čal one, ki so prorokovali intervencijo Amerike. Izjavil ic, da Amerika niti ne misli na to, da ^i s tqko politiko dciovpla proti Instnim interesom. Kdor verjame v bojevite nacrte Wil-sonove, ta očividno ni dobro nod^ćen o rnznolozeniu v Ameriki. Še ko ie posl. Stresemann tolmačil zboroval-cem rezultate svoiih posebnih infor-macii, je prispela vest, da je Amerika r>retrgp^ svoje zveze z NemČiio.. Tak j po Stresemannovem govoru i? po«1. Schiff^r prečital zboroval-cgtt! to-zad^vno brzoiavko . . . Titdi resni danaSn?? čaši še rodijo vesele trenutke, rrovi -B. T. ■ * Poman?kanie tobaka. Tobačna režlta poiasnT"ie. ^^ se ^ r^nr^h^ +-b^ka st1t»o pove?n1a, deloma rudi vsled tega. ker puši mnogo zensk. ^Hnadla ie pač Drodnkci?a štirih ga!i-^k*h tovara, a to se je poravnalo $ ^m. 6a so tnd! odnad!i dotični kraji. V drucnh tova mah se je nrodukcija pomnožili. (Or>. nredn.: V Ljnhljar?! ?e delav^H čas v tobačni tovarni rn.^tno sVra^an.) Poma^iVanin to^n, ka ie vzr^k to, dn so vThodroeM's'k* oz^rn^'a, k^er se je tohak prideloval, 7aČ3sno v dnicfn rok?^ ?» t^m se ^ Tot^ 10T(3. prjdelalo 22.580 dvojnih sWov. N^7?>dovalo ie nri^^iov^nie +nT>nVa na Oprskem in v Bosni, v n^impriit ra jp 1. 1016. vrerb tobač^i 7^j*v komni dosetmo t^ca. kar Ie ^rcia ^eta 19M. Tndi v B-^cranji m v Tnrč'ii se ie nndelalo ?. 1916. d^^ti m^ni tobaka. kakor nreišnia letn. Tako ie h^n toha'na unrava nrTsilbna, si nnmneati s primesavran?eTn listia. a vzlic ternu ie računati, da postane nomarnk^nfo tnMVn «o večip. * \ern^u» In Jii^tioamerfifre rc»-nuMike. >Neno Ziiricffbr Zeitiinc:^ pri-;av1*a iako inforrnativen članek o razm^Hii meH inznnarn^riškiml drza-vam? in med Nemčiio. 7.c pred vojno sr> imele hifvn ameri*7'e drza\*e nai-ver?e šimnatiie 7a Frarrciio, dostt večie. kzVnr 7a %vn)\ mntermski domovini. 7a drinsko irr P^rtu^isVo. To razmerip je dalo povod, da so in/Tioameriske remibtike že od za-i"*ofv-» vofne. slasti" na od zavzetia Belsriie s ?vo?lmi čustvi na ^tranf snecijeino Francije. Kako daleč srre to, ie no r^črrtem listu dokaz to. da 'e ?r?cntfnsjci parlament posebno nrnsi** vfl nrsnika Pabcirf. ki se Je v pesmib * Anostr^fo^ zp^nrial v cen-trrfne države. Parlament mn je do-voHl za te pesmi iako veliko dosmrt-nr» pok^inino. Nn nanoveđ o rnz^irie-nin voine 5 rjodmorskimi čolni so južnoampriške republike odfrovorile 5 protesti. Rečeni članek pravf. da se tem državam ni prav nič bati za nrehrano. ker fma'o v«ptj dovolf. V Bijppos Airesu velia kilogram naj-boljse govedine 1 frank 30 centimov, teletine 2 frarVn 20. Jajca pa so tucat po 1 ftatik 30. Toda vojna podmorskih čolnov rtežti?p i"??TioameHsTciin rennblikam iako dobičkanosno trgovino, izvoz "pridp^ov. ?n zato no m^ienin rečene^a lista ne bodo mirno m-enesl? potop kake njihove ladje. T ?<:♦ Vnnc+*,tfra ^a doslef H bfla potopljena Se nohena jtJ^noarntnTKa lacMa fn sodi, da «e to fndi ne Tgodl. ker ima Vemčiia nafveČii interes na tem. đa sf o^ranf svo^e. ^e itak rnzro-^^te tr^oi'ske pozfcite v fu?ni Ame-rikl * Tufepiefiieflski delavci v Evropi Angleži m Francozi Imajo tuđi v sedanji vojni v službi tujepiemen-ske vojake, zamorce, Arabe, Mada-gaske, Indijce in Tonkineze. To ie pri njih že izza srednjega veka v navadi. Francozi so vodili v srednjem iii v novem veku brezštevilno vojn, v katerih so bili pač poveljniki fran-coski plemići, vojaki pa so bili skoro sami Nemci, Svicarji in Španci. Od-kar teh ni več dobiti, so vpregli tuje-plemenske narode iz kelonij. Na Francoskem so zlasti v Marzeili biii tuđi tujeplemenski delavci že precej vsakdanja prikazen. Pomanjkanje do-mačih delavcev je dalo možnost, da je prišlo v franeoske tovarne vse pol-no Nemcev, za druga dela so dobili Italijane in >Marokance in Alžirce. Tuđi v franeoskih premogokopih je bilo zaposlemb že pred vojno mnogo iMarokancev. Zdaj je pomanjkanje delavcev tako na Francoskem kakor na Angleškem zaradi vojne silno ob-čutljivo. Rusija si je prva pomagala s tem, da je najela za navadna dela kitajske kulije in zdaj je podobno začela tuđi Anglija. Iz Afrike dovaža Kafre, a ne za vojn?, nego za delo v rudokopih. A tuđi Francozi si poma-gajo z afriškimi in azijskimi delavci. To postopanje Angležev in Franco-zov ima tuđi v tem vzrok, da posku-šata ti dve državi porabiti vojni čas 7a razvoj svojih industrij in za prido-bitev kar mogoce'mnogo novih tr-gov. Strah, da dovoz tujenlemenskih delavcev ne ostane omejen na vojni čas, je ponolnoma opravičen. Vojne izgube Francozov in Angležev so velike in bo posledica tega silno pomanjkanje delavcev. Izgube se ne dajo nadomestHi drugače. kakor s tujeplemenskimi delavci. S sociial-nega stališča je to seveda jako slabo, zakaj tujeplemeriski debvci so cenei-ši, kakor evropski, so krotkejši in ' poslušnejši, in bo njih deUnranje slabo vplivalo na socijalne razmere ostalega delavstva. * Dolge hlače. Mošk! svet ie ^ačel sele koncem \S. stoletja splo-sno nositi dolge hlače. PreJ so bile navadne Ie hlače, ki so segale do ko-Ien. Sele v času franeoske republike so prišle v rabo dolge hlače. Nosili so jih najprej samo pristaši revolucije, docim so kraljevi pristali ostali pri hlačah - dokolenicah in so svoje nasprotnike zasmehovali s starim, v času nizozemske vstnie proti Span-ski nastalim imenovanjem »sanscu-lottes (brezhlačniki). Tuđi v Nem-čip je bilo doigo časa strofo prepo-vedano, nositi dolge hlače. Veljale so za izraz simpatije za ideje franeoske revolucije, ki je kralju in kraljici in vse pokio mogočnikom odsekala glave. Vladar grofije Hessen - Kassel je -leta 1796. ćelo uka^al, da morajo kaznenci, kadar snažijo ceste, imeti oblečene dolge hlače, da bi tako pre-bivalstvu pokazal, kako zavrženi ljudje *o dolgohlačni somišljeniki franeoske revolucije. Ob istem času je izšla v Prusiji vladna naredba, s katero je bilo uradnikom strogo pre-novedano, nositi dolge hlače in si la-se kratko striči, češ, da so dolge hlače in kratki lasje nezdrnžljivi z dostojanstvom javrfega uradnika. Naravno je tor ej. da je zavladalo silno začudenje v vseh nemških deže-!ah, ko se je prnski kralj Friderik Vi-liem III. leta 1797. v Teplicah na Če-škem pokazal na promenadi v dol-gih hlačah. Tz Francije so dolge hlače prišle najnrej na Anclešfco. Vedno nraktični Angleži so jih kar v kratkih mesecih skoro splošno vpeljali, toda vladni in aristokratični krogi so se dolgo Časa odločno upirali tei modi. Se leta 1812. je »Trinitv - Co.lr^e^ v C^mbricteeu strogo prepoveda! dija-kom priti v solo an v cerkev v. đo!-jrih hlačah in anelc^ka cerkvena naredba Se iz 7eta 18Z0. velev?, da ne sme noben duhovnik v dolgih hlacah stopiti na prižnico. Zmagalc so seveda končno vendnr dolge h!ače in vidimo dandanes hlače - dokolenice samo še v oreretah. * Gocpodprfem t zabavo med vojsko. V ceiovSkem občfnsVcm sve- • tu je sfavi! občfnsk? svetnik IMayr na župana sledeče vprašanie: Iz Lukača na Hrvatskem ie došlo v Celovec dne 17. januarja 85 težkih svinj za tukajšnjo vnovčevalnfco živine, od-dali so jih tukajšnii klavnici in so Jih mestni gospodie živinozdravnik! ogledali. Od došJib svini ste povrgli dve, ena 4, drugra 5 mladićev, kl so bili skupaj z maternfmi sviniami z dovolienjem'c. kr. deželne vlade prodani. Oovorilo se je, da je bil večji del teh 85 svinj ženskega spola in od teh večfna načasno bre^a. Vse svirtle, ražen dveh so bile zaklane fn se Je potem pokazalo, da fe bilo mnocro svinj načasno brerh tn so bili skoro doraščetii mladič? vreff 17 teles. Po mojem prei skovan tu je bfTo rukaj^nfe-mo mesariu fCo??^? prod^r^?^^ 2X(\ k^ naooi razv?t?h nr^Vov. da t!h pokrmf ^viniam, o^tal? f!dir!ost« je izročilo moški C. M. podružnici v Trstu 1000 K, dar vrlega * rodoHuba ^'eletržca sr. Filipa Ivani-ševica. — Mesto cvetk na %roh g. Jo-sipTT ?Vas? V' Velenju darovati sta p. n. družini Nemec-Logar 16J^ za dru-žbo sv. Cirila in Metoda. TTpravni^tvti raših listov so poslali: » Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Matilda Ko^ iz Travnika na Kraniskem 20 K. Za »Bedneea slepca Fran Daga-rlna ?n ženo Iz Hotlča pr( L!t?j!«: Me-ri PiVef \? Postotne 4 K. Za »AprovfzacHo mestnlh reve-žev«: Ziman 2. dr. Ivan Tavčar v Ljubljani 25 K. mesto venca na krsto g. Antona Zorca. Za »Clni-Metodovo družbo«: Obitelj dr. Ivan Zbašnika, odvetnika iz Smarij pri Jelšah. 20 K. mesto venca na krsto pok. g. Franca Jarca iz Medvod. Za »Mestne uboge«: Rodbina Fettich-Frankheim v Ljubljani 20 K, me^to ve^ca r»n grob g. Franca Jarca, in rodbini Tome in Kačfč v Ljub-IJarrf 20 K, mesto venca na krsto ranfkemu g. Antonu Zorcu. — Skupaj 40 kron. Srčna hvala! IzdalateM fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna !n tisk »Narodne tfekarne«. t Pozornost vzbuja v te] številki našega lista od Mat. Dežman inseri-rani nadomestek za jedilno nije. Ta sicer ne vsebuje oljne maščobe, po okusu se pa prav nič ne razlikuje od naifinejsega namiznega olja in slu^! kot zabela za vsakovrstne solate. (606—1) BoleČe ude masiramo s Fellerje-vim mišice pkrepčajočim, bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa - fluid«. Napravi pri-jetne počutke, kjer smo obČutili bolečine. Mnogo zdravnikov ga priporo-ča, Predvojne cene. 12 steklenic ve-ljajo franko samo 6 K od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsarrg §t. 238 (Hrvaško). Vedno sigurno učinkuje! (eu) A &tnHl %m ___ ^ . — ^ .^ -^ _ .da* ** 4aflB aaa^aalaVBaVB^BVA-^BB^a^a^aaLaaiBaak i^b^_m^ flPtt flUBk^^^^^^^^a^B. |U|V ^W^W^r^r«BB^H^^^^^^^pajaBjBa^BjBaa^^^ ^VIW a*»• -^aPaTa~a™a^^aawaa» IV*v • 42. itCv. Umrli so v Uabliani: Dne 17. februarja: Dimitro Jtw-ny, pešec, v rezervni volaSki bolnici pa obrtni SolL Dne 18. februarja: Ivan Pome-ran, črnovojniški pešec, v rezervni yojaški bolnici v Marijanišču. Dne 19. februarja: Štetan Bra-&£ premogarjev sin, 2 meseca. Stre* liska ulica 15. — Dr. Napoleon Fabbro, c. kr. dvorni svetnik in pod-ravnatelj tržaškega finančnega ravnateljstva, 59 let. Poljanska cesta 30. — Oana Sosim. pešec. v rezervni vojaškf bolnici v Marijanišču. — Ana Mauri, bivša kuharica. 7? let, Radec-kega cesta 9. — Dr. Vladimir Ko-mavli, komisar c. kr. državnih želez-nicf 31 let, Gasposka ulica 6. V deželni bolni šnici: Dne 17. februarja: Fran Majdič, mlinarski pomoćnik, 67 let. lite se ▼ aaloai ali na raftm 9 os t i I n a V Lf valjani ali Okoliei. — Pismene po-ntiđbr na i se bheovolijo poslati na M. Sa* vriaik, KraaJ ia. 574 Prešlo se dobro obranjeni In po nfzkl c«ni divan in štiri stoli. Poizve se satno ob oedeljah Ug. fcartova allea 30. 575 lite se boljši miznrsRI pomoćnih ki bi bil sposobeo delavnieo samostojno voditi. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 599 Spralao aa liv>m aašiaaa prodajalka xm mešano stroko v trgovino na dežeii. •— Pooudbe na UDravn. >S!ov. Naroda« pod „daiala 600". 600 Prodajalka iaMOufakturne stroke, ki ima zveze z [adjemalci 1 mesta in detete, aa lifta. Ponudbe t nemŠkem jeziku na JUaji A Kari naaha, Ballak. gi3 lio« m stavbeni pisar povsem zanesljiv, treten in pošten, ki ima esergičen nastop za nadzorstvo delavcev. — Ponudbe je nasloviti na Paitol pratfal it S4, LivalfaBa, fUraa paita. 603 " Uiiteljico a obema Upi toma, usposobljeno ta poučevaoie v slovcaskctn in nemlkem jeziku, aprafama obitelj na deieli. — Cmjene ponudbe na i ^e b 1 ago voli jo Tposlati pod tfM« K« B-/570u na uorav. »Slov. Narodi« ter se naj pristavijo sabtere plače pri popolni oskrbi v hi$t Pozor I Pozor! Naznanjam častitemn občtnstvu, da praiahilafli dabra ahrasfana ito-faata !■ kaaagaraaata 546 O B L E K E. Ker sadostuje potem za novo, si ahko pribrani vsak 100 K Točna postreiba in fino delo. JOSIP FETTAUIB, krtlat, Stavaka aaata at. 17. Ivan Bizovičar I nutii ti trgofski vrlur Ljubljana ^ Kolezijska ulica št. 16 priporoča Sftfa »agato #preaiIieM tTtaarstfa ter akasaa izđeUat nače, lookc ii tnkate. :: Izposoievanie :: aA awfvaj4Mh ajvaru i Apajvajajajaj av^olajajp ikaikaja1 teđl wajll" Vsakovrstnc sadile« do najžlahtnejsih cretttc fn selenjadi. Sprcionam at-ročila na defdo. V«a narobila se izvrtafejo to&M> in solidno. a vMawv aaaai|aBiaA a frik Utti i dm. velikasoba Kje, pove opvaivBu »Slov. Naruda^. Obleka! Hokaf m*wth aalak isi aakal a^okollka w\9Mih lama ■• pra«a| J. —fMCj oasla atav« a. 611 Dtenko ii ulislki •pi>a)jiai« 578 Ivanka Stegmar - Vlćlč Ljubljana, Rimska oa>sta 10. 8pra|oia a« takaf lsvrjaaa prodajalka L ubljančanka, špecerijske stroke, katera c BTiožna tuđi nekoliko pis«nti*kih del. Ponudbe s prepisi s^ričcval na apravn. »Slov. Nar.« pod „rrMajaiM« aai-, 601 Prazne vreče vseh vrst in v vsmki množini kapafa ▼edno ter plačuje naidraije ----- tfojovslca tvctflca ■bb J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3739 Milo za pranje oddaja v zabojih orig to vam. teža a ca. 60—75 kg proti pre^plaćilu. RazpoSilja tudt v zavojih od 5 kg dalje po pf 5tnem povzetju tvrdka Anton Kušlan, Ljubljana, Kartovska ceste ft. 15. Za manjSe posestTn v kamoilkem okraju am ■fr«|i9M 9•!>•■• žeusko v starosti okro? 30 let. Rarumeti mora nekclko boljše kuhe in hift^ih opravil in imeti veselje do vrtnar^k^a d^la. Ponudhr pod ,fOakrtafaa Ati\ na apravn. »Slov. Naroda«. 4 3 Baterije! Baterije, svetilke ter iarnice vedno v zalogi pil 610 Vido Bratovi Ljubljana, Stari trg. maihna hiia s filma v iadaatr. kiaja aa Sta}ankasi»* lirtkuv pova oprava »Sior. Naroda«. 612 Bonboni karamele in biškoti aa aaMfa pri 602 Iv. Perdanu ¥ LjublianL BA iZaiMO pofilja tuđi na deželo: .\ asne 2tl53 \\\\l kHlav k«atat«i«v Hto.aM*aaafa4- Imka ia stacstli«. Zclo solidna tvrdka: M. Krištoffič - Bučar HaMtaaa, ataai trg a. I4wtaa felaa. Fine otroške oblekce n in kratite oprave, u tfci/dtia/ r 9 lUjboIj« im zoba 13S Lesu kite ne***!*!* ttaliavaaH po 8, 109 12, 14 In 18 kron; la^na pn'lio^o In TiraSčcc vsth Trst; w,W*rilu* harva sa "#aa 9n brado od tlr. Dral'ea ?• 2 11 4 X laaaa voda In aaati; Samnooa za nmivajila 3aa, iminHa ia puder aoall6nl I. U d. ariporaaa ŠieJan Sirmoli ; Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklfeaaja v volaiko slntbov^n'« )• lo^al odprt saiaao sa proda)• Ipi^ga ia slcer v«akc dan samo j oa a ao '/2 i ia m neJo^o #4 • ii U I aro aopoidan. Kanglje za mleko waiaa^aaap aia^F^ avaaa oov HUTERI Ko., Medvode. aar^a^S^alS^^Ba^^a^saj^BaBaBaBBassssSafBSBSaVJSSBSS^^BSSB^SSS^^^B^ Već tosarlev tm^ 9% aprejine takoj -fWI proti dobrema plačtlu, stanovanja in hrani v taiSi Z^lasiti se je pri Antonu Stoiaar, JaraooTa alloa itav. 13 ▼ &|aal|aal. 907 Josip Hočevar Mhnica Močevar roj. Malesič poročena. tjubijana Jl{etii/ca dne l$>. sveca-ta ?9??. 614 Novo! Poskutite! BATERIJE Novo!i Jfari" se varahr. zavare^ zaaoalflTO moćna 5 volt.' tor aa1 aa ae artnarla|o z man|vradolinL K. A. KREGAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23. I. adlaa na)vefiUraxpoiU|a1alembalerll, tar-■1« ta alokto. tepalh srotllk na Kraalstom. Trgovci vtHk p*pu« I Zahtevajto Ihufr. eealk! Gospodinja mnogo prihrani ah« «1 hm pripravt Badmestck leđllaega ol|a Iz morshega Carrashe mahu ki na rasnih solatah po okusu popolnoma nadomešča nafinejše namizno olje in je "dravja zelo prikladen. četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitrk mahu naifinejše vrste za 1 Hter nadomestnega olja K 1*30, po pošti poslan K 1 £0, rckomandirana poŠiljatev velia 25 v već. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pri-dejana vsakemu zavitku. Za posku"njo poMliam tuđi posamezn« zavitke proti predplačilu ali pov-/etiu, sicer se pa priporoća već zavitkov zajedno naročati, da se pribrani nekaj po^mne 605 Prodaja i NI. Spenko * Liubljani, Kopitarjeira ulica. Poitaa aaroiHa ta daaarao poiU|atva aaj ga poiU]a|o na Hat. Dežman y Ljubljani, r Kopitarjeva ulica 6. MODNI SALON Marija Gčtzl V Židovska ulica štev. 8. Obilna zaloga najokusnejše nakičenih svi- lenili klobukov ter zadnjih modelov prvovrst-nih tovaren. * • - • < Novosti žalalli klobukov. i Odprto skladišče nasproti št. 7 • * '*■''■ \ peprauilei 5« $prejemajo. popratila 5« 5prejcn>ajo.