Oar Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
(
NARODA
u
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
HA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
po rodu namynost hi SVOJ DOM (IniMj p*MJ ftl
praznikov).
ZA J6-— NA LETO NAD 300 IZDA
Telephone: CHclsea 3-1242
knlcrcd um Second Class Matter September 21st. IMS at the Past Office at New Yartu N- under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 1 78. — Stev. 1 78.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 31, 1940—SREDA, 31. JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIli.
CELA EVROPA JE BLOKIRANA
Anglija bo nadzirala uvoz in izvoz
celega evropskega kontinenta
me
Hugh Dalton, minister za go- nikov, nit* prizanašanja, spodarsko vojno je v poslan-1 usmiljenja V9 .ski zbornici naznanil, da ho f Angleško vrhovno povelj-Anglija razširila sivojo po- J stvo je prepričano, da bo tri
morsko blokado tako, tla bo ]>od njeno kontrolo uvoz in izvoz cele kontinentalne HKto-pe. Španska in Portugalska, skozi kateri sta Nemčija in Italija dobivali živež in razne vojne ipotrebščine, boste od sedaj dobivali samo toliko živeža in blaga, kolikor ga zado-
četrtine nemških vojakom uničenih predno bodo stopili na »uho. Ob celem obrežju so razpostavljeni topovi vseh vrst. Cele dežela je velika trdnjava. Bojne ladje so pripravljene na napad iz zraka- Krovi bojnih ladij so opremljeni s plastjo nove sestavine cementa, katere
stuje za domačo potrebo "un ga (bomba ne prebije. Ta cement ne bo o.<talo za nadaljno pro-J je iznašel nek mlad Holandec.
Sporazum v Havani
Ameriški državni tajnik Hull je prodrl s svojimi nazori. — Delegat je so se naposled sporazumeli glede gospodarskih zadev. — Ameriške republike bodo začasno upravljale kolonije poraženih evropskih držav.
dajo.
Vsled te blokade bodo prizadete vse etvroipske nevtralne države, ki bodo dobivale le toliko blaga, kolikor ga rabijo za svojo ipotrebo. S tem hoče Anglija s svojo mogočno mornarico Nemčijo izstradati in o-slabiti njen vojaški stroj, pre-dno bo mogla vpasti v Anglijo.
Ameriške ladie bodo vozile v Lizbono
Predsednik Roosevelt / je včeraj rekel, da bodo Združene države navzlic angleški blokadi v zvezi z Evropo in sicer bodo ameriške ladje tudi v bodoče, koli'kor časa bo pač mogoče, vozile na Špansko in Portugalsko. To izjavo je predsednik podal, ko je prejel več tvprašanj glede poštnega prometa, ker je prišlo poročilo o angleški blokadi.
Z Nemci ne bodo imeli usmiljenja
Anglija je ipu\)>olnoina pripravljena, da sprejme Hitlerjeve legije in armada, mornarica in zračna sila so prejele armad no povelje: 44 nič ujet-
Angleška mornarica je bila tudi skoro za 50 odstotkov »jmi-veča na s francoskimi bojnimi ladjami. Sto in sto hitrih motornih ladij straži Rokavski preliv med Anglijo in Francijo, tako da Nemci ne morejo nepričakovano vipasti v deželo. Angleži so mnenja, da bodo Nemci vpadli v času med 2. in C. ajvgustom, ko bodo noči temne. Železni drogi so zasajeni -po obrežju in po travnikih, da sovražni aeroplani ne bodo mogli pristati. Obrežje pa straži okoli 2,000,000 vojakov.
Dogotovljenih je bilo okoli 200 skritih letalitšč. zaloge bencina so varno pod zemljo. — Proti-zračne baterije so dobro skrite in Nemci bi jih radi izsledili. Vse te obrambne naprave pa ne bodo stopile v akcijo, dokler ne pride veliki dan.
— Ne obupajte! — or?.vi Vilhelmina
Z londonske radio postaje je govorila K holandskeni jeziku bivša holandska kraljica Vilhelmina ter pozivala Ho-lanrfce, naj zaupajo v končno zmago, češ, da 44naša stvar še ni izgubljena."
Vse kaže, da bo imela Kon-ferenea na Kubi, ki se je udeležujejo zastopniki 21 ameriških republik ipopoln uspeh, kajti v vseh načelnih vprašanjih je bil dosežen sporazum. Ta vprašanja Vo: usoda evropskih kolonij na ameriškem kontinentu, vseamerLški gospo darski s|w>razuiii in pa borba proti uničujoči propagandi.
Kolonije, ki so last evropskih »poraženih držav, bodo prišle jkj*t začasno upravo vseh ameriških republik, kar bo v 'zaščito in varnost vise m ameriškim narodom ter vprid prebivalstvu takili kolonij.
To je bil v bistjvu načrt a-meriškega državnega tajnika Hull a, ki ga je bilo pa treba nekoliko a menili rati.
— Vsi smo morali nekoliko 1 »opustiti, — je izjavil argentinski vnanji minister 'Mello, — in le Tiotom medsebojne popustljivosti je bilo mogoče doseči sporazum.
Hull je vztrajal na naslednjem stališču: Kolonije naj bodo pod u/pravo vseh ameriških republik in sicer tako dol-s?o, dokler ne bodo ivrnjene svojim bivšim gospodarjem, oziroma bodo postale neodvisne.
O staležu evropskih kolonij
SLABA JIMA BO PREDLA
n a -
TOVARNA ZA BARVO ZLETELA V ZRAK
Včeraj popoldne je nastala v veliki t q verni za barvo R. M. Hollingshead Company v Camden, N. J., razstrelba, pri kateri ste dve os^bi izguibili življenj*, 8 oseb <pa še pogrešajo in so najbrže tudi postale žrtve razstrelbe.
Požar se je naglo razširil na bližnja poslopja in jih je pogorelo 125. Prva razstreflba je nasitala kmalu «po eni uri popoldne in njej so sledile druge.
205 oseib je bilo opečenih. — Škodo cenijo na $2,000,000.
hoteli Nemci (polastiti francoskih, holandskih in — v slučaju angleškega poraza — angleških kolonij na ameriškem kontinentu, bi zadeli na odpor vseh ameriških republik.
Upati je, da kolonije ne bodo prav dolgo pod skupno u-pravo, pač jim pa bosta rv do-glednem času zajamčena samostojnost in svoboden notranji razvoj.
Na konferenci vlada splošno soglasje, edinole ameriški državni tajnik Hull in argentinski vnanji minister Melo se m: moreta vselej sporazumeti.
Argentina spretno prikriva ^vojo naklonjenost napram Nemčiji, istotako tudi Brazilija, toda prej ali slej bosta morali spremeniti svoje stališče in se vdati qplosnenwi pritisku.
Nemčija in Japonska sta bili prepričani, da se- bo konferenca izjalovila, kar se pa nikakor ne bo zgodilo.
Delegat je se bodo vrnili domov v prijetni zavesti, da so završili >vel!ko delo, ki bo v korist vsaki posamezni ameriški republiki.
Monroe doktrina bo dobila s tem nov poudarek, in prevladale razpravljal pet ur poseben Ilo bo geslo: — Amerika Ame-konferenčni odbor. Ako bi se' rikancem!
Znani Hitlerjev sprotnik dr. Otto Strasser in atentator Gryn-szpan sta padla v roke nemški tajni policiji. Bolje bi bilo, če bi ju bila prej dohitela smrt.
V soboto je bi'lo poročano, da se je nemški tajni policiji ('4 gesta,jx>") (posrečilo dobiti v Franciji dva človeka, s katerima se Hitler ne bo ničkaj pri jasno spogledal.
Prvi je dr. Otto Strasser,
Politična kampanja
"Roosevelt bo izvoljen!"
John W. Aiken, /predsedniški kaindidait socijaine delavske stranke, je v Duluthu v Minnesoti, napovedal ]>oiiovno izvolitev predsednika Roose-velta.
* * * *
Lewisovo priporočilo
John L. Lewis, predsednik t11(J Ln predsednik Delavske nestrankarske lige (bal>or Xon-Partisam League), je poslal uradnikom lige okrožnico, naj skrbe predvsem za to, kuk-šne može bodo poslali v kongres. Izvolitev p red sedi cika
znani politik in pisatelj, ki je j Roosevelta jim pa ni priporo-bil spočetka eden najbolj ak- . čil, ne odsvetoval, tiivnih narodnosocijalističniii j Javnost na-peto pričakuje 5 voditeljev v Nemčiji. Leta 5 kakšno stališče ob zavzel Joflm
L. Lewis tik pred volitvami
NOVI PARNIK V NEW YORKU
V torek (30. julija) je dospela na deviškem potovanju v Newyorsko pristanišče zastavna lada U. iS. Lines 44 Amerika". Otipiula je iz Newport News, Va., ter imela na krovu nad oHemsto gostov — vladnih uradnikov, zastopnikov ttručjbe, časnikarjev in fotografov'. 44America" bo v new-vorškem pristanišču do 10. avgusta, nakar bo vprizarjala redne vožnje med New Yor-kom m zapadno-indijskimi pristanišči, kajti zaradi vojne ji vožnje v Evropo niso mogo-
723
č*Mv4jev ter ima 35 tisoč 440 ton. Veljala je 17 milijonov 500 tisoč dolarjev. Varna je proti ognju ter ima večje rešilne čolne kot katerakoli druga ladja.
Poveljuje ji kapitan Giles fcitedSnan, bivši poveljnik ladje 44Washington". Doma je i® Quincy, Mass.
44 Americo" je zgradila Newport News Shipbuilding and I>rydoek Company,* krstila jo je pa 29. avgusta 1939 žena predsednika Roosevelta.
Na nji je prostora za 1,202 potnika in za 643 mož posadke.
VROČINA
Cela dežela je v Objemu hudega vročinska vala, in narodna vremenska postojanka poroča, da je toplomer v gotovih mestih v Združenih državah kazal sledeče:
V Albany 92, Atlanta 95, Bismarck, (N. 1).) 94, Boston 95, Buffalo (N. .) 91, v Chi-cagi 91, pomislite: iv Cincinnati pa 104, Dallas v Texasu 98, Denver v Coloradi pa 88, El Pa^so v Texasu 90, Kansas City v Kansasu 101, v Miami v
Hitler je čestital Mussoliniju
Ko je (praznoval Mussolini svoj 57. rojstni dan, mu je poslal brzojavno čestitko tudi Adolf Hitler, v kateri pa ni o-menil komjiaretojve starosti.
Brzojavka se je gla^nla: — K Vašemu rojstnemu dnevu Vam pošiljava nemški naro 1 in jaz iskrene čestitke. Čestitke so namenjene Vam osefono ter kot voditelju Vaše države. Želim, da bi se ta najina vojna za svobodo najinih narodov
Floridi 91, v New Orelansu 83, v New Yorku 94, v Pilila- zmagoslavno končala, delphiji 96, v Portlandu v državi Maine 84, v St. Louisu 95. St. Lake City, Utah 97, v Seattle v Washingtonu samo 74, blagor jim; v Washingtonu, D. C. pa 97.
Letala po tisoč dolarjev
Tnžinir William B. Stout in Fred J. Fisher, solastnik tvr-dke Fisher Bros., bosta začel n prihodnje leto izdelovati v velikih množinah kovinska letala, ki bodo naprodaj po tisoč dolarjev.
Zelja mu je bila izpolnjena
V Cincinnatiju so aretirali 50 letnega brezposelnega Ola-renca Barringera, ker je v neki ta^govini pobil za $1400 šiip.
Na vprašanje, čemfu je to storil, je odVrnil: — Brez dela sem in brez doma. Želel sem, Ma bi me zamrli.
Sodnik mu je brez obotavljanja željo izpolnil.
1930 se je pa spri s Hitlerjem in pobegnil v inozemstvo — v Francijo. Tam je začel pisati proti njemu ognjevite članke, v katerih ga je razkrinkal tudi s tiste strani, s katere ga svet še ni poznal.
Drugi je pa mladi poljski Žid Herschel Grynsz,pan, ki je usmrtil dne 10. novembra 1938 v Parizu Ernst a von Ratha, svetovalca nemškega poslaništva. Grynszpana so našli v Sante kazniJnici, kjer je čakal procesa.
Ob času atentata je bil fant star komaj osemnajst let. Ke-kel je, da se je z umorom nemškega uradnika hotel maščevati nad Hitlerjem, ki je prizadel toliko hudega njegovim starišem ter dal j>onioriti na Poljskem toliko Židov.
Ko se je »v Nemčiji zvedelo, da je padel von Rath, se je začelo proti Židom strahovito divjanje. Naciji so jih pretepali, jim požigali sinagoge in razbijali trgovne. Nemška vlada jim je naložila ogromno globo.
Ko je izbruhnila vojna, je Grynszpan prosil, naj ga izipu-ste in ga vtaknejo v francosko ! armado, češ, da se mu bo kot vojaku najbrž nudila .prilika pobiti še nekaj Nemcem. Tozadevna njegova prošnja pa ni bila uslišana.
Oe bi Francija ne bilo poražena, bi prišel Grynszpan po vojni pred francosko sodišče, ki bi mu gotovo ne prisodilo prehude kazni.
Vojna je pa odločila njegovo usodo. Francoska armada se je umaknila, Nemci so zasedli Pariz in Grynsapan je padel v roko nemški tajni (policiji.
Strasserjevo ime je 'bilo imenovano, ko je eksplodirala 8. novelira 1938 bomba «v kleti monakovske pivovarne in sicer komaj ,par minut po Hitlerjevem odhodu. Nemci za zavpi-li, da. je bil posredni povzročitelj atentata dr. Otto Stras- j ser.
ruupram predsedniku.
Da hi se javno zaivzel zanj, je zelo dvomljivo, kajti ljudem je šepreživo v spominu njegova, kritika oziroma njegova napoved o 41 sramotnem j>ora-zu" predsednika, če bo v tre-tje kandidiral.
ko, dočim je rekel Willkie, da bo vodil po južnih državah a-gresivno kampanjo.
Nova stranka, ki se bo ime-ncjvala 4'demokratska enotna stranka)" 'jali nekaj sličnega, bo omogočila "odpadlim" demokratom glasovati za Will-kieja, dasi so se dali registri rati za demokrate. Vprašanje je seveda, če bo po državnih .postavah dovoljeno tr e t j i stranki glasovati za republikanske elektoirje.
Willkie baje dobiva iz južnih držav vsepolno pismenih in brzojalvnih zatrdil, da bodo večje skupine volilcev volile zanj.
• # • p
* * * #
Kdo bo Farleyjev naslednik?
Ko je .prejšnji teden sprejel predsednik Roosevelt v avdi-jenci zastopnike listov, so hoteli nekateri po vsej sili videti, kdo bo nasledil Jamesu A. Farley u kot poštni mojster in kot predsednik demokratskega narodnega odbora.
Nekateri so omenjali gover-nerja Starka iz Missourija, toda predsednik jim ni hotel dati nobenega točnega odgovora.
Smithov sin za Willkieja
Clan newvorskega mestnega odbora Alfred Smith, sin bivšega newyorškega governerja, nosi v gumbici Will'kiejev znak.
— Da, Willkieja bom volil, — je zatrdil radovednežem. -— Pa ne samo jaz, ampak tudi moj oče.
Stari Smitn je leta 1928 kandidiral za predsednika na demokratskem tiketu.
* * ♦ *
Novo stranko snujejo
Po držajvi Colorado se širijo vesti, da namerava kampanjsko vodstvo Wendella Willkieja ustanoviti tretjo stran-
Srebrni denar za tlak
'Ženske so p:ičele veliko kampanjo za žensko pomožno zračno armado s tem, da hočejo ulice tlakovati s srebrnim denarjem. .
Žer^ke so pričele kampanjo za skkii.1 $50,000. da kupijo vež-balne aeroplane za kanadsko zračno armado. Ob v>aki strani Doaiglas Street, so položite dvojno vrsto »srebrnega denarja ter upajo, da bodo nabrale 'toliko srebrnega denarja, da bodo mogle tlakovati u'ico na dolžino 8 blokov.
ZOPET V STAREM TIRU
Črnec, ki je bil oproščen pri senzacijonalnem Scottsboro procesu, se bo moral zopet zagovarjati zaradi poskušenega posilstva.
Preti devetimi leti se je za-
čel v Scottsboro iv Alabami proces iproti devetim črncem,
Strasser je iz inozemstva to obdolžbo odločno zanikal.
ki so baje v nekem tovornem vagonu posilili dvoje mladih deklet. Obtožence je zagovarjal sloviti newyorski odvetnik Liebowitz, ki je »vztrajal na stališču, dii obtožiba proti črncem ni utemeljena, češ da sta bili tisti dve mladi ženski na zelo slabem glasu in da sta si zgodbo o posilstvu izmislili, lioteč same sebe oprati.
Državno pravdništvo je seveda trdilo :-voje in zahtevalo za zločin najstrožjo kazen, ki je v držarvi Alaibami v večini takih slučajev — smrt.
Zadeva je šla oil instance do instance ter je bila šele 'leta 1937 zaključena. Štirje črnci so bili oproščeni, pet jih je bilo i<pa obsojenih na daljšo zaporno kazen.
Med oproščenimi je bil tudi sedaj 28 letni in na eno oko slepi Olen Montgomery.
Otipravil se je v Detroit, kjer je živel večjidel od podpore neke črnske organizacije.
V soboto zjutraj je pritekla na policijsko stražnico v Detroit u vsa zasopljena in po-ananjkljirvo o<blečena mlada za-morka ter povedala, tla jo je hotel Montgomery posiliti. Komaj se mu je ubranila, ker je šel proti nji z nožem v roki.
Policisti so se odjpravili v njeno stanovanje, kjer so našli Montgomeryja -spečega na posted j i. Poleg sebe je imel oil prt žepni nož.
Povedal je, da je ženska njegova ljubica in da njen mož ve za to razmerje. Večkrat jo je obiska i in tako tudi v petek zvečer, nakar sh> pili do jutra. Montgomery je odločno zanikal, da jo je skušal posiliti.
Navzlic vsem zanikanjem se bo najbrž moral Nagovarjati zaradi poskušenega posilstva«
ip
f
"GLZB »^BOBI^-ITe* Jot* ^
Wednesday, juiy 31, 1940
SLOVELE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA
(VQIGB OF THE PBOPLB)
99
Owaod rmiik
Published b7 flUvmte Publhhing Ci«piT, (▲ Corporation), nr. President; J. Lapoha. Sec. — Place of business of the f above oCCk«rs: 21« WEST 18U* STREET. NEW YORK. N.
47th Year
**Qlas Naroda" la Issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly 16.—. Adrertlsement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado f«.—; sa pol leta $3.— ; an Betrt leta 91.60. — Za New York sa celo leto |7—; za pol leta $8.60. Za InoaemstTO za celo leto »7.— ; za pol leta $8.50.
-GLAS NARODA" I2.HAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
"OLAS NAHODA." 21$ WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea 8—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
!z Slovenije
NEMČIJA IN LATINSKA AMERIKA
Pozornost vsega sveta je obrnjena na glavno mesto Kube, Haivano, kjer se posvetujejo diplomati enoindvajsetili a-ineriskiii republik.
Zdi se, da nedavni Hitlerjev govor ni bil naperjen aa-nio proti Angliji oziroma angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu, pač pa tudi proti Južni, Centralni in Severni Ameriki.
Po blitzkriegu (bliskoviti vojni) bo skušal Hitler doseči blitzfrieden Cblh&ovit mrr).
Razlogi njegovega zanimanja iza konferenco iv Havani so očividni. Od izida konference je namreč odvisno, če bo 'prihodnjo zimo zavladala v Nemčiji in Italiji lakota.
Zaradi vojne in .blokade <so se nakupčile v Južni Ameriki ogromne množine poljedelskih tprodii'ktqv. Vsa evropska obal od Norveške pa do Španske težko pričakuje ladij, naloženih z južnoameriškim blagom.
Veliiko zanimanje vzbuja snovanje nakupnega in »prodajnega kartela, ustanovljenega z ogromnim kapitalom pet-siotisoe milijonov dolarjev, ki bi omogočili ameriškim republikam vse prednosti kolektivnega trgovanja z Evropo in Japonsko. O tem kartelu temeljito razpravljajo, ga napadajo in ga zagovarjajo.
Doslej ni bilo ponudene noWne druge praktične razrešitve, toda razrešitev je trdba najti, da .se 4kx1o države iz-nebile starih zalog in novih, ki se bodo medtem nabrale.
I«to vefja za francoske, holandske in angleške posesti na ameriškem kontinentu. Njihov problem je treba rešiti v mednarodnem smislu.
Nemška iprqpaganda skuša motiti delikatno delovanje havanske konference. Nemški agentje skušajo prepričati južno- in centralno-ameriške države, da bi bil gospodarski vse-ameriški kartel izključno le Združenim državam tv korist ter iH bi bile os*tale ameriške rapdblike izročene na milost in nemilost yankeejem.
Dokaizujejo, da bo Nemčija po porazu"Anglije (o pora-: zu Anglije so namreč prepričani) igrala odločilno vlogo v J svetovni trgovini in da bo najboljša odjemalka južno- in cen-tralno-ameriškili republik.
Neinška propaganda lienehoma poudarja, da sta Severna in Južna Amerika tekmovalki na gosipodarskein polju, dočimi sta si Evropa in Južna Amerika naklonjeni ter si boljših družabnic v sistemu Lzmenjalne trgovine ni mogoče predstavljati. Pri tem ipa Nemci seveda namenoma ipozabljajo dejstvo, da "bi se trgqvska sila Južne Amerike s »pomočjo Združenih držav sihio ojačila in bi ji bilo mogoče povečati trgovske transakcije z evropskimi državami.
V svojih (prizadevanjih, da bi preplašili svet, posebno pa ameriške finančnike, s pretnjo, da (bo Nemčija opustila uporabo zlata v mednarodni trgovini, se naciji ponašajo s -svojimi uspehi, ki so jih imeli v kupčiji iz Južno Ameriko.
Ne omenjajo seveda, da so do izbruha vojne prodajali južnoameriško kaivo in druge južnoameriške (produkte skandinavskim ter centralno-evropskim in vzhodno-evrcnpskim deželam v dolarjih in funt šterlingih in s tem denarjem kupovali surovine na svetovnih tržiščih.
Ne povedo tudi, da so jim izmenjalno trgovino omogočili krediti newyorških bank z dovoljenjem in pomočjo Angleške banke ter Banke za mednarodne uravnave.
Tekom svetovne vojne in po nji je pošiljala Nemčija svoje ljudi v razne dežele, da 'bi vplivali na ljudsko mnenje. *4Nemški inštitut iza Nemce v inozemstvu" je vodil propagando in špijonažno službo, ki ji ni bil kos nobena, še tako prebrisana policija v inozemstvu.
NeniŽki oficirji ko vežibali armade raznih centralno- in južno ameriških držav. Nermii so -se trumoma izseljevali v Južno Ameriko. Južnoameriške države so dobile od Nemčije, karkoli so poželele. Nemec je nastopal kot bogat stric, ki raz-metuje denar na levo in desno, dočim je nemška propaganda označevala Strica Sta in a kot po vrpljvu in moči stremečega skopega sebrčnika.
Repiiblika Venezuela se je prva zavedla in pokazala Nemoem zobe. 31. januarja 1938 je venezuelski vnanji minister obvestil nemškega poslanika, da pripada pravica do politične organizacije izključno le Veneosuelcem. Naciji se niso <ftznrK nasprotovati venezuelski (policiji, ki velja za izredno •trogo. Nacijako gibanje je vsledtega ponehalo.
Venezuelei so spoznali, da je odnosnost edini veljaven princip v mednarodnih odnosa j rh: da je treba proti tankom postaviti tanke, proti letalom letala, trgovino proti trgovini, propagando proti (propagandi in teror proti terorju.
• a-iifiii-i" -a -a^Ll [*
____"7 _
TRAGIČEN DOGODEK.
Iz Lfcije poročajo: — Na litijski postaji je bilo obranega precej občinstva, da -se odpelje v Ljnibljano. Na postaji je bil tudi 20-letni Silvo Jančar. S tovariši se je razgovarjal o nogometnem brzournirju ki se je odigral na •športnem igrišču. Nihče iz družbe okrog Silva ni opazfl, da goji nfladenhč kak nepremišljen -klep. V trenutku, ko je dal sLužbujoči prometnik znak za odhod in se je vlak začel pomikati, se je pognal Silvo na stopnice četrtega vagona. Z eno roko se je oprijel za držaje, z drugo pa je odvrgel nazaj pismo, ki ga je dotlej krčevito Ktiskal v svojem ž pu. Opazovalci na peronu <-o menili, da se je Silvo v poslednjem trenutku odločil za vožnjo in so v skifceh opazovali, a i se mu bo po-rečilo obstali na vagonu. Ko pano videli, da je odvrgel od sebe pismo, sam pa se nato sklonil med oba vagona in se z lahnim obupnim •skokom opustil z držaja in udaril med vagone, je vsem, ki so opazivali prizor, zastal dih. Nekateri so kriknili in prometno o-ebje je dalo u.^tavifci vlak. Nudil se je stašen prizor: Silva je bil vlekel v'ak nekaj metrov s seboj in kolesje ga je prerezalo čez pas na dvoje. Vlak je po kratkem postanku nadaljeval vožnjo. Prekl odhodom pa je dekle, s katerimi i-e Jančar malo prej poslovil in ki je sedelo v zadnjem vagonu planilo iz vlaka. Videč strašni prizor se je duišila v joku in zatrjevala, da ni kniVa Jančarjeve smrti. Vsa objokana je odhitela čez mo-t domov, prizor jo je silovito pretresel.
iPri Jančarjevih na Stavbah ni bilo nikogar doma, starši so odšli k svojcem izven Litije. Vrnili so se šele zvečer, ko ko hili medtem že obve&čeni o sinovi tragediji. Strahovito jih je prevzela noviea, obžalovali pa so izgubo tudi nunogi njego-
vi znanci, Silva je bil zadnje čaBe brezposeln, kar ga je močno potrlo. .
ZAGONETEN UBOJ.
(Upokojeni železničar Ivan Korošec, >'tar 64 <!et, je živel v Studencih pri Mariboru. Bil je znan niuzi'kant na harmoniko. Zahajal je v razne mariborske in okoliške gostilne, kjer je -pravljal goste v dobro voljo z igranjem poskočnih in veselih pevmi. Imel je tudi 'stalnega spremljevalca. Te dni pa so na Rufški cesti! našli Ivana Korošca v rani u-ri vsega oblftega l-krvjo in nezavestnega. Prepeljal i^o ga v mariborsko bolnišnico, kjer so mu skušali zdrav-ni'ki rešiti življenje, a je bilo vse zaman in je nesrečnik umrl za poškodbami. Imel je razbito lobanjo.
PONAREJEVALEC POD KLJUČEM.
V zadnjem čai-u so se pojavili v prometu ponarejeni 500-aki. Marsikaeri neprevidnež jima v posesti tak falzifikat.
Te dni se je posrečilo aretirati glavnega krtivca Franca Majcna. V vasi Hodošu se je namneč pojavil Josip Belec iz Gerlovcev pri Križevcih v ljutomerskem -rezu,, ki je že večkrat prišel nevzkriž s kazenskimi zakonom. Orožniki so po -stali pozorni nanj. Ko ;e Belec šel v Sa'ovce. ga je zasledovala prftrulja. Kmalu nato je v £>alovcih pristopil k orožnikom neki trgovec in jim pokazal ponarejen bankovec za 500 din. Opisal je človeka, od katerega je bankovec dobil. Opis je popolnoma slicil Belcu. Zato so orožniki Belca takoj aretirali in of i ved*! i v občinski urad v Sa lovcih, kjer so ga zaslFšali.
tZanikal je vsako zvezo < po-narejalci, toda pri telesni preiskavi so našli pri njem sedem bankovcev po 500 din. Pozneje se je javil še neki gostilni-
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliške podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA	D N 0 T A

Ustanovljen« aprila 18»4 , lnkorporlrana 12. januarja 18»8 v državi Illinois, s sedežem v mesto Jollet. Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois. SKLTNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000.000 SOLVEXTXOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. g. F Jednota ima nad 35.000 tlanov in tlanie v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.400,004»
GESLO K. S. K. JEDNOTF JE: "VSE ZA VERO. DOM ln NAROD!"
Če se bočeS zavarovati pri dobri, polteni in solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko ta varuje* za smrtni ne. razne pofikodbe. operacije, proti bolezni ln onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo *rnro Plane ln članice od 10. do 00. leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnlne.
V	Mladinskem nddHkn K. S. K J. ae otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BP". Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek in ostane stalen, dasl zavarovalnina 7. vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka se Izplača $ROO ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNTŠKA PODPOBA:
Zavaruješ se Inbko za $2.00: $1.00 in 50e na dan ali $8.00 na teden. Asesmen* primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejilb vrst sa varovanja.
Člani ln članice nad 00 let start lahko orejmejo prinadsjočo jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let atari Sani ln Sanice so prosti vseh naAaljnlb mum-mentov.
Jednota Ima svoj Usten list "Glasilo K. S. K. Jeduate", ki lstia-ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moraMa) biti zavarovan(a> url K. 8. K. Jednoti kot pravi mstert vdov in sirot, Be nisi član sli Sanica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočeas k tej katoliški podporni organizaciji, ustsnorfte m: t«e-ba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljns po. Jaanils In navodila pišite na afavnean tajnika •
JOSIP ZALAR, 351 N. CHICAGO STREET. JOLIET. ILLINOIS
Peter Zgaga
VROČINA
čar, kjitemira je Beltc plačal pijačo -s falzifikatocnrv Pod težo teh dokazov je Belec priznal svojje dejanje in hkratu povedal da je prejel denar od Majcena. Izdal je t-udi, da se Majcen skriva pri posestniku Jakobu Tonuaniču v Skorbi pri Ptuju in Ua tam tudi ponareja denar. Belec in Majcen sta imela Ha jen dogovor, odnosno znak. kdaj je Majct-n doma. fV je bila na Tomaničevo hišo prislonjena lestev, potem je Vlilo to znamenje, da sra ni doma.
IZaradii te«a orožniki iz Hodoša spravili Belca v Ptuj in nato skupaj s ptujskimi o-rožniki obkolili Tomaničevo hišo v Skonbi. Opolnoči so vdrli v hišo in našli Majcena ^pečeira na slami v sobi. Malo začuden, vendan- popolnoma miren je Majcen sprejel orožnike. Pri preiskavi so orožniki našli obilen plen. Izdelanih je imel 774 bankovcev po 500 din, kar bi predstavljalo vrednost .W.000 din. Pole«- te-<j:a so zaplenili še innofro dru-ireira denarja, vendar ni-o našli ne kemikalij ne klišejev, čeprav je iz najdenih računov razvidno, da bili ti kupljeni v Za.srreibu na ime neke mariborske 'Vkarne.
Orožniki so takoj aretirali Majcena, Belca in Tomaniča, a nadaljujejo preiskavo ki bo najbrž odkrila še drujce krivce. Hkratu bo tudi ugotovljeno, koli'ko bankovcev je bilo v zadnjem času spravljeno v promet. France Majcen, ki šteje 44 let. se je takoj, ko je bila v Mariboru ofclkrita ponarejevalska tolpa, nastanil v Skorbi, kjer je nadaljeval svoje zločinsko delo. Stanova:! je v podstrešni sobici in je nikdar zapustil. HVano nru je po^e-tnik Toma-nič noLsil (.-anv Kje se pomika njegov pajdaš Grašič, še ni znano.
ZLOČINSKI POKVARJENEC.
'Iz Radeč pišejo: — Te dni je neki mJladenič, star 18 let, v Pernovšah zasledo\'al mladoletne deklice. Na starem gradu je čakal šola rice, ki so £le zjiftraj v šolo. Ko se mu je približala učenka tretjega razreda radeške Ijilit-ke šo'e Zo-riea, je skočil na njo in jo pri-
V Xew Yorku in v okolici New York a je huda vročina.
Toplomera sicer nimam, toda verjamem ljudem, ki mi priipo vedujejo, da 'kaže sedeminde-vetdesrt stopinj.
Danes, ko to piše, jih mora kazati še več, najmanj sto sedemnajst. Ali stosedemindvaj-set, če jih sploh more navaden toplomer toliko pokazati. Prav nic bi se ne čudil, čc bi jih kazal dvesto.
Neoziraje se na toplomer, sodim po drugih okoliščinah, da mora 'biti vroče. Nenavarhio vroče.
Dopoldne sem 'bil odrezal kos prekajenesra speli a, ki je že o« i nekdaj ena mojih najljubših j<-di, in ga začel žečiti. Pa se mi je v ustMi nabreknil kakor po-eukran polz. Čedalje več ga je bi-lo.
Odkar sem spet pomalem sho<lil, prav rad raeatn po stanovanju. Ko sem hotel papol-cfne vstati izza mize, me spreletela smrtna zona: —
čel daviti. Hkratu pa ji je hotel napraviti silo. Dekletce je »Strahovito vpilo, za kar pa se pokvarjenec ni zmenil, tem večje rekel: 4'Hudič, ali Š«- ne boš crknil!" To so slišale tudi so-učenke, ki so bežale v šolo. Njena sestra Anica je dogodek javila učitelju, ki je Obvestil o-rožniško postajo. Oiožniki so preiskali vse kotičke v Pernov-šah. toda zaman. Te dni pa i-e je vampir pojavil na Močil nem in vzel na piko 6-letno Roziko Z vso silo jo je davil za vrat. V trenutku, ko ji je hotel napraviti! silo, po g-a prijeli domačini. Nesrečna deklica je bila že vsa modra. Tz ust so ji šle pene. Orožniški komandir je zlikovca otivedel na postajo in dobi! pri njem samokres. Pokvarjenec je oblastem zaradi tatvin že znan. Po poklicu je bivali čevljarski vajenec in je doma iz Ralleč. Abnormalni pokvarjenec je »bil cwldan v radeške ziipore.
'	----7
da se mi ie začel v glavi {>o-rajati neobičajen proces.
PODPORA NEZAPOSLENIM.
'V državi New York je bilo tekom meseca junija izplačanih 13.318,27") dolarjev zavarovalnine proti nezaposlenosti. Zavarovalnino je dobilo 1.114.77.S delavcev.
fro je celih 28 odstotkov več kakor meseca maja. ko je bi'lo izplačariili nekaj nad 10 milijo nov dolarjev zavarovalnine.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.	—
200	DIN. —
300	DIN.	—
400	DIN.	—
500	DIN.	—
1000	DIN.	—
2000	DIN.	—
— $ 2.30
—	$ 4.40
—	$ 6.50
—	$ 8.50 V DINARJIH
—	310.25
—	320.—
—	$3«.—
V LIRAH
100	LIR
200	UK
300	LIR
500	LIB
1000	LIR
—	9 5.90
—	$11.50
—	$17—
—	$28.-— $55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V ried razmer v Evropi ni mogoče vJugeelavt jo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vm druge evropske driavo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
it t rOTJflABI ODDILII s t: 216 Wot 18th Stmt, New York
smo že spet toni, kjer smo -bili, --sem v strahu pomislil.
Ni-sein in nisem se mogel dvigniti, dasi sem čutil še nekaj moči v rokah in nogah. Zbral sem svoje zadnje sile, se oprijel mrze z obema rokama in planil kvišku kot da bi mi Rifbni-čan s šilom zob b.nival. 'Rsk!'' je naredilo. Na stolu je ostala vsa zadnja plat hlač in .še nekaj ožuljene kože zraven. Na rokah namreč nimam žuljev, toda brez žuljev nikakor nisem, kar mi bo potrdil vsak, ki si s pisarijo služi vsakdanji kruh.
Pa tisto žrtev sem še nekako žrtvoval vročini, če bi ne bilo drugih nadlog.
Sempat"m vzamem nam.reč kakšno stvar tudi iz možganov ter jo dam čitateljeni v presojo, odkar je pa v New Yorku neznosna vročina, se tu i zdi, ie začel »bičaj en
Nekako takšen občutek i-mam, kot da je vrelec modro -sti vsled vročine usahnil in d i vre iz njega nekakšna čudim spar jena godlja. In naj po tej if'xllji še tako vztrajno mešam, ne staknem h nji ničesar, 'kar bi lahko vrgel na pajiir.
Nekoč sem čital, da pletejo Indijanci pristne panama -slamnike pod vodo. V |>osodi votle ima Indijanec lesen model, okoli katerega plete in zateguje slamo. Kdo ve, če bi se dalo pod prho mrzle vode tajprajtar operirati!
Moški smo sploh veliki reveži, in nas ust>da preganja od rojstva do smrti. Ženskam je lažje. Kar jih je v na'šem bloku, hodijo skoro vse, tako po-mankljivo oblečene, da me pogled nanje kar moti pri pisanju.
Nekatere so prav čednih stasov, kar menda zelo dobro vedo. Zanje je vročina nekak šen božji dar, ker z njeno |>o-močjo dražijo moške. Le tista, ki nima kaj prida lepili nog, opleta z dolgo kikljo, se izgovarja in laže: — Ah, kaj -bo to! To sploh še ni nobena vročina.
Kaj bi pil človek, da bi se ohladil? Pivo, vino, limonado, žganje s ^o<lo.' Voda je spar-jena. Če jo z ledom shladiš, i-ma okus po kemikalijah. Kako smo čudni ljudje. Vino in žganje sme imeti in tudi ima okus po najrazličnejših kemikalijah, pa teče gladko po grlu, edinole vo(fa mora iiin^ti samo |H) vodi okus, to >e pravi, da mora biti brez okusa.
Pivo poleni človeka. Limonada da le hipno pomoč. Kaj torej
Vsak naj si pomaga kot si pač ve in zna.
—	Vsaka reč le en čas trpi, — je rekel Kranjec, ki je Francozi! zibal.
Hitler se moti, če misli, da too večno strahova 1 -svet. Njegove oblasti bo enkrat konec. Svet se bo vrtel, ko Mu*sso<li-nija ne bo več, in ne bo dolgo, ko bo konec tudi newyorske vročine.
Zdaj smo že v avgustu. Dnevi so se že precej skrajšali. Septemfbra bodo že hladne noči, in konci septerrtbra, se bodo začenjali dopisi z besedami :
—	Doba piknikov je minila, in zato je nase društvo sklenilo prirediti veselico v društvenih prostorih . . .
Mrzle sape bodo kmalu zapihale, iz kleti bo po srvežem zadišalo, rojaki fbodo pokušali, ndaskali z jeziki in soglašali v mnenju:
—	Dobro si ga krstil, sveti Martin!


"G L A 8 NARODA"- New YorS
Wednesday, July 31. 1940
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
EKSPLOZIJA SKLADIŠČNICE V NEMČIJI
Splošna registracija v Kanadi
Kanadska vlada želi imeti o prebivalstvu natančnejše podatke, in zato bo moral vsak, naj si bo državljan ali nedržavljan, odgovoriti na petnajst splošnih vprašanj.
Registra«:*'.* se prične prihodnji mesec (avgust).
Ker je v Kanadi dosti naših rojakov in med njimi lepo število mišib naročnikov, smatra Glas Naroda za svojo dolžnost, objaviti ta vprašanja .v slovenščini, tla jih bodo rojaki lažje proučili in pripravili odgtvvore. Tako bodo olajšali delo sebi in uradnikom, tla Ih> Ala eela zadeva hitreje izjKxl rok.
Na vprašanja bo moral odgovoriti vsak, ki je star nad šest najst let, ne oziraje se na pleni e ali narochiost.
Ko bo odgvoril na .vprašanja, Ikj dobil |Xiseibno registracijsko karto, katero bo moral nosi ti veil no pri sebi. Kdor ne bo karte na zahtevo pokazal, podvržen strogi kazni.
Registrirati se ni treba edinole: redovnicam, članom mornariške, zračne in vojaške služIl, če so v aktivni službi, duševno bolnim \ bolnišnicah ter kazuem*em in jetnikom.
Za tiste, ki v sled bolezi ne bodo mogli v registracijski urad, bo na drug način preskrbljeno, da bodo zadostili svoji dolžno sti.
Vprašaluu pola vsebuje osemnajst vprašanj, na katera morajo ogovoriti moški. Ženske morajo odgovoriti na petnajst prvih vprašanj in na štiri nadaljna Aprasanja.
Prvih petnajst vprašanj se glasi:
1. Vase ime, srednje ime in
priimek.
'2. Stalni |>oštni naslov. (Oe ste pri odgovarjanju na vprašanja izven svojega stalnega bivališča, navedite stalno bivališče).
3.	Koliko -ste bili stari zadnji rojstni dan! Katerega leta, meseca in dne ste bili roje ftif
4.	iStan. Ali ste sami, }>oro-čeni, vdovec (.vdova), ločeni*
5.	Kdo je odvisen samo od vaše podpore: (a) oče; (b) mati; (c) žena; (d) koliko o-trok starih manj kot 16 let; (e) koliko drugih je še odvisnih od vaše podpore; (a) ali koga samo nekoliko 'podpirate?
6.	Kje ste bili rojeni: (a) vaš rojstni kraj;, (b) rojstni kraj vašega očeta; (<*) rojstni kraj vaše matere?
7.	Katere narodnosti »ste in kateri deželi pripadate: Ali ste angleški podanik; (a) po roj-<sbvu; (b) po naturalizaciji: (c) Ali ste državljan kakšne druge dežele! (d) f'e ste na turalizirani, katerega leta ste ^e dali naturalizirati f (e) v katerem kraju? (f) i'e niste angleški podanik, kateri državi pripadate? (g) Ve ste priseljenec, in kdaj ste se priselili v Kanado?
8.	KateTega plemena ste?
9.	Jezik ali jeziki: (a) Ali govorite angleško! (b) Ali govorite francosko? (c) Katere druge jezike govorile, (Vitate in pišete?
10.	Vzgoja: (a) Ali imate samo ljudsko šolo. (b) ljudsko in kakšno višjo šoflo; (c) poklic no izobraadbo (trgovsko šolo ali tehnično »višjo šolo; (d) college ali univerzo?
11. Ali je vaše splošno zdravje (a) ddbro; (<b) primerno; (c) slabo?
12.	Če ste slopi, gluhi, niu-tasti, pohabljeni ali drugače telesno nezmožni, povejte kako ste nezmožni. Ce ste trajno nezmožni, ali dofoivate pokojnino? Z oziroin na vojaško slu-žibo ? Delavsko kom penzacijo ? Starostno podporo ali podporo za »sflepce? Kakšno drugo podporo?
13.	Vrsta zafposlenja: (a) ali imate zaposlene še kak£ne liruge delaVce kot hišne? fe jih imate, povejte, kakšen biz-nes imate, (b) Ali delate sami zase in nimaite zafposlenega nobenega drugega delavca? Oe je tako, kakšen bLznes imate* (c) Ali ste zaposleni T (1) Ali delate pri običajnem defu? (2) AH vrtite kakšno drugo kot o-
bičajno tlelo! (3) A3i ste nezaposleni !
14.	Delo ali obrt (odgovorite, koliko let skušenj imate) : (a) Sedali je delo.' (b) Kaj je vaše redno delo? (c) Katero tlrugo tlelo še znate opravljali ' (d) Oe ste uslužbeni, ktlo je vaš sedanji gospodar? Ime, naslov in vrsta tlela, kjer ste zaposleni; (e) Če ste izvežba-ni »v kakšni industrijalui obrti ali profesiji, povejte, katerega dela ste najbolj zmožni in koliko let skušenj imate v njem.
15.	Nezaposlen je: (a) Koliko tednov ^te delali v zadnjih dvanajstih mesecih? (b) Oe ste zdaj brez dela, povejte, koliko tetino v izza zadnjega zaposle nja ste dc4ali za relief? (a) Ali ste popolnoma nezmožni za delo?
Na naslednja vprašanja naj odgovore samo moški:
16.	(al) Ali ste bili vzgojeni na farmi? (a2) Do katerega leta ste bili na farmi!
(bi) Ali ste delali na farmi! <b_») Kako dolgo? (b3) V kateri provinci ali deželi ?
(cl) Ali znate ravnati s konji? (c2) Ali znate upravljati traktor? (c3) Ali se znate |K)-služevati farmskih strojev? (<4) Ali znate mlesti? (c5) Ali znate vrniti kakšno drugo delo na farmi?
17.	Ali je kakšno delo ali poklic, v katerem bi se hoteli posebno izvežbaii?
18.	Obrambna služba:
(1)	Ali ste že kdaj prej služili iv mornarici, armadi ali zračni sili? Oe ste, povejte: (a) V vojaški sili katere države? (b) Povejte približno čas, od kdaj pa do kdaj? (c'i Plri katerem oddelku ? (d) Kakšno šaržo ste imeli ?
(2)	Oe ste bWi vpokojeni ali oilpulščeni, povejte, čemu?
(3)	Ali ste bili zavrženi za vojaško službo v sedanji vojni? (a) Zakaj? (b) Kdaj?
Na naslednja vprašanja je treba odgovoriti samo ženskam :
19.	Oe ste vajeni dela nn farmi, povejte, koliko let ste delali in če znate: (a) vršiti splošna farmska dela; (b) obdelovati zelanjadne farme;
(c)	afli ste vešči v sadjarstvu ?
(d)	V kokošjereji? (e) Mlekarstvu? (f) V'trgovini s farmski pridelki?
20.	(a) Ali znate ravnati s konji? (b) Ali znate voziti track? (c) Avtomobil? <d) Vo-
ziti traktor? (e) Ali znate posluževati se farmskih strojev.' (f) Ali znate mlesti? (g) Ali znate navadno kuhati!
21. Povejte, kaj poleg tega še znate in v čem ste izvežba-ni.
-1. Ali vam razmere dopuščajo, da se v tem težkem ča su, ki ga preživlja dežela, lotite kakšnega drugega dela kot pa samo tistega, ki ste ga zmožni ? (a) Dt^la, od katerega bi se lahko vračali vsak dan do mov! (b) Dela proč od doma?
w » *
Vsak kanadski rojak in rojakinja največkrat pazn o-prečita ta vprašanja, in če sam ni zmožen, naj mu kdo drugi pomaga sestaviti odgovore v angleščini, da bo -pri Tegistraciji lahko gladko odgovoril na vsa vprašanja.
Uprava (Jlasa Naroda ojKi-zarja rojake, naj točno in resnično odgovarjajo, kajti točni in resnični odgovori bodo v njihovo lastno korist.
Kakor rečeno — registrirati j se mora vsak — moški ali ženska, — ki je dopolnil šes aaj-sto leto starosti.
Registracija se začne in" 19. avgusta do 21. avgusta > a j tako smo izvedeli iz časnik |r-skega poročila iz Toronte). — oe več o tem bomo j>ony i 'i drugi teden, ko dobimo nad; ij-ne informacije.
Pozor, kanadski farmerji
Vse kaže, tla ni bilo že dolgo 'lakti vei-kega pomanjkanja farmskih delavcev, kakor bo letos. Mnogo farmskih de-av cev je stopilo v vojaško službo, do-ti jih je dobilo v dt-lo v industrijah.
To farmerji prav dobro do, ve pa tu<li uprava province Ontario. Ontarijski delavski department je začel zbirati delavce. ki bi bili pripra\ljeni delati na farmah. Veliko -e jih je že priglasilo. Delav.-ki department ima njihova imena, naslove, podatke o njihovi starosti. če so samski ali poročeni, in knko dolgo so delali na farmah.
Fanner, ki bi rad najel nekaj delavcev pri pospravljanja letine ali za splošno dcio r.i. farmi, naj sc obrne na bližnji ontarijski delavski posredjvalni uratl ali naj pa pi<e naravno-1 na nai-lovr A. McLaren, Director Farni Training. Department of Labour, Parlament Burdirig, Ti wont o. On t.
Od tam bo dobil vse tozadevne zaželjene podatke.
SLOVENE (YUGOSLAV) H5TCT
v obliki povišanja <vsakovrst-nlli davkov in višanje cen žlv-ljenskim potrebščinam, ako-ravno st> plače ostale pri sla-rem.
Po dolgem otflašanju in obotavljanju se je zbrala skupina Lz Kirklanda in napravila izlet iprvega julija v bližneje naselili ne Nora uda, Mala rt ic in Val d'Ore. Kaj naj porečein k temu? Zares prisrčno je bilo svit len je po ,}>et ali šestih letih. Nc Imuii tu navajal vseh posameznih, katerim vsem nam je bila prilika dana v roke seči, kjer 'bi se prostora porabilo preveč. Naj vam bo na tem I mestu izrečena vsem najlepša | zahvala za vso gostoljubnost, j ki smo jo bili deležni za časa našega olriska, in kot že reče-j no koncem avgusta se pa vi-| tlimo v našem me-tu. Takrat j bomo pa po <vo jih skromnih močeh skušali povrniti Vašo gostoljubnost. — Pozdrav
Matija Otoničar.
V zadnjih tednah smo mn-trgo -1 š.di o mladih Kanadčanih, ki so prideljeni angleški zrakoj»lovni <lužbi. Ti mladi avi at i ka rji so sinatrani kot najboljši letalci v angleški armadi iu st> tekom poletov nad Nemčijo se izkazali kos nemškim letalcem v vseh ozirih.
ka kanat>ske ekspedicijske armade.
Že v bližini Kanade je bil kapitan opozorjen na neki nemški submarin. vsle 1 čtvar je bil prisiljen spremeniti smer. Po velikem ovinku in z veliko zamudo je dospel v Kanado.
Generalni major Crerar bo prevzel v Kanatli neko zelo odgovorno vojaško službo.
SlovsururiL v KarvadL
Francoska kolonija ni blokirana
NOVICE IZ KIRKLANDA
Ko človek prebira Glas Na .rekel, kaj pa j e to! Zdaj ko roda, dan za dnem čita novice | imajo vse šole počitnice, se pa in dopise iz raznih krajev in ' v Kirklandu nekaj izmišljajo, naselbin sirom Združenih dr-{Mogoče je ž njimi kaj narobe. ža\, še iz starega kraja -e vča K.sniea je, da malo čudno iz sili kak star veteran oglasi. to I gh da, ali za n;i>«- razmere nam
je tako prav. Mogoče bomo do drugega leta toliko na.predova
se vidi, da ta li>t obhodi pre rej sveta, tudi v Kanado pri-
Suša ob Severnem zalivu
Iz North Bay poročajo:
"'Že dolgo let ni bilo v tem okraju take suše kako je letos. V prvih petnajstih dneh tekočega meseci ni padlo niti dese-tinke inča dtzja. PaHti bi ga moralo najmanj desetkrat toliko.
Farmerji so v velikib skrbeh, kajti na poljih >e že kažejo po-s^etlice suše. Običajno so v tem kraju vremenske razmere precej normalne, docim tvori letošnje leto izjemo."
Oe še nekaj tednov ne bo dežja, bodo nekateri poljski pri del k i zelo prizadeti.
Parnik dospel z veliko zamudo na cilj
iPrejšmji pe^dk je dospel v neko kanadsko pristanišče angleški parnik, ki je imel na krovu generalnega majorja H. D. G. Crerara, štabnega načelni-
Znanji u>:atl v Ottawi te na- - .. , - -	...
. . ..	^ ,,	Maja v precejMicm stevdu. Sko-
znaml, da it* "nesRiiijia' ti .li- •	, , ,	-	,
,	iv... ... raj '>1 rekel, da ie ni sloven-ke
te v, tla so anghske iMiine lati je ...	. .. .. .	.
,	.. . luse, p«-i tu.li i>ei*larskega
bhikirale francosko museibuto	, , -	....
o* \y	* aim i i i1Ma» da bi ne imhajal vsaj pti
na St. Pierre et Mi'ltiuelon ob! . . . - .,	,
newfound la ndsken i obrežjtij ViU*u	v,'a<lh Tn,i:
ker niso prebivalci hoteli iz-|tnj4'- T?1U'irl1 s" VIil1' ,lrl J"
ročiti Kv.ijega ribiškega hro-tJ>n n:,s,h ™jakili	prilju-
4jovj.,	| bi jen, resniea pa je tudi, dijvegji septembra, bo y>a naša
avi. tla vlada "koro slednji rad čita, da 1»i p.i mladina napravila nekakšno kaj napisal za v list in z tem proslavo v obliki koncerta, i»o pripomogel k čim boljšemu ma- materijaiu, ki g a je pripravi-terijalu, zato pa nismo Slo- j |a ^dč. učiteljica, je lahko
li. da bo tudi Slovenska šola imela počitnice v >jih dnevih. Za >edaj moramo biti pa le z malim zadovoljni, smo namreč v vojnem času.
Sedaj pride j>a glavnin stvar: Za zaključek š(»Ie, to lnrde pr-
Vnanji uratl pr ml prel>i\Talce.v ni ničesar zahteva in da tudi v hot 1 tiče na nje ne namerava staviti nika-kih zahtev.
Angleški begunci v Kanadi
{Montreal je poln vojnih beguncev, ki so Zbežali pred vojno grozoto v Evropi in <o si |>o-iskali zavetišče v Kanadi.
Veoraj je iz dveh vlakov, ki si pripeljali iz nekega vzhodnega kanadskega pristanišča, izstopilo nad f>00 beguncev. Na Bonavcnture železniški postaji so nekatere pričakali sorodniki in znanci, drugi pa fo se samo za nralo čafca vstavili in -e bodo pozneje odpeljali v druge kraje Kanade. Rdeči krrž in razni jdolbrnrvoljni odbori pomagajo beguncem ter jim 'lajšajo težave na potovanju.
Pozor, Kanadčani!
Natisnili smo nekaj več številk današnjega lista, in ako Vas- rojak, ki ni naročen na "'Glas Naroda" želi imeti iz-tis vprašanj, ki bodo stavljena Kanadčanom v dnevih regi stracije, naj nam piše in mu ga bomo drago vol je poslali. —
venci. Kaj je temu vzrok — Menda smo preveč trdi, oziroma nertnlni v rokah, mogoč • je tudi z našimi glavami kaj narol>c, pa *-i vsak misli jaz ni sem zato, rajši naj kdo drugi. To ni zadosten izgotvor, samo <la znaš svoj naslov točno na j pisati, že -i potrjen, da tudi v list lahko kaj napi-eš. Ako pa se napravi kakšna dovnična napaka, zato je pa urednik na svojem mestu. To raj rojaki (nje) sirom Kanade, na plan, oglasite se, da bodemo znali kje se kdo od nas nahaja iti kako živi.
Prva in največja notvica j«-iz naše naselbine Kirkland Lake. Slovenska šola za naše male nadeibudneže, se je začela 3. julija. Trajala pa bo ti o .30. avgusta. V pouk in nadzorstvo je prevzela te nagaiv-Čke gtlč. Mara Papeževa iz Timminza, katera je prišla iz starega kraja nekako pred le tom dni. Tozadevne šole je gode. Mara izdelala v Liliten-turnu v Ljubljani. Našo št>lo obiskuje okrog 35 otrok v dveh skupinah.
Mogoče bo kdo od čitateljev
sklepati, da bo v resnici nekaj zanimivega. Za nameček k tej -.tvari se bodo kazale tudi filmske slike iz stare domovine, to nam je za sigurno obljubil mož, kateri vem, da bo tudi besedo držal.
V kateri dvorani se bo vse to vršilo, poročamo kasneje. To naj 1k) na znanje vsem rojakom severnega Ontarija in Qnebeca, kateri nas imajo namen obiskati to poletje, da si reze rv i rajo t In e ve zadnjega avgusta — prvega septembra, do takrat pa zdravi in nasvi-denje Tinini ins, Noranda, Mal-artic, Val d'Ore.
Ta teden so nas prišli pa Amerikanci pogledat kje živimo. Bila je to Kravsova družina iz Cleveland, O. Obiskali so -/voje sorodnike Makšeto-v« in Kuznikovo rodbino. Kakšen vtis je napravila ta severna pokrajina nanje, tega ne boni pravil, nekaj pa 1q vem, da njihov avto ni bil nič kaj zadovoljen, kjer tu imamo še dokaj malo tlakovanih cest.
Evropska vojna vihra > je prinesla s vrt je posledice tudi x nase kraje, dasi ne občutimo njene grozote. Občutimo pa jo
SLOVENSKI DAN V V1NELANDU
Knkt.r 'nt?o -e j«' razne la novica o pripravah z:-. Slovenski l);ir j" o' tu.li naš i a na-vdu;en -» teViu m .1 rt.jaki blizu in«!a\č. In zakaj t.nlr ne? j Sa j vsrtk * t \* <rc*_! *e!,'o. da bi t e -<-stal z rojaki., se pogovoril in po dom:i<"-e jiozabaval ž nji -j tri. 1'radrti program, ki je j združen - *eni dnevom, pa mi-t ka in vabi sam zase. saj vsakega v« seli. ko vidi možnost, tla ~e pokažemo na skupnih tleh kot katoličani in SloveiK'i.
Se enkrat poudarjamo, tla se bo Slovenski Dan vršM dne IS. avgusta pri cerkvi Srca Jezusovega v Vineland. Ontario. Dopoldne lw,st»- dve sveti maši in "sicer ob f). in oh 11. uri — po letnem času. Potem se bo serviral obt«d v cerkvenem F»ri-tličju. r>1» pol 3. popoldne se pa prične program. Najprej bomo odkrili v cerkvi podobo Matere božje 7. Brezi j in jo ustoličili na -tiranskem oltarju. Naj bo Ona tudi kraljica Slovencev v Kanadi, kakor je kral jica drugim Slovencem po svetu. Ob tej priliki lwi primeren govor, nato pete litanije Matere božje in bin g« hIov.
Po cerkvenem programu bo kratek tabor na prostem, pri vročili »>a-1 katerem l>odo nastopili povabljeni govorniki. Temu l>o sledila i>rosta zabava in kmalu nato žive slike v cerkvenem hasementu.
Ponovno vidimo Slovence od blizu in dahč da prihitite dne IS. avgueTa na na-o slavnost. Težko je v seilanjih razmerah napraviti prirelitev, h kateri bi .se kanadski priseljenci zbrali v večjem številu. S programom. kakor je naš. se bomo pa prav lepo predstavili tukajšnji javnosti kot mirni in lojalni ljudje. Torej Še enkrat: Pridite!
(Bernard A ml >rožič, OFM • St. Joseph's Church. Ciriiiisbv, Ont. Can.
Nenavadni gost
S "Kube je dtispel v New York, odkoder se je takoj odpravil proti Kanadi, Jose Tral-lero, eden najslavnejših zlatarjev predvojne Španije.
tS seboj ima 38 kovčegov, na zlati verižici pa vodi majhno opico. Na palcu desne roke ima sflat naprstmik. Nekoč ga je bila opica v prst vgriznila, in da bi se kaj takega ne ponovilo, si je palec primemo zaščitil. Pri hoji -e gospod TraU lero opira na srebrno palico, kadi pa pipo. napravpljeno dz zlata ter po>mto z demanti.
V Kanado se je odpravil na posebno vabilo Mrs. Gordon MacKenzie, kateri bo skoval dragocen nakit.
Ali imate že PRIROONI ATLAS. — Stane samo 25 centov.
■HI LIB IT ABOD A" —New3ToiB
Wednesday, July 31, 1940
SLOVENE '(YUGOSLAV) DAILY
KRIVNOSTNI t^M
TUDENE^.
Eoman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
|UDa, 'kaj pa se je ssgodilo z nadgoad-arjevo hčerko?"
MUniTla je. Saj je bilk* dobro, da je umrla. Njen mož je bil zelo vesel. Pravijo, da jo je celo pretepaval."
' "To — to je ostudno —to je prostaško — kdo pa je bil ta podlež?"
•4Ne vem več; ni Lil iz teb krajev."
Tujec je sedol tiho. Oči je zaipičil v mizo. Nenadoma pa je planil kvišku. | "Sedaj moram iti."
4tKam pa «*te namenjeni, če t-imein vprašati?"
44 Na kolodvor. Sedaj — sedaj s slikanjem ne bo nič Vreme je že pregrdo. Ne ostanem v tem'kraju."
"Kar naenkrat fte tako ohripeli. Prehfkaditi ste se morali. Izpijte še kozarček pelinkovtca."
MNaj bo. Toda res kozarček. In sebi tudi nalijte!"
Blažun je prim sel dva kozarca, majhnega za gos^a, zelo velikega pa za sebe. Nato je povedal račun, ki je bil tak, kakor v velemestnem hotelu. .
"No, saj je bilo lepo. da r-em va* nekoliko pozabaval, aii ne? Vedno trdun, da mora imeti gostilničar dobro blago za poštene cene, pol"*? tega pa še dar, da svoje goste zaibava."
• Tujec ga ni pod-nsal. Vrgel je na ntiizo bankovec, pograbil kU buk, v naglici voščil lahko noč in izginil skozi vrata.
IBlažun je čaka!, da je tujee odšel,, nato je odprl linico pri oknu in videl, da jo je mahnil proti vasi. .
(Zamišljeno je hodil krčmar po sobi sem in tja. Sprejel jc bankovec in izračunal, daje zaslužil nocoj devetsto percen-lov. Bil je zadovoljen. Nenadoma pa je obetal, se udaril po glavi in se \prašni:
"Ali ni bil to Andrej Bogateč ipamf?" t Ali ni bil? — <Irom in -tre'a! Seveda je bil! Odkod je le prišel Kaj le išče -tukaj?
'Ure in ure je razjedal Blažuna nemir. Končno je sklenil, da stopi dmgi aan v vas in poizve. , Preti vsem je hotel obiskati Bogat cevk o in ji naknadno še oi3bn<o čast i ta ti k -šestdesetemu rojstnemu dnevu. .
STISKA.
iStiska na kmetih je bila vedno hujša. Cene njihovih pridelkov ni-so bile v ni kakšnem pravičnem razmerju s produkcijski n Ji roški. Tako ni šlo več.
"Sedaj imam novo ponudbo za svoje posestvo," je rekel grajščak i>v<\ji hčeri. "Če s tem denarjem poplačam vise svoje upnike, mi ostane le za kosilo še in revolver. Pokopali pa me 'bodo na občinske istroške."
Kina si je pokrila z rokami obraz.
"I>a. tako je, draga moja. Nisva kriva midva. Ali sva morebiti zapravljala? Ali ,sva lenarila, zanemarjala gospodarstvo? Ne, midva nisva kriva. Oh, slaba tolažba je, da človek ni kriv, '"e ne gre več po tiru."
Ema je odšla iz sobe.
Lovski po»> Tref je položil smrček graščaku na koleno in ga zveKto pogleda..
44Ne, ne, stari prijatelj, tebe ne pozabim! Ne prideš v tuje roke! Toda Ema - toda Ema!"
• Krna je tekla po meji čez poljec koJ.er je bilo najbližje v me>to. Z veliko *tisko v srcu. Življenje in obstanek dragega očeta v nevarnosti! Namenjena je bila k ^tareimi Jeleni kar ju, da mu potoži o očetovi st*iski, in, če treba, da se mu vrže pred noge.
{Le ene reči ne . . .
Oče ji ni bil povedal, zakaj se je bil zadnjikrat vrnil iz mesta »s praznimi rokami. Toda stari Urši je bil zaupal, in kaj bi bila ta inog a prikriti svoji oboževani Emi, katero jo bila odgojila! ISvečana obljuba, da bo n^olčala, ni pomagala nič.
/Torej je Ema vedela za vročo ljubezen, ki jo je nosil v srcu mladi Jei.šnikar do nje. > Strašno! t
'Ničesar diugega ni vedela o njem ko to, da je tih, zelo izobražen čllovek. Njegov obraz je bil podirhovljen, njegove roke majhne in nežne, njegove oci <lepe in žalostne, čelo vifioko in ja-no. Moral je biti plemenit, človek. Toda da bi ee poročila ž njim?
i V romanih je večkrat zapisano, da se je tu in tam žrtvovala hči. ko se je odrekla svoji ljubezni in vzela bogatega sniuhea ter tako rešila svojo družino.
tfrotovo je. da to nil-o le izmišljeni slučaji. Koliko zakonov pa je bilo sklenjenih iz resnične ljulbezni? Koliko iz družinskih ozirov, ker se je zdHo tako primerno? Koliko iz stiske?
Emi pa je bilo jasno, da bi ne mogla naložiti na svoje rame take žrtve. Prodati sama sebe ne bi mogla, tudi ne za očetovega življenja, še celo p ane, če bi moralo iti v nič premoženje. Vsa rjena čista narava se je upirala temu z groeo, ki ji je šibila kolena, njeno hrepenenje je, bilo na potu k tistemu, ki si ga :e bila izbrala, ki je v tem trenutiku v belem plašču stal na kliniki pri ibo/niku. i Kaj ji je bil pisal v zadnjem pismu?
Želji, da po tarif m zdravnik specialist, sem fce nigral odreči. Trajalo bi predolgo in predrago je, ne bi mogel iz-držrfti. Ko prejniem potildilo o (praksi, bom iskal, kje bi se naselil, najrajši v majhnem kraju z okolico, kjer bi bi''o kaj za-služka. Živeti bova imorala zdlo skromno, toda živela bova srečno. Dokler bova skupaj, ne moreva biti nesrečna. In hišo si postavim, kamor se bodo lahko zatekli nasi nesrečneži, če <bo treba in če sami zase ne bodo mogli živeti moja mati, tvoj oče, toda. Ema, tudi moj oče, ko pride iz ječe."
To pismo je bila pokazala svojemu očetu. Njegovo nagubano čelo je pobledelo. .	»
Vedela je, kaj je vstajo za tem čelom moža, ki je bil vedno iivel gosposko. Upokojenec pri vaškem zdravniku. Da bi žive! 6 kmetico, ki je bila izdelana do emsrti? Da bi živel z odpuščenim kaznjencem^ pa naj je bil že kriv ali ne?
Tak naj (bi (bi! konec njegovega življenja? Ne! Revolver. Posledja rešitev.	I-
Delavske Vesti
HEARST SE BO MORAL VKLONOT.
Hearstovemu listu 4'Examiner" ki izhaja v Los Angeles, 'je naročil Delavski urad, da ne sme svojim razpošilja valeča 11 braniti vstopa v AlFL unijo razpošiljaloev iai da mora sprejeti v služfbo pet razpošiljeval-cev, ki jih je odpustil zarasli uaiijske delavnosti.
Plačati jim mora tudi vso zaostalo plačo.
ZAOSTALA PLAČA ZA GOZDARJE.
Oddelek delavskega depart-menta. ki mu je poverjeno nadzorstvo nad minimalnimi plačami in mak-imalnim (delovnim časont, je p) lisi lil 'lesno indut^tri-jo k izpolnjen ju postave glede primemih delavskih >tan<lar-dov. Posledica tega bo, da l>o-do dobili gozdarji $.315.000 zaostale plače.
Col. Phillip B. Fleming, Wage-Hour administrator je rekel, da je pred dobrim mesecem posvetil tej industriji vso pa.žnjo ter dognal najmanj 800 slučajev kršenja postave.
(ZacKta'lo plačo'ho dobilo približno deset tisoč gozdarjev. Podjetniki so priznali >vojo zmoto ter so skoro soglasno izjavili, da so pripravljeni pečati delavcem, kar jim gre.. Le malo slučajev bo treba obravnavati pred sodiščem. Postava določa, da mora dobiti gozdar, ki pripravlja les za meddržavno 'trgovino, plačan že vsaj 30 centov na uro. če dela več kot dvainštirideset ur na teden, je upravičen do poldrugo plače.
V lesni industriji ne -mejo biti zaposleni mladoletni delavci.
NABIRALCI CLAMSOV STAVKAJO.
150 neodvisnih nabiralcev claiUsov, ki so zaposleni ob Ra-
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu čitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ca pošljemo našim naročnikom po najniiji ceni. — Naročite ga še danes!
ritan zalivu na Staten Island, so za-štrajkali, 'ker jim skušajo trgovci znižati cene za 25 od-stehkov. Doslej so dobivali za buse'lj člankov en dollar. Zastopnik družbe prekupčevalcev in prodajalcev je izjavil, da jim plača ni bila znižana. Po pogodbi., ki je potek a v sredo 24. julija, so dobivali za bušelj elamsov dolar, zdaj pa zahtevajo $1.25, česar jim pa prodajalci baje ne morejo plačati.'
RAZVAŽALCI PRETE S STAVKO.
Tri tisoč selilcev pohištva v Brooklynu in Queens, ki se poslužujejo l račkov, bo zastav-kalo. če jim gospodarji ne plačajo pet -centov več na uro. r.ivetji hočejo namreč toliko kot vozniki v Manhattan in Bronx.
John .T. MaeKenna, tajnik local a S14. n led na rod ne bratovščine razvaža'!cev, je rekel, da bo v teku lilesetih dni sklicano veliko zborovanje, na katerem se bo odločilo, če bi bila stavka upravičena ali ne.
DELAVCI V OBRAMBNI INDUSTRIJI.
lSocia'1 Security Board je sklenil organizirati veliko armado delavcev za obiambno industrijo. •
Državnim posredovalnicam je bilo naročeno sestaviti sezname, koliko delavcev je na razpolago in kakšno je povpraševanje po njih.
Akcija je 'biva sprožena, ko sta nard Inoobrambna komisija in security board dobila celo vrsto tozadevnih priporočil.
'V deželi je skoro pet tisoč javnih po^Tcilovalnic za delo, katere bodo tudi pomagale u-irotavljati število delavcev, ki so na razpolago za najrazličnejša dela
V posredovalnicah naj se registrirajo vsi nezaposleni.. Trgovinam. ki izdelujejo vladna naročila, bo lahko dohiti potrebno število delveev. Kot prvi bodo prišli vpoštev delv-ci iz soseščine in le v slučju, če teh n«' bo dovolj, bodo poslani iz druiaih krajev.
NAZNANILO
Sedaj, ko se je vojna razširila tudi v Sredozemsko morje, je izgled tak, da, dokler ne bo miru, sploh ne bo mogoče import irati blaga iz Jugoslavije.
Naznanjamo pa, da vsaj z nekaterim blagom smo se založili, dokler je bila še prilika. Med drugim je v pn i vrsti svetovno-slaven "Bahovee" zdravilni čaj iz LJubljane, pravi original
PLANINKA ČAJ
ki je zdravilo neprenosljive vrednosti pri obolenju želodca, led vie. jeter ali črevesja. Urejuje zaprtje in neredno prebavo. Utrjuje kri in ženske ga posebno uspešno rabijo v prehodnih letih in drugih težkočah.
Dobili smo sedaj še izredno veliko pošiljatev. toda vse nam je prišlo mnogo dražje kakor prej, zato smo primorani nekoliko zvišati ceno. Za nedoločen čas stane: 1 škatlja $1.21, — 2 šk. $2.4», — 3 šk. $3.50. Pošto plačamo mi.
Tudi nekatero drugo h!ago je še v zalogi. Pišite po eenik.
STEVE MOHORKO CO. 704 So. 2nd Street. Milwaukee, Wis.
.(Nadaljevanje prihodnjič.)
Velikost 9H x 14)4 inčev
48 velikih strani; 32 barvanih zemljevidov tujlb držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
znapenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEI>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izimlnlte ln pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se drl«t, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA "
21« WEST 18tb STREET NEW YORK, N. I.
fix — Wed V
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
CIGANKA
Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa Je polK'gnila.
cena 75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAS
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos lo zanimivega življenja.
cena $1.75
SEDEM LET BREZ ŠTRAJKA.
Pri Canbizon Manufacturing Co. v Pat or so mi, X. J., mi bilo že sedem let ndbenili delavskih zadreg in nobenega št raj k a. Te dni je kompanija obnovila dveletno pogodbo z International Toadies Garment Woke rs unijo. Pogodiba določa večjo plaro in jamici zaposlen je 1100 delavcem.
VELIKA TVRDKA PODPISALA POGODBO.
(Kavlon, Inc., je največja iz-delovalka nočnih oblek v tej deželi. Pred šestnajstimi tedni je 6200 delavcev iza-^trajkalo -za priznanje unije. Kompanija pe je dolgo vztrajno protivila. naposled se je pa vendarle vda(1a in podpirala pogodbo v. Amalgamated Clothing "Workers (OIO). Delavcem bo plača znaHno povišana iin bodo imeli tudi plačane počitnice.
Kavi on Inc., ima dve veliki tovarni.
LEWIS IN BFTTNER ZA ROOSEVELTA.
P. H. Bittner, voditelj odbora za organiziranje jeklarjev, ki je te dni rekel, ida je J. L. Lewis v .stou za Roosevelta, je do^aviT:
"Raje imam dvanajst zaporednih let dobrega predsednika, kot fpa en sam dan kakšnega presnetega norca."
PROCES V WAYCOSS, GA.
•Procete proti petnajstim u-radnikom Fitzgerald Cotton Mills bo razkril marsikaj značilnega. Uradniki so obtoženi, da so kratili 300 delavcem ustavne .svoboščine.
(Koj prvi dan je bil zaslišan I Alton Lawrence, organizator Textile Workers unije (dO).
Zvezneiiiu sodniku Barrr-itu jo povedal, ida ga je koinpanijski najetež (?l«*nn Melton s pestmi napa<lel tekom organizacijske kompanije. Lawrence je rekel, da ga ni udaril nazaj, četudi bi to lahko storil.
Organizatorju očitajo, da je zmerjal s "h-trahopetneži" tiste delavce, ki so podpisali izjavo o izstopu iz unije.
(Lawrence je tekom knižnega zaslišanja to obdoažitev zanikal.
SELEČI SE DELAVCI BODO DELEŽNI PRAVIC.
Po deželi potuje tisoče in tisoče delavcev iz kraja, ki iščejo dela pri pospravljanju letine, nabiranju jagod in konzerviranju sadja. Amerikanci jih nazivajo z imenom "okies" ter so prq.l-tavlja'li doslej enega najbolj brezpravnih razredov ameriškega d el a Wt v a.
Zdaj se je pa zavzela za nekatere med njimi Wage-IImy:' administracija. 70 ti>of- delavcem, zaposlenim pri predelovanju (processing) sadja in zelenjave, bo zajamčena plača 30 centov na uro.
Postava je pa dovolila nekatere ugodnosti tudi gospodarjem. ki t;fke delavce najemajo. Za 14 t d. 1 nov na leto pa velja določba 56 urnega delovnega tedna. Za vse dodatne ure 1h>-do morali polovico več plačati.
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hrovatin.
Povest iz domačih hribov, ali ju »vest o grof o vem ja~ gru Janezu Kresniku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Itoujuii iz lovskega življenja.
cena $1.—
JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Le|»Se jtovesti. kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti.
cena SI.—
JARI JUNAKI
Spisal RADO MIRMK
Knjiga vsebuje l'J kratkih, sniesuh j>ovesti in 1k> vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $1.—
ROKOVNJACl IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przrrvra-Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem lovcu <jrouitovskem.
cena 75c
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je ]>oleg Josipa *JurC-iča naš najltoljši pripo* ve«lalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na I»olenjskem. Roman je zelo zanimiv o«l začetka do kon<-a.
cena $ 1.—
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal L. Ganghofer.
Ganghoferja prištevajo med najboljše so«iobne pisatelje. —
Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo.
cena $1.50
JERNAČ ZMAGOVAČ
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njeg<»vi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo |*o|tisuje življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORNIK
Pisatelj v knjigi j»ove isto, kot jM>ve naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa {»opisuje resnično življenje [tosameznib.
cena $!.—-
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski iiesuik podaja s to zbirko zoj»et nekaj umotvorov. Pesmi so |MKSvečene njegovi ženi Ani.
cena
$1.
VELIKA OBLAST DELAVSKEGA URADA.
viz St. Louisa poročjo: — Pred letom dni je delavski u-rad (National Labor Relation Board) odredi1!, naj delavci v šestih tovarnah Pftt^burgh Plate Ghu-is Co. glasujejo, kdo naj jih zastopa pni kolektivnih pogajanjih.
(Pet tovarn si je izbralo za svojo zastopnico Federation of Flat Glass Workers (CIO), do-cim delavci v šesti to vara i, v Crystal C?t v. Mo., niso glasovali za to organizacijo.
Del a v-Idi urad je veleti tega prignal CIO unijo kot zastopnico delavcev v vseh šestih tovarnah. Izjavil je. da "tovarna v Crystal City, Mo., ne more predstav'jat i nobene izjeme, kajti vseh šest tovarn je med seboj v zvezi ter tvorijo v zadevi pogajanj celoto.
iPilliam Lei-senson, član delavskega urada pa ni bil s tem zadovoljen in je v posebnem poročilu pojasnil svoje razloge. Kmnjpanija c-e je teh razlogov po^luži-la ter vložila priziv.
|Dne 23. julija je pa osfrno o-krajno sodišče zavrni'lo priziv kampanije z naslednjim ugotovil om:
"Edinole delavski urad ima pravueo določati, katera organizacija naj zastopa delavce pri kolektivnih pogajanjih."
•Glede delavcev v Crystal City, Mo., je dejal sodnik:
" Nerodno je, ker bodo delavci v Crystal Citv tovarni prisiljeni sprejeti zastopstvo, ki jim ni povseči. Toida pomagati se ne da, in takih slučajev je bilo že mnogo." ,
cena

JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERN1GOJ
Roman se vrši v Egiptu.in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena
$1.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JLRAČ
Mladi koroški Slovenec- zelo Jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov iu rudarjev.
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strmrtmitz.
Zelo zanimiva jiovest iz do-
mačega življenja.
cena
75<
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. Conan Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Hgiptu, v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi pnlaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.—
ZNANCI
Spisal RADO MURNIH
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot '"Povesti ln orisi."
cena $1.25
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovedn'k iu pisatelj Je Cankar, ki v tej knjigi prij»oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jaua Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem oevobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turftka sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca In senco hladne severne noči.
cena $ I.—
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel KeUer.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA.
Spisal Rene Bazin.
Francoski roman zelo na* ]>ete vsebine.
cena 75d
ZADNJI MOHIKANEC ■
Spisal J. F. Cooper.
I»ejanje se vrSi v letn 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.

i
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko pobiti v tem časn <lrJrl«dek. 1
m