Tri štafete se ponesle naše čestitke maršalu Titu Vsako leto se pred rojstnim dnem našemi maršala Tita še posebno zganejo srcal vseh Juigoslovabov, prepolna prave lj,u-bezni do. svojega velikega voditelja v času poja za osvoboditev in v času socialistične graditve nove Jugoslavije. Rada pa bi Ojb tej priložnosti naša srca vidno izrazi-1:1 ta svoja čustva, rada bi ljubljenemu Maršalu sporočala, kaj čutijo' do' njega, ''krali pa mu. sporočila tudi svoje zelje 7-a njegovo zdravje in dolgo življenje. Za- v vseb krajih naše domovine organiziramo štafete, ki naj ponesejo maršalu Tita naša srčria voiščila. V tem seveda buli '■'žičani ne zaostajamo za drugimi kraji: kar tri štafete je letos poslalo prebivalst-v<»' naše občili e s pozdravnimi pismi tOva-r'S>i Titu za njegov 64. rojstni dan. Prvi so organizirali svojo štafeto najmlajši občani, pionirji vseh šol v občini. S prisrčno prizadevnostjo so se pripravili 1111 la praznični dogodek tako listi, ki so »tafetno palico nosili, kakor tudi listi, so sodelovali pri predaji šlal'elne pa-UcenaTrgu svobode. Ob predaii štafet-!u' palice so se pionirji lelos še posebno '*«azali. Naučili so se za. to slavnost vrsto deklamacij in recitacij, pevski /.lun- nižje gimnazije pa je pripravil ver pesmi. Slovesnost je. povzdignila še posebej godba na pihala. Naslednji dan dopoldne je vozila skozi; Tržie posebna štafeta AMD na motorjih. O njej j)oroeam,o na drugem mestu, tu naj pripomnimo le, da je vzbudila ta štafeta veliko pozornost prebivalstva« Glavno štafeto, ki nosi predsedniku Titu pozdrave vseli občanov, organizira vsako lelo „Partizan". Pri predaja štafetne palice sodelujejo vse organizacije in društva, zalo je le-ta še posebno slovesna. 1'eslrost prireditve povečujejo razen lepo okrašene tribune ludi kroje nosilcev štafetne palice, praznični kroji gasilcev in številne zastave, slovesno vzdušje pa govori najvišjih predstavnikov oblasti, množičnih organizacij in vojske. Najlepša pa. so na tej stOvestnosti v srcih skrila čmslva Vseh prisotnih, čustva, ki jih ni mogoče opisali. Povzeti bi j'ih mogli v vročo željo.■ Naj živi naš ljubljeni maršal še mnogo, mnogo leti KOMUNALNA BANKA V TRŽIČU je prevzela posle bivše podružnice Narodne banke. Nova banka bo imela hvaležno upi-lOgO, da mobilizira sedaj zamrznjena sredstva pri zasebnikih, kjer leži precej denarja po predalih, uvede največjo propagando za liranilnično službo ter zbrana sredstva da na razpolago kol kredite obrtništvu in trgovini. VODARINA se je na področju občine Tržič povišala za 35«/o- Prej je stal vodovodni iztok letno 425 din, pO novem pa slane letno 572 din. Vzrok za lo povišanje Čestitke avtomoto društva maršalu titu Pred deseto uro v soboto dopoldne je syečano privozi.la zbrana kolona motoristov ■/. vrba Ljubelja v Tržič. Na čelu ekipe j,. V()Zjj motonisl na TOMOS mor !"'.in in v roki držal krasno šlalelno pa,-tleOk Zbrana 'kolona motornih vozil i.n "'P!> okrašeni avlo s cvetjem in zašla«) ?" se uslaviji pred tribuno na Trnu svobode. 'brana množica iz vrst delavcev, žena, s'an''knv in pionirjev ler predstavnikov Množičnih organizacij so navdučeno po-Jdraviji Štafeto Avto-moto društva v Traču. Posebno prisrčno so štafeto na tribuni pozdravijli predsednik občinskega ljudskega odbora LoVro Cerar, predsednik AMD Tršjiičj J.ož.e Jurjevčič, v imenu SZDI, Jože Robjek in v imenu ZB Milan Zupan in želeli ljubljenemu maršalu Titu ob njegovem (il. rojstnem dnevu še obi- 10 srečnih in zadovoljnih dni življenja pri vodstvu narodov Jugoslavije. Zabrne- 11 so motorji in 'kolona, s Štafetno palico je nadaljevala po.l do sosednjega avto-molo društva. NEKAJ GOSPODARSKIH IN KOMUNALNIH VESTI DRUŽBENI PLAN za Jeto 1956. bo te '!"' sprejemal občinski ljudski odbor. Za-V'kral smo izvedeli samo lo. da uslvar-|a Iržiš'ko delovno ljudstvo za 4 milijardi' 388 milijonov proizvodov. Na enega '"''/biva.lca v tržaški občini pride 380 li-dinarjev narodnega dohodka, kar je ""Jveč v n'kraju. Zalo ima Tržič pravile« Posluževati se' načela: ,.Kdor skupnosti daje, ima pravici), dia od s'kupnoslii J"1' več; zahteva." Sicer pa smo, i/vedi li. 11 bo ](.|os znašala vsota občinskega Poračuna 70 milijonov dtinarjev, medtem ','!' '»<> sklad za zidanje stanovanj imel 'kl,li 48 milijonov dinarjev. Občinski in-j.'.s|'eijs'k; sklad bo verjetno prejel nad V '"ilijoiimv, cestni sklad pa nekaj manj 1,800.030 din. r'^AD\.l\ TRGOVSKE STANOVANJSKE lusk. na Ravnah se bo začela. Lic "acija je že razpisana in pogoj je, da bo ,,V|''a letos pod streho. ,. ^ELOŽITEV CESTK na Slapu ,pro-Mh J" SG 'K) :zviSila v '»ližnjili lod- PEKARIJA V TRŽIČU je problem, ki ga mori občina rešili v najkrajšem času. Posebna komisija si je že ogledala več ickarij, v Sloveniji in je sedaj skrb pod-, etja „Pelcarija" da čimprej priskrbi por rebne načrte ler si zagotovi polrebni kredit. Z gradnjo naj bi se začjelo lakoj, da hn stavba do zime pod streho. REVIZIJA KATASTRA se vrši na področju ojičine Tržič. Delo bo trajalo vse do decembra. Kataster je nad 81) lel star in že davno ni več zanesljiv. Tam kje,r je bil prej gozd, je sedaj ku 11 urna zemlja in podobno. Tudi vrednostni razredi so se že davno spremenili. Zalo se sedaj vrši revizija, da geomeler na mestu Sarinem ugotovi dejuans|ko slanje. VREDNOSTNI RAZREDI v gozdarstvu so bili predmei razprave strokovnjakov zadnje dni na občinskem ljudskem odboru v Tržiču. Določeni so bili novi vrednostni razredi po načelu, koliko stroškov ima kmetovalec s spravilom lesa do kamionske ceste odnosno do železniške postaje. Nova dolo'iiev vrednostnih razredov bo dala lastnikom lesa nekaj višje oziroma I olj pravilne dohodke. e prevzem novega tlačnega vodovoda v Preski, ki s pomočjo električnega motorja poganja vodo po cesti .11. V v Pristavo In Križe'. Tak pogon je seveda mnogu dražji kot votla iz starega vodovoda, ki leče v Tržič od 1'odljubelja brez pomoči strojev. Tudi mora podjetje ..Vodovod od letos dalje plačevali amortizacijo in obresti od osnovnih sredstev. Zalo se je vodarina povišala. AVTOBUSNA POSTAJA v Tržiču. SAP-Turislbiro se že dolgo časa prizadeva, da bi dobil Tržič predvideno proviz.o.rično avtobusno postajo. Kaže. da bo avtobusna postaja oez 2 meseca že v Tržiču, saj je kompletno ogrodje ž.e naročeno v Sisku. Noše mesto dobiva lepši videz Naše mesto, v zadnjih letih ni mogjo napravili na ojbiiskovalee in na nas sauno ravno, najboljšega vlisa; neurejeni prostori okrog novih stavb i.n cest, smetišča tu, smetišča lam. VzrO|k za tako stanjle ni. bil le v pomanjkanju sredstev in delavčevi, temveč vsekajcoir tudi v pomanjkanju smisla prebivalcev samih za red itn č-jstoičo v mestu Ta smisel si bomo morali še privzgojiti, sicer vsi napori ljudskega odbora za olepšavo mesta ne bodo dosti zalegli. Občinski ljudski odbor, svet za komunalne zadeve in njegova komisija za javne prostore so letos z začetkom pomladi krepko, zagrabili za delo in se prvi uspehi že kažejo,. Urejeno je že obrežje Tržiške Bistrice med lekarno in mestom, urejena pot k novim stanovanj-sirfim posjopjem ob Cankarjevi cesti in nasad pred prvim stanovanjskim poslopjem. 1'rav KO so si; la dela bližala b koncu, pa se je ponudila prilika, da sloče ali kazijo zunanjost strnjenih naselij'. Prepovedano1 je: a) inela.li odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti tla ali predmete na jiavnih prostorih, b) odlagali Odpadke ali gnoji na mestih, ki niso za to določena, posebno ob javnih cestnih poleh, c) odlagati odpadke na prostem, k ^raso izpostavljena sončni pripeki, da se širi smrad zaradi razkrajanja, Č) spuščali odplake, na javna, pota ali v odprle cestne jarke in rečne struge, d) pustiti greznice nezadostno zaprle ali v takšnem slanju, da povzročajo v okolici smrad; opustili kljub opominu popravilo smetišča, greznice in odločnih kanalov* e) prevažali mrhovino, kosti ali kože v vozilih, ki niso zaprta, f) vodili pse v javne lokale; izjema so službeni psi in psi-vodičii. slepih, g) izlepavali karkoli, na javnem prostoru oziroma na jiavnih potih, zračili posteljnino ali sušil i čez ulična okna in balkone ali na ulicah, samih!. h) onesnažili vodo, namen ijeno ljudem in živalim, i) zanemarjali uničevanje mrčesa, podgan, miši iin druge golazni j) v stanovanjskih, in drugih poslovnih prostorov gojiti domače živali, k) zanemarjali snaženje javnih prostorov in naprav, J) nameščali lepake, letake afi objave na meslib, M niiso zalio določena, pisati po poslopjih, z;idovih, ograjah, javnih lokalih ali vozilih, m) trgati ali odstranjevati plakate in objMve, ki so nalepljene na za to določenih mestih, rt) izobešali zastave, ki so, raztrgane, Izprane, ali zamazane ali ki kakorkoli drugače žalijo pa trio lična čusiva državljanov. G. člen Lastniki ali upravitelji zgradb oh javnih poleh so, dolžni: a) čisjili hodnik oziroma pločnik, Odstranjevati s hodnikov in pločnikov ali z cestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg in posipali poledenele hodnike in pločnike do, (>■. ure zjutraj, med dnevom pa tudi večkrat, ter poskrbeli, da sneg z njihovih streh ne ogroža pešcev, b) čistiti hišno pročelje, hišne ulične table ter druge javne znake na poslopjih i;n skrbeli za to, da so hišni jarkil V nepoškodovanem stanju,, c) skrbeti, da se zastave, transparenti, parole, lepaki, in drugi priložnostni okraski odstranijo najkasneje v dveh dneh po konični proslavi ali prireditvi. VI. Va)rs|vo JHvnih nasadov 7. člen Prepovedana so dejanja, s' katerimi s.e kvarijo parki in nasadi, namenjeni za olepšavi), mesta in naselij ler kulturni spomeniki. Prepovedano je: a) v javnih nasadih, parkih in pokopališčih' lomiti drevje ali grmovje, trgali cvetlice, hodili ali jezditi, vozili izven do viol j'enih poli, b) poškodovati živo mej'o ob javnih poleh, e) prevračali, premeščali ali mazali klopi, mize, ograje ali druge naprave na javnih mestih, •č) proslio puščati pse ali druge domače živali po javnih nasadih, pokopališčih in ulicah, d) obirali lipovo cvetje v javnih nasadih brez dovoljenja pristojnega organa. VII. Varstvo mladine 8. člen Mladina do dovršenega 18. leta ne sme obiskovati nočnih lokalov, barov in igralnic, ne glede na čas, kdaj' ti lokali erbru-tujfejo. Mladina do dovršenega Ki. leta ne s,me, od L marca do I. oktobra po 21. urj| od 1. pklobra pa do 1. marca, pa po 20. uri obiskovali gostiln, kavarn in drugih podobnih lokalov in j'avniih _ prireditev s točenjem alkoholnih pijač iin. tudi ne filmskih predstav, ne glede na lo, ali so te prireditve v zaprtih prostorih ali na prostem. Filmskih predstav, ki1 so javno razglašene kot neprimerne za mladino, so' mladina do dovršenega 18. lela ne sme udeleževali. Večernih kulturnih, kulturno prosvetnih in telesno vzgojnih prireditev pa se lahko udeležuje mladina samo z dovolje-njTan šolsko oblasti ali drugih pristojnih organov, če li spoznajo, da so lake prireditve primerne razvojni stopnji in koristne za vzgojio. in duševni razvoj mladega človeka. Mladina pod 14. Iieloin se Sine lakih prireditev udeleževali le v Spremstvu staršev, skrbnikov ali neposrednih vzgojiteljev. Kolikor so šolski ali djrugi preJdpiSjfJ, ki se. tičejo mladinci, strožji, veljaj;o li predpisi. Mladini do dovršenega 18-. lela jre prepovedano točili alkoholne pijače V Javnih lokalih Ari na prireditvah. VIII. Kazni Kršilci prepovedi in obveznosti po tem odtoku se kaznujejo z denarno "kaznijo do 15000 din, za prekrške po točkah a), b) in c) 2. člena, po točkah a), c) in č) 3. člena, po točkah od a) do g) 4. člena', po točkah c), č(, d(, e(, h), i), j), k), m) in n) 5. člena, po točkah od a) do c) 6. člena, po (očki b) 7. člena in p° 8. členu. Zaradi prekrškov pp' 8. členu se, kaznujejo tudi starši, skrbnijikL ali ncpo'si-ednlj) vzgojitelji, kakor tuda lastniki, zakupni" ki ali odgovorni; uslužbenci gostinskih obtratov ler javnih lokalov oziroma P1"** reditelji zabave. 10. čjen Pripadniki ljudske milice in druge po* oblaščenc uradne osebe, smejo takoj na Mestu od tistih, k;:i jih zalotijo, pri storitvi prekrškov, izterjala denarno kazen * znesku 100 dinarjev za prekršitov določi) iz točk h), d) in c) 31. člena, a\ b), f) fln 1( 5'. člena', a), c), č) in d) člena ter 60 din po točki g) 5. člena. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) 11. člen Za upravno kazenski postopek in za Izrekanje kazni po tem odloku je prišlo-1 je'n sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru v T,ržiču|. IX. Preventivno pridržanje 12. člen Kdor je bil zaradi prekrškov po lem odtoku pridržan po določbah temelji-nega zakona oi prekrških, mora plačali pristojnemu organu vse stroške, ki jih je ta imel z njim v 'času, ko je Ml pridržan v uradnem varstvu in preskrbi. Za take siSioške se štejejo prevoz, odškodnina za prenočišče jni prehrano, zdravniška pomojč in drugi izdatki, ki jih je pridržanji, povzročil. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, v Uradnem vesiniku okraja Kranj. 11. člen Z dnem, ko začne veljali ta odlok, preneha veljali odlok o javnem redu in miru na območju občinskega ljudskega odbora v Tržiču a'radni, fst LP.S, šli 30=365/53). St. 01/9-96/15. Tržič, 28. februarja 1956. Predsednik: Lovro C erar 1. r. Celjani so nam vrnili obisk - V prejšnji številki smo poročali o posebno, lesnih vezeh, ki obstajajo med turističnimi delavci Celja in Tržiča. Komaj nekaj dni po našem drugem obisku v pelju pa nas je presenetil obisk 23 Celjanov, ki so nam vrnili naš obisk pri njih. Beseda presenetil združuje oboje: veselje, da jih lahko pozdravimo v svoji sredi in jim razkažemo naše lepote in zanimivosti, Pa tudi zadrego), kako naj se oddolžimo vsaj nekoliko za njihov dvakratna gosto-jjubni sprejem. V prvi. vrsti je nastala skrb, kje naj naši golje pratioče. (Ta skrb se pri nas nenehno ponavlja, ko prihajajo v Tržič različne skupine izletnikov, druga za drujgoi, vse leto. Zalo je na tem* Uicslu kaj umestno,, da se vprašamo, kdaj bomo vendar resno in krepko začeli reševali vprašanje hotela v Tržiču). Mi smo rešlHi to, vprašanje pač tako, da so večino gostov sprejeli 'pod streho odborniki Turističnega društva sami. Prvo, kar smo našim gostom po njihovem prihodu v sredo, 16. maju zvačieri hoteli še za dne pokazati, je bila gorska Pokrajina pod Ljubeljem z" našim novim gostiščem. Zadeli smo'! Gostje se temu lepemu količku niso mogli načudili. Ko so Su vsaj malo naužili krasot te pokrajine ]'n ko smo jim še povedali, da je tod stal med okupacijo drugi Muulhausen, na, ka-tenega nas bo trajno spominjal železni okostnjak, smo jih popeljati še v gostišč©; ha majhen prigrizek. Večerjo smo jim priredili na gradu. Tu smo se zadržali z njimi v prisrčnem razgovoru dalj časa in se ob zvokih tržaških godbenikov tudi zavrteli. Drugo jutro niso žal imeli mnogo časa Več, ker so nameravali obiskati še J t led in Bohinj. Zalo smo jim pokazali le Tovarno kos in srpov, ki je pač naša najsla-in najznačilnejša tovarna. Mekl h-ui kioi so si. gostje ogledovali tovarno V1 .napravili še kratek sprehod po sprehajalni poti in čez grad, pa je tričlanska ?elegacija Celjanov s tov. Zoranom Vud-•erjem, predsednikom Turistične koefe-rencc za celjski okraj, obiskala predsednica ljudskega odbora tržiške občine in ^° pri njem dalj časa zadržala v razgo-veru o pereČ5|h turističnih vprašanjih 1r'iča. i Preskono so imeli gostje odmerjen svoj jja« za Tržič, vendar upamo, da so le iiOibiiij o tem predelu Slovenije vsaj pri-Wžen vtis, Zlasti pa smo tudi veseli, da >n' se med nami — tako so nam ob slo->Vesu vsaj zatrjevali — dobro počutili. Leto« smo gasilci praznovali zadnji teden v maju že šestiiči svoj Leden. Ta gasilski teden nas spominja na pomemben dogodek, ko je 21. maja 1948 Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o prostovoljnih gasilskih društvih. Letos" se je občinska 4asilska zveza na ta prjalznik se prav posebno pripravila. V lom tednu sta bili dve prostovoljni društvi razvili nova društvena prapora, dalje so bili razni pregledi društev, orodišč in orodja. Praznično, razpoloženje je zajelo najprvo, partizansko vasico Brezje pri Tr-žl'čuni, kjer je tamkajšnje zelo, aktivno gasilsko, društvo praznovalo peto obletnico ustanovitve. Najprej je bila slavnostna seja društva, na kateri so, v kratkem pregledu predoiOili petletno delo društva. Izvolili so dva zaslužna, vaščnna. z:ai svoja pfva častna člana ter se zahvalili vsem, ki so jim pomagali p'ri doseganj.uu uspehov in za pomoč. Potem je predsednik OGZ Kranj tO,V. Melod liolar slovesno iz-roiMI poveljniku društva ključ novozgrajenega bazena ler vsem čteslltal k doseženim uspehom. Posebej je naglasi!, da je take uspehe možno dosečji le z močno votljoi in fi vrsto enotnostjo vseh. članov in vaščanO|V, in jih postavil za vzgled gospodarsko močnejšim krajem. Slovesno«! pa se je zaključila z Razvitjem noive-ga društvenega prapora, kateremu je kumo-•val koJekJiV Lesno-induslrijskega podjetja, ki. je v tem dokazal, da globoko ceni vlogo gasilstva v novi družbeni ureditvi, in manifestiral povezanost delavca in kmeta v barbi proti vsem sov in ž-nikOfn dtružbene in privatne lastnine. Na toi svečanost so prihiteli polog vaščanov številni gasilci iz sketro vseli društev naše gasilske zvezen dalje gasilslkoi društvo iz Škofje Loke in Ppdgore, ki se niiso ustra-ši,li izredno) slabega vremena. P;raznoivanj;e gasilskega tedna se je nadaljevalo s lem, da so posamezna gasilska djruštva slovesno okrasila svoje domove in ofnpdiščia. Vsak dan so bile po društvih razne vajtc, sestanki, predavanja Oi pomenu in vlogi gasilstva in prav poso-beji o preventivni službi. Na sestankihLso društva dojbila dobrp pripravo za udeležbo na. II. gasilskem festivalu v Mariboru. Tudi. po šolah so učUteljiskii zbojri predavati; mladini o požaj-ni varnosti in nevarnosti igre z ognjem, o škodi, ki jo letno po|vz;rotliji0 požari, ter o vlogi in namenu gasilstva v socialistični družbi Zaključna slovesnost gasilskega tedna pa je bdla v Križah zadnjo soboto in pe-delj'o. Na vočter 27. maja so zagoreli na cikoliških hj-ibih kreepvi in velik ognjemet jje naznanil vsem okoliškim vasem, da se pričenja svečani zaključek gasilskega ledna. V soboto je bila slavnostna seja Občinske gasilske zveze, nato pa dobro obiskana, akademija, na k;\ite;ri' je zastopnik Okrajne gasilske zveze imel zeto| pomemben govor. Sledile so še recitacije in pevske torke. V nedeljo dopoldne je bila velika mokra vaja, katero so odlično izvedli, po«! vodstvom poveljnika Dornika prostovoljna društva Križe, Soben je, Ko-vor in LIP iz Tržiča. Temu je sledila točka' gasilske ekipe .TLA fe Kri zev, ki je uspešnoi nastopila v celotni desetini ter prikazala gašenje s peno,. Sledila je vaja pionirjev z ved rovka m i, ki je prav lako dobro uspela. Popoldne je pa PGD Križe razvi I ot novi društveni prapor, kateremu je kumovala K/, Križe, ki je najmočnejša družbenoi-gospodarska organizacija V vasi. V|soi slovesnosl in s tem ludi gasilski leden pa j.e zaključila veličastna panaid.'a z godbo na čielu, v kateri s«) sodelovala plrav vsa društva na območju gasilske zveze lin kol gos f Je. gasilska, društva iz Kranja lin Otd drugod. Vsemu prebivalstvu tržiške občine je bila dana prilika videli ogromen pomen gasilstva ter dobro pripravljenost gasiil-skijh društev. Dolžnost občanov pa je, da sodelujejo z nami. Svojo dolžnost pa bodo izvršiti s tem, da pristopijo v naše vrste. I. L. Naši vajenci čevljarske stroke v Žireh Kakor je bilo potrebno, da so nekdaj mladi pomočniki' odhajali v ,,1'remd" pogledat, kako delajo drugod, ravno tako je koristno za naš strokovni naraščaj, da si na šolskih ekskurzijah ogleda, kako in kaj delajo tovariši iste stroke v kakem drugem podjetju Sirom naše domovine. Ko smo v letu 1955 čievljarji in prešii-valke trfiške vajenske šole obiskali tovarno kopit v Sevnici ob Savi, je bil naš sklep': Prihodnje leto pa v Žiri, To se nam je izpolniloi dne 23. aprila 1956, ko nam je vodstvo tovarne „Peko" preskrbelo brezplačen prevoz iz Tržiča v Žiti, f. a kar mu bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Odpeljali smo se s kamionom zjutraj ob pol sedmih. Ustavili smo se v Skofjl Loki ler si ogledali mestni muzej, kjer imajo res lepo zbirko starodavnih predmetov s škofjeloškega ozemlja. Okrog 10. ure dopoldne smo dospeli v Zini, ki danes zaradi solidnih čevljev in lepega čipkarslva slovijo preko mej naše domovine. Zirovsko Čevljarstvo je sicer mlajše kot Iržiško in se je razvilo zaradi posebnih krajevnih prilik. V Zireb je bilo že v .1.9. stoletju več; čevljarski,!' mojstrov, takorekoč specialistov v izdelavi res trpežnih čevljev, škornjev itd,, za domače in okoliško prebivalstvo. Mnogi sinovi iiz številnih družin, so iz Žiro v odhajali leto za letom s trebuhom za kruhom drvarit v obširne hrvaške, slavonske in cel'o sedmograške gozdove. Ker tam niso dobili nikjer tako dobrih čevljev, kakršne so izdelovali žirovski mojstri, so jih stalno naročati iz domačega kraja. Tako so ž.irOfTski čievljarji pošiljali poklicno obutev v začletku posameznikom, poznejie pa celim delavskim oddelkom (partijam). Ko je. domače, prebivalstvo sedmograške, kakor tudi vseh listih pokrajin, kjer so delali žirovski rojaki), videlo solidno obutev, se je, že v zadnjih desetletjih 19. stoletja razvila donosna trgovina. Do leta 1918 je bila Sedmo-graška skoraj največji odjemalec žirov-skih čevljev. Po prevratu leta 1918 so sj morali Žirove! osvojili nov trg v pokrajinah, novo nastale jugoslovanske države. V letih po drugI svetovni vojni so si žirovski čevljarji z združenimi močmi zgradili lastno čevljarsko tovarno „Alpi-no". Ko smo se ustavili pred tovarno, nas je sprejel in pozdravil žirovski strokovni učihelj," tovariš Leander Mlinar. Pod njegovim vodstvom smo si najprej ogledali od tovarne ločeno delavnico žiroivske čevljarske industrijske šole, kjer se uče in vadijb vajenci vseh tgeli letnikov v praktičnem delu plod vodstvom izkušenih mojstrov. Vajencev je 68, od teh 12 deklet in 56 fantlov, med nflimi je tudi naš Občan Pavel Roblek iz Doline. Stanovanje in branio imajo v internatu. Splošna, želja vajencev je bila, da bi imeli tudi v Tržiču tak praktičen pouk kol. ga imajo PO ogledu, industrijske šole smo šli v tiovarno „Alpina", kjer je zaposlenih okrog 700 ljudi. Stavba je trinadstropna z velikimi delovnimi oddelki, čeprav jte „Alpina.'' tovarna športnih čevljev, vendar izdelujejo tudi lažjo obutev, da iima,-jo rt(i ta "način celoletno zaposlitev. Izdelava čevljev je večinoma ročna), s slro.i izvršujejo le listaj dela, ki pospešujejo izvršitev, n. pr. čiščenje,, spončainje itd. Pri dlolgih delovnih miza,h sede čevljarji, naitezaib, „cvikajo", šivajo, zbijajo podplate .'itd., vsak svfoje določeno delo po fazah. Vmes sede tudi ženske in tiprav-lj'aijlo lažja dela. Vajenci so z velikim zanimanjem opazovali zlasti potek poti-(NadaJijevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) plaitne izdelave, vajeuke-prešivalke, med njimi ludi preddekvvka Damjana Medeto-vit pa so se najdelj zadržale, v šivalnici in opazovale potek prebivanja zgornjih dctov čevljev. Nekaj moških in žensk je zaposlenih tudi pri izdelovanju dret. l\i kosilu smo se odpeljali do 1 in pol km oddaljenega manjšega zadružnega podjetja „Metka", kjer izdelujejo samo o,lroške. deške in dekliške člevlje do številke 30, večinoma fleks-dzdelave. Tudi tam je delo večinoma ročno. Direktor ..Metke", lov. Pavel Zaj.e nam je preskrbe! dovoljenje za ogled čipkarske šole. V novem šolskem poslopju je tudi čipkarski razred, katerega smo si ogledali v dveh izmenah. Občudovali smo veliko Spretnost deklic pri. kleklanju čipk. V dopoldanskih urah jih vidimo pri pouku v osnovni šoli, popoldne pa z.<>-pel v čipkarski šoji, med njimi celo nekaj deklic v starosti od 5 do (i let. CSp-karsivo je tod že stara obrt. V Žirii jo prešla menda iz Idrije. Čipkarske izdelke izvažajo v razne evropske države in celo -v Ameriko, kar donaša tem pridnim ljudem lepe dohodke. Ke'r je. imel lov. Mlinar la dan popoldne pouk vajencev •'!• letnika v sobi poleg čipkarskega razreda, sin« seveda stopili še v njegov razred, da pogledamo, kako so vajenci izrezovali in risali kolekcije vzorcev. Prehitro je prišel čas odhoda. Zabrnel je naš kaniion ter nas odpeljal po lepi poljanski dolini nazaj v 'Tržič. Andrej Tišler TRŽIŠKEGA ČEVLJARSTVA T. JUNGERSKA SOLA Z razvojem obrti in industrije v Tržiču je rašjo tudi število vajencev, ki so jih na splošno nazivali Jungr*", kar izhaja od nemške besjede „ji'mgere", lo mlajši pripadniki cehov. Zla.sili, se večalo stevjlo čevljarskih vajencev, večine hiš v tedanjem „zgornjem koli-cu" (sjedaj Koroška cesta), še več pa v ,.,gasJ" (sedanji Partizanski ulici) se jo slišalo od ranega jutra do pozne noči tokljanje čevljarskega kladiva, žvrgole-nja ptičkov v kletkah in veselega petja pridnih čevljarjev. Ko >p je na pobudo čevljarske zadru-,c i,n čevljarske industrije ustanovila l. '882 obrtno nadaljevalna šola, je bilo od 100 vpisanih vajencev 65 čevljarjev, kar j,e razvidJio iz ohranjenega kataloga,, ki ga je ročno spfisal tedanji šolski upniH vitelj. Jožef Kragl, Obrtno nadaljevalno šolo' so neničursko usmerjfeni. TržičanS imenovali rajši Gevverbeschule, vse ostalo prebivalstvo pa jungerska šola. Pouk je 1*5*1 v začielku v prostorih sedanje stare šole, kasneje pa v prostorih nove osnovne šole, kjer poučujemo še danes,. Ker tedaj; še ni bilo elektrike, so v šolskih sobah visele po štiri velike petrolejko. Risanje je bilo ob nedeljah dopoldne, splošni predmeti pa v ponedeljr kih in torkih od 16. do ti), ure. Solsklo lelo je trajalo od začetka oktobra do konca aprila.' Pisali oziroma prerisavali so nemške risarske predloge, katere je za razne stroke priskrbel dunajski urad za pospeševanje obrti. Od vseh vajencev, ki so obiskovali jungersko šolo v prvem letu, je najdalje živel bivši čevljarski vajenec Janez Alarkič (umrl 1. li)."),'!). ROČNO IN STROJNO DELO V razvoju tržiške čevljarske industrije je v začelku znatno prevladovalo ročno delo. Stroje so imeli edino za šivanje Zgornjih delov. Kakor nam poroča zgodovina razvoja čevljarskih strojev, so že I, 1857 izumili v Ameriki stroj, za r.i.bij.an.jc. podplatov z lesenimi klinčki, 1870 je bil na mednarodni razslav* v Philadelpbiji razstavljen prvi stroj za šivanje podplatov itd. Kdaj smo dobcM omenjene in tudi druge stroje v Tržič!, ni znano, gotovo pa že vsaj najvažnejše lakoj., koi so se pojavili na tržišču,. I,, j. proti' koncu 19. stoletja. Taka deta, ta katera še ni bito strojev, so se tudi v E tovarnah izvrševala ror.no. Tako na. primer teksana izdelava otročkih in tudi drugih čevljev, dalje šivanje podplatov na eopale, obrnjena (,.geyvendiel'' šivana) izdelava, lahkih čevljev. Čevljarska tovarna Mallv iv. Demberger e imela že pred 60 leti filial ko za prndn-anje tržiških Čevljev na Dunaju L Kakor je razvidno; iz cenika omenjene tovarne, so; za, izdelovanje čevljev uporabljali povečini; v Tržiču izdelano' usnje, na pr, viks teletine, konjinc, črno in razno barvanoi šagrin usnje, gladke kozino i'n ovčine, j.ugtoivinoi, usnje iz kož morskih psov, divjih ko/, itd. Seznam izdelanih čevljev in cenik že omenjene tovarne Mallv & Demberger iz li. 18!)6 kakega krom strojnega ni. pr. boks usnja še ne navaja. V zvezi, z ročno; in slro^io izdelavo čevljev naj omenim zbilo izdelavo, Lo jfi ročno ali strojno pribijali je podpla-lov z lesenimi klinčki, Katerega leta se je la izdelava vpeljala v Tržiču, ni znano, verjetno, pa — kol (ročno delo — že najmanj do sredine druge po;tovice preteklega stoletja,. Mojstri, ki so lo izdelavo zanesli k nam iz tujjftne, so lesene klinčke sami izdelovali, Zo y 1, št. Tržaškega vrstnika 1056 sem omenil ustno izročilo našega že umrlega čevljarskega mojstra Janeza Mefaleta, ki pravi, da so že za časa francoske oku^ pačijo 1800 do 1813 v delavnici starega Kuštra francoski vojaki delali, z lesenimi klinčki zbile čevlje, To izročilo smatramo lahko kol verodostojno z ozirolm na lo, da je bil Janez Meh le pošten in resen mojster, kakor si skoraj ne moremo misillli, da bi si Kušler način zbile izdelave, sam izmislil, če ne bi v resnici Videl, da so jih uporabljali vojaki,. Temu izročilu nasprotno pa je zgodovinsko poročilo nemškega strokovnega pisatelja, ki je spisal do sedaj največ čevljarskih strokovnih knjig, Artia Ilas-selbartha. V .lelih hS.'io' ' do is: 18 je namreč po njihovih navedbah delal čevljar Kr.anz iz Dresdcna v PliiladelnhCiji ter se lam naučil zblilega dela:. Ko Še j'e vrnil v Nemčijo, je za plačilo pel nemških srebrnih liolai-jev uč«il domače čevljarje zbile izdelave ler nočnega rezanja klinčkov. Od enega izmed njegovih učencev se je zbijanju naučil čevljarski moj ster Andresen iz Berlina, ki j'|e ludi skoni Struiral prvi stroji za rezanje lesenih, klinčkov. OBJAVA Vodstva šol obveščamo, da dovolj uje- Trž:š Uprava Tržiške tovarne kos in srpov v Tržiču, obvešča društva in organizacije, mo ogled tovarne in proizvodnje v da zaradi pomanjkanja sredstev v pri- ki tovarni kos in srpov samb otrokom hodnje ne bo reševala prošenj za pomoči nad 12 let starosti, in podpore društvom in organizacijam. Uprava Tržiške tovarne kos Na prošnje ne bomo odgovarjali. ju srpov Tržič A. Tišler Tržiška železnico, „Peko", narodno prebujenje Nekdanja družba ni znala pravilno vzgajali našega delavstva, ki je bilo brez samozavesti. Splošno je bilo razširjeno mnjenje, da so nemški industrijalci zalo lukaj. da ljudem, delavcem in njiiio-vim družinam. du.Vjo vsakdanji kruh, kjer domačini Slovenci sploh niso zmožni ustvariti in vodili kako večje podjetje. Takrat bi. bilo n. pr. ntemogoče ljudem dopovedati, da bodo čez 51) let naši delavci in domač;; strokovnjaki sami vodili svoj" tovarne. V življenje tedanje nemško usmerjene čevljarske industrije v Tržiču je v 1.' desetletju. 20. stoletja posegel Slovence Peter Kozina.. Rojen ti), junija 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici, izučan v trgovini se je Jela 1903 osamosvojil, ustanovil skupno /, llilzlom v Ljubljani podjetje za ekspoM izdelkov domače industrije. Lela 1006 je pričel z laslno izdelavo, začel se je zanimali za Iržiške čevlje, jih izvažal in prodajal. Stopil je v slik -s čevljarskim mojstrom Ivanom Papovom in ustanovil čevljarsko delavnico v „Van-derhovci" na sedanjji Koroški cesti, pod invnom Anion Zupan, čevljarstvo. Lela 1871, ko se je odprla gorenjska ž/leznira I.jubljana ' Jesenice Trbiž, je o,brlno-induslrijško razvili trg Tržič, še vedno bil oddaljen od le prometne žile. Nalbližja postaja Podnarl-Kropa je bila Oddaljjena od Tržiča 2 uri peš hoje. Ljudje so potovali večinoma s poštnim vo zo:in do Kranja a,li do Podnarta. Teže pa je biloi za, čevljarske vajence, ki so s« učili pri lislih mojstrih, ki so delali čevlje za izvoz. V pelck so delali vsi1 mojstri, pomočniki in vajenci, pozno v nor, v soboto zjutraj so naložili zaboje s čevlji, ali škalle iz debele lepenke,' na ..korclo" (lo je voz z dvemi kolesi), katero, sla eden ali dva vajenca peljallifll v Podnarl. Mojster, ki je čevlje „lifral" v Ljubljano, je šel počasi za njima, tako da so je pravočasno prišli do jutranjega vlaka v Podnarl, Vajenca sla'šla, nazaj domov, čez dan sla dejala, popoldne sla šla zopel v Podnarl in, ko se je mojster z večernim vjako.m vrnil, sla. naložila na korelo prazne škatle, zaboje ali kak noV ma'evia1 a izdelavo čevljev ler peljala vse nazaj- v 'Pržič. To se je ponavljalo skoraj vsako soboto in je lako pot n* pravil večkrat ludi en sam vajenec. Zalo ni č[udnok če je nastal pregovor, da, Junger in rekrul še vrag ni bolel bili". Iz. tovarne C. IS. Mallv so z lastnimi konji in vozovi prevažali zaboje s čevlji naravnost v Kranj, ker je bilo na tej cesti le mani klancev k nI na cesli .do Podnarta. Tržišld gospodarski krogi sit dosegli, da se je. vendar začela gradili železnica Kranj Tržič, ki je bila odprla lela 1908, Kolodvor z napisom ..Neii-markt.1 Tržič" je bil okrašen z venci in državnimi' črno,rumenimi in deželnim, rdeče-belimi zastavami. Slovenskih tro-bojnić ni bilo opazili. Nemško usmerjeni krosi so smatrali to za velik gospodarski uspeh. (Nadaljevanje sledi) • OCina . 31. maja do, I. junija: Ameriški film SI"> LINA. , ' I 2.d'.), 1. juniju: An-desk i film: BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV. 5.ajrZ:!!:rot'i- Sai Je ravno mladina iz Leš in ' °vič strnjeno pohitela v gozdove in po kaz n vrste NOV' Pnvsod> kJer so se T>o-Uvel! 80 dali duSka svojemu junaštvu in s0 JavUt svojega borbenega duha. Partizani z-iSv Lesah vedno imeli svoje podpornike in •^Utnike, vsaka hiša "- «-»- -•--«--------- Tak ?>esto jim je bila skrben dom. o.i po osvoboditvi je dobil učiteljsko v Lešah Janez Jocif iz Vi.ševka nad ranjena w*u—laoi/. uve £aSala učiteljica Berloncljeva iz Kovorja. o odhodu Jociifa na višjo pedagoško šolo je Prevzela vodstvo lešanske šole Cecilija Zel- j '* (1951—1953). Prvo leto je bila sama, eno >>, ? n jo pa pomagala tov. Nosanova iz rziča. °d leta 1953 dalje zavzemata učiteljsko " ešah učatelj Janez Ribnikar in v Lešah učitelj Janez Ribnikar in pri vzgoji in .izobraz-e mladine. Naj bi tudi mlada ge- *e8t0 v j 'nos sto Pofrč J-*esan učne bi , .v°vnlno se trudita 1 'esansk 2nl!lc'ia na učnem in vzgojnem polju poka-'* tiste bogate uspehe, kakršne socialistič-p' domovina in naša socialistična družba eakuje od svojega naraščaja. lesaniin nob I s 1 If J.Psp in Paloviče sta majhni vasi, saj Leše Jeio komaj 50 hiš, Paloviče pa celo samo 16. Vendar prav nič ne zaostajata za drugimi, tudi večjimi in bogatejšimi naselbinami. Ze zadnjič sem to prikazal pri obravnavanju šolstva i.n kulturnega stanja. Danes pa hočem povedati nekaj o zadržanju vašča-nov v siloviti narodni borbi proti nečloveškemu okupatorju, ko je šlo za naše življenje in narodni obstoj. Kdorkoli bo kdaj pozneje zasledoval zgodbe v teh krajih za časa okupacije, bo prišel do zak+jučka, da so se vaščani kot en mož postavili na stran borečega se naroda. Nič jih ni oviralo, da ne bi v vsej svoji moči nudili pomoči borcem, razen tega pa tudi sami množično stopali v partizanske vrste. Štiri letna orjaška borba z nadmočnim okupatorjem je razredčila njihove vrste. Res je Tržič vodil glavne borbene akcije in dajal smer celotnemu narodno - osvobodilnemu gibanju na tem področju od Drave do Save, vendar so Lešani tudi sami nastopali iniciativno in to ne brez vidnega uspeha. Okupator je prav kmalu tudi Leše izbral ■in tu postavil svojo postojanko. Zavedal se je važnosti kraja med Tržičem in Begunjami. Na vnebohod 22. • maja 1941 so Nemci odgnali župnika. Cez nekaj dni so> pa v izpraznjeno župnišče naselili svojo žandarmerijo. Posadka 4—6 mož je bila ekspozitura žandarmorijske postaje na sosednjih Brezjah. Zandarji so bili po poreklu večinoma Korošci, eden je znal celo »žebrati« slovensko. Na nemški korak so Lešani takoj reagirali. Osnovali so vaško organizacijo Osvobodilne fronte. Ta je vztrajno nastopala ves čas okupacije. Vodila je vaščane po pravi borbeni poti, skrbela za gmotno podporo partizanov, širila partizansko literaturo med ljudi, onemogočila ustanovitev belogardi-stične postojanke v vasi in nudila zaščito vsem in vsakemu, kdor je je bil potreben. Lešanski okoliš veže Tržiški kot z gorenjskim Ravnim (svet med Begunjami, Radovljico in Žirovnico). Preko njega je mogoče priti na Jelovico (čez Savo pri Otočah), v Bohinj (pri Ribnem na Blejskem) in v Jeseniški kot (pod gorami in čez Dobrčo). Zato je razumljivo, da so se preko lcšan-skega teritorija stalno kretale partizanske bojne edinice, so se tu vršile preskrbovalne akcije in se pomikale razne mobilizacijsko kolone. Primorska in Štajerska sta bili v dveh smereh povezani druga z drugo. Prva smer je vodila čez Dolenjsko mimo Trebnjega in Sevnice ter tam čez Savo. Druga smer pa je držala čez Gorenjsko od Jelovice in Bohinja na Tržiško ozemlje, od tam pa na Štajersko (Savinjska dolina) ali na Koroško (Podjuna, Rož). Noč in dan so se tu srečavali kurirji, obveščevalci in zaupniki. Pod Dobrčo je bila organizirana relejna postaja G-16. V Lešah in Palovičah so bili partizani kot doma. Mnogokrat sem jih srečal pri belem dnevu. Izmučeni in lačni so se tu pokrepčali (nahranili, napili, očistili) in odpočili. Z novim ognjem, navdušenjem in svežim elanom so šl. odtod na nadaljno pot. Nabrali so si svežega kruha, oblekli oprano perilo, vzeli s seboj zakrpano obleko, popravljene čevlje in žepe natrpane s cigaretami. Ni manjkalo novih informacij od doma in iz širnega sveta, da jim je bila duša vesela in nadaljnji korak lahek. Ni bilo hišo v Lešah ne v Palovičah, kjer bi bila partizanom vrata zaprta.-Povsod so jih radi sprejeli, povsod so jim radi postregli s kruhom, mlekom ali moštom, kar so pač imeli pri rokah in so jim mogli nuditi. Večkrat se je primerilo, da je gospodinja šta iskat k sosedu, če sama ni imela doma, da bi partizanom postavila na mizo ali dala s seboj. V nekaterih hišah na samem so bili partizani stalni gostje. V neki taki hiši so pod streho imeli zgrajen bunker, 'kamor so se večkrat zatekli pred preganjalci, dostikrat so pa bolni partizani tudi po več mesecev uživali mir, oskrbo in zaščito, dokler se jim ni zdravje povrnilo in si niso nabrali novih moči za nadaljnjo pot. Nemci so parkrat napravili temeljito hišno preiskavo, a bunker je ostal nem in partizani v njem nedotaknjeni. Kdo ve, kolikim borcem so tu rešili življenje. Ni pa bil to edini bunker v vasi. Kakor sem slišal, jih je bilo več. Partizani in vaščani so se vsi čutili kot ena družina. Drug drugemu so zaupali, vse je družila ista bol zasužnjenega naroda,'vse je vezala ista težnja po svobodi in boljšem življenju. Tako ozka povezanost je bila možna le zaradi tega, ker med vaščani ni bilo izdajstva. Okupator je bil vsem skupni sovražnik, tujec in vrinjenec, zasužnjevalec in nečloveški tiran. Besedica »okupator« je tedaj povedala vse. Kaj je »okupator«, so Lešani sami čutili na svoji koži. Kmalu po zasedbi so izsclTi vaščana Joža Kersnika z ženo Frančiško in obema sinovoma Jožem in Cirilom. Pregnani so bili v Srbijo in živeli v bližini Mlade-novca. Šele 1946. leta so se vrnili na svoj dom. Dokaj bolj tragičen slučaj je zadel družino Pcrnušovo iz Peračice. Vdovo gospodinjo in vse hčere so Nemci odgnali v neko koricentr. taborišče globoko v Nemčiji, odkoder se mati ni več vrnila. Ravno tako je bila odgnana v taborišče ena Kovačevih deklet iz Leš, pa se je po končani vojni vrnila k svojim. Mnoge gospodinje so pa pobrali, ko je Nemcem že voda v grlo tekla, in jih odgnali v Nemčijo gasit požare, pospravljat ruševine, odkopavat zasute predmete, pokopavat mrliče in opravljat še druga priložnostna dela. Odgnani so bili Ignac Kocjan (Rodar), Jože Valjavec (Kovač), Andrej Meglic (Bezulne-kov) :in Anton Svab (Tona). Prvi se ni nikdar več srečal z domačimi, ker ga je vzela tujina. Tam je umrl vsled napornega dela. Več Lešanov je bilo od Nemcev pretepenih ln /maltretiranih. To je doletelo starega Suštarjevega očka, ki ni nikomur skrivil lasu. To se je primerilo Bvažulčevi materi iz Peračice, ker je njena hči odšla v partizane. Koliko se je pa pretepalo po zaporih in ljudi mučilo, ne bomo nikdar v celoti'vedeli. Iz Leš je bil zaprt v Begunjah Albin Valja-oec (Spehovc) iin tam tako pretepen, da je komaj ostal pri življenju. Na belogardistični postojanki v Kovorju pa so bile zaprte 3 dni Kovačica iz Hudega grabna, Neža Svab, tudi od tod in Nemčeva Cila z Brezij. Samo 3 dni so bile tam, pa so imele dovolj, Pa še hujše stvari so se dogajale. Ljudi so pobijali kakor živino. Tako je Jože Ko-kalj (Ratinek) iz Vadič bil na pobudo zloglasnega kovorskega župana Ernesta Lukanca v Gobovcih pri Podbrezjah z drugimi vred ustreljen. V Žirovnici je bil ustreljen kot talec Franc lAhčin (Mrdotov) s številnima drugimi. Radovljica je vzela življenje Janezu Sveglju (Dornikovemu) iz Visoč. Vsa vaba, vse zastraševanje in ves pritisk Nemcev nj mogel spraviti i naših ljudi na stranpot. Vaščani so ostali neupogljivi »Slovenci kremenlti«, kakor poje partizanska pesem. To najlepše spričuje visoko število mladine, ki je šla v partizane. Leše so dale 40 partizanov, 89% udeležba računamo po hišah —• Paloviče 18 partizanov 112% udeležba, Hudi graben 4 partizani 50% udeležba, Visoče 3 partizani 37% udeležba, Vadiče 4 partizani 57% udeležba, Perašica 6 partizanov 100% udeležba. Saj so pa temu primerno tudi žrtve velike — Leše 2 okup. žrtve, 6 partizanov 15%, skupno 8, Paloviči — okup. žrtev, 4 partizani 22%, skupno 4, Visoče il okup. žrtev, .— partizanov, skupno 1, Vadiče 1 okup. žrtev, 1 partizan 25%, skupno 2, Peračica —■ okup. žrtev, 1 partizan |17%, skupna d,- IPopovo — okup. žrtev, 1 partizan, skupno 1. Prav je, da je pred leti ZB NOV tudi v Lešah tem žrtvam svetovnega krvoprelitja sredi vasi postavila lep in dostojen spomenik. Tako se je hvaležno ljudstvo mrtvim junakom oddolžilo, ko se živim sinovom ni moglo. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) II. V štirih letih gigantske borbe, ki se je valila čez naše kraje, se je tudi na Lešan-skem marsikaj zgodilo, kar je vredno oteti pozabi. Nekaj sem pobral iz partizanskega tiska, nekaj pa vzel iz svojega dnevnika, ki sem ga vodil med okupacijo. Pa-ve dni avgusta .1841. Pod Storžičem se je zadrževala skupina {partizanov kranjsko-tržiške čete. Vsled izdajstva so bili o'd okupatorske vojske obkoljeni in 5. avgusta rano v jutro so padle tu prve žrtve za svobodo. K sreči se je malo prej pretežni del čete umaknil izpod Storžiča v nameri priti na Jelovico. Premik se je izvršil pod Konjščico, zgor Tržiča, čez Bistriško planino na Dobrčo. Z njimi se je umaknil tudi Srb Milorad Sto-šič, ki je imel s seboj češko zbrojevko. Cez noč od 5. na 6. avgust so se partizani zadržali ha Bistriški planini. Opozorjeni na nevarnost, so se umaknili više gori v Kristanovo kočo na Dobrči. Vsled nezadostne pazljivosti so jiih tu Nemci presenetili. Partizani so tekli protti Dragi. Tu je bil Stošić ujet, drugi so ušli skozi Podgoro, pod Brezjami, čez most v Otočah na namembno mesto. Ujetega Srba Milorada Stošiča so nato Nemci v Kranju obesili na javnem prostoru (poročilo Janka Tišlerja-Zaromila). 26. I. 1942 je izšel ukaz, da mora Brezjan-ska občina oddati za vojsko 60 ali 65 konj. Iz Leš gresta Bajželnov in Rahotov. V koliko oddaja drži, ne vem. (Moj dnevnik). 3. 4. 1942 so Nemci ponoči blokirali ves predel od Tržiča do Begunj. Vse ceste iz Tržiča: na Ljubelj, Pod gorami v Begunje, v iKovor in Podbrezje ter v Trajboh so bile zastražene. 4. 4. 1942 v Lešah in proti Begunjam cel regiment vojaštva. Vse je organizirano proti partizanom. Vojaštvo ima slabo brano. Korošci pravijo: Mi smo z vami. (Moj dnevnik). 23. 4. 1942 so ponoči neznani ljudje odnesli mnogo predmetov od Patrovčiča in Bajžalja. To noč so se oglasili tudi pri Bohincu na Mlaki iz istega razloga. (Moj dnevnik). 22. 6. 1942 so našli pod Komnom 3 skelete. Ljudje splošno mislijo, da sta vmes Smrekarjeva od Sv. Neže in Murnekov iz Srednje vasi. Prenesli so jih In zagrebli na lešanskem pokopališču (Moj dnevnik). 25. 6. 1942 so ves dan lovili »gošarje« po gozdovih. Patrulja na Leše se je drugo jutro vračala prazna v Tržič. Septembra 1942 je bil izvršen prehod Štajerske leteče grupe čez Dobravo in most v Otočah, pod Brezjami, skozi Podgoro na Dobrčo, čez Preval pod Begunjščico, mimo Lajba pod Košuto, vzhodno |Kladva v Sele na Koroško, od tam po koroški strr.ni na Štajersko (zemljevid nar. osv. gibanja v Tržiču in okolici). 9. 2. 1944 je III. bat. G. O. priredil v Pe-račici miting z namenom, da izvabi sovražnika. Civilnemu prebivalstvu je bilo naročeno, naj to javi Nemcem. V Peračico se je nato res odpravila sovražna patrulja iz Bre-zij, da zasliši ljudi in poizve kaj o partizanih. To patruljo so partizani napadli pod vasjo, ubili 3 sovražnike in zaplenili 1 brzostrelko, 2 puški, 3 pištole z municijo, 4 bombe in opremo (Gor. partiz. II (1944), str. 39). 20. 6. .1944 je patrulja 2. MSV v jakosti 18 tovarišev med 17. in 18. uro iz zasede napadla nad vasjo Paloviče na cesti Begunje— Tržič dva kamiona z 12 Nemci in belogardisti. Oba kamiona sta se ob napadu prevrnila pod cesto, nakar so ju naši boroi obsul/1 z ■bombami. Oba sta zgorela, moštvo je deloma zgorelo, deloma je bilo ubito. Naši so zaplenili vse orožje in nekaj opreme (Gor. part. II 1944, št. 15). »2. 11. 1944. Morala bi tudi včeraj popoldne na dan Vseh svetih v tovarno. Pa sem raje stavkala in ostala doma. S sestro sva se odpravili, da obiščeva grobove naših hrabrih partizanov. Mislila sem si, kako bodo ti reveži zapuščeni in pozabljeni. A sva se hudo zmotili. Pri sv. Neži sva prišli do prvega groba. Vsa gomila je bila ono samo cvetje, deca pa je ravno prižigala lučke. Tudi medve sva opravili svojo dolžnost. Vso pot naprej sva sre-čavali ljudi, ki so istotako izkazovali čast ui ljubezen do svojih dragih padlih bratov. Is'0 sva doživeli pri drugih grobeh. Nadaljevanje sledi ŠAH i. mednarodni moštveni turnir na Bleda Doslej največji uspeh tržiških šahistov Z razumevanjem SZDL in Obe, sindikat sVala smp !|e nekako dobili potirabna finančna sredstva za udeležbo štiričlanskega mpištva na I. mednarodnem mo-štvanem prvenstvu na Bledu. Na tem prvenstvu smo dosegli najVečr j:i uspeh od ustanovitve šahovskega kluba v Tržiču. Od 10 tnp&tev smo v B-skupini zasedli v predtekrttovanjiu drugo mesto, v svoji skurpijni v finalu pa zopet drugo mesto, lako da smo v končnem plasmaju na (i. meslu od 16 moštev. Med drugimi mošlvj, ki smo jih ,.povozili" na svojli poti, je bilo tudi mpištvo Bremena "iz Zahodne Nemčije, knlercvga srn o premagali z 21/2:11/2^ (Ste,fci je premagat Slephana, ostali trije soi re.mizirali). Vsa moštva so bita razdeljena v dve po moči enakovredni skupini in lo po IG moštev v vsaki. V najmočnejši jo zmagalo moštvo Mladosti iz Zagreba pred LUjSK n.jmlhliu.nsld univerzitetni šahovski kinih Olimpija;). Čeprav je mošlvo gorenjske reprezentance fv 'A-skupi ni) .gr.re.njisloe reprezentance (v A-skuplni) v drn>i podskupini} zasedlo prvo mesto, je vendar razočaralo, saji so bili .glavni fiii-voii-ili turnirja. Moštvo iz Tržiča se z neodločnim rezultatom v zadnjem kolu p.Tedlekmova.njia sicer ni plasiralo med prva tri najihojljša moštva v B-skupin,i, leda tudi drugo mesto pomeni zelo lep uspeh, saj' smoi imeli v svoji skupini tudi zmagovalno moštvo iz C-skupine v Pdr-lod'ožui, S.aviinjrana (sedaj Prebold), ter zelo močno moštvo jeseniško Železarne. ReziiptaJi v plvdtekmovalijm: Tržič : Prebojd 21/2:11/2 Postajo Jesen i-e : Tržič 1:3 Železarna Jesenice i Tržič, 2 : 2 V 1'inaiu pa smo doživeli svoji prvi in edini poraz na turnirju in to precej nesrečno, saji smo dve dobljeni partiji fatalno, izgubili. Moštvo „Košk'' iz Dravograda je z zmago nad nami 3 112 : I 2 nadmoćno zmagalo v naši B-skupini. Tržiča-ni pa smo z zmago nad Bledom I :0 in nad Bremenom z 21/2 :/] 1/2 sigurno osvojili drugo meslo. Moštvo DPI) _„Svobode" j':/. Tržiča so zastopali na prvi deski Slc-fe, ki je od (i možnih točk dobili 5, na drugi M. Keršič, ki je dotbi!l 1 točke od (i možnih* na tretji Brezavšek, ki je osvojil 31/2 liofčke in. na zadnji Rozman, ki, je dobil santo 2 točki. V finalu je v B-Skupini zasedlo prvo meslo zelo izenačeno moštvo ,.Železničarja" iz Ljubljane. Zadnji dan, bo je za. zaključek f. mednarodnega moštvtenega turnirja, je bil odigran moslveni brzoturnir. Vsa moštva SO bila razdeljena v tri skupine po moči. V A-skupini jje moštvo gorenjske reprezentance v postavi Puc, Lešnik, Cuder-man, Sicherl popravilo svoj neuspeh v popisni igri ler sigurno zmagalo pneid LUSK, v B-skupini j|e zmagalo moštvo iz Jesenic. V naši1 skupini pa „Ivo|šk" iz Dravograda pred nami. Toreji zopet drugo meslo, tokrat menli !) moštvi. Najivuč tafik je nabral Stefe na prvi deski, 7 od 8 možnih, Keršič in Rozman sta osvojila 5 1/2 licičke in Brezavšček 5 točk. Zanimivo jie ludj, da nam je v brzopotezni igri uspel revanš nad ,jKoišk" (Dravograd), toda v ostalih dvokojiih so nabrali precej več točk kot mi in lako nad-ratoifino osvdjijji prvo mesto, kljub temu, da smo biji mi edino moštvo, ju ni doživelo nobenega, poraza. To le.kmovanje pomeni vsekakor zelo lep uspeh tržaških šahistov. Rajslm - studi - potoke Sirilih Marjeta, šivilja iz Bistrice prt Tržiču, je i'nidila dečka; Zlobec ložela, gOSpodinjia iz Tržilča, je rodila deklico; Kristan Ana, tkalka iz Tržiča, je roflila deklico; Biikovič Božica iz Cačka, gospodinjili je v Lomu pod sipržičejn. rodna dečka; Keršič Doroteja, delavka i/. Tržiča, je rodila dečka. Srečnim mamicam iskreno, čestitamo! SMRTI: Maje,rši|č. Ivana, družinska upokojenka iž Tržiča, stara 8.3 let; Carman MWf ritjjana, gospodinja iz Podljubelja, stara XX let; Primožič Marija, gospodinja i* G'rahovš, stara 00 let; Sile. Marija, gospodinjska pomočnica i/. Retenj, stara 50 let.' Svojjicem naše sožaljel POBOKE: SuligO|i Maksimilijan, klepar iz Javor-nika, in Pleteršek Rastislava, prešivalkl iz Tržiča; Brovč Emil, gozdni delavec iz Jeleiidoila, in. Mali Valentina, delavka iz Goizda; Žihc.rl Bok, strojni tehnik iz Kranja, ju Poljancc Valentina, delavka" iz Sebenji. Novopo'ročencen'i obilo sreče! NOV IE KN.I X G K : llippiolvte Talne: FILOZOFIJA UMETNOSTI, pl. 000 Jacol) jBurckhardt: RENESANČNA KULTURA V ITALIJI, pl. 1100 Danle AJighieril: NOVO ŽIVLJENJE, pl. 500 Claude Aveline: JETNIK, broš. 350, pp. 150, pl. 550 V. I. Lenin: MATERIALIZEM IN EM-PIRIOKRITICIZEM, pl. 400 Dane Dobić: BREZ MILOSTI, broš. 330, pl], 120 Branko Ho,fman: ZA OBLAKI SO ZVEZDE, pplj. 250 Malo Lovr.ak: DEČEK KONZUL, ppi 190 Delo opisuje naše pionirje takoj P°. osvoboditvi, ko pomagajo pri oimov'1 porušene domovine.. Boris Pahor: M [".STO V ZALIVU, PP1' 400 Roman opisuje tistje čase, ko je kap** tuliVal.a. fašistična llalijri in so se vračal1 slovenski fantje od vojakov ter prešlo" pati k partizanom. Josip Jurčič: ZPBANO DELO VII, P1' 520, ppl. 135 Janez Trdina: ZBRANO DELO VI11' pl. 000 Anion Flego: SADJARSTVO, kart. 10§ Ing. Cvido Fajdiga: PRIDELOVANJ* KRME NA TRAVNIKIH, kari. 100 ,, B. M. VVallsfulli: SOS ... LETEČI KROŽNIKI, L—3. zvezek 20 Kari May: LOV ZA MILIJONI, 3 knjige 2100 PROŠNJA Izgubil sem lislnSco, s svojo legilinj*' ciJK^ sapčlkami iu majhnim zneskom »e* narja. P-ošlencga najditelja prosim, da J° vrne na nasic^lov: Anion Kokalj, Leše št. 2. Ce dni po sport/]//] tereni!] AVTO MOTO TEKMOVANJE V PORTOROŽU . 1 -maja zgodaj zjutraj se je zbrala pred whanictnoi delavnico prva skupina, da. bi. se odpeljala in prisostvovala svetovnemu conskemu prvenstvenemu tekmovanju v speedvvav vožnji v Crikvenici. Popoldne pa se je zbrala druga skupina potoristov, dirkačev in izletnikov, članov AMD v Tržiču, da se udeleži hitrostnih dirk za slovensko prvenstvo v Portorožu. Ob zvokih tržaških pesmi je kamion hitro zapuščal tržiško kotlino ter še močio zasnežene vrhove. Ekipa se je ustalila med vožnjo samo dvakrat in to prvič v Postojni, drugič pa na ovinku, kjer se ecsta soii.šča proti Kopru in od koder Se jje lepo videl v jasni noči močno razsvetljeni Trst. . Prireditelj; hitrostnih dirk ADM-Piran Je lep<> sprejel našo ekipo in priskrbel! "dobna prenočišča, da se bodo dirkači 1") dolgi vožnji dobro spočili, ker bo "•'slednji dan močna konkurenca na dir-<:|h in bo treba bili hladnokrven, priseben in, kar je glavno, doseči Javorjev venec in se z njim vrniti. «• maja je bilo sončno in toplo vre-!n(>, zalo je bil dotok dirkačev-molorislov & Ostalih ljubiteljev avtomolo športa v ^Brtorož obilen. Tpčno ob 14. uri so se poslavi.il na farl prvi dirkači z rdečimi TOMOS mo-Ropol motorjev je predramil ves PKOliž. Med gledalci je Mo opazili silno jazburjenje. Se deset sekund, pet, start, gtajah z belo-črno kockasto zastavo. Mo-J'rji zabrne in že vozijo po ravnici, l'.va od njih vodila, štirje pa za njima s »liho hitrostjo. Z očmi se jih ne da več ''•izločili, samo črne pikice' se še vidijo; ^voj, ni jih več. Mimo starta so vozili sestkrat. Tako so> se postavljale na start s;°lo kategorije vozil, od 125ccm do 500 ccin. V kategioriii 350ccm se je navdušeni Publiki predstav;! tudi Iržiški1 mol orisi fanc Dežnian. Vozil je dobro, samo Purosti ni imel tolikšne' kot ostali. Ce-Pra-v je dal vse od sebe, je bilo vse za-"lan, m o 250 sli Enaka usoda je doletela našega tek |?alca Prida Perica v kategoriji vozil j'1; V kategoriji prikolic se je uvrstil ra.ne Kurnik s sovozačem Mirkom Uralom na RMVV 750 ccm. Zamah, starti bi ustrelil s topom, je zagrmelp. V1|en.ik se s sovozalčem že bori za prva meslo, a zaman, že proti koncu, prvega kroga ga prebili Ličen s prikolico IIHD 10(10 ccm, s strojem visoke zmogljivosti. Kurnik vo/.i drugi krog asfaltne ceste in se hori z Ribičem na. ostrem zavoju^ ki je najnevarnejši ob morski obali Portoroža- Tu se mu je pri treningu zgodila manjša nezgoda in. je zaradi ostrega z'a|-voja i" pospešene hitrosti zavozil s sovozačem na prikolici v morje, kar pa ni. imelo, ležjjh posledic. Kurnik pospeši hitrost, da bi. zvozil ostril zavoj; in. prehitel vzporednega tekmeca Ribiča, kar se. prikolica zaziblj.e in strese, krmilo zavije v levo, proti morju. Kaj sedaj? Hrast se vrže, ko začuti sunek, v njasprolno stran si ran prikolice. Na srečo je zopet zavoj in krmilo se nekako zravna. Kurnik zmanjša hitrost in da prednost Ribico. Kljub okvari vozita Kurnik in Hrast dalje. Ivo so' prevozili tekmovale? s prikolicami 0 krogov ali 30 km dolgo pol, so prispeli vsi srečno na cilj', Ktirnijk zavije na plato in s Hrastom začneta ogledovati motor. ..Vidiš, Hrast, spojka vilic, na krmilu se nama je prelomila. Srečna čn, vesela sva lahko, da sva ostalfll pri življenju!", je dejal Kurnik. Tekme so bile zaključene, ko se je sonce poslavljalo od razigrane živopisnne publike. Pozno v noč; so se začeli tekmovalci in ostali zbirati pred vilo ,, V osno", kjer je razdelitev nagrad. Dvorana je bila !,,.-po okrašena. Posebno lepo je bilo videti pogrnj.erto mizo in na njej bleščeče po- Kratek nagovor funkcionarjev občinskega ljudskega odbora Pirana, nato je predsednik AMD Piran prebral rezultate dauašujjh hitrostnih dirk. Ob koncu je spregovoril lov. Franci Globočnik v imenu Avto-motd zveze o vlogi sedanjih dirk, želel v bodoče tekmovalcem obilo sreče pri dirkah in jih povabil na hitrostne gorske dirke na Ljubelj, ki. bodo 5. avgusta I. 1. Tudi ostali Tržičani smo se veselili uspeha Kurnika in Urasla, ker sta dosegla lep uspeh in se plasirala na III. mesto in da sla se izognila težji ali smrtni nezgodi. Za. nagrado sla Kurnik in Ilrasl prejela lep pokalčjejc. Pred odhodom smo še enkral zapeli tržiško pesem, se spravili, na kamion in ko. v ooizni noči poslovili od Portoroža. J. S. N Spomladanski cross naših motoristov v ^c|10 AMD v Tržiču, postaja i/, dneva l^n vidnejjše. Športna komisija v zad-času posebno, skrbi, d,a poleg teh- . 'ega in strokovnega dela daje molo-'s|om ludi teoretično znanje. Uspehi ".0|orislov so se pokazali pri ocenjeival-(,l j^žnjli, ki je bjla 13. maja. Vsak uklo-•'ze.nec si je moral sam izračunali pov-]l'(;('"o hitrost, 'Jolžiiia proge jie znašala 30 km. Pripelji je delil vožnjo na tri etape: etapa: Tržič, Pristava, Relnje, Po-1 °v<čev mlin, Sebenje, Snakovo. C etapa; Snakovo, Senično, Golnik, ' °tQce, Teneliše, Mlaka. 'fJ1*- etapa; Naklo, Žeje, Duplje. Zadra-V'k sehenjsko znamenje, Kcl.nje, BopovL- l mlin,' Kovor, Bistr'iea, Tržič. li,v.HI. etapi jie. bila ludi lajna kontrola a,, 18.15 19.45 20.15 0.15 Križe 7.00 9.30 12.00 12.45 1 1 00 1 1:30 18.00 19J0O 20.00 21.00 0.30 Tržit« prih. 7.10 9.40 12.10 12.55 14.10 .1 1.40 18.10 19.10 20.10 21.10 0. 10 Tržiđ 1 odh. 5.10 1 0.15 1 7.15 1 8.00 1 0.00 1 10.15 1 13.00 1 1330 1 11.30 1 16.30 1 lg.30 2 19-30 Križe 5.20 6.25 7.25 8.10 11.10 10.25 13.10 13.10 1 1.10 10.10 18.40 19.40 Naklo 5.35 1). 10 7.10 «.25 9.25 10.10 13.25 13.55 1 1.55 10.55 18.55 10.55 K ran j, 5,15 6.50 7.50 8.35 9.35 10.50 13.35 1 1.03 15.05 17.05 19.05 20.05 Med ve, le li.(H) 7.05 8.05 «.50 0.50 11.05 13.50 1 1.20 15.20 17.20 19.20 20.20 Šentvid 0.1O 7.15 8.15 9.G0 10.00 11.15 1 1 00 14.30 15.30 17.30 19.30 20.30 Ljubi jaha 0.20 7.25 8.25 9.10 10.10 11.25 1 1.10 1 1.10 15.10 17.10 11). 10 20,10 1 = vcvzi vsak delavnik 2 = vozi samo ob sobotah 7.00 11.00 15.00 1830 23.00 7.10 11.10 15.10 18.40 23.10 7.20 7.10 7,15 8.00 12.10 15.20 15.40 15.45 10.00 11,111 18.50 10.10 10.15 19.30 III 10 2 .20 23.40 23.45 24.00 24.10 Ob nedeljah ii,:lll. prih. Lj.uibljana Šentvid Medvode Kranj Naklo Križe Tržič prih. 8.30 8.20 «.10 7.55 7.15 .30 10 10 10.00 9.50 »35 9.25 0.10 1 1.10 I 1.00 1350 1335 i:;,25 1.1.10 1S. 10 i8.aq 18.20 18.05 17..V) 17.10 20.10 2050 20 20 20.05 10.55 19.40 odh. 7.20 0.00 1T00 17..'!() 19.30 Bled - Kranj - Tržič - Ljubelj - Celovec Tržič — Poreč 7.00 odh. B.led prih. 22.00 l.oo odh. Tržič, prih. 22.20 7.45 Kranj 21.15 4.30 Kranj, 21.50 8.«) Tržič 20,15 5.10 I .j ubijana 21.10 9.15 Ljubelj 19,15 10.20 prih. Pojieč odh. 16.00 10.30 prih. Ge.lovec odh. I«.00 :i vsak četrtek in soboto od 31. V. Vegi od 5. junija do 15. septembri i i. IX. 1050. oib nedeljah. Novi vozni red na železnici TRŽIČ - KRANJ - LJUBLJANA Veljaven ml 3. junija li)5i» I) 2 3 M 3 1 1 , 2 2 Q _ Tržio odh. 1.50 0.08 0.27 12.10 11.45 13.05 15.10 18.10 Kranj prih. 5.21 6.39 9.51 12.11 15.16 13.30 15.11 18 11 Kranj, Odh. 5.32 0,10 10.01 11.19 15.33 11.10 1! 15.55 18,57 I.j,obijana prih. 0.32 7.37 10.15 15.10 10.21 15.10 I! 1-6.28 10.55 1) 2 "3 M 3 2 1 3 Ljubljana odh. 1.30 5.10 7,10 11.52 11.52 1 1.12 18.58 Kranj, prih. 5.1« 0.36 8.38 12.52 12.52 15.51 19.59 Kranj odh. 5.23 7.10 8,11 1 1.20 13.15 10.15 20.10 Tržič prih. 5.57 7.15 0.10 1 1.55 13.50 10.50 20.15 B =■ brzi vlak M = moilorni vlak D »»direktni vlak (brez prestopanja v Kranju) l_Vozi samo ob nedeljah 2 = vozi samo ob delavnikih _ 3 = v:*i vsak dan ržišlu vestaikc Izhaja, vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj ..ovarja Maks StBBifel. / Tiska >C-or_njski v Kranju. ./ Nasicv uredništva in uprave: Tržič. Cesta Jug. Ij. armade weion št. 55. / Celoletna naročnina 360 din. pciie-.r.a i8U difi. Posamezna številka 15 din. / S:, ček. raS. pri 61-KB-4-Z-90