Posamezna številka Din 1, LETO m. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, sobota, 18. decembra 1926, !»8%*5sSe&; Y LJaMJeal ta p® fottit DSs SSf—^ i&ce&š&atvo DS* •0’—■* Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: MMOW ©KHOORCIČEVA ULICA ŠTEV, IS. TELEFON ŠTEV, 552. CFSATIflŽTVO: KONGRESNI TEO ŠTEV, 8. Sa&s^Šaž m at w»3aja. — Ojjinai po tarif*, FUttunaSai rpnša&fasa naj n priloži sMunka sn odgovor. Salsa pri poStoKa tek, urada štev. 1&38& •*arfcsk^| mS mišim *V3«VJ^13Cail*. £ Beseda o strankarstvu. V kritiki razsodbe stola sedmorice o neki naši tiskovni pravdi je g. Lajovic nastopil preti mnenju, da bi bil očitek pardzanstva žaljiv. G. Lajovic utemeljuje to s tem, da so v demokratični državi stranke nosilne vsega tvornega politične-ga dela in da pomenja zato pepanizanje-nje naroda maksiinizacijo interesa za državo. V demokratični državi je torej napredek strankarstva najmočnejši vir državne moči in zato je v demokratični državi partizanstvo ideal. Samo v absolutistični državi ni strani’ astva in samo v takšni državi je tudi lip javnega funcic-narja, ki se imenuje strankarski. In le v absolutistični državi je nestrankarstvo ideal. Iz tega pa tudi sledi, da strank ar ne dela za stranko iz, hvaležnosti, ker je zanj nekaj storila, temveč zato, ker je prepričan, da more’ samo njegova stranka koristiti narodu. Strankarstvo je zato pednet k borbenosti, je pozitivna pridobitev in zato tudi ni in ne more biti partizanstvo nečastno. Nad vse zanimiva Izvajanja g. Lajovica gotovo niso brez globoke upravičenosti, toda v vsakem oziru jih vendar ne podpisujemo. Predvsem ni naša država še prav noben vzor demokratične države in naSe stranke bodo morale prestati se irarsi-kalro borbo, da bodo v resnici reprezen- tirale VSO narodno politično moč. Nada- lje se naša država šele ustvarja, ko je potrebno sodelovanje vseh in ko ena sama stranka ni v stanu ustvariti one široke podlage, iz katere edino more izra-sti prava konsolidacija države. Pa tudi ne glede »na to je treba razlikovati med strankarstvom ih strankarstvom. Dokler je strankarstvo samo sredstvo za dosego ciljev, toliko časa je upravičeno. Kakor hitro pa je postalo strankarstvo samo sebi namen, tedaj je prekoračilo svoj delokrog in postalo ovira za razvoj naroda. To čutimo zlasti sedaj. Zato ne sme strankarstvo, ko nobena druga stvar zrasti do neba, temveč mora imeti svoje meje. Vsaka pretirana stvar je slaba in tako tudi pretirano strankarstvo. Mislimo, da smo s tem v jedru vseg& problema. Nihče ne nasprotuje dobremu strankarstvu, vsakdo uvideva, da so stranke potrebne in tudi koristne, temveč javno mnenje je le proti pretiranemu strankarstvu in ravno te označuje s partizanstvom. Da govorimo čisto konkretno. Cisto naravno je, da dela vsak stran-kar za svojo stranko in prav nič ne im-ponirajo oni pretankočutni strankarji, ki se hoje delati za svojo stranko. Če ima n. pr. kdo odločevati o dveh enako kvalificiranih kandidatih na katerokoli strankarsko mesto, potem je le naravno, da imenuje pristaše svoje stranke. *In ravno tako je naravno, da bc imenovani uradnik vedno delal za svojo stranko, ne iz hvaležnosti, temveč zato, ker je prepričan o potrebi svoje stranke. Ravno tako ^e naravno, da bo dobil posojilo v hranilnici predvsem pristaš stranke, kateri pripada vodstvo hranilnice, če je seveda posojilo vam o. Ampak ta strankarska protekcija velja le pri približno enaki kvalifikaciji. Če pa bi bil n. pr. slučaj, da bi kdo dobil javno službo, za katero sploh ni kvalificiran samo zato, ker je pristaš stranke, dočim bi odlično kvalificiran prosilec propadel, potem to ni več strankarstvo, temveč protekcionizem, ki mera slabo končati za stranko in za javnost. Zakaj ne sme se pozabiti, da so vse demokratične stranke proti protekcionizmu, ker je demokracija nemogoča, če od javnosti priznani predpisi ne veljajo. Brez ozira na kvali- Težki pogoji demokratov. Beograd, 18. decembra. Včeraj popoldne so v predsedstvu vlade radikalsl.i ministri imeli zopet posvetovanje. Po tem sestanku so minisiri, ki so odhajali, iziažali bojazen, da sedanja kriza ne bo še tako hitra rešena. Ob 5. popoldne se je Uzunovič posvetoval s Štefanom Ra licem, ki je prišel k njemu v spremstvu Pavla Radiča in ostal dolgo časa pri njem. Pri odhodu je Štefan Radič dejal novinarjem: »Razložil sem Uzunoviču samo mišljenje svojega kluba. Ostali smo pri tem, kar smo že davno prej določili. Dela naj se tisto, za kar smo se domenili in kar smo že prej delali in o čemur smo že govorili v vladi. Nevo je samo to, da smo tudi sklenili, kako bi se moralo v narodni skupščini delati. Mi se ne pretivimo temu, da kdorkoli vstopi v vlado, samo biti mora za sporazum. Vsakomur sc odprta vrata, samo da je za sporazumno delo in za sanacijo države.« »Kdaj pa edpetujete?« »Nocoj ob 7.10.« 5To pomeni, da je že vse izvršeno?« »Nasprotne! Ni še vse gotovo. Obstojajo nekatere težkoče.« Kdaj pa bc nova vlada?« »Ne vem.« Za Radičem je posetil Uzunoviča Ljuba Davidovič. Pri tem sestanku je bil navzoč tudi dr. Spaho. Ko je Davidovič odšel k Uzunoviču, tedaj so se v muslimanskem klubu zbrali dr. Veja Marinkovič in še nekateri demokratski poslanci. Delali so na pogojih, ki naj jih Davidovič stavi Uzunoviču za vstop v vlado. Pogoji so bili spisani. Ne ve se pa, ali bo'Davidovič predlagal Uzunoviču pristanek nanje. Predno je Davidovič odšel k Uzuno-viču, so ga novinarji vprašali, ali bo predložil napisane pogoje. Davidovič je odgovoril: »Mi nič ne pišemo. Mi se pogajamo ustno. Uzunovič je mlajši, pa naj si dela beležke, če hoče« Nato je Davidovič vprašal: »Kaj Vam je pa povedal g. Radič?« Ko so mu rekli, da je Radič dejal, da so vrata odprta vsakomur, ki hoče pristati na sporazum in delati za sanacijo države, je Davidovič ironično odgovoril: »Da, na sanacijo, kakršna je bila do zdaj. Jadno je njihovo delo in njihova sanacija, če se bc tako nadaljevala.« »Kako ste razpoloženi za vstop v vlado, g. predsednik?« so vprašali nato novinarji. Davidovič je odgovoril: »Moje osebno razpoloženje je dobro.« Davidovič je bil pri Uzunoviču od 6. do 6.45. Po tem svojem pesetu je odšel v demokratski klub na Terazijah, kjer je poročal o svojem razgovoru z Uzunovi-čem. Po tej konferenci je demokratska stranka izdala naslednje poročilo: »Na sestanku, ki ga je imel Davidovič z Uzunovičem, je Davidovič sporočil Uzunoviču glavne točke pogojev, ob katerih bi »Demokratska zajednica« mogla vsto- i piti v koalicijo. Ti pogoji niso bili for- j mulirani kot pismen protokol, temveč predstavljajo samo beležke s seje demokratske stranke, na kateri so se izrazila mnenja o minimalnih pogojih, ki bi mo- gli ob današnjem težkem stanju v državi opravičiti nov poskus delovne vlade in bi ta vlada zadcbila pravico na ime delovne vlade. G. Uzunovič si je v toku razgovora z Davidovičem in med njegovim pojasnjevanjem zabeležil glavne pogoje, ki jih stavljajo demokrati, ne da bi se spuščal v globljo razpravo o njih. V glavnem so to te-le točke: 1. Razširjenje samouprave, da bi ta ustanova prinesla narodu — ne novih bremen, temveč — širšo kompetenco v opravljanju lokalnih poslov, ki interesi-rajo posamezne kraje. 2. Pcspešenje občinskega zakona. Dokler ta n? bo gotov, naj se v krajih, kjer ni še c-btin, te organizirajo po sedaj veljavnih zakonih. Kolikor bi se to ne dalo doseči, naj se sedanje uprave spremene v r asm er ju s številom glasov pri zadnjih volitvah. 3. Anketa o korupciji ne more biti ni-kaka točka sporazuma. S tem se je Uzunovič takoj strinjal. Teda radi čiste situacije se mora naglasiti, da je Demokratska zajednica svojim članom v anketnem odboru dala navodilo, naj postopajo svobodno in uvažujejo le zakon in svojo vest. 4. Demokratska zajednica zahteva odstop sedanjega notranjega ministra, ne iz osebnih, temveč iz stvarnih razlogov zaradi splošnega stanja v državi in zlasti zaradi stanja v Južni Srbiji. 5. Povsod je treba postaviti boljše uradništvo. Posebno nujno je-, da se v Južno Srbijo pošlje kvalificirano in dobro uradništvo. 6. Kadar bi se izkazalo, da ni mogoče več dahe delati, tedaj je treba iti na svobodne volitve. 7. Demokratska zajednica zahteva pet portleljev. Na vsak način hoč& imeti resor zunanjega, prometnega in prosvetnega ministrstva, zadnja dva pa naj bi bila katera si že bodi. Davidovič je pri tem rekel, da Demokratska zajednica zunanjega ministrstva ne smatra za kako koncesijo sebi, ker to ni strankarski, temveč nacionalni resor. Ako bi se vladi omogočilo daljše delovanje, potem je treba vse storiti, da se v državno upravo uvede več reda in pravilnosti. Dalje, je treba ukreniti vse za ozdravljenje gospodarske krize. Izvršiti se mora resna redukcija proračuna, revidirati se morajo razni davki in do-Klade, likvidira naj se agrarna reforma, slabemu uradništvu pa naj se naloži več odgovornosti. Uzunovič je dejal Davidoviču, da mu ne more dati nobenega odgovora. Ostalo je pri tem, da se g. Uzunovič o teh Da-vidovičevih pogojih še naprej posvetuje s svojimi prijatelji v klubu in šele potem odgovori Davidoviču. RADIKALOM SO POGOJI DAVIDO-VICA PRETEŽKI. Beograd, 18. dec. Neki član vlade je izjavil, da smatra demokratske pogoje za vstop v vlado za jako težke. Tudi pogoji Jugoslovanskega kluba so težki, vendar ne tako, kakor demokratski. Pogoji SLS. fikacijo more nastavljati svoje uslužbence le zasebnik, ker ta je odgovoren samo sebi. Država, kot tudi javne korporacije, pa morajo upoštevati zakonske predpise, pa čeprav nastavi vodilna stranka samo svoje pristaše. Če je n. pr. na vladi radikalna stranka in nastavi samo svoje uradnike ter penzicnira vse, ki niso njenega mišljenja, potem to še ni treba, da i bi bilo napačno. Napačno pa postane v | hipu, ko bi ona nastavila nekvalificirane j uradnike in kvalificirane zapodila. Največje važnosti za demokracijo in za državo je strankarstvo in o tem ne more biti nobenega dvoma. Prav tako pa tudi ne more biti dvoma o tem, da je partizanstvo škodljivo, ker onemogoča konsolidacijo države. Zato naj strankarstvo, ki služi celoti, živi, dočim naj partizanstvo, ki služi samo sebi, pogine. Le škeda, da je v našem javnem življenju onega prvega strankarstva tako malo, zato pa temveč onega brezobzirnega partizanstva. Za Davidovičem je bil pri Uzunoviču v pesetu dr. Korošec. Ta je po odhodu izjavil novinarjem: »G. Uzunovič mi je najprej razložil glavne točke programa vlade, ki jo hoče sestaviti. Nato sem mu jaz razlož.l veje. stališče v tem pogledu. Izjavil sem, da gre naša želja v prvi vrsti za tem, da se čim uspešneje ozdravijo sedanja težke gospodarske in socialne razmere. Pri tej priliki sem mandatarju krone izročil tudi svoje pismene predloge. KOMUNIKE DEMOKRATSKE ZAJEDNICE. Beograd, 18. dec. Demokratska zajednica je včeraj izdala tole poročilo: »Zadnje čase sc nekateri poskušali zmanjšati "• pomen zajednice, ki se je ustvarila med demokratsko stranko in jugoslcvensko ; organizacijo, ter predstaviti Demokratsko zajednico kot neko prehodno politično in parlamentarno kombinacijo. Dejstvo, da sta obe stranki, ki sta se združile v Demokratski zajednici iz čisto tehničnih razlogov še naprej ohranili svojo organizacijo, izkoriščajo v te, da med ■ nepoučeno javnostjo vzbujajo dvome o homogenosti Demokratske zajednice. Da se tem in podobnim intrigam napravi konec, je predsedstvo Demokratske zajednice sklenilo, v najkrajšem času začeti s potrebnimi ukrepi, da'se izrazi v Demokratski zajednici popolno edinstvo, ki že itak idejno, politično in taktično obstoji. Že pri ustvarjanju Demokratske zajednice je bilo dovolj naglašeno, da med obema strankama ni nobenih niti pro-gramatskih niti taktičnih razlik in da Demokratska zajednica predstavlja samo eno strankarsko telo. Ugotavljaje iznova-. da Demokratska zajednica ni nikaka koalicija strank nego programatično in taktično samo ena politična skupina, naglasa predsedstvo Demokratske zajednice še enkrat, da vse organizacije Demokratske zajednice samo na tej osnovi stopajo v razgovore in pogajanja z drugimi strankami. J VSA LITOVSKA VLADA ARETIRANA, j Berlin, 18. dec. Predsinočnjim je bit • na Litvanskem izvršen vojaški državni i udar. Cela vlada je bila aretirana. Vodja 1 intelektualcev Smetona je prevzel oblast, i Proglašeno je bilo vojno stanje. S Kovnem so prekinjene vse zveze. FRANCOSKI VOJNI SVET SE SESTAL ZARADI DOGODKOV NA ITALIJANSKI MEJI. Pariz, 18. dec. Včeraj popoldne se je v elizijski palači pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea sestal vrhovni vojni svet, na katerem se je razpravljalo o dogodkih na italijanski meji. O zaključkih konference se ni nič izvedelo. Sodijo pa, da se je govorilo o vseh ukrepih, ki bi bili potrebni, če bi italijanski fašisti izvršili kak napad. FAŠISTI OMALOVAŽUJEJO ŽENEVSKI SPORAZUM. Rim, 18. dec. Rimski lisili, ki pišejo o ženevskem sporazumu, pravijo, da je to samo kompromis med dvema vojaškima tezama, ki sta že dolgo časa stalno v naspretstvu. V Ženevi je pravzaprav prevladala nemška vojaška teza, kar gotovo ne more biti po volji maršalu Fochu. »Tribuna« misli, da bo pri reševanj« vprašanja zasedbe Porenja prišlo med Francijo in Nemčijo do ostrih nasprot-stev. Zato Franciji ne bo preostajalo dosti časa, da bi se izgubljala v izvajanju raznih intrig na Balkanu in v širjenju nezaupanja napram italijanski politiki. Vulivna borba. Noto vložene kandidatne liste. SLS vložita listo xa Ljubljano. Težki prepiri zaradi ljubljanskih kandidatur v vrstah SLS so končani in lista je ©stavljena. Agilni dr. Stanovnik ni prodrl. Nosilec liste je dr. Brecelj, drugi je industrijalec Rojina, tretji dr. Adlešič, četrti urednik Terseglav in peti Josip Rajmer. železniški uradnik. Prvi namestnik je šolski ravnatelj Janko Jeglič. ŠKS je vložila listo v kočevskem’ okraju. Nosilec liste je g. Albin Prepe’uh ZDS je vložla kandidatno listo v kočevskem okraju. Nosilec liste je g. Kopač! SDS je vložila dve novi listi in sicer za ljubljansko okolico in krški okraj. Nosilec prve liste je g. Zehal, druge pa g. Šribar, posestnik. Na petem mestu kandidira v krškem okraju g. Jug, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je vložila SKS kandidatno listo za srez Logatec. Nosilec te liste, ki je vtem srezu četrta, je Stanko Lenarčič, posestnik in žuoan v Novi vasi pri Logatcu, drugi pa Milan Mravlje geometer in novinar v Ljubljani. Za srez Litija je vložena četrta lista ZDS. Nosilec je dr. Milan Lemei, advokat v Ljubljani. Za srez Noto mesto je bila pri tamkajšnjem sodišču vložena kot četrta lista ZDS z nosilcem Francom Mikcem, železničarjem v L:ub- Pri celjskem okrožnem sodišču je ZDS vložila sledeče kandidatne liste: za Celie mesto je kandidat Fran Koren, pekovski delovodja rac. v Ljubljani. Za srez Celje okolica: nosilec l alentin Hrastnik, delavec v Hudinji pri Vojniku. Za srez Gornji grad: nosilec Ivan Kranjc, krojač v Gornjem gradu. Za srez Konjice: nosilec Franc Bernik, kovač v Zrečih. Za srez Slovenjgradec: nosilec Vinko Mo-derndorfer, učitelj v Mežici. Za srez Laško: nosilec Ivan Sitar, župan v Trbovljah, V srezu Murska Sobota kandidirajo radi-čevci kot nosilca Gezo Hartnerja, industrijal-ca v Murski Soboti. Dobili pa smo tudi prve samostojne liste. Tako je v logaškem okraju nosilec posebne liste g. Anton Kokelj iz Vrha pri Sv. Treh kraljih, v radovljiškem okraju pa g. Peternelj, posestnik na Bledu. Ne pretiravajte! Če je z narodnega stališča oportuno, da nastopajo slovenske- stranke pri oblastnih volitvah v Celju in Mariboru skupno z Nemci, o tem je končno debata mogoča, teda ni treba vse stvari pretiravati. Na vse zadnje je vendar malce smešno, če pravi »Jutro«, da je kandidatura dr. Muhlesena na 3. mestu brezupna, v isti sapi pa govori o nacionalni nevarnosti. Da bi mogli Nemci nam z brezupnimi kandidaturami škodovati, je vendar malo predebela. — Trditev »Jutra« pa, da pride dr. Miihleisen do mandata potom resignacije dr. Leskovarja ali dr. Ravnika, pa je po našem globokem prepričanju silno naivna in spada v poglavje — volilnih stopnicah ob 9 uri zvečer k lastniku. Pozvoni, služkinja odpre in vidi pred seboj človeka, zavitega v širok plašč, s klobukom na oči potisnjenim. Ona zakriči in zbeži. Pride gospodar in se ves trese. Vpraša: »S kom imam čast govoriti?« Mussolini dvigne svoj klobuk z naglo k et-njo in deklamira z glasom, ki bi ga rad napravil strašnega: j Mussolini! ...« C osoodir je bil skoro umrl od strahu in razburjenja. »Ekscelenca, ekscelenca, s čim naj vam služim?« Mussolini ie sklenil pogodba za devet let Za ceno, ki jo je določil hišni l°stn;k. ki je pod pritiskom strahu zahteval za polovico nižjo najemnino, k'kor mu jo plačujejo njegovi drugi najemniki. Teda priznava, da ni napravil še n;kdar v šivljenju tako dobrega rosla. Po- stil je Mussoliniju s:mpatičen. Pijeta skupaj kavo, kadar Duce kosi doma. Uredi vedo, da sedanji gospodar živi v prijateljstvu s hisaim lastnikom, in k°dar ta zahteva od uprave kako uslugo, se ga nikdar ne zavrne. »Oevre«. Mussolini in fašizem. ON... Napolnil je Italijo, kakor je dolga in široka. Neutrudljiv — pri delu od zore do sredi noči — on govori. Enkrat vas očara s pripombami, polnimi zdrave pameti, jasnosti in prekanjenost'. Drugič vas preseneti z navalom silovitosti brez vzroka. Tedaj ga imajo Italijani rajši. In to je morda edina razlaga, ki jo je iskati za te njegove nerazumljive napore. Dokler je sam, je velik govornik- Ne more se mu odrekati tega daru, ki je skrivnost njegove popularnosti. Zaničuje retoriko in retorike, pove kar ima na jeziku in to pove na jasen, kratek in obenem prijeten način. Kadar pa zleze v kožo Vojvode, je pa stvar drugačna. • Postane Italija — toda Italija ponižana vsled tega, ker si donršliuje, da v svetovnem zboru ni v isti vrsti kakor Francija in Anglija, Italija, ki se čuti žrtvovano in zaničevano, Italija, ki nrsli, da je bila po zmagi okradena in ki ni dobila svoiega deleža, na plenu, Italiia. odločena poiskati si pravico' in dobiti zadoščenje v vseh točkah kjer misft, da Je mogoče. Tako Italijo si predstavlja Mussolini, ko postane na govorniškem odru Duce. In se poglobi v to vlogo z vsemi svojimi osebnimi britkostmi, vsemi svojimi ponižanji, vsemi svojimi mriajami iz preteklosti, iz časa, ko je begajoč od mesta do mesta moral spati pod mostovi. Čudna personifikacija se vrši v njegovi duši.Italija je on. Ta Italija, ki je bila ponižana in razžaljena, ta Italija, ki je spala pod mostovi. In ta Italija to'če s pestjo, grozi Turkom in Grkom, Nemčiji, Franciji,Fuorius-i-tom, notranjim in zunanjim nasprotnikom. To stanje se ga polasti periodično, zlasti •pomladi in v jeseni. Dokler pa traja kriza, ne more iti niti v toaletne prostore brez poze Jupitra Gromovnika. Italijani to ljubijo. — A. noi! vzklika Mussolini, A noil da bi branil zasramovano domovino! dirajo bajonete. In Cme srajce kriče v koru: A noi! in iz- Nihče pa se ne briga da bi izvedel, kdaj in kdo je domovino sramotil. To za nje sploh nima nobene važnosti. V pojasnilo pojava služi tudi čisto posebna koncepcija, katero si je diktator ustvaril o novi Italiji: koncepcija, katero je vsilil lju- slvu in ki skoro popolnoma bazira na futurizmu. Se li morda spominjate Marinettija.? V Parizu je ta novotareo nršel formulo o pre-roditvi človeštva. Podamo jo lahko v par besedah:Boum, Boum! Prout. Prout, Prout! Trararaprout! Pish, Pisht! IVahahaauou! To je pomenjalo triumf inteligence nad mračnjaštvom s pomočjo organiziranih sil. Da se doseže ta triumfalni cilj, je treba najprvo vojske: bum, bum, trarara-bum! Po podp;su miru pa se vzpostavi svet z reorganizacijo železnic: Pišk, Pišt' Pish Pisht! Potem pa iz vseh prs prihaja rjovenje končne osvojitve: Wahahaauou! Po tej fomuli in formulah, ki se iz te razvijajo deluje Duce. Ne verjemite, da pretiravam. »Tmpero« sam, ki je najbolj mussolinisPčen italijanski časopis,- je dejnl pred nekaterimi dnevi: ?Fašizem je sledil futurizmu, da realizira njegovo formulo. Formula pa je zgoraj navedena. Pa je vas to remo. » " Za Mussolinija? Ne! Za italijanski narod, oziroma za velik del italijanskega naroda? Da! Mussolini ve dobro, ko se poglobi v se, da igra komedijo. Pred nekaj časom je sprejel v svojem knbt-nelu nekega svojega prijatelja. Bil je, kakor običajno, kadar se nahaja v družbi s svojimi prijatelji, vesel in prava dobričina. Oglasi se telefonski zvonec. Duce prime za slušalo, njegove poteze se skremž jo, oči mečejo bliske, glas postane za odgovor votel: »Jaz sem, Mussolini.« Prijatelj mu reče: »Toda zakaj delate to? Saj se vas ne vidi na drugem koncu žice!« In Mussolini prasne v smeh. Znano je, da diktator živi v Rimu, medtem ko se njegova družina nahaja na deželi. Njegov brat mu je pred nekaj meseci očital, da se ne briga dovolj za svoj"e, ki ne ž:ve tako, kakor bi morala in mogla živeti družina Vojvode. Nasvetoval mu je na zadnje, da najame stanovanje za svojo soprogo v Milanu. Musolini pravi: »Dobro, grem iskat stanovanje.« In podal se je sam na pot. Posvetil je temu iskanju del večera, kajti ni imel ravno časa podnevi. Ko je zvedel, da se nahaja prazno stanovanje v neki hiši, ki mu je ugajala, gre po Politična * « - = Dovtip g. Uzun^Tiča. Kakor smu že včeraj poročali, se je zavaroval g. Uzunovič n roti očitku, da dela prehitro in z naglico. Zdi »e nam, da -se je hotel g. Uzunovič malo pcšalitl . s samim seboj, ker res ne verujemo, da je kdo v Jugoslaviji kdajkoli slišal, da dela g. Uzunovič prehitro. Slišali smo že dosti pritožb nad počasnostjo reševanja krize, a da bi se kdo pritoževal nad njeno prehitro rešitvijo. pa še nismo slišali, odkar obstoii Jugoslavija. Zato — Zemljoradniki za fuzijo s H'S Z ozirom na izjavo St. Radiča o ustanovitvi Narodnega seljačkega kluba, v katerem bi bili vdičevci združeni z zemljoradniki, je izjav;l član zem- . liorndničkega kluba, da bo našla ideja St. 1 Rndiča med njimi edgumo dober odziv. Po mnenju zemljoradničkega kluba pr:de do fu-zi:e še tekom sedanjega zasedanja skupščine, ker je samo na ta način mogoče zavarovati interese kmeta, ki je sicer hrbtentea države ali kateremu se godi sedaj najslabše. — Ce pristane zemljoradniški klub v resni"! na fuzijo s HSS, potem je ustvarjena zemljor" (Ptički fronta v Jugoslaviji. Brez vsakega dvoma je. da bo ta fronta največjega pomena za na-daljni notranje-polit:čen razvoj Jugoslavije. — Za zbližanje Bolgarov z Ju"os'avro. V »Prager Presse« je objavil bolgarski p-smk K. Hristov uvodnik za zbližanie med Bolgarsko in Jugoslavijo. V tem uvodniku nravi, da se čuti krivega, ker je v letih 191?—1918 tudi on pomagal večati nasprotje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Pravi, da zato vse preklicuje kar je v teh letih napisal. Samo še slepi šovinist ne vidi. da vodi zdrav razvoj Jugoslavijo in Bolgarijo na teto rot. Hristov pronagira nato mteel č:m tesnejših kulturnih stikov med jugoslovanskimi in bolgarskimi književniki. — Pravilno p-rirominia k temu jugoslovanski književnik Krhlec, da ena la- stovka še ne pomeni pomladi, pač pa dokazuje, da se pomlad blži. In to je glavno! = Ceike stranke in italijan-ko- ugos!ovan-ski k nfl.kt. Na. tol j odločno so na strani Ju-goslrv.je v tem konfliktu nar dni socialisti iu njih glavno glasilo »Češkč Slovo« piše skoraj rjvno tako kot vsak jugostovenski list. Frinaša sijajne karikature o fašizmu in Mussoliniju ter vest.io zabe’ežuje vsako nasilje nad n: s mi brati v Frimcrju. Skratka, v teh hžkih časih se je glrs lo čehoslovaških narodnih socialistov izkazalo kot pravo slovan-s o glasilo. — ( cški atrarci niso sicer tako odločno na naši strani ko češki narodni socialisti. toda tudi njih stališče je s slovanskega stališča absolutno korektno. Pravijo, da se Cehoslovaška ne more sicer direktno vmešavati v naš in italijanski konflikt. da pa ne more iti njih rezerviranost tako daleč, da bi z-tajili glas krvi. Njih simpatije so na sl rani Jugoslavije in lo tem bolj, ker je vedno bolj jasno, da hoče Mussolini Jugoslavijo na Balkanu popolnoma izolirati in nato prodreti n'— Cisto neprijazno za nas pa je stališče narodnih dem krat"v in njih voditelja dr. Krama-a Ta čisto odkrito izjavlja, da se mora Češkoslovaška v konfliktu med Ju-gcslovi'0 in Italijo popolnoma desintereetrati-T' pljenje slovenskega naroda vePkega Slovana dr. Kramara prav nič ne briga, ker je čisto pod vplivom svoje mržn>e do vsega, kar' le malo d;ši po komunizmu. Mussolini je italijanske komuniste zatrl in zato so Kramafe-ve simpatije na strani Mussolinija, pa čenrav je Mussolini priznal sovjetsko Rusijo. Tako ie veltki Slovan dr. Kramar končal sv.ojo slovansko pot s tem, da je postal zagovornik onega MussoHnlja in onega fašizma, ki nn.ibrez-obztenejše nregania Slovence. — Omeniaino stališče češkoslovaških strank v za nas tako zelo perečem vprnSnnju, da ne bi kd.o delal krivice češkoslovaškemu narodu. Proti nam so le narodni demokrati, dočim češkoslovaški narod z n"mi s:mpatizira in ne skriva svojega slovanskega čustva. = Fran-iia zbira čete na ita’ljanski meji. »Pars Midi« piše, da prihaja z maroškega bojišča vedno več francoskih čet in da se na italijanski meji kop:čijo tanki, strojne puške, topovi in zlasti veliko aeroplanov. Vse mejne čete '30 v stalni strogi pripravljenosti. Vsi dopusti so odpovedani. Govori se celo, da je francosko sredozemsko brodovie mobilizirano in da bo koncentrirano v pr:stan!š'u Can nres. Fokrajina okoli Nizze d'ši po vojni. V duh oranž se meša duh smodnika. Vsa pokrajina je natrpana od vojaštva. Vedno novi tanki grme skozi ulice. V Juonskem zalivu je us‘drana ena siva vojna ladja poleg druge. Pojna avtosugestija se je polastila vse"i prebivalstva. Drugi francoski listi na poročila potrjujejo. — NacionaPstična -Libertč«. ki je še pred kratk!m simpatizirala s fašizmom, pa piše. če se bo Italija uoala nap"sti Francijo. Močni elementi v faštetovski stranki so za vojno, toda Mussolini, ki je predober politik, nasprotuie. Najbuiše pa se la1 ko z.gcdi, bir>u. ko bi Italija napadla Fran"ifo. bi s? Nemčiia združila z Avstnio To na bi bilo najtežje, kar bi moglo zadeti Italijo. = Razdelitev Kitajske. Kantonske čete zma-goucsao nadaljujejo rohod proti Sangaju in so na juž i.i strani oddaljeni od Šangaja samo še 100 kilometrov. Sangajski diktator Sunci-ranfang gradi z mrzlično hitrostjo 35 km južno od Šnngaja utrdbe, kjer misli zaustaviti kantonske čete. Le malo verjetno pa je, da so mu bo to posrečilo, ker se njegovi vojaki bratijo s kantonskimi in celi oddelki z vsem orožjem prestopajo v kantonsko armado, šan-gaj je prenapolnjen z begunci in v kitajskem delu mesta vlada paniki. Vsi E.vroreicf so mobilizirani kot dobrcvoljci, da branajo _ evropski del mesta, če bi ga hotele kitajske čete napasti. — Med tem se vrše pogajanja med kantoasko vlado in Čangsolinom glede razdelitve Kitajske. Ta se ima razdeliti v severno in južno Kitajsko. Gospodar severne bi bil Čangaolin, gospodar južne kantonska vlada. Prvi bi rezidiral v Pekingu, druga pa v Vufangu. Državnega poglavarja kantonske n.rm°de Li izvolil parlament, pozneje pa bi vladali narodni kom^arji. Malo verjetno pa je, da bi ostala ta delitev trajna, ker bo kantonska vlada sčasoma sigurno skušala zjedi-niti vso Kitajsko. Ch. Lucieto: 44 Spomini francoskega vojnega detektiva. Nobeden teh kovčkov ni imel sumljive vsebine. Samo lesen kovček je vzbudil pozornost g. Reissa. Odprl ga je in videl, da je prazen. G. Reissu se je zdela stvar sumljiva in dal je prinesti ta kovček v svoj laboratorij. Tu je sklenil razdreti njegove stene, katere so se mu zdele prekomerno debele. Silno se je začudil ko je našel skrbno skrite v lesenih zarezah 3 6 kovinskih cevk, ki so izgledale na zunaj kot svinčniki. Vsak svinčnik je bil zavit v list papirja ali v načrt, ki je bil prerisan s pomočjo prozornega papirja. Ko so te načrte natančneje pregledali, ao spoznali, da 90 to izborno napravljeni posnetki zemljevidov italijanskega generalnega Štaba v merilu 25.000 in 50.000 in sicer karte okoli c e Simplona in M. Ceniš a. Vodno električne centrale so bile na njih rdeče jauuunenovane, glavne vodne cevi pa z e 1 e n o. Opombe so bile pisane v slabi italijanščini in zelo dobn aemščini, fokn da ni bilo dvoma odkod so ti svinčniki prišli. Izvedenec je odprl enega izmed njih in je dognal, 4a bi lahko eksplodiral po vsod, eelo v vodi. Skozi feaho plast kavčuka vlažnost pronica v cevko in pride v njej do predela, v katerega vedita dve luknjici. V tem predelu se nahaja kromeva kislina. Veda to kislino raztopi in zmes doseže vžigalnik, ki je konstruiran kot galvanski element. Zelo tenka žica iz platina se segreje pcGazette de Lausanne« je nato v svojem članku omenila nekaj potankosti tičočih se izdelovanja teh svinčnikov in je k sklepu dodala sledečo razlago iz koje razvidimo, da je bila dobro poučena: »Te bombe čisto nove vrste so bile določene za. » da spustijo v zrak vodno-električne centrale italijansk^ n Alp in predvsem one, ki se nahajajo okoh Simp ona in Mt. Cenisa. Tak svinčnik, vržen v veliko vodovodno cev, bi jo bil gotovo razdejal. Možak, ki bi jih moral prenesti v Italijo, neki Italijan, katerega so najeli v Zurichu avstro-nemski agenti, je zapustil svoj nevarni kovček v kolodvorski garderobi v Lausannu.« In časopis je dodal: »V nekaj tednih ali nekaj mesecih bi bili ta zapuščeni kovček prodali na jpvni dražbi. Polagoma bi bila vanj pronicala vlaga in nekega lepega dne bi se bik) razletelo 36 bomb in bi morda bile zahtevale številne žrtve.« Kot so je spodobilo sem skušal dobiti v roke ene-f»a teh svinčnikov, kajti vedel sem, da se bedo moji predniki zanj zelo zanimali. To se mi je tudi-posrečil^ V Mini je šlo z nemške strani samo za plah poizkus. Čeprav je bila ta priprava zelo nevarna vendar ni bila tako popolna, da bi imela uspeh, na katerega ie sovražnik računal. , , , Šlo je pravzaprav bolj za torpedno napravo, kot so jo pozneje imenovali, kakor za svinčnik. To orodje je bilo konstruirano na isti način kakor svinčnik turinških steklarjev in pod čisto nedolžno obliko se je tudi tu skrivalo nevarno zločinsko orodje. Po dolgem in težavnem iskanju se mi je slednjič posrečilo, da sem v Nantesu dobil v roke nekaj teh svinčnikov. 9. poglavje. Kako smo našli »peklenske svinčnike?« Po zelo teiki Z je precej utrudila, so mi moji predstojniki pust, da se že dobn uradno brzo- Komaj sem dospel v N., sem ____ javko"odposlano iz ChantiUy-i«h naj se stavim na raz-polago kapetanu R...u. Se^ prohspijonaznega »n* ^Preklinjal sem svojo žalostno tok<>} odpeljal v dotlčno mesto, kjer so me Že čakali. (Dalje prih.} Ivo Grahor: Slovanska politika. Jugoslavija ni baš pripravljena na obrambo. Militarizem je, a ne urejen. Srbi, Hrvati in Slovenci hočejo eno državo, hočejo močno državo. Imamo pa le moderno državo v slabem pomenu besede, ki je vedno bolj podobna koloniji. &.. Srbi so napačno pojmovali državo. Motil jih je sen Velike Srbije, motilo jih je sovraštvo Hrvatov, ki ga je zarodila Avstrija, potem pa še stara navada zunanje pomoči in hipno zmagoslavje. Svetovna vojna je zahtevala od njih toliko žrtev, da so morali postati egoisti. Njihovi državniki so*entralisti in absolutisti. Vendar je 9rbski narod zelo napredoval, brez kričaštva o enem narodu in treh plemenih. Prve naloge so bile gospodarske in pridružila se je gospodarski obnovi še kulturna: združitev z avstroogrskimi Srbi, organizacija in obnova šolstva, kulturna vez s Hrvati in Slovenci. Srbska narodna zavest se je ojačila in postala celo ekspanzivna. Napak niso opazili do najnovejših neuspehov v zunanji politiki, ki jih opozarjajo, da bi morali živeti s Hrvati in Slovenci v iskrenem prijateljstvu. Hrvati so kakor vosek za dletce tujih vplivov. Zgodovina kraljev nam ne more pojasniti vseh grehov. Madžari so hrvaško plemstvo in inteligenco deloma asimilirali, drugo pa vrši verska razlika. Tako so Hrvati s svojim procentom Židov — moderen narodič. Tako je n. pr. njihova Dalmacija posebna deželica, Istra že oddaljena hči, sever pa narodno mlačen. Če pomislimo- kako brezbrižno so izgubili Istro in Beko, moramo res dvomiti o njihovi politični zrelosti. Pri njih je ostal prepad, kakor je obstojal prej med plemstvom in narodom, tako zdaj med mestom in vasjo. Slovenci se zelo trudimo, da bi s kulturnim delom nadomestili število. Naša dežela ima največ industrije — razmeroma in plačuje največ davka. To so tri lastnosti, ki pričajo za nas. In, ker smo na skrajnem tečaju Slovanstva, imamo pravico zahtevati, da nas ne upoštevajo samo sovražniti, temveč tudi naši bratje. Čehi so z nami zadovoljni, Hrvati in Srbi pa ne in tudi mi ne z njimi. Naša dolžnost je, da pogledamo kje in kdaj smo krivi mi in koliko drugi Jugoslovani. Opravičujemo se lahko, da še nismo svobodni, ker je ostala še polovica naše zemlje pod Italijo in Avstrijo. Jugoslovanska diplomacija nas ni mogla ubraniti niti kulturno. A naš poj m svobode bi bil slab, če bi jo nehali zahtevati. Koroško smo izgubili že deloma po lastni krivdi. Terorijalno šmo šibkejši kot pred vojno, ker nas sečejo meje. Politično pa se laije organiziramo — reorganiziramo. Tu pa smo mnogo grešili, grešimo in še bomo, do spoznanja, da bo v bodočnosti odločila prirodno-knlturna vez. Naše prosvetno delo mora premagati meje. Zato moramo sami voditi svoj proračun. Mi ne štafetno biti jugoslovanski centralisti in ne moremo biti absolutisti, ker potrebujemo svobode. Tuje sile, ki nas tlačijo gospodarsko in kulturno, poznamo. Naše gospodarstvo ni niti nacionalno. Zato nismo dorastli borbi »a popolno osvoboditev. V pr- vi vrsti bi nam morali pomagati Srbi in Hrvati s tem, da popolnoma priznajo slovenski narod. III. Kratek pregled slovanskega sveta zadošča, da opazimo velika naša nasprotja in neko sovraštvo. Resnica je, da tudi med Romani ni vse v redu, toda to ni naša zadeva. Slovansko ozemlje je raztrgano. Severni del je neprimerno večji od južnega, a tudi razdor je v njem večji. Naša zunanja vprašanja pa so vedno težja. Imamo dve izhodišči: 1. Ali nimamo dovolj velik vzrok, da vpo-števamo v prvi vrsti zunanje sovražnike? 2. Ali je nuša moč v slogi ob slovanskem ognjišču, torej v prirodnem življenju narodov? Jasno je, da nas prvo vprašanje vede k nasprotju s sedanjo tvropo. Na tej podlagi bi lahko uspeval slovanski imperija!izem, ki ga ni, čeprav si je laški general Bencivenga ustvaril celo strašilo. Dejansko se nobena slovanska država ne opira na zunanjepolitično slovansko skupnost, nobena ne vodi slovanske politike. Ali se motim? Mar ni prijateljstvo Češke z Jugoslavijo dokaz slovanske politike? Da; to je ostanek pokreta, ki je nastal v boju z Nemci. Stvoril je Malo antanto s slovanskim pečatom, a že v njej je izgubil slovanski značaj, ker je »usoda« Poljske spojena z Rumunijo. Pod vplivom svetovnega razvoja se pretvarjajo naše države iz navidezno narodnih v čisto >modeme«. Države sicer slone na narodu, a se razvijajo po zakonih kapitalističnega, svetovnega in državnega gospodarstva, ki ga ne vodi ljudstvo, temveč le gospodarski razred. Ta razred je internacionalen in po svojem bistvu antinacionalen — kolikor mu koristi. Slovani pod takim vodstvom ne eksistiramo. Prirodno življenje Slovanov se spreminja. Glavni vzrok je razvoj Rusije — velikega poljedelca Evrope. Imperializma pri poljedelcih ni, ali pa ga vsaj ne moremo primerjati z onim industrijskih in trgovskih ljud- 1 stev. Tudi Poljaki in južni Slovani smo v prvi ! vrsti poljedelci. V prvi vrsti pač. Kajti že i Čehi so ubrali novo gospodarsko pot, Sloven- j ci smo šli vzporedno in zapadna Poljska in vsi se s pospešenim razvojem industrije upiramo tuji gospodarski ofenzivi. Koliko lažje bi zmogli to nalogo, če bi delali skupno! Znano je, da je poljska industrija delala za ruski trg. Toda še je bila konkurenca dveh kmečkih narodov jačja kot vez modernega gospodarstva. Prva je premagala to razmerje Češkoslovaška, ki po svetovni vojni dviga svoj izvoz v Rusijo. Tu moramo pomisliti na majhno paralelo s slovensko industrijo, ki bi morala v Jugoslaviji napredovati. Gospodarsko razmerje slovanskih narodov bi bilo najresnejša vzajemnost. Zgodilo se je, da nismo postavili svojega načrta, temveč planili v veletok finančnega kapitala, ki bo kmalu odnesel zemljo in osnovo naših držav. Češka, ki je bila najbolj prikrojena zapadni Evropi, postaja del nemške gospodarske skupine. Pri nas je najboljši dokaz za brezglavo politiko zatiranje slovenske industrije in neuspežna nacionalizacija. Največji dogodek 20. stoletja pa je industri-jalizacija Rusije. Kdo sodeluje? Od Slovanov samo Čehi, češki inženirji in kvalificirano delavstvo, češki kredit. Osem let se že vrši reorganizacija slovanskega gospodarstva. Osem let hodi vsak svojo pot in se z malimi izjemami nismo srečali še nikjer. Ta leta pa so bila naša preizkusna doba. Države eo je preživele slabo, narodi — ljub- stvo, pa so Se v ti dobi naučili mnogo dobre-ga, ki mora zmagati nad slabim. Kulturni del slovanske skupnosti je ostal in se razvija v pokretu socijalne kulture, ki bo zatrla jedro imperijalizma. Občutili smo ta pokret in ga nismo razumeli. Zdaj ga potrebujemo. Nov slovanski pokret mora biti — pozitivizem. Politika slovanskih držav mora kriniti na skupno pot, ki jo lahko doseže v bližnji bodočnosti* 1 * Polemika o slovanski politiki se je raz- , vila samo med Čehi na inicijativo dr. Be-neša. j (Konec.) III. knjiž »na tombola Jugoslovenske matice. Jugoslovenska Matica razpisuje svojo III. književno tombolo, ki bo trajala od 4. februarja 1927 do 25. marca 1927. Tombolske tablice po 3 Din komad se pravkar razpošiljajo v razprodajo vsem šolskim vodstvom in vsem podružnicam Jugoslovenske Matice v Sloveniji, katere tudi tem potom prosimo, da takoj in intenzivno pričnejo z razprodajo. Vso našo javnost pa prosimo, da z nakupom tombolskih tablic podre to kulturno prireditev, katere iiati dobiček je namenjen ciljem Jugoslovenske Matice. Žrebanje se vrši na sledeči na- čin: V petek, dne 4. februarja 1927 se potegneta prvi dve številki, ki se priobčita potem v soboto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko tablico v zaprti kuverti na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani, šelenburgova ulica 7-II, ki mu dobitek takoj odpremi na naznačeni naslov. Naslednji petek, dne 11. februarja 1927 se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh slovenskih dnevnikih in vsi Oni, ki so sedaj izmed treh 2&deli dve številki v eni vrsti, po- šljejo tombolske tablice v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse a m b e. V petek, dne 18. februarja 1927 se vleče četrta številka. Na vrsto pridejo dobitki t e r -nas tremi številkami v eni vrsti. Postopek je isti kakor zgoraj. V petek, 25. februarja 1927 se vleče peta številka. Na vrsto pridejo še event. preostali dobitki terna s tremi številkami v eni vrsti in dobitki kvaterna s štirimi številkami v eni vrsti. V petek, dne 4. marca 1927 se vleče šesta številka. Na vrsto pridejo še event. preostali dobitki kvaterna s štirimi številkami v eni vrsti in činkvine s petimi številkami v eni vrsti. V petek, dne 11. marca 1927 se vleče sedma številka. S to številko bodo gotovo izčrpani vsi č i n k v i n i. Postopek za sprejem dobitkov je vedno isti. V petek, dne 18. marca se vlečejo od osme do petnajste' številke. Možno je, da bo tu zadeta že prva tombola. V petek, dne 25. marca 1927 se potegne šestnajsta številka ter bodo skoro gotovo zadete s to številko tudi vse tombole. Vse dobitke odpošlje Jugioslovenska Matica po pošti brezplačno na naslov onega, ki je dobitek zadel. Dobitki »o sledeči: 150 amb po 6 knjig: a) Ivan Cankar, Zbrani spisi I. zvezek, b) Alojzij Gradnik, De Pro-fundis. c) Pavel Golia, Triglavska bajka, č) Puškin-Prijatelj, Kapetanova hči. d) Igo Gruden, Miška osedlana, e) Anton Debeljak, Moderna francoska lirika. 120 tern po 10 knjig: a) vseh šest knjig kakor pri ambi, poleg tega še: b) Henrik Sienkiewicz, Z ognjem in mečem, c) Ivan Cankar, Obiski, č) Fran Erjavec, Izbrani spisi. d) Petronij-Glonar, Pojedina pri Trimal-hijonu. 80 kvatern po štirinajst knjig: a) vseh deset knjig kakor pri ambi in terni, poleg tega še: b) Fran Finžgar, Zbrani spisi V. zvezek. c) Josip Jurčič, Zbrani spisi III. zvezek, č) Fr. Milčinski, Drobiž, d) Gaspari-Košir, Gor čez izaro. 50 činkvinov po sedemnajst knjig: a) vseh štirinajst knjig kakor pri ambi, terni in kva-terni, poleg tega še: b) Ivan Tavčar, Zbrani spisi IV. zvezek, c) R. L. Stevenson, Otok zakladov. č) Alojzij Gradnik, Srbske narodne pesmi. 5 tombol: 1. tombola: vsi letniki Ljubljanskega zvona. I—XLVI. 2. tombola: vse zgoraj navedene knjige in prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 1200. 8. tombola: vse zgoraj navedene knjige in prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 1000. 4. tombola: vse zgoraj navedene knjige in prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 800. 5. tombola: vse zgoraj navedene knjige in prosta izbera slovenskih knjig do zneska Din 600. Poleg tega še 100 dobitkov mladinskih knjig za šole v Sloveniji. Tablice za to tombolo ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Rojaki, sezite po njih in si osnujte, odnosno pomnožite domačo knjižnico. Ljubljana, Meseca decembra 1926. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek -ob 20. uri. Sobota, 18. dec.: ob 16. uri »Slaba vest«. Dijaška predstava pri zniž. cenah. — lav. Nedelja, 19. dec.: ob 20. urri »Triglavska Ibaj-kac. — Izven. Ponedeljek, 20. dec.: zaprto. Torek, 21. dec.: »Skopuh«. — Red B. Sreda, 22. dec.: »Kovarstvo in ljubezen•? — Red E. Četrtek, 23. dec.: »Macbeth-r. — Red C. Opera. Začetek ob pol 20. Sobota, 18. dec.: »Figaro«. — Red E. Nedelja, 19. dec.: ob 15. uri >Man«n«. — Ljudska predstava pri anii. cenah. Izv. Ponededjek, 20. dec.: zaprto. Torek, 21. dec.: »Othelioc. — Red D. Karrt C&pek: [Pismo iz Italije. Siena, Orvieto. Siecaa, to je neobičajno milo, malo mestece, seda na treh holmcih ta se smehlja, mu teče po hrbtu mlačni dež ali če sije solace; fona par kosov slavnih ‘spomenikov, a je afimo ljubezniv, »tar spomenik. Sama dobra, modra gotika iz opeke, le s par grozdi zgodnje renesanse; toda to ni napihnjena, bojna gotika, niti trdnjavska trda, nezmag-ljiva renesansa kakega ipalaaszo Stozzi; vse je nekako intimno, ve&elejSe, ličnejše, kot drugje. Pravzaprav sem potoval v Sieno zaradi Duccia da Buoninsegna, sienskega Giotta; a čudno, mirni in ugodno monumentalni Giotto bi pravzaprav bolje spadal v Sieno, kot naturalne jši in treznejši Duccio. Najlepše je, ee .potopili ,po ulicah, kd begajo doli in gori, kot razpeljana drsnica, in zreli v progo modrega neba med rdečimi obzidji starih hiš in v zelene valove toskanskih holmov, ki se razprostirajo vsenaokoli. Pravzaprav’ jo Toskana zelo podobna lepi ikrajiiid na češkemsamo, da mesto krompirja tu raste trta in da je vsak vršiček lepo okronan s kakim mnogostolpnim 'mestom ali btariin trdnjavskim gradom. Od tod, iz Siene, je bil Enej Silvij Piccolomini, ki je imel svoj čas opraviti z Jurijem PodŽbradskim dn postal pozneje papež; v stolnici je knjižnica, kjer je Pinturicchio naslikal njegova dejanja; blaženi sienski zrak je ohranil te freske .v taki svežosti, kakor bi bil stani Pinturicchio včeraj dodelal zadnjo pestro arabesko pni oknu. Potem je gotski magistrat, v notranjščini vezen s freskami od glave do petfi, in stolnica 6 fasado, ki je že močno preokrašena in s celim zgrafitnim tlakom, in krasen, velikanski trg, in Fonte Gaja, an Lorenzettijev »Mir«, in cela vrsta utešiniih, ljubeanjivih stvari; vse to in že več imajo tu. A vse to ni nič proti Orvietu. Orvieto je še manjše mesto, in povrh se je vsedlo na sedež nekakega skalnega stola, ki je popolnoma navpično zlezel iz zemlje v precejšnjo višino. Povzpeti se je treba po serpentini, ■kar bi si gotovo premislil tudi najbojevitejfii sovražnik tega nepremagljivega mesta, ali pa z žično želeanico, kjer se vam bo gotovo v glavi zvrtelo. Končno je človek zgoraj, v 'višini kakih 1500 let, nikakor ne metrov; kajti Orvieto je grozno staro mesto, vse iz neometanih kvadratov, vse iz golih kameni-tih kook Editno olepšavo so si dovolili Orvie-čani, to je stolnica. Nikakor se me sioer ne dojema to kamenito čipkaretvo in vezenje, v kar so stari Italijani spremenili gotiko, a v notranjščini je eno kapelo poslikal Luca Signaredli, čuden lin velik slikar, obseden z vizijo ljudskih teles. Ni mu zadostovala poslednja sodba b celim splavom krasno modeliranih muskulatur; povrh je še vso kapelo zarobil z medaljoni, ki »o kot ilustra- cije k Dantejevemu peklu, vse je prepletel z arabeskami, ki so zopet girlande iz samih Ijudsfloih teles v majčudnejšdh legah in kretnjah. Izgleda, kot da se sploh nd mogel nasititi gibajočega se ljudiskega telesa; pijan in pri tem čudovito jasen, strastno raisbradan in zopet celo nasilno natančen: to je slikar, zaradi katerega se splača, odreči se navadnemu italijanskemu potovanju in stopiti na Orviietsko skalo. Povrh dobite 6e dve veliki kapeli, ki Bta dosLovno nastlani e freskami iz dobrega quattroeenta. Ko bi vedeli moji znanci, kakšno veseJje sem napravil •orvietskim dečkom, ko sem jfon razdal češke poštne znamke, bi mi bili gotovo pogostejše pisali. Takoj so me dečku Obkolili in hiteli franoobolli esteri; dal sem jim, kar sem imel, in tu so dihnili z navdušeno radostjo: »Cecoslovacchia!c Ko sem svoj čas zbiral znamke, bi bil s takim radostnim vzdihom sprejel znamke z Afganistana a>li z Bolivije; za orvieteko dečad je naša domovina zelo eksotična. In ko ravno govorim o daljnih deželah, tedaj, v Orvietu sem prvič na svojem potovanju srečal žensko v resnici očarljive lepote. Bila je mlada Japonka. Nikdar si ne bi bil mislil, da morejo biti zaponke tako krasite. Gledala je Signorellija, jaz pa sem opazoval SignoreUija in njo. Ona je odšla in Signorelli je ostal. Veličasten slikar je; a nikdar bi ne verjel, da morejo biti Japonke take popolno očarljiv«. Sreda, 22. dec.: »Cosi fan tutte«. Premijera. — Red A. Četrtek, 28. dec.: zaprto. Danes popoldne ob 16. je v ljubljanski drami dijaška predstava pri znatno znižanih ceinah. Vprizord se Anzengruberjeva narodna dijaštvo, pa tudi vse ostalo občinstvo. V nedeljo, dne 19. t. m. »e vršita dve predstavi in sicer se poje popoldne ob 16. uri Massenetova večno lepa opera »Mauom, ki se odlikuje po izredno lepi, glasbi in po prelepih arijah. Glavni vlogi pojeta ga. Lov-šetova in g. Banovec. Drama pa vprj&ori zvečer kot izven predstavo G-olievo pravljično igro »Triglavsko bajko«, ki je posebno namenjena še naši mladiiii. Za popoldansko operno predstavo veljajo isnižane cene. Mozart: »Cosi fan tutte«. V sredo, dne 22. t. m. je v ljubljanski operi premijera Mauu-tove klasične opere »Cosi lan tutte«. Ta opera, ki je v zadnjih časih na repertoarju vseh velikih gledališč, spada med najboljša Mozartova dela. Teikst je napisal gnani Mozartov libretist Lorenzo da Pon te. Opera ima dvoje dejanj in vsako dejanje ima šest sprememb. Prvo njeno izvajanje je 'bilo leta 1790 na Dunaju. Dejanje »e vrši v okolici Neapla. Vloge so sledeče razdeljene in zasedene: Sestrici Fiordiligi in- Dorabolla pojeta ga. Lovšetova in gdč. Thalerjeva. Njuno strežnico Despino ga. Poličeva, oficirja Fernanda g. Banovec, Viljema g. Mitrovič in o&abneia Alfonza g. Betetto. Opero je naštudiral In jo dirigira operni ravnatelj g. Mirko Polič. Vsebino opere priobčimo v prihodnji številki. Naši koncerti zadnje dobe kažejo qno&ao tendenco k Instrumentalni reprodukciji. Zato pozdravljamo smotreni koncertni spored orkestralnega društva Glasbene Matice na pondeljkovem koncertu dne 20. t. m., ki nas povede zopet korak naprej v spoznavanju svetovne glasbene literature. Kdor omalovažuje take koncerte, kaže le, da ne zna ceniti velikega pomena instrumentalne glasbe za splošni napredek glasbene umetnosti. Tri Ruse izvaja orkester Olasfcene Matice na svojem koncertu dine 20. t. m.: Glinka, ustanovitelj ruske nacijonalne glasbe, Bopo-ddn, član novoruske šoie »Novotarjev«; in Stravinski, najmodernejši sodobnik- J/ečer nam prinese krasen podučen pregled raevoja ruske instrumentalne glasbe. Ne zamudite izredne prilike, slišati 4e tri velikane ruske glasbene umetnosti. V ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. url t veliki dvorani hotela »Union« VELIKI KONCERT ^ GLASBENE MATICE. Na sporedu je Borodin, Stravinski, Honegger in Glinka. — Dirigirata E. Adamič in L. M. Škerjanc. PRIMORJE. Preiskava v Lasišču t Istri. V torek zvečer od 9. ure do polnoči so se vršile hišne preiskave v velikem obsegu v La* nišču v Istri. Preiskave so se vršile na stanovanjih vseh odbornikov tamošnje hranilnice in posojilnice. Vodil jih je sam ka rabine rski poročnik iz Buzeta. Kot vzrok je navedel dejstvo, da so ee nekateri izmed odbornikov udeležili zadružnega tečaja v Testu, češ, da jota tečaj političen in da je namenjen slovanski propagandi. Radi popolnosti naj bo omenjeno, da se je tečaj otvoril s privolenjem pristojnih oblasti in da je imel ob otvoritvi celo nagovor zastopnik državne osrednje zadružne organizacije, Pnebr-skali so stanovanje pri Joži, Ivu in Jako-bu Gerbcu, pri Josi Bardih in Ivanu Sa-jini. Odnesli so nekaj knjig in piše«, ki so jih nato zopet vrnili. 2e ob otvoritvi tečaja, se je zgodil še hujši slučaj v Tr-šanu v Istri. Fašisti iz Lahinja so izvedeli, da se namerava eden domačinov udeležiti tečaja. Žugali so mu, da mu bodo zažgali hišo, ako se bo le podal v Trst Grožnja je bila tem hujša, ker je bila izrečena v onih dneh, ko -se preganjali na Labinščini slovenske duhovnike. Pravica za Slovane ped Italijo. Poznan je že slučaj višjega kanalskega župana Angelija, ki je bil kaznovan na več mesecev ječe, ker je dal prepleskati zid svoje hiše, na katero so bili nekateri zlikovci narisali Mussolinijevo glavo. R5č manj značilen je sledeči slučaj iz Voger-skega pri Gorici. Dva miličnika sta Iz neznanega vzroka ustrelila v vrat nekoga domačina, ki se ima zahvaliti le golemu slučaju, da je odnesel življenje, daai mu je krogla prodrla goltanec. Človek bo pričakoval, da bosta miličarja, ki sta po nepotrebnem rabila orožje, zprta in kaznovana, toda v Italiji je stvar drugaŽha. Miličnika sta se samo prijavila pri orožnikih, ki pa so ju po zaslišanju kar sami izpustili, tako da je sploh odpadlo vsako nadaljnje postopanje proti njima. Ogorčenje proti takemu početju je med prebivalstvom seveda veliko. Poravnajte naročnino i Dnevne vesti. 2A NASE TELEFONSKE NAROČNIKE. V srečni Ameriki se je pripetilo tole: □. Anderson iz Newyorka je bil v pozni nočni uri klican k telefonu. G. Anderson je hitel k telefonu in izvedel, da je dala gospodična napačno zvezo. S kletvijo se je vlegel nazaj v posteljo. Ni pa poteklo še deset minut in zopet ga je klical telefon. In zopet je bil napačno zvezan. Razburjen se vrne v spalnico in v svoji razburjenosti je pregledal neko stopnico, in si zlomil nogo. Kmalu nato pa je umrl, zadet od srčne kapi. . Andersonova vdova je nato vložila tožbo proti • njujorški telefonski družbi za odškodnino v višini 75.000 dolarjev, ker da je samo telefonska družba z napačnimi zvezami po-vztoiila smrt njenega moža. Priložila je zdravniška izpričevala, ki v polni meri potrjujejo njene navedbe. Po mnenju njujorških juristov bo vdova tožbo dobila. ' Toda seveda le v srečni Ameriki. - Zakaj bojimo se, da bi bila pri nas poštna uprava kmalu brez denarja, če bi smeli ljudje tožiti za napačne zveze. — Predsedniki glavnih volilnih odborov. »Uradni list« ,objavlja seznam predsednikov glavaih volilnih odborov za oblastno-skup-ičinske volitve. Predsednike je imenovalo upravno sodiieč v Celju. Imenovani so v ljubljanski oblasti: za mesto Ljulbljano Peter Keršič, podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani; za srez Brežice dr. Vojteh Hočevar, okrajni sodnik in sodni predstojnik v Brežicah,; za srez Črnomelj dr. Friderik Fabiani,' sodni predstojnik v Črnomlju; za srez Kamnik Ivan Hutter, dež. sod. svetnik v Kamniku; za Kasta v Ivan Rajčič, dež. sod. svetnik v Kastvu, za srez Kočevje Jakob Jerman, sodni predstojnik v Kočevju; za srez Kranj Jurij Gregorc, dež. sod. svetnik v Kranju; za Krško dr. Jakob Jan, dež. sod. Svet. v Krškem; za Laško dr. Arnold Pernat, dež. sod. svetnik v Laškem; za Litijo Alojzij Žigon, sodni predstojnik v Litiji; za Ljubljano-okolico Anton Mladič, viž. dež. sod. svetnik v Ljubljani; za Logatec Kajetan Pre-inerstedn, sodni predstojnik v Logatcu; aa Novo mesto dr. Jurij Polemšek, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu; za Radovljico dr. Rupert Celestina, drž. sod. svetnik v Radovljici. — V mariborski oblasti: za mesto Celje dr. Josip Kotnik, predsednik okrožn. sodišča v Celju, za Celje-okolico dr. Friderik Bračič, vi& sod. svetoik v Celju; za Dol. Lendavo dr. Rihard Tomšič, sodni predstojnik v Dol. Lendavi; za Dravograd dr. Blaž Reichmanu, sod. predstojnik v Prevaljah; za Gornji Grad dr. Andrej Novak, dež. sod. svetnik v Gor. Gradu; za Konjice Gvi-don Mihelič, dež. sod. svetnik v Konjicah; aa Ljrtomer dr. Slavko Sumenjak, sodni predstojnik v Ljutomeru, za-mesto Maribor Josip Stergar, višji sod. - svetnik v Mariboru, za Maribor-levi breg dr. Fran Peitler, višji ood. svetnik v Mariboru; za Maribor-desni breg Janko Guzelj, višji sodni svetnik v Mariboru, za Mursko Soboto dr. Franc Ziber, predsednik okrožn. sodišča v Murski Soboti, za Ptuj dr. Anton Skubec, dež. sod. Bvetnik v Ptuju, laSlovenjgradec Ivan Romold, dež. sod. »vet. v Slovenjgradcu in za Šmarje dr. Josip Sa- ' Sel, sodni predstojnik v Šmarju pri Jelšah. . — III. kongres pravnikov. Kmalu po ljubljanskem kongresu se je v javnosti zlasti v pravniških krogih mttogo razpravljalo o mestu prihodnjega kongresa in se je poleg Skoplja, Splita in drugih krajev imenovalo zlasti Sarajevo kot aajpripravnejše mesto. Stalni odbor kongresa bo imel takoj po praznikih sejo, na kateri se bo ustanovil kraj zborovanja, obenem pa se bodo določili tudi predmeti,' o katerih se bo na kongresu re-ferirato. Zato se člani društva »Pravnika« poživljajo, da naznanijo podpisanemu odboru najkasneje do 80. decembra predloge glede referatov in jih na kratko utemeljijo. — Odbor drufttva »Pravnika«. — Koferenca »Zveee jugoslovanskih mest« preložena. Predkonlerenca »Zveze jugodlo-venakih mest, ki bi se imela vršiti v nedeljo, je preložena na dne 30. januarja — Redakcija železniških uradnikov v Sarajevu. Sarajevska direkcija državnih železr pic je pričela z redukcijo uradnikov, ki v predpisanem roku niso položili strokovnega izpita. Takih Uradnikov je pri sarajevski direkciji okoli 40. — Izplačilo štipendij na nmvew»h. V ministrstvu prosvete je podpisana odredba, glasom katere se imajo izplačati na vseh univerzah dijaške štipendije za mesec oktober, november in december. — Pravilnik o inozemskih delavcih. Z ministrstvu za socijalno politiko je izdelan pravilnik o' 'zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi. Po določbah pravilnika je dovoljena zaposlitev inozemskih delavcem samo pod pogojem, da ugotovi posebna komisija ministrstva za socijalno politiko, da so ti delavci strokovno res kvalificirani in da •v dotočnih strokah ni na razpolago domačih načrt o srednjih Šolah. Posebna komisija ministrstva prosvete pod predsedstvom pomočnika ministra je novi zakonski načrt o srednjih šolah detomtivno re-digirala. Do večjih izprememb ni prišlo. Zakonski načrt je predložen ministru v P™" pla. V kratkem bo imenovana komisija, ki bo promčila novi zakonski načrt o univerzah. V komisijo bodo poklicani zastopniki vseh univerz v naši državi. Uniforme sa finančno stražo. Finančno ministrstvo je odobrijo večji kredit za nabavo 7000 letnih uniform za organe finančne - -straže. — Za intenziticiramje trgovskih ave* a. Bra-šlijo. Meseca marca prihodnjega leta pride v Jugoslavijo predsednik Ibrniljskega instituta za produkcijo in eksport kave. Mudil ae bo^E*1 nas kakih d«et dni. ter namerava poseti« vsa večja mesta is na v etati vtike z našimi trgovci. Njegova misija je da uvede in razširi trgovske zveze med Brazilijo dn našo državo. — Tranzit opija preko Soluna. Grška vlada je obvestila našo vlado, da je dovoljen tranzit opija skozi našo svobodno cono v Solunu samo onim .trgovcem, ki predlože pravočasno dovoljenje aa izvoz blaga, izkaz o izvoru blaga in dovoljenje za uvoz v namembno državo. S tem je priznala grška vlada našim trgovcem v Južni Srbiji veliko ugodnost. — Za slepce je darovala neznana dobrotnica znesek 100 Dim. Denar hrani uprava »Narodnega Dnevnika«. — Vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Anketni odbor, ki je bil izvoljen na izrednem občnem zboru krajevnega odbora Udruženja Vojnih Invalidov v Ljubljani dne 28. nov. 1.1. ter bil polnomočno pooblaščen izvršiti ponovno revizijo o poslovanju bivših funkcijonarjev krajevnega odbora, prinaša vojnim žrtvam mesto božičnice sledeče poročilo: Sedemčlanski anketni odbor je dne 14. 12. 1926 svojo nalogo dovršil in predal knjige s poročilom deželnemu sodišču. Ugotovil je znatni primanjkljaj društvenega premoženja v škodo vsem članom. Pripomnimo, da je anketni odbor pri izvrševanju svoje naloge naletel na razne težke odpore od strani Oblastnega odbora, ki mu ni hotel izročiti potrebnih pripomočkov v svrho natančne revizije sosebno ne vpogled hranilnih knjižic. Posebno odklonilno je nastopal predsednik Oblastnega odbora sam, kateremu bi maralo biti kot nadzorstveni oblasti na tem največ ležeče, da se ta neljulba afera natančno in čim prej razčisti ter dožene krivce. Kaj je vzrok, da je Obl. odbor oviral naše delo, nam žalibog ni znano. Kljub temu je pa ank. odbor dognal znatno višji primanjkljaj, kakor pa revizija Oblastnega odbora. Člani naj bodo uverjeni, da je ank. odbor svojo sicer težko nalogo v polni meri dovršil, ter postopal popolnoma objektivno in nepristransko Številčno poročilo o primanjkljaju društvene imovine bo podal ank. odbor na prihodnjem izrednem obč. zboru, ki se ima v kratkem izvršiti. Tedaj naj se vse članstvo tega zborovanja polnoštevilno udeleži, ker bo poročilo važno za vse in se bode tedaj izvolil nov odbor, ki bode užival zaupanje članstva in celokupne javnosti. — Za anketni odbor: Predsednik Franc Kru-šič, 90% invalid; tajnik Vinko Hrovat 50% invalid. Popolna razprodaja tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške In otroč|e komekclje, dežnih plaščev, klobukov itd. so vrši pri tvrdki O. BernatoviC, Ljubljana« Mestni trg štev. S. Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vežo. Prodaja se pod nakupno ceno. IG) Senzacija! Damski plašči . . od Din 350 naprej Damski plašči s kožuhovino ... od Din 410 naprej Moški raglani . . od Din 700 naprej Gričar & Mejač Samo Šelenburgova ulica 8 — Iz poštne službe. Za pisarja 8. skupine pri poStni direkciji v Ljubljani je imenovana pripravnica Jožica Zavratnik. — Iz poštne službe. Poštni uradnik Janko Alič je premeščen od pošte Toplice pri Novem mestu k pošti Beograd 2. — Mednarodna železniška konferenca v Rimu. Mednarodna železniška konferenca v Rimu je trajala od 1. do 10. decembra. Ker ni prišlo do definitivnih rešitev vprašanj, ki so bila predmet diskusij, se bo konferenca nadaljevala prihodnje leto na Dunaju ali pa v BudimpeSli. — Reisulema toži sarajevsko >Slobodo<. Spričo napadov radi njegovega govora, ki ga je imel za 1. decembra v džamiji, je izjavil Reis ulema, da je njegov govor v listih netočno reproduciran ter da bo vložil zoper sarajevsko »Slobodo« radi komentarja, ki ga je priobčila k njegovemu govoru, tožbo. — Delavci prevzeli pasivno podjetje. Iz Linča poročajo: Tovarna železa G. Braun & S6hne v ViScklabrucku je morala prenehati vsled pomanjkanja odjemalcev z obratovanjem ter ie odpovedala vsem uslužbencem službo. Delavci pa so se obrnili na lastnika s prošnjo, da jih dovoli voditi obrat dalje v njihovi lastni režiji.. Lastniki so pristali na to, da prevzame delavstvo tovarno provizorično za tri mesece. — Pilsudski in ostrovidec. Že dalje časa vzbuja na Poljskem veliko pozornost bistro-videc, inženjer Qsevecky, ki je bil preje bančni ravnatelj v Moskvi, sedaj pa Živi kot privatjč v Varšavi. Inženjer Qsevecky je podal tekom časa, odkar živi v Varšavi, že ne-broj dokazov, da je prav ekscepcionelen bi-strovidec — vsaj tako zatrjujejo poljski časopisi. Te dni ga je hotel preizkusiti, kot poročajo, sam poljski ministrski predsednik maršal Pilsudski. V to svrho je napisal pred pričami v svoji pisarni par besed ter kuvertlral. General Losuovsky je ostro vidcu pismo predložil ter ga pozval, naj pove vse-bno. Osevetcky je držal pismo nekoliko časa v roki, »ato je pa napisal na listič papirja: »E 2 — E 4, -r E 7 — E 5«. To je bila formula za otvoritev klasične Šahovske partije, ki jo je bil. prepisal Pilsudski, ki je sam navdušen šahist, iz nekega šahovskega lista. Adjutant poljskega ministrskega predsednika, ki je poznal vsebino pisma, se je silno začudil, zakaj ostrovidec je vsebino natančno recitiral. Inženjer Qsstrovecky je dejal dalje: Ne poznam sicer človeka, ki je to formulo napisal, toda lahko ga natančno opišem.« Nato je opisal maržala Pilsudskega minu-ciozno, pravtako pa tudi mobilije njegovega biroja, v katerem je Pilsudski lormule napisal. O zadevi je bil sestavljen izvedeniški izvid, ki bo v kratkem objavljen. Tako poročajo..-. ■ — Ludendorf aopet idrav. Iz Monakovega poročajo: General Ludendorf je operacijo srečno prestal ter je sedaj zopet popolnoma zdrav. — 26 stopinj mraza. V jugozahodnih krajih Zedinjenih držav se je pojavil te dni silen mraz. Toplomer kaže do 26 stopinj pod ničlo. V iKavzasu je poginilo vsled mraza mnogo živine. Tudi trije ljudje so zmrznili. — Napad na naše dijake na Reki. Naši srednješolci, ki stanujejo na Reki, nosijo kot \1si drugi naši srednješolci predpisane če-picn. Doslej jim radi tega ni delal nihče ne-prilik, .tem manj, ker nosijo tudi naši železničarji svoje čepice in uniformo. V sredo pa so bili naši dijaki na Reki od Italijanov 'insultirani. Pritožili so se na prefekturi. Tam so jim sporočili, Vri”*: Danes dne 18. t. m. se pr^vaja ob 14 ur za šolsko mladino m dijaStvo ob cenah z vstopnino 2 Din na vsehsedeith nrpkraeni potopisni kulturni vedefilm o po tovanju okoli sveta. V nedeljo dne 19. t. m. ee predvaja film o potovanju ®ve.*a &iršo publiko pri predstavah ob 9.1o in ob 11. uri dopoldne. Ker je Wm zelo poučen in zanimiv za vsakogar, pričakujemo aopet več M obisk Z ozirom na veliko zanimanje občinstva za kulturne prireditve ZKD smo nreskrbeli, da se v bodoče vsak naval publike pri dohodih v dvorano prepreči. Na vseh vstopnicah 90 odslej sedeži in prostori 4oSno označeni. Občinstvo naj si odslej boljše sedeže zasigura s pravočasnim nakupom vstopnic v predprodaji. Dobe se pri blagajn 1— Mestna ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 5. januarja 1927 koledovanje v Narodnem domu. Kakor čuje-mo se nam obeta prav lep večer. 1_ planinski ples se vrši kakor običajno tudi prihodnje leto v torek pred Svečnico dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. — Slovensko planinsko društvo prosi ljubljanska društva in udružsnja, da po možnosti ta dan omejijo svoje prireditve. Čisti dobiček te prireditve je za kritje stroškov pri zgradbi Doma na Krvavcu. 1— G renti j trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo- da so trgovine v nedeljo pred Božičem t. j. 19. decembra t. 1. cel dan odprte. — Načelstvo. (128) 1_ Policijski drobiž. Aretiran je bil železniški uradnik J. radi velike denarne poneverbe. Dalje je bila aretirana še neka vlačuga. Policija beleži eno manjšo tavino in eno poneverbo, tri slučaje kaljenja nočnega miru, dva prestopka pasjega kontumaca in 13 cestnih porodil. — Neznano kam je izginila s’už-kinja R°zi Tratnikova, ki je v službi na Kongresnem trgu št. 13. Domneva se, da je radi nesrečne ljubezni šla prostovoljno v smTt. GLAS IZ OBČINSTVA. V03 generalni štab tajništva SDS so volili v ljubljanski aeroklub. Ne vemo, če je koristno stvari, da se je na tako očividen način favorizirala ena izmed političnih strank. Radovedni smo, kdo je zagrešil to netaktnost. Ali naj bi se upoštevale vse politične stranke enakomerno, ali pa nobena. Ta glas iz občinstva dajemo v razmišljanje merodajnim gospodom. Do božiča znižane cene! Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izbiri J. MAČEK, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 12. Šport. Športni pregled. Nogomet. Dunajski Rapid gre v Egipt in sicer se je odpeljal 16. t. m. iz Trsta v Aleksandrijo, kjer igra pTVo igro. Naslednje tekme se vrše 25. in 26. t. m. ter 1., 2. in 6. Januarja 1927 proti doslej še neznanim nasprotnikom. Vrnejo se čez Palestino in Malto. — V Amsterdamu 'se je osnoval odbor, ki razpolaga s kapitalom 50.000 hol. gold. ter hoče uvesti profesionalizem v nogometu. V Rugby-mfttchu ki se vrši -vsatoo leto mM moštvoma univers Cambridge in Oxford, je zmagalo letos moštvo Cambridge s 30 : 5 točkami. ■Plavanje. Doslej nedoseženi rekordi Arne rikauca J- Weissmiillerja so v nevarnosti. Svea Arne Borg je namreč' že skoraj vse VVeissmullerjeve rekorde v prostem plavanju na Srednje daljavo potolkel. Sedaj se je spravil še nad domeno .svojega tekmeca na sprinter-rekorde. Tako je pred pnr dnevi, eicer v treningu, preplaval 100 m v 58.5 sek.! Težka atletika. 74.6 kg težki Dunajčan Fr. Pumm je potegnil z desnico 82.5 kg in ustvaril s tem v svoji kategoriji nov svetovni rekord. (Lahka atletika. Norveški prvak v skoku e palico, Charles Hoff, 'je tožil amerikanski lahkoatletski savez na odškodnino 5?0/00 dolarjev, ker mu je eave« .prepovedal start v Ameriki. Sodišče pa o tožbi sploh ni razpravljalo, ampak se je izjavilo inkompetent-nim. S tem so se optimistične samje HoJfa o .bogastvu razblinile v nič. Pri prolesijnnalnih rokoborbah v Hamburgu je premagal Monakovčan Hans Schwarz svetovnega prvaka Westergaarda - Schmidta. Dosedaj so v tej izborni konkurenci samo še 3 borci nepremagani: Hans Sch\varz, Rus Ratko Petrovič in Estonec Jaago. Znani dunajski orjak Steinbach je bil dvakrat premagan in je izstopil iz tekme Velikanski sabljaški turnir na Dunaju se bo vršil dne 9., 10. in 11. februarja 1927 na fost cav. Franceschinija, ki poučuje že 30 let pri A. S. C. italijansko borenje. Povabljeni so vsi najboljši sabljači sveta, od katerih so evropski prvaki že prijavili svojo udeležbo, teko da bo ta turnir, kar se tiče števila in kvalitete borcev, največja svetovna prireditev. NAŠA TEHNIKA. V javnosti skoro neopažen, se je vršil V Ljubljani dne 12. in 13. t. m. kongres vseh tehnikov naše države. Kongres je imel nalogo, izdelati načrt in sestaviti predloge glede enotnega ustroja tehnik v državi. Naša javnost la prerada. pozablja, da ta vprašanja niso samo interna akademična, ampak se tičejo tudi nje, zakaj ravno tehnika je v najožjih stikih z gospodarstvom in ni vse eno kakšno kvaliteto delavcev ona vzgoji. Da se naša javnost za to premalo briga, je kriva naša politična razdrapanost, krivi pa so v veliki . meri akademiki sami. Na kongresu se je zopet ponovila ona stara pesem: >,Imamo preveč tehnik, zadostovala bi samo ena, ki naj bi imela posamezne od.-delke v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, da se tako zadovolji narodni šovinizem.« S takim načinom in s tako motivacijo so se pri nas reševala mnoga vprašanja čisto ekonomskega značaja, ki niso determinirana po raznih nacionalnih vprašanjih, temveč stoje po večini izven njih. Rezultat takega reševanja vidimo in čutimo sami v ekonomski krizi. Pa tudi s čisto slovnskega stališča moramo tak način reševanja odklanjati, ker smo politično slabi in ne bi prišli na svoj račun. Vprašanje naših tehnik se mora reševati iz drugih vidikov. Nemške tehnike so brez dvoma med prvimi na svetu, razvile so se pa šele v zadnjih desetletjih, skupno z razvojem nemške gospodarske moči. Dočim je bil še pred 50. leti v Nemčiji cenjen le angleški inženir, pošilja danes Nemčija izborne moči v svet. Takoj vidimo tu, da je tehnika v ozki zvezi z vprašanjem razvoja gospodarstva in s tega stališča mora akademska mladina, roko v roki z merodajnimi faktorji, zbirati materijal in dokazati potrebo obstoja naše tehnike v tem obsegju, kot jo imamo danes, da bi enkrat za vselej prenehale govorice o ukinitvi ljubljanske tehnike. Slovenija je že danes najbolj industrijska pokrajina v naši državi in ima najlepše izgle-de za bodoči razvoj. Sedanji zastoj je stvor-jen na umeten način, neugodna zapadna meja, ki je nas odrezala od morja, dalje nevarnost novih vojnih zapletljajev, notranje politične gospodarske razmere itd. so glavne zapreke našemu gospodarskemu razvoju. Ko bodo te ■ovire odpadle, bo podana s tem široka pot k razvoju in napredku. Slovenija ima v svoji sredini največji premogokop v državi, narava ji je dala ogromne vodne sile, ki so večinoma še neizrabljene. Reka Drava je bila celo v bivši Avstriji najjačja reka po vodnih silah in obstojali so projekti za preskrbljevanje Dunaja in Gradca z električno energijo iz Drave. Leži v ugodni legi, ima dobre komunikacije, skratka ima najlepše perspektive za gospodarski razvoj in s tem bi bil zasiguran tudi razvoj ljubljanski tehniki. Je pa še drugi razlog, ki govori za našo tehniko, o katerem moramo govoriti sine ira et studio. Slovenija je direktna sosedinja Nemcev in Italijanov. Nemci so imeli močan vpliv na naš kulturni razv.oj in imeli ga bodo tudi v bodoče. Glede organizacije in sistematičnega dela k napredku so oni pravi mojstri in ni nam treba biti sram takih učiteljev. Slovenci so pokazali praktično, da so se precej naučili pri Nemcih, zakaj s smotrenim delom so povzdignili domače gospodarstvo in ga v veliki meri tudi osamosvojili. Zadnja leta se je razmerje nekoliko spremenilo in treba bo zopet sistematično nadaljevati pot, ki smo jo šli pred vojno. Kratko rečeno, Slovenija ima nalogo, da ta zapadni duh organiziranega, Sistematičnega dela prenese skozi naš filter v celo d:žavo, njej pripada vloga pionirja na osamosvojitvi jugoslovanskega nacionalnega gospodarstva. V prvi vrsti pa ima nalogo zabraniti vhod politično nevarnemu italijanskemu kapitalu, ki ne bo odnehal s svojo ekspanzijo na Balkanu, če bi tudi dobili nazaj, kar nam gre. Da bo pa mogla Slovenija vršiti to nalogo, ji je potrebna dobra, z vsem preskrbljena tehnika, ki bo mogla vzgojiti ljudi, ki bodo tej nalogi kos, potrebna ji je tehnika, da se tu v našem bodočem gospodarskem središču, ki bo pa obenem tudi središče boja za našo ekonomsko neodvisnost, izurijo borci za ta boj. V približno teh smereh, bi se moralo delati in zbirati materijal, ki naj bi jasno brez šovinističnih motivacij, dokazal raison d’ etre naši tehniki, v tem smislu bi se morala delati tudi propaganda. Da ima beograjska tehnika nad 1000 slušateljev, ljubljanska pa 500, hi noben dokaz, kot bi ga radi nekateri in da je ljubljanska tehnika brez podlage; to razmerje je le posledica nezdravih razmer. H koncu naj še omenim slabo dotacijo univerz. Silno slaba kalkulacija je tako varčevanje pri univerzah. Univerze vsled tega ne morejo delovati v redu, posledica slab materija! prihaja v javno življenje, in s tem tudi slaba uprava. Naj omenim le dva slučaja slabe uprave, ki jasno ilustrirata varčevanje. Neki državni premogokop bi zaslužil pri dobri upravi na leto 40 milijonov Din več in solarna bi krila ves domač konsum, kar znaša tudi 100 milijonov Din na leto. Vzrok — slaba uprava. Takih slučajev je nebroj in mi vidimo na eni strani varčevanje pri un;verzah, na drugi strani ogromne izgube, ki znašajo na stotine milijonov na leto. Terali su lisicu, a izterali su vuka. F. S. Gosood 'stvo POZIV NA VPIS DELNIC OBRTNE BANKE KRALJEVINE SHS D. D. V svrho organizacije cenenega obrtniškega kredita in na podlagi zakona o Obrtni banki z dne 30. januarja 1926 in bančnih pravil, ki jih je odobril g. minister trgovine in industrije 23. septembra 1926, se osnuje Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istočasno s centralo Obrtne banke v Beogradu, se bo ustanovila tudi glavna podružnica v Zagrebu, po čl. 2 bančnih pravil pa podružnica v Ljubljani, Zagrebu, ekspoziture v Splitu, Skoplju in Novem Sadu, kakor tudi v vseh ostalih centrih, kjer se bo kazala potreba. Osnovni kapital banke znaša 75 milijonov dinarjev. Takoj ob ustanovitvi banke se vpiše 37.000.000 Din. Država kupi 40% cfelnic, obrtniki, njihove žene, obrtniške zadruge in organizacije najmanj 51%, prijatelji obrtništva pa največ 9 odstotkov. Držav se odreka vsakemu dobičku, ki bi ji pripadal na njen vplačan kapital. Po zakonu je banka oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov in taks. Narodna banka je dolžna reeskontirali port-feljske menice Obrtne banke. Pri vpisu delnic se plača takoj 20% od nominalne vrednosti in 5 Din od vsake delnice za ustanovne stroške. Obenem se poda pismena izjava z navedbo svojega imena, priimka, bivališča in poklica na tiskovinah, ki se dobe v obrtniških organizacijah. Pri vpisu delnic dobi kupec potrdilo o nakupu delnic, po celotnem vplačilu pa stalne delnice. Delnice se glase na ime obrtnika, na ime njegove žene ali obrtne zadruge in organizacije ali na ime obrtniškega prijatelja. Tri delnice dajo pravico na en glas. Nikdo ne more imeti več nego 25 glasov. Vpis delnie se vrši od 1. decembra 1920 do 15. januarja 1927. Ustanovni in agitacijski odbor obrtne banke poživlja s tem na vpis delnic, ki se vrši za Slovenijo: pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in njenih po-dtTižnicah, Obrtni banki v Ljubljani in pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in Mariboru. Curih, dne 19. dec. Beograd 9.125, Berlin 123.075, Newyork 517.125, London 20.09, Pariz 20.625, Milan 23, Dunaj 72.9625, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.65, Sofija 3.76, Praga 15.8875. To in ono. Od krinoline do bubiirizure. Zena je ža od nekdaj poskušala ugajati možu s tem, da se ni zadovoljevala samo s svojo; naravno lepoto temveč se je vedno' lepo-tičila s šminkanjem, pudranjem, s frizuro, dekoltejem in z lepimi oblekami. Obleka je bila vedno živ in jasen izraz tedanje erotike. Revolucije so vedno zavrgle stroge modne predpise in uvedle svobodnejšo in nepri-- sireno nošo. Kajti obleka je hkrati najvažnejše sredstvo za izražanje razrednih razlik. In najvišja plast družbe je vedno nos teljisa novih mod in ona skrbi tudi vedno za tem, da ji ne slifijo ostale plasti v nogi. Ko se je koncem petnajstega stoletja Evropa dvignila iz tesnosti kmetskega in cehovskega gospodarstva in ko je nastopila doba renesanse, je tedanji novo nastajajoči trgovski stan, ki je zbiral bogastva vse zeml;e,°za-vrgel asketsko nošo srednjega veka. Bogate trgovske zene so bile tedaj razgaljene globoko do prs, nosile so bujne široke rokave, ob telesu moderce in pogosto tudi vatirana krila. Polne obl'ke so bile tedaj ideal ženske lepote. V nasprotju z renesanso je ljubila doba rokokoja nežne in ljubke oblike. To je bila doba Ludovika XIV. in absolutizma. Plemstvo je tedaj nosilo oblačila, ki so telesu onemogočala vsako delo in mu otežkočevala kretnje. Čevlji so imeli nenavadno visoke pete. Tesno zadrgnjeni pas in ogromne krinoline (krila z obročki, to so bili najvidnejši znaki tedanje mode. V času francosko revolucije so morali plemiči pustiti svoje dolge napudrane lasulie na giljotinah. Ljudstvo ni moglo uporabljati v tedanjem divjem revolucionarnem metežu ozkih hlač in nerodnih krinolin, mesto njih je stopila v modo gibljiva antična noša. Zene so tedaj nosile oblačila, slična grškim tunikam, ki niso poznale modrcev. Predmarčna doi a od dunajskega kongresa pa do 1. 1848 pomenja dobo najvišjega raz* cveta ženskega korzeta. Žensko telo je bilo, kakor človeška misel, na najbolj neumen na-! čin stisnjeno in tesno prepasano. Moški so i nosili visoke cilindre in strme ovratnike kot simbol popolne državotvornosti. Ženska krila pa so se potom neštevilnih gub, trakov, j vlečk in pasov razvila do strašila krinoline. ! Po lotu 1848 so sicer izginile krinoline, ostali pa so modrci, ki so vladali v ženski modi še pet desetletij. Krila z vlečkami so bila zelo moderna, ženski vrat je bil tesno zadrgnjen in le v plesni dvorani se je smela žena pojaviti z globokim decoltčjem. Noben slučaj ni. da se je ta ponižujoča moda modrca končala šele s prevratom. Naša generacija sama je priča tega globokega zre-volucioniranja ženske mode. še pred dvaj3e- timi leti je bila ženska spodnja obleka vsa I načičkana in nališpana s čipkami, modrci so j bili tesni in so segali do vratu, spodnja krila so bila iz košatega flanelastega blaga. »Nič drugače ni bilo s frizurami. »Vložki v laseh so bili zadnji ostanek lasulj in rokokočne dobe. S takimi ogromnimi lasuljami se tedanje žene res niso mogle udejstvovati v Športu in v telovadbi. Vojna, ki je prisilila može v strelske jarke, je naučila ženo delati. In zopet je revolucija z železno metlo pomedla s starimi strogimi in strumnimi modnimi oblikami ter ustvarila obleko delovne žene. Modrc je izginil, vrat je prost, krilo se je skrajšalo in doM lasje so se pretvorili v bubifrizuro. Ta moda se je vkoreninila in omenjene njene štiri lastnosti bodo ostale, vkljub raznim modnim izpre-membam. Zanimivo je. da je moška moda danes-bolj nazadnjaška. Mož je ostal prj trdi temni in tesni obleki, obdržal je jopič in trdi ovratnik. Zene so danes v modi mnogo bolj napredne. Nuhova moda združuie grncijo in lepoto s praktičnostjo in gibljivostjo. Tega modnega j napredka ne bo žene orooala nobena reakcija, ki bi hotela ženo potisniti zopet nazaj v cerkev, kuhinjo in modrc. , PISMENOST PREBIVALSTVA v ZDRUŽB-1 NIH S0VJFTSKIH REPUBLIKAH (U. S. S. R.)*. Zadnja statistika kaže, da je na deželi med 100 moSkimi piismenilh 37, med 100 ženskami pa nad 18. Po mesttiih je pismenost viš’a in tamkaj jih zna čitati in pisati med moškim nad 65, med ženskami ka.kih 50%. Vobče je izmed 100 prebivalcev (moških in ženskih 46.5 pismenih. Največ pismenih imajo guberuiie Leningrad, Moskva, Jaroslav, Tverj, Ivanovo-Voa-nesen.sk. Drugo mesto zavzemajo gubernije Ufa, Čeljabinsk, Tambov. Kursk, Orel, Pskov. Glede pismenosti različnih narodov, bivajočih v U. S. S. R. se je mogoče poučita .iz pismenosti vojaških novincev, ki so vpoklicani v s’užbovanje v rdeči armadi. Številke pravijo, da jih med 100 osebami zna čitati in prsati: Latišev 96, Estoncev 96, Fincev 96, Zidov 93, Litovcev 90, Nemcev 89, Belorusov 87, Poljakov 86. Velikorusov 86, Ukrajincev 86, Ziriancev £0, Karelijcev 77, Armencev 75, Čerosmisov 70, Mordoincev 69, Vo!lnkoiy 68, O* et inčev 64, Moldavancev 62, Permjakov 61, Tatarov 52, Baškir-ev 42, Kavkazev 30. Ciganov 24, Knlmikov 19, Kirgizov 16, Uzbekov 11, Turkmenov 4. Končno ie treba pripomniti, da že.nske v pismenosti še zaostajajo za moškimi kakor na deželi tako tudi po mestih. Nedvomno pa ta razlika kmalu poneha in imeli bodo v Rusiji brem;emno pismeno prebivalstvo. * Original tega poročila, pisan v esperantu, je dobil neki član Fsperantskega kluba v ; Ljubljani direktno iz Rusije. Dobrodošla kupčija ; v Na neki ljudski veseiici zasači zakonski mož zenarja v trenutku ko seže ta v žep njegove boljše polovice. Moz zgrabi logova za ovratnik in zavpije: »Stojte, tat! Sedaj vas ženem na policijoj« — sMolčite vendar gospod« mu šepne žepar na uho. »če me izpustite, vam dam jezni ključ, ki sem ga odvzel vaši ženi.« lvupci;a je bila sklenjena. . Roparska romantika ob črnem morju. Dolgo časa je bil glasoviti bandit Kosta strah" m groza obale Črnega moria. Legendarni ropar je izvrševal več let najdrznejše rooarske napade. Ugrabil je nič manj kot sedem lepih žensk ter si uredil v gorovju pravcati harem. Kosta je bil tako močan, da je, tako pripovedujejo, ustavil z eno roko poštni avtomobil. Nekoč je napadel s štirimi tovariši avio-mobil, poln potnikov. Ko so se hoteli potniki postaviti v bran, je zaklical Kosta: »Za vsak strel vržem enega od vas v morje.« Nikdo ni imel poguma, da bi se bil smistil v boj z gla-sovitim razbojnikom in Kosta je odnesel plen 120.000 rubljev. Ropar je bil neviden in vsp-gaveden. Pojavil se je zdaj v tem, zdaj v onem mestu, obiskoval je lokale, kjer je izvedel vse novice, ki so bile zanj važne. Nedavno ga je pa v neki kavarni ena od njego-zrtev spoznala. Možu se je posrečilo, da se je izmuznil neopažen iz lokala, nakar je avizir.il milico. Toopt je bil Kosta aretiran in odvedli so ga z močno eskorto v ječo! Neki dopisnik »Rdečih-Novin« je bil pri aretaciji slučajno navzoč. Na svoje veliko začudenje je videl pied seboj majhnega, slabotnega možica. Ropar ni izpregovoril niti besedice, temveč je pri vsakem vprašaniu zaničljivo predse pljut nil. Prebivalstvo obale Črnega morja je'trdno prepričano, dn se bo posrečilo glasovitemu roparju prav kmalu rešiti se iz' ječe. ' : Bar«n slepar in — dober poznavalec klar sikov. V Parizu je zaprt radi raznih sleparij neki baron Reith. Čudni aristokrat je Že star znanec pariških zaporov. Leta 1922 je bil obsojen tak'sto radi goljufije na daljšo zapotno kazen. Tekom svojega jetništva je prevel brez vsake pomoči in brez slovarja na francoski jezik »Satyricon-a«. Originalne potrebščine OPALOGRAPH. preservat, fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Cestetern CykIostil. LUD. BARAGA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. — Telefon 9SO. > TMk trfOTBklk, obrtnih, taduitrDAft bi urednik (Unrk LMtM kajlfOTMBAtt -' Tiurar «K m TISKARNA MERKUR niOOVSKO . MMKTRUSIU O. D. LJUBLJANA, Simon,Gregorjeva ulica 13. JWk» ftaaoptM, knjt-ge, brolora, eanlk«, (•bal«, Itatuta, n-MU, letaka, lepak«, poMtnlce Ltd. TBLKFON *r. 55* Stran 6. NARODNI DNEVNIK, sobota, 18. decembra 1926. MM—MMMMMMMMMMMKeaM v Birrr'****HnriTir-|inwir-irTwi«iM iii ~ - «• l“*™> V" ' W“1“L Rudyard Kipiing: 119 rVnjiga o džungli. »Pojdiva za tistim k je zaklicala deklica in pokazala preti prikazni, ki je napul šepala napol tekla kakor zmedena pred njima. Pedala sta se za njo in vlekla sani za seboj, detim se je gromeči poliod ledu vedno boij bližal. Naposled je jelo ledeno polje okoli njiju pokati in se lomiti na vseh straneh in reže so se odpirale in zapirale. Tam pa, kjer je prikazen počivala na nekaki greblji starih, raztresenih ledenih skal, visoki kakih petdeset čevljev, ni bilo nobenega gibanja. Govorjenje ledu okoli in okoli je naraščalo vedno glasnejše, toda griček je trdno stal, ko pa je dekle pogledalo dečaka, je le-ta vzdignil komolec kviško in na-stran in dal se tem inuitsko znamenje, da je tod dežela v obliki otoka. In v resnici je bila dežela, kamor ju je pripeljala šepava prikazen — nek majhen otoček z granatnim vrhom in peščeno obalo nedaleč od obrežja ki je bil tako pokrit z ledom, da ga ne bi noben človek razločil od obrežnega ledu; vendar je imel trdna tla in ne premikajoč se led. Razbijanje in treskanje ledenih ploč, ko so zadevale na 'suho in se lomile, je kazalo meje oteka; na severni strani je držala v morje prijazna plitvina, ki je odvrnila naval najtežjega ledu prav kakor obrača lemež zemljo. Pretila je sicer nevarnost, da ne bi kako močno stiskano ledeno polje zdrvelo po brežini in odbilo vrh otočiča; pa Kotuko in deklica si nista belila glave zaradi tega, ko sta si nare- I dila kočo iz snega, začela jesti in poslušala butanje in | zaviranje ledu po brežini. Prikazen je bila izginila in ; Kotuko je razburjeno pravil o svoji moči nad duhovi, I ko je počenil ob svetilki. V sredi tega njegovega divjega ; pripovedovanja pa se je začela deklica smejati, da se j je sklanjala naprej in nazaj. Za njeno ramo sta se v kočo počasi priplazili dve j glavi, ena rumena in ena črna, ki sta bili glavi dveh ne-! znansko bednih in osramočenih psov. Eden teh je bil Kotuko, drugi pa črni vodnik. Obadva sta bila sedaj debela, rejena in glava jim je bila zopet popolnoma v redu. Samo zvezana sta bila na prav nenavaden na- j čin. Kakor se spominjate je Črni vodnik pobegnil z , vso svojo opremo. Sešel se je s psom Kctukom, se igral ali bojeval z njim, kajti petlja na njegovi rami se je napletla v ipleteno bakreno žico Kotukcvega , j ovratnika in se zategnila, tako da ni mogel noben pes do glavne vrvi, da bi jo preglodal, in sta bila oba pri-j vezana drug k drugemu ob vratu. Ta okolncst in pa : ; lov, kolikor sta ga bila zmožna v takem položaju, je i morala pomagati ozdraviti njuno -blaznost. Bila sta ! prav trezna sedaj. Deklica je potisnila osramočena psa proti Kotuku, ihtela cd smeha in zaklicala: »To je tisti Quiquern, ki ! je naju pripeljal na varen kraj. Poglej teh osem nog j in dvojno glave. j Kctuko je prerezal vrv, ki ju je držala skupaj, in p zopet prosta sta mu obadva skočila v naročje ter mu j skušala dopovedati, kako sta zopet prišla k pameti. Kctuko ju je potipal po trupu in je spoznal, da sta bila rejena in sta imela deber kožuh. »Živež sta našla«, je rekel in se zarežal. »Ne verjamem, da pejdeva tako kmalu k Sedni. Moja Tornaq ju je poslala. Bolezen ju je zapustila.« Kakor hitro pa sta pozdravila Kulaka ta dva psa* ki ?ta bila primorana zadnje tedne spati, jesti in loviti skupaj, sta planila drug na drugega, tako da je nastal v snežni koči lep boj. »Lačni psi se ne tepejo,« je dejal Kctuko. »Našla sta morske pse. Pojdiva spat. Jutri najdeva živež.« Ko sta se prebudila, je bilo na severni brežini oteka odprto vodovje in ves zrabljeni led je bil vihar pognal proti notranji deželi. Prvi glasovi morskega šumenja cib obali je najprijetnejši glas, kar jih Inuit sliši, kajti oni oznanjajo, da se spomlad bliža. Kotuko* in deklica sta si pedala roke in nasmejala: razlcčno1 mečno butanje valov med ledom jima je poklicalo v spomin, da je prišel čas lososa in severnega jelena ter vonja cvetoče pritlikave vrbe. Sicer se je morje*, ko sta zrla po njem, začelo sreniti med plavajočimi kermi, toda na obzorju je žarel rdeč žar — svetloba solnca. Bilo je, kakor da bi bolj slišala zevati solnce v spanju kot vzhajati; tudi je žar trajal samo nekoliko minut, a je vendarle oznanjal obrat leta. Bila sta prepričana, da tega ni moglo nič izpremeniti. (Dalje prihodnjii.)