"Prolclarcc je delavski list za misleče citatel je
ub=j
m	* •	^
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
ST. — NO. 1375.
I llrrrmbrr H. UMIT. «( Ihr »•«» •fll«« lil.. «ud*r Ikt Ari ml » »*«re«» •( M-rrh tri IW».
M	maller
nt ( kkia*
CHICAGO, ILL., 17. JANUARJA (January 17,) 1934
618
Publia wrrklr al .i«a« \\. Mia m.
LETO — VOL. XXIX.
FINANČNE USTANOVE V AKCIJI
"Socializacija" v korist polomljenega kapitalizma
Vladna pomoč bankam in industriji.—Ogromno najemanje novih posojil za odpravo "depresije
VLADA Zedinjenih držav je poleg sovjetske Unije največji delodajalec na svetu. L. 1916 je bilo v službi ameriške vlade 768,270 oseb. 1. 1931 1.175,475 in I. 1933 že 6,249,-888. Letos bo to število še v šje, ker se v kratkem prično razne javne gradnje. NKA, rekonstrultciiska finančna korporacija in več drugih zveznih podvzetij, ki so bile ustanovljene za-časno, ene za dobo dveh let, se razvijajo v trajne ustanove. Rekonstrukcijska finančna korporacija je poleg zveznega finančnega departmenta največji finančni zavod v deželi. Posodil je že milijarde dolarjev, v namenu, da odžene krizo in reši imovino bogatašem.
Dolg zvezne vlade naraščaj z veliko brzino. Letos bo gla-
som proračuna znašal že bli--zu dvaintrideset milijard dolarjev ali več ko kdaj prej v zgodovini te republike. Zvezn* proračun določa deset milijard novih posojil, deloma za odplačilo starih dolgov in ostalo za financiranje novih vladnih akcij v boju priti krizi.
Nekaterim velikim banvam, ki so bile vzlic navidezno u-godnim aktivam na šibkih nogah, je prišla na p >.moč vlada, ki je kupila v njih za mnogo milijonov delnic. V največji banki v Chicagu ima vlada večino prednostnega kapitala. Ampak ta reorganizacija ic bila narejena v namenu, da se pomaga ostalim delničarjem, ki so zaradi slabih investicij banke prišli ob dividende, kij-' ti te investicije je bilo treba črtati iz aktive na račun delniškega kapitala in bančne rezerve. To pa je znižalo tudi vrednost delnic in s tem vrod-nost imovine, zapopadenc v delnicah. Vladna pomoč bankam ima torej v tem slučaju glavni namen koristiti lastnikom.
Fašistična otroška armada v Italiji se vežba v orožju
SOLE NA PROSTEM RADI VARNOSTI
TUDI S SEKIRO NE UBIJEJO RESNICE
Rekonstrukcijska finan"ny korporacija je dosedaj pogodila zavarovalnicam, železnicam, bankam in privatni industriji nad šest milijard. Mnogo tega denarja ji bo vrnjenega. veliko pa bo tudi izgubila, kajti marsikako posojilo je bilo v resnici le subvencija, da se reši prizadeto p od v zet jc bankrota.
Posojila železnicam znašajo okrog 400 milijonov dolarjev. Lastniki • železniških bon-dov žele, da bi vlada posodila še več, še rajše pa bi, da bi železnice prevzela in jih izplačala. Na ta način se bi iz-ncbili riskirane imovine. Dokler so bile železnice še dobičkonosne in so plačevala svoje obveznosti točno ter poleg š? visoke dividende, jih ni vladi nihče ponujal. Socialistična zahteva za socializavijo železnic ni prodrla u"es vlade in kon gresa. Danes pa bi kapitalisti sami radi, da vlada odkup»! | nitev kapitalizma.
vse, kar je bankrotiranega in nedobičkonesnega.
Amerika je bila potopljena v špekulacijsko pijanost bolj kot katerakoli druga dežela. »Posledica je, da so se države, občine, okraji» in posamezniki brezupno zadolžili. Skupni dolgovi vladnih oblasti in posameznikov so tako ogromni, da sa nezmagljivi. Od tod tudi zahteva po inflaciji — kar pomeni eventuelno uničenje denarja in s tem uničenje do!, gov.
Dolgovi občin, okrajev in držav v splošnem še vedno naraščajo. Preračunano jc, da bodo do konca tega leta zrta-šali skupno s federalnimi dolgovi' blizu 50 milijard dolarjev. Enako brezupno je zadolženih večina farmarjev, malih hišnih posestnikov, trgovcev in delavccv, ki so kupovali »tavbišča, avte, obleke itd., na obroke.
Ameriški farmarji dolgujejo 8 milijard 500 milijonov dolarjev. Zdaj jim rešuje posestva vlada, ki jc pod vzela različne metode, da zviša cenc poljskim pridelkom in živini, in pa s posojili za odkup dol gov, ki jih imajo farmarji \ bankah, zavarovalnicah itd.
Kolosalni vladni načrti za boj s krizo slone na principu ohranitve kapitalističnega sistema, ki pa mora biti po mnenju predsednika Rooscvelta ''temeljito kontroliran", da v prihodnji "prosperiteti" spet ne zblazni.
Nihče ne ve, v kolik ) bodo vladne milijarde pomagale k ozdravljenju sedanjih ekonomskih razmer, če ne bodo dosegle namena, propade kredit vlade in gospodarska situacija bo Š3 velik-o,'bolj kaotična kakor je bila marca lansko leto.
Socializacija bank in pravilno obdavčenje bogatašev bi bolj pomagalo, ampak tudi Roosevelt si ne upa toliko daleč. Naloga, odpraviti krizo, in vzroke, radi katerih nastajajo, je delo, ki ga sedanja administracija ne bo izvršila, niti nobena druga, ki veruje v ohra-
Fašistična mladinska organizacija v Italiji, Ballila, ima okrog 800,000 članov. Vež-bana je v disciplini enako ka kor prava armada, poleg so njeni člani vzgajani v fanatične fašiste in oboževalce Mus-solinija. Ob enem vlada skrbi, da ti dečki veliko potujejo. Prireja jim tudi zabave.
Dne 9. januarja je vlada v Rimu naznanila, da bo dečke od 10. do 14. leta v Ballili vež-bala v bodoče tudi v orožju. Na vsakega italijanskega vojaka, ki je padel v svetovni vojni (bilo je ubitih 650,000), dobi en član Ballile puško in na. nji bo vrezano ime dotič-nega vojaka, ki je izgubil življenje za slavo domovine. 650,000 dečkov dob1 zdaj s to "patriotično" gesto muškete, s katerimi se bodo vežbali in paradirali po Italiji.
Dalje je vlada odredila, da mora dati italijanska armada na razpolago, sto tisoč oficirjev, ki bodo vežbali člane Ballile, in člane Avantguardisti, v kateri so dečki od 14. do 18. leta. Slednje se je v vojnih "umetnostih" vežbalo že prej.
Tako bo vlada otroke že v rani mladosti opojila z vojno psihologijo in jih odgojila za militarizem.
Država, ki sc tako drastično spreminja v ogromen vojni a-parat, prav gotovo ne neguje mirovnih namenov.
Bankrotiranja so zo pet narasla
V prvih petih dnevih tega leta je bankrotiralo v Zed. državah 261 podvzetij, ali 32 vr} kot pa v petih dneh pred 28. deccmbrcm. Dun & Brad-street, ki zbira in objavlja podatke o trgovini in industriji, pravi v istem poročilu, da je bankrotiralo v prvih petih dneh januarja 1931 736 podjetij, v istem času leto pozneje pa 596. Iz tega sklepa, da je gospodarski položaj zdaj veliko boljši.
Lahko bi se tolmačilo tudi tako, da je bankrotov zdaj manj v primeri z omenjenimi leti raditega, ker je tudi veliko manj trgovin.
V Lm Anfaleau j« oklenil »ol»ki odbor upreti »»e ljudske ioU, Iti »o zidane n opeko in v noraraofti, da »o ▼ »lučaju potre»« podro. Nakatera •o rsled prejšnjih potratnih »unkor i« pntkodorane. Sčasoma bodo »gradili nore po nairtih, ki kljnbujajn potr«»om. Dotloj bodo otroko učili na prostem, oziroma v šotorih in barakah. Kar jo ▼ Lo» Angola»!! močnih šolskih poalopij, »luajjo naprej »vojemu namenu.
DELAVSKEGA
Konvencija U. M. W. of A.—Boji med dvema unijama na antracitu in v lllinoisu. Konferenca A. F. of L.
Profit, ki bi spadal vladi
Zaplemba imovine za kazen
Nazijska vlada v Nemčiiijc zaplenila vso imovino delavskih organizacij, zdai pa jo nleni posameznim marksistom. Skoro vsem znanim socialistom in komunistom je vlada vzela vse, kar so imeli. Nedavno je vzela posestvo komunistu dr. Konstantinu Zetkinu, ki je sin pokojne Klare Zet-kin. Vzeto imovino dr. Zetki-na cenijo na $20,000,
Amcritfki telefonski trust i (American Telephone and Telegraph company) je napravil lani približno $136,000,000 do-bfrčka, ali $7.40 na vsako delnico, ki so proill teden imele tržno ceno okrog $110. Predlanskem je znašal profit tega tru-sta, ki ima monopol nad brzojavnimi napravami v tej deželi, $145,906,1)09, ali $7.82 na delnico.
Pred krizo so bili njegovi dobički veliko večji.
Brzojavne naprave so v mnogih deželah vladni monopol. Tu pa si vlada začne o-
svajati razna podvzetja šele ko se privatnim lastnikom več ne izplačujejo, ali pa jim pride na pomoč s posojili.
Delavci, ki so v službi tega trusta, so bili pred krizo razmeroma slabo plačani. Unij v njegovih tovarnah niso bile dovoljene, fenzija in drugi ta-kozvani socialni privilegiji tru-stovih delavce;' so zelo nesi-gurna stvar, kakor ic splch običaj v privatnih podvzetjih Zato bi bilo ne samo v korisi vsega ljudstva, ampak posebno še delavcev, da se bi telefonske Jn telegrafske napravo «ocializiralo.
Boj za zvišanje plače
Znižanje plač federalnim uslužbencem je še v veljavi. Zdaj si njihove organizacije prizadevajo pridobiti , k ongres-nike, da se jim po 30, juniju t. 1. plače zviša. Predsednik sam je mnenja, da se naj znižanje zmanša s 15 na 10 odstotkov.	<
Barometer jeklarske industrije
Jeklarska industrija je dru-<ri teden januarja obratovala le 30 odstotkov svoje produkcijske moči.
Dne 23. januarja se prične v Indianapolisu redna konvencija U. M. VV. of A. Ta nekdaj mogočna in napredna unija premogarjev je šla po vojni stalno navzdol in do poldrugega leta nazaj je bila že skoro čisto sesuta. Vsled neuspehov komunistične unije in raznih drugih poskusov, organizirati rudarje izven Lcwisove unije, so mnogi bivši člani U. M. W. of A. začeli gledati na to organizacijo spet z večjim zaupanjem. Bila je obnovljena v zapadni Pennsylvaniji, Ohiu in West Virginiji. Njen glavni urad v Indianapolisu trdi, da ima U. M. W. zdaj že nad pol milijona članov in ie spet največja unija v dežeH. Da-li je omenjeno število točno, ne vemo. Prejkone je manjše. Vendar pa je treba priznati, da je U. M. W. v številu članstva v prošlem letu skokoma napredovala.
Organizatoričnim uspehom te unije je zelo pomagala določba v Niri, ki daje delavcem pravico svobodnega organiziranja in kolektivnega pogajanja. Mnoge kompanijs so se sicer branile, in se še zdaj trdovratno branijo tudi konservativne Lewisove unije, veliko pa se jih jc podalo in sklenilo pogodbo z U. M. W.
Samostojne unije premogarjev v W. Virginiji, Walkerjc-va - Howatova -Ameringerjeva unija U. M. W. in komunistična National Miners Union so v boju z Lewi*om vse izgubile. Na pozorišču proti njenvi sta še Progressive Miners v lllinoisu in United Anthracite Miners v Pennsylvaniji. Komunisti imajo sicer še svojo unijo, toda le na papirju, in ne pride v poštev. Komun'sti so se vrnili k prejšnji taktiki vrtanja od znotraj, toda njihov apel je izgubil privlačnost,
V Washingtonu%so lani ustanovili North Western Miners unijo. Nastala je v sporu zaradi Lewisovega vmešavanja v volitve uradnikov distriktne U. M. W.
Odbor pričakuje, da se konvencije U. M. W. v Indianapolisu udeleži okrog 2,000 delegatov, in da bo to največja konvencija v zgodovini unije. Lokalne unije smejo poslati na vsakih 100 članov enega dc-'egata. Predsedoval ji bo John L. Lewis, kakor vsem prejšnjim njenim konvencijam po vojni. Udeleži se je tudi predsednik A. F. of L. Wm. Green :n delavska tajnica Frances Perkins.
Zborovanje bo dominiral *pct John L. Lewis. Dasi ima med rudarji nešteto sovražnikov, vendar bo na Konvencij brez efektivne opozicije. Veliko jih je, ki bi radi, da se bi prostovoljno umaknil z vodstva, če pa tega noče, so rajše z njim kot pa z neenotno opozicijo. Njegovi pristaši mu bo 'io prirejali ovacije in marsi-kak delegat bo hvalil njegove zasluge in sposobnost.
Na antracitu vodita zdaj boj proti Lewisu in njegovi di-I striktni U. M, W. Thomas Ma-loney, predsednik nove dual-ne unije (United Anthracite Miners) in Rinaldo Cappellinl, bivši predsednik distriktne U. M. W„ katerega jc Lewis odstranil iz urada. National Labor Board, in oblasti v Tenn-sylvaniji, niso naklonjeni du-alni uniji.
Tiyli v lllinoisu je ob'ast bolj na strani U. M. W., kakor pa z unijo Progressive Miners. Ker se jc v slednji sami razvil ljut frakcijski boj, je zelo o-slabljena.
Poleg te konvencije v Indianapolisu se bo vršilo Še eno važno zborovanje. V Washing-
( Dalje na 5. strani.)
NEKE noči meseca februarja prošlo leto jc izbruhnil v dr-
žavnozborski palači v Berlinu požar. Vlada s kanclerjem
Hitlerjem na čelu jc nemudoma obdolžila krivde požiga komuniste. Izvršila jc po vsi Nemčiji tisoče aretacij še predno je požar dovršil svoje delo. Nedvomno je bil ves fašistični aparat pripravljen na ta požar v naprej. Naziji so pač potrebovali povoda za drastično akcijo proti marksistom. Najprvo komunistična, in nato socialistična stranka, sta bili razpušecni. Vlada je potrebovala nekak razlog za tako postopanje, in dala ga ji je njena trditev, da je bil požig signal marksistom za začetek civilne vojne.
Le malokdo izven Nemčije je verjel trditvi Hitlerjeve vlade, da so komunisti zažgali palačo parlamenta. Bili bi blazneži, če bi to storili. Ampak vlada je pač morala vreči sum raz sebe, ali vsaj skušala je, in v ta namen so bili obtoženi požiga Ernst Torgler, ki je bil vodja komunističnih poslancev v prejšnjem državnem zboru, bolgarski komunisti Georgi Dimitroff, Vasilij Taneff in Blagoj Popoff, ter Nizozemcc Marinus van der Lubbe.
Preiskava in obravnava proti njim je trajala nacl osem mesecev. Izgledalo je, da jih bodo Hitlerjevi histeriki J vladi obsodili v smrt brez poštenega zaslišanja in brez dokazov o krivdi. To so tudi zahtevali. V namenu, da se obtožencem pomaga v obrambi, se je zbrala v Londonu skupina odvetnikov iz raznih dežel, večinoma socialisti, ki so podvzeli preiskavo in obravnavo na svojo roko, zaslišavali priče ter vagali argumente za in proti. Zaključili so soglasno, da so obtoženi komunisti nedolžni, Marinus van der Lubbe pa je bil orodje fašističnih provokatorjev, kajti le slednji so pravi požigalci zbornične palače. Iz nje do stanovanja, v katerem biva general Goring, mogočni član Hitlerjevega kabineta, vodi podzemski predor, in vse okoliščine dokazujejo, da so mogli priti požigalci samo skozi ta tajni vhod in zanetiti ogenj na mnogih krajih hkrati, ter potem ravno skozi ta vhod uteči. Lubbe pa je bil nagovorjen, da naj podkuri nekje pod stoli, kar jc storil. Palača je bila naenkrat vsa v plamenih. Lubbe je na obravnavi ves čas trdil, da je on edini, ki je kriv požiga. Ker je zelo omejen in silno naiven — mnogi opazovalci na obravnavi so celo trdili, da jc navaden bebec — je res verjel, da je zločin izvršil sam, dasi so prosekutorji na vse mogoče načine skušali pritakniti krivdo ostalim obtožencem.
člani nemškega vrhovnega sodišča, ki 90 vodili obravnavo, so po osmih mesecih inkvizicijskega zasliševanja in mučenja jetnikov oprostili krivde vse, le Lubbeja so obsodili v smrt. Nizozemska vlada je apelirala, naj se mu kazen spremeni in
navajala, da je obsojenec še zelo mlad in neodgovoren za svoje dejanje. Vrhutega zakon v Nemčiji takrat, ko je bil požig izvršen, ni določal za taka dejanja smrtne kazni. Vlada jo je »oglasila pač šele pozneje v namenu, da ubije nekaj nedotž-lih ljudi, zato, da sebe opere krivde.
Dne 10. januarja jc bil Marinus van der Lubbe v jetniš-nici v Leipzigu obglavljen. Visoki sodniki in dvajset uglednih meščanov je prisostvovalo krvavi ceremoniji. Kakcr zahteva običaj v Nemčiji, jc prišel na pozorišče rabelj v salonski obleki, s cilindrom na glavi in z belimi rokavicami. Služabnik mu jc podal sekiro, privedli so jetnika, rabelj je zamahnil in Marinus van der Lubbe se jc zgrudil brez glave.
Ostali jetniki so še v zaporu, četudi je sodišče izreklo, da niso krivi. Nazijska vlada se hoče še v naprej znašati nad njimi.
Ta justični umor jc presenetil ves misleči svet. Hitlerja to ne briga. Njegov propagandistični aparat v Nemčiji trdi, da je plačal z glavo samo en zločinec p svoje dejanje, namesto da bi bili obsojeni v smrt tudi ostali. Minister Goring jc rohnel, da je sodišče zgrešilo svojo dolžnost, ker je oprostilo tiste, ki so najbolj zaslužili nastaviti svoje glave rabljevi sekiri. Le če bi bilo obglavljenih vseh pet, bi bil po mnenju fašistične propagande zločin požiga pravilno kaznovan in izbrisan.
Goring, Hitler in drugi nazijski fablji se očividno zavedajo slabe vesti. Z odsekanimi glavami drugih skušajo zakriti svojo krivdo, kar se jim ni posrečilo. Kajti nobena sekira ni tako močna, da bi mogla ubiti resnico.
ZA RAZOROŽITEV ROPARJEV V AMERIŠKIH MESTIH
Posebna senatna komisija jc dolgo raziskovala kakšne odredbe bi bile potrebne, da se gangsterje v ameriških mestih, ki se pečajo z ropanjem, razoboroži, in da se jim onemogoči kupiti orožje. Senator Copcland jc v njenem imenu predložil 14 predlog, ki določajo strogo kontrolo nad trgovinami z orožjem in pa najpopolnejši opis vsakega orožja, ki ga proda, in opis do-tičnika, ki ga jc kupil in čemu ga je kupil. Strelno orožje za nadrobno prodajo, razen tistega, ki se ga, rabi na lovu in v strelskih klubih, bo moralo Imeti vkovane serijalne številke delavnice in še posebne se-
rijalne številke zvezne vlade. O vsakem mora imeti trgovina točen opis in izstreljeno kro-gljo, kar mora biti na razpolago oblasti. Prodaja sme biti izvršena h z njenim dovoljenjem.
Gangsterji bodo orožje dobili kljub zakonu, ker bodo zanj dobro plačali. A ko ga vsled novih postav ne bodo mogli kupiti v legitimnih trgovinah, si bodo našli nove načine.
Postave, ki varujejo življenja ljudi pred roparji, so potrebne, ampak namen bodo dosegle šele, če se odpravijo socialne hibe in korumpirane oblasti, ki so temeljni vzrok gangsterske nadlege.
PROIETAREC
__Li*| u lnt<rm	lj«»jht»a._
Izhaja vsako sredo.
I id* j« Ju(o»luvantk« D«J«v»ka Ti»W«vn« Dr u iba.
Chicago, 111,
rroieiares» J*PIM», l7> lJ>34
BORBA, Kl SJÜ VEDNO PONAVLJA
J«fo»lo*ao*ke Sociajiiti軫 Zv«a«.
NAROČNINA v /edinji-nih drisvah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za eeio leto $3.60; za pol leta $2.00.
Vh» rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu naj-poaneje do pondeijka popoldne xa priob&tev - v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Work-men's Publishing Co., Inc.
Established 1906.
Editor................................. Frank Zaits
Business Mana^r.. Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES« Unite I states. One Y. ar $.100; Six M-nths $1.75; Three Months $ 1.00.—Foreign Countries, One Year Sft.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
» 3639 W. 261b St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2SS4.
Problem intervencij
Predsednik Roosevelt je na spominski slavnosti obletnice smrti Woodrowa Wilso-na dejal, da Zed. države ne bodo več same podvzemale nikakih intervencij v republikah centralne in Južne Amerike, pač pa skupno z drugimi, če in kadar bodo potrebne.	ii
Ves liberalni tisk je pozdravil to izjavo.
Zed. države so pošiljale kazenske ekspe-dicije in intervenirale že večkrat v Mehiki, v Panami, na Kubi, Haitiju, Nicaragui itd. Vselej so vpad upravičile z izjavo, da so pri-morane podvzeti intervencijo zaradi kaosa v prizadeti deželi, da ji pomagajo usposta-viti red in mir in v glavnem, da protektirajo življenja svojih državljanov in "ameriške interese", kar pomeni investicije ameriških kapitalistov v tujih deželah.
Recimo, da nastanejo drugo leto v Mehiki spet "kaotične" razmere in da pridejo vsled drastičnih zakonov in ljudskega srda proti tujemu izkoriščanju "ameriški interesi" v "nevarnost". Kapitalistično časopisje bo zahtevalo intervencijo, če bo ameriška vlada dosledna in se ravnala po Rooseveltovi obljubi, bo morala pozvati k sodelovanju v navalu na Mehiko recimo Argentino, Brazilijo, Cile itd. Ampak te dežele nimajo v Mehiki ničesar iskati, kajti bogastva v Mehiki niso njihova in zato ne, bi imele prav nobenega vzroka, da bi pošiljale tja svoje vojake braniti plen ameriškim multimilijonarjem. Isto velja za Kubo. Wall Street kontrolira v nji eno milijardo "ameriškega kapitala" in zdaj ga je treba projektirati, če ameriške Čete zapuste svoje bojne ladje in začno z intervencijo, mar naj jim v smislu Rooseveltove-ga zagotovila pridejo na pomoč tudi mehiške čete?
Rooseveltova izjava o skupnih dolžnostih varovati mir in red v poedinih deželah na tem kontinentu je navidezno lepa, v praksi pa ostanejo intervencije to kar so bile doslej — namreč ekspedicije nasilja v obrambo izkoriščanja in po krivem prilaščenih bogastev.
Zveri v ljudeh
V Berchtesgadenu v Nemčiji je ubil neki gozdar svojega tovariša, ker se je zmotil v očenašu. Vsaj tako je pojasnil orožnikom. "Predno sva šla spat, sva pokleknila ot) najini postelji," je dejal, "kakor vsak večer, in molila. Ampak se je motil, pa me je razjezilo in sem ga udaril parkrat s kladivom po glavi." Ubijalec je nato svojo žrtev pribil skozi roke in noge na pod.
Neki rojak v Chicagu se je zaletel s svojim avtom v drugega., škode ni bilo, toda vozniku drugega se je zahotelo šale, pa je v svojem sadizmu zagrabil tega našega rojaka in ga vrgel s tako močjo, da mu je razbil glavo.
Italijanu Vincentu Millu se je slično primerilo. Trčil je s svojim ob drug avto, iz njega je skočil razjarjen lastnik s kosom železa, udaril Italijana parkrat po glavi in potem odpeljal.
Brutalen, ljubosumen možic, star komaj 22 let, je pretepel ženo skoro do smrti s puškinim kopitom, nato položil, nanjo dvoletnega otroka in ga ubil z enim udarcem, enoletnega pa jc potisnil v škaf pomij, da je utonil.
Vsak dan se izvrši samo v tej deželi toliko brutalnih činov, da bi napolnili veliko knjigo. Kriv temu je sebični, brutalni sistem, ki bazira na enakih "principih" kakor so v veljavi med divjimi zvermi v džungli.
Poraženi socializem
Fašisti v Nemčiji in Italiji, ki se bahajo, da so porazili socializem, se udajajo iluziji. Zatrli so socialistično stranko, ne pa socializma. Saj je Hitler v Nemčiji celo obljubo-val, da bo socializiral bogastva in ustvaril v avoji državi narodni socializem 1 Za svoje ekonomske reforme si oba diktatorja izpo-sojujeta iz socialističnega programa, kar močno potrjuje resnico, da je socializem stvar bodočnosti, nc pa prošlosti.
se H
Farmarji v obiizju velikih ameriških mest	razpeoev*kne kompauU«. Stavkujoc« fsr«n»r-
N dolgo bere za zvišanje cen mleku. Zdaj	j. so ustavljali vUke, tri*e in avte, s katerih
dobivajo povprečno le nekaj nad 3 cente	so vzeli mleko m g*	Skoda je velika,
kvort mleka, medtem ko plačujejo konsu-	Stavka je bila končana 10. januarja. Na slik.
menti v mestih cd 9 do 12 centov kvorL	so farmk* ¡»o atr*i£ pota na .Hmo^,
Prve dni proslega tedna so farmarji usta-	wiscon4unaiu meji, in islilft mleko vaakemu, ki
vili devo« mleka v Chicago, v boju proti zni-	ga je akuaal vlikoUpiU skoz. vrste piketov
zanju cen, ki ao jim ga hotele uriniti velike	proti Chicagu.
Q razmerah.—Važnost klubovih sej
Detroit, Mick. — Delavske razmere se tu še niso dosti spremenile. Dobiti delo je še veijno največja umetni — vsai "za nelzučene delavce. CWA je sicer pomagala tudi nekaterim našim rojakom do malega zaslužka, večina pa jih je še vodno brez dela.
Če na bj bila prišla na po-muč zvezna vlada, bi bijo v Detroit,* najmanj #0,000 družin odvisnih edino od mestno Dodporeu Sicer so tudi plače, ki jih daje CWA, le vladna dola v obliki zaslužka, in s tem zaslužkom, rinej > mnogi
za silo naprej.
• • *
Članstvu kluba št. 114 JSZ naznanjam, da se seje kluba vrše vsako četrto node) j o v mesecu ob 2. p^p. na 116 W. Six Mih Ud. Želeti je, da bi člani in članica v tem letu pol-noštevilno posečali seje. Le to bo garancija, da bo klub pro-speval, odborniki pa bodo imeli toliko več veselja za svoje delo, ker bodo videli, da se članstvo za klub zanima in da ne odreka sodelovanja.
Priprave za skupno prireditev klubov
JSZ v Chicagu
Chicago, III. — V nedeljo 4. marca bo v dvorani ČSPS velika prireditev klubov JSZ v Chicagu, s sporedom, Ki bo sp^t nudii udeležencem, katerih pričakujemo polno dvorano, izreden duševni užitek.
Ta prireditev bo .ob enem proslava pariške komune, katero je klub št. 1 v prošlosti že večkrat praznoval, tokrat pa bodo to zgodovinsko dejanje francoskega proletarijata praznovali skupno klubi št. 1, 16, 20 in 224.
Glavna točka sporeda bo igra, ki je spisana iz zgodovine pariške komune. Poleg predstave bodo pevske točke, deklamacije, govori in pa angleški del programa. Vstopnice so po 40c v predprodaji, pri blagajni pa bodo po 50c.
Odbor kluba št. 1 je sklenil povabiti na sodelovanje k tej prireditvi vse omenjene klube JSZ v Chicagu. Eventuelni
drugih Jugoslovanov snidejo in prisostvujejo izvajanju lepega programa, potem pa se skupno zabavajo ob zvokih dobre godbe.	j
Vm člani JSZ, naročniki Proletarca v Chicagu in okolici ter drugi naši prijatelji so vabljeni, da pomagajo v agitaciji za to prireditev.
Svoje obljube niso držali.
Ko je bilo na prošli letni seji kluba št. 224 prečitano pi-,mo tajnika JSZ Chas. Pogo-relca, ki je vpraševal, kaj počnemo, češ, nobenega življe-
Zanimiv razvoj kluba JSZ na P ull manu
Kdor je brez dela in članarine ne more plačevati, je u-pravičen do izjemnih znamk. Mora pa se v ta namen prijaviti tajniku, ki stvar uredi. Nihče se torej ne more izgovarjati, da ni član in da ni aktiven raditega, ker ne more plačevati članarine.
članstvu našega kluba zelo
"Proč z mrtvilom!"
/
Chicago (Pullroan), 111. —
Klub št. 224 JS£ je precej let samo životaril in čakal ugodnejših časov, ko se bodo tukaj^ in ji slovenski delavci zavedli (So. Chicagu pa so za njegov in izprevideli potrebo organi-.1 razmah in za našo agitacijo ziranja v delavski politični dani vsi pogoji. Ob enem bi stranki. To jih bi privabilo v sedanji člani, ki pripadajo v tukaisnii slovenski socialisti- klub na Pullmanu, dali po prečni klub.	| selitvi ojačani organizaciji vso V letih 1022 do 1926 je tu j svoj p oporo in sodelovanj.
Z Vrhovnikom so se domenili in sklicali sestanek, ki se
nja ni več v vašem klubu, smo razpravljali o tem in sklenili, la podvzamem > agitacijo za pridobivanje novih članov in! priporočam, naj si za letos naročnikov Proletarcu.	osvoji in se ravna po geslu,
P. Vrhovnika, ki je tajnik našega kluba, je zanesla pot v So. Chicago. V pomenkih, ki iih je ime) z rojaki, je videl, d» je moment za pojačanje kluba tu. Ko so mu izrazili pripravljenost za ustanovitev socialističnega kluba, jim je svetoval, da naj rajše prenesejo sedež obstoječega kluba št. 224 JSZ z bližnjega Pullmana' v So, Chicago. Na Pullmanu ni izgleda, da si bi opomogel. V
vladalo' precejšnje zanimanje » v,mv<»*u.	,Hwm. za 80C- stranko. Naš klub Št.
prebitek se razdeli sledeče: I 224 JSZ je imel prireditve,-na ena četrtina agitacijskemu katerih je sodeloval dramski skladu JSZ, druga četrtina v ^dsek kluba št. 1, in večkrat • merno dvorano za take seje. podporo Proletarcu, ostala po- smo imel' na teh zabavah tudi Povabljen je bil tudi gl. tajnik lovira na kluhom sorazmerno veliko število članov kluba št. JSZ in se odzval. Razprave so
je vršil dne 3. januarja pri Louis Starcu, kateri ima pri-
lovica pa klubom sorazmerno na podlagi v predprodaji raz-]1 ter mnogo drugega občin-
se razvijale povoljno. Navdu-
Janko Zornik, tajnik.
Uspešno delovanje kljub krizi
Weat AlUs, Wis. — Delavske organizacije so vsled depresij j najbolj prizadete, ker je veliko članstva brez dela, .zaposleni pa vsled nizkega zaslužka tudi niso dosti na boljšem. Finančno je ' težko-čah tudi JSZ in njeni klubi. Vztrajnost sodrugov in sodru-žic pa je obdržala JSZ brez velikih izgub.
V klubu št. 180 je kriza članstvo celo pomnožila in njegove aktivnosti so vedno bolj obsežne.
Nvti decemberr.ki seji je razlagal s. Puncer pomen NRA s socialističnega stališča. Na prihodnji seji, v četrtek 18. januarja, bo govoril župan s. Baxter, ki ie nevstrašen delav-
pečanih vstopnic. čimveč ,stva- K,ul> št- 224 j® lmel te" »enje navzočih je potrdilo j boritc|j vstopnic proda ta ali oni klub, |divi	30 članov, ki so bili mnenje vseh — namreč da je	¡„nmri« in
toliko večji bo njegov delež. * -	*	" ^	^ «- —-	1)ne 8' januvja Je *ovonl
Tajnik kluba št. 1 s. Peter Bernik je sklep sporočil vsem klubom in jih povabil na sodelovanje v tem smislu. Na predlog srbskih sodrugov je namreč bil že prej imenovan poseben odbor, ki naj bi izvršil vse potrebne priprave za skupno prireditev v prid agi-tacijskega fonda JSZ. Kor pa je v teh tednih toliko veselic, da bi bilo težko dobiti prost
vsi prežeti z voljo za delo v	obstanek in napredovanje te-
borbi za pravičen ekonomski	mu klubu zdaj zasigurano.
sistem.	Vpisanih je bilo takoj dober
Začela pa se je takozvana	tucat članov in članic. Ob enem
prosperiteta in brezbrižnost v delavske vrste. Nekaj članov jo odstopilo, aktivna člana Anton Oblak in Joe Ule sta umrla, Fr. Preinar pa je odšel v stari kraj. Potem se je naselila v klub nekaka resignacija in naveličanost, kar je povzročilo. da je prejšnja agresiv-
datum, in ker so člani vseh nost in aktivnost izginila. Le klubov aktivni v raznih orga-inoka-i članov je ostalo, ki so nizacijah, je odbor kluba št. 1 vzdržali klub, da se ga upora-
na svoji seji 10. januarja sklenil, da je najboljše, če se že določena prireditev dne 4. marca sprejme za skupno in se skupno deluje, da bo uspela ne samo moralno, nego tudi gmotno in s tem pomagala finančno klubom, Proletarcu in JSZ.
Po končanem programu bo plesna zabava. Igral bo J. Ko-chevarjcv orkester. Vstopnice so bile poslane vsem klubom
bi, kadar se spet pojavi razpoloženje in moment za pojačanje našega dela. .Potrpežljivo so čakali, da pride med delavce spet Želja po organiziranju, ikajti prej ali slej mora priti.
Predprošlo leto se je tu ustanovila angleška postojanka, v katero so pristopili tudi nekateri Slovenci in vabili ves naš klub na pridruženje. Klub št. 224 jim je odgovoril, da je po-
zaeno s pojasnilom o aranžmi. I !ja za «Raci jo dovolj za vse. In ako se tudi vsi klubi zavza- L, ° *a Američane kakor za
mejo, bo dvorana ČSPS polna.
Pevske točke bo predvajal mešan pevski zbor Sava, igro vprizori dramski odsek kluba št. 1, v ostalih točkah pa sodelujejo v nastopih posamezniki in klubi.
V prihodnji številki bomo lahko navedli že nekaj podrobnosti o sporedu. Odbor za sestavo programa je na delu, in tisti, ki nastopijo v njemu, s>e pripravljajo in uče, da svojo nalogo- čimboljše izvrta. Vsekakor bo to spet dan, ko se čikaški Slovenci in mnogo
Slovence. Zato je najboljše, da klub št. 224 deluje naprej v svojem delokrogu.
V mali pullmanski naselbini so ljudje različnih mnenj, pa tudi stara nasprotstva še niso zamrla. Par jih je bilo, ki so rekli, da bodo pristopili, ako bo naš klub prestal prvo leto ne da bi propadel! Ko je ostal in rastel, so pozabili na svojo obljubo, med ljudmi pa so u* stvariii dvom v svojo iskrenost. Nato so drugi rekli, da pristopijo, če bo živel 10 let. Svojo desetletnico je učakal, ampak dotičnih ni še v klub.
so vzeli navzoči s seboj pristopne karto, da pridobe do prihodnjo seje še več kandidatov v klub.
Na člane iz Pullmana jc napravil ta sestanek najugodnejše vtise. Z veseljem jim zaupamo klubovo imetje, v vrednosti okrog $60, kar je precej dobra gmotna podlaga za začetek v novem središču.
Bilo je sklenjeno, da se prihodnji sestanek vrši v sobote 20. januarja ob 8. zvečer pr Louis Starcu, 10063 A ve. N. v So. Chicagu.
Rojaki delavci, pridite na to zborovanje in postanite 51an socialistične organizacije Prišel bo tudi tajnik JSZ C h Pogorelec.
Za Pullman pa naj ostane zgodovinsko dejstvo — ne sicer kot "dokument sramote" — ampak v očitek onim, ki bi na vprašanje, zakaj ne pristopijo v socialistični klub, pozneje odgovorili: "Ja, 'prmoj duš', če bi bil klub tukaj, po tem ja," — tem torej se odvrne, da so priliko, ohraniti klub na Pullmanu» zamudili, krivda pa je edino njihova.
John B. Mihalich, zapisnikar.
\ _____.__
N a rasčan je neza pot 1 e-noati v Nemčiji
Število brezposelnih v Nemčiji je decembra meseca naraslo za 343.000, Vseh nezaoo-sletiih delavcev jc bilo v Hitlerjevem tretjem rajhu prošli mesec 4,058,000.
tu s. August Claessens iz New Yorka, avtor raznih brošur, med njimi "Roparske trojice", ki jo je na slovensko prevel Ivan Molek. Kdor je tega iz-bornega govornika slišal, mu gotovo ni žal!
Prošla klubova Nabava je )ila nadvse dobro obiskana. Klub se zahvaljuje vsem, ki io mu pripomogli k uspehu, kajti sredstva so klubu po-;rebna za nadaljevanje svojega dela, ki ga ima še veliko ored seboj. — Fr. Matkovich.
MAKXOV
KAPITAL
Poljudna izdaja.
Obsega 400 strani. Vezana v platno.
On» i* 1.7.1
Velilko delo utemeljitelja znanstvenega socializma,, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo.
Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na "
1'rolelarer
3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
DVAJ$ET LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEMRJA
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Več letnikov je vezala knjigoveznic* bratov Holan na Blue Island Aveniji. Delo jim je bilo izročeno, ker so oglašali v naših listih. Veljalo j.'	<U jc treba p.>dpihati ojie,
ki so nam uajbjižjC Toda % njo imeli sla.be izkušnje. Delala jo največ z r >čjwmi pripomočki, vrhutega je do tikrat prevzela preveč dela, p^ je potem izvršila od vsakega li? no^aj in nikogar ni za d o voljni 4. Obljubila je nam vezati od l'*. nov. pa d-o doc. 1920 najmanj 3,000 izvodov ko{ed,arja, in ostale naslednje? dnovc. toda zmogla. j<? do tega časa samo — 600 izvodov* Vsled te njene zakasnitve sr.i* bili spet v neprilikah.
Naročila so bila vsa razposlana šele januarja. Holanovi firmi nkAVj koMACia. v<jč dali v vezbo.
, Letnik 1922 je bil izboljšan v Um, da jo imel veliko*več originalnega gradiva kakor pa prejšnjih nekaj izdaj. Število ameriških slovenskih sotrudnikov je začelo polagoma rasti. V tem letniku so bili zastopani I. Molek, ki je prispeval naslovno pesem in nekaj spisov, dalje Jo*ko Oven, Jože Zavertnik in FVank Petrich. To je bil tudi prvi letnik, ki je dobil originalne spise iz starega kraja in potem vsako leto več.
V	letniku 19241 je spet precej ponatisov— zelo dobrih, seveda, toda originalnega gradiva zanj še ni prišlo zadosti. Ameriški slovenski sotrudniki so bili spet Ivan Molek, Frank Petrich, Joško Oven, Jože Zavertnik, Frank S. Tauchar in Joseph Jauch. Najprid-nejša sta bila Molek in Petrich. Največ pesnitev pa je v tem in v nekaterih naslednjih letnikih prispeval Tone Seliškar, poleg črtic.
V	letniku 1924 je F. Zaitz uredil obširen pregled dogodkov po svetu, Ivan Molek ima v tem koledarju pesem, črtico in par prevodov, Jože Zavertnik članek "Zadnja bitka na morju" s podnaslovom "pogled v bodočnost", Andrej Kobal črtico "Polde", F. S. Tauchar pile O Žrtvah tradicij in L. Medve-shek o Slovenskem narodnem domu v Cleve-landu. Ostale spise so poslali starokraj^iki so-trudniki. Deseti letnik (1924) je bil zadnji, ki ga je natisnila Narodna tiskarna.
Enajsti letnik (1925) je tiskala tiskarna Adria, ki je delo izvršila cenejše, toda tadi nekaj pomot je pustila v njemu, kljub paz-nosti in pravilnim korekturam v uredništvu. V naslednjih letnikih, koliker jih je tiskala Adria, so je pomot varovala in delo je prav povoljno izvršila. Ta tiskarna je last treh Hrvatov, ki so iz male delavnice razvili precej veliko podjetje. Pred krizo je tiskala dober ducat časopisov v raznih ježikih, nekaj koledarjev, pamflcte in tu in tam tudi kako knjigo.
V	tem letniku (1925) je spet zgodovinski pregled, ki ga je priredil urednik in obsega okrog 5o strani. Jcško Oven ima v njemu članek o Aoatoiu Francu, Ivan Molek dve pesmi in zelo zanimiv spis, ki je pogled v družbo bodočnosti, drugi ameriški slovenski si 1 rudniki pa so Jože Zavertnik, Frank S. Tauchar in A. Kobal. Urednik je priredil informativen in spominski članek o E. V. Debsu in par drugih stvari, ostalo gradivo pa so poslali starokrajski sotrudniki, posebno Tone Seliškar in Angelo Cerkvenik, s katerima je Ameriški družinski koledar veliko pridobil. Vsled večjega kroga sotrudnikov so odslej ponatisi iz Ameriškega družinskega koledarja skoro odpravljeni.
V	dvanajstem letniku (1926) ima Ivan Molek pesmi "Gospodar" in "Trpeči Krist", dalje "Dolarjevo povest" in pa igro "Ob slovesu starih", lprcgjed, ki ga je priredil Fr. Zaitz, obsega nad 30 strani. Jože Zavertnik slika delavske boje v stari Avstriji, A. Kobal je objavil pptopis iz Yelb\vUonc parka in F. S. Tauchar ima črtico z naslovom "Problemi ljubezni"»
To jo prvi letnik, ki vsebujo tudi podatke o slovenskih časopisih, podpornih-orgajjjza-cijah, jugoslovanskih socialističnih listih ' slovenskih domovih itd. Začetek tega informativnega dela je bil skromen, toliko boljši pa so podatki o udejstvovanju in življenju našega ljudstva v naslednjih letnikih.
Trinajsti letnik (1927) ima na koledarskih straneh bogat seznam zgodovinskih dogodkov. V leposlovnem in informativnem delu so zastopanj s svojimi spisi sledeči ameriški slovenski sotrudniki: Ivan Molek, Jože Zavertnik, Anton Slabe, Joško Oven, Louis Beniger, Frank S. Tauchar, Andrej Kobal, Fred A. Vider in Kozma Teleban. Urednik F. Zaitz jc priredil informativen zgodovinski članek s podatki o slovenskem časopisju. To je prvi spis te vrste in služi za dober vir vsakemu, ki išče informacij o slovenskem tisk u. Raznih podatkov je več in boljših, kakor pa v prejšnjem letniku. Starokrajska so-trudnika sta spet Angelo Cerkvenik in T3ne Seliškar, poleg njiju pa prvič v našem koledarju Ivan Vuk, ki .fr od tedaj naš reden sotrudnik.
Izmed tukajšnjih sotrudnikov jih ni bilo ¿e v nobenem koledarju toliko kakor v tem (trinajste n), letniku. To je bil velik nipre-dek Ameriš. družinskega koledarja, ki je vodil v izpopolnjevanje in vsebinsko izboljšanje vseh naslednih letnikov.
(Dalje prihodnjič.)
v r" fl' •


Î •

v*	'
Proletarec, January 17» 1934
i
i i p. ZOLA t
< ►
It I >1
Poslovenil ETBIN KRISTAN
(Nadalj-e vanje)
"On! rim nežnejši s» je kazal, tem bolj Vas obremeni. Sne Vas in zredi «e ob tem lahkem plenu. Kj, ne poznate ga, tega krasnega nuža! Neprenehoma je v zasedi in venomer p*e/i, kako bi zgrabil svojo sreCo na nesreči kak me uboge pare, o kateri ve, da je njen poraz ugoden mogočnežem. Vendar mi je pater Dangelis še ljubši. To je grozen mož, ali vsaj odkritosrčen in pogumen, ter višjega duha. Pravim celo, da bi Vas sežgal kakor snop slame, če bi bil gospodar. ... Oh, če bi Vam mogel povedati vse, če bi Vas mo-^ gel povesti s seboj v strašne globočine tega sveta, če bi Vam mogel pokazati yse goro-stasno častihlepno poželjenje, gnusne splet-karije in zamotanosti, podkupljivost, straho-petnost, izdajstva, celo zločine!"
Ko je Pierre videl, kako se razgreva ob plamenu svojega preglobokega srda, mu je prišlo na misel, da bi poizkusil dobiti ud njega tista pojasnila, ki jih doslej zaman iskal.
"Povejte mi vsaj, kako je z mojo zadevo. Ko sem Vas vprašal takoj po mojem prihodu, ste mi odgovorili, da ni dobil kardinal še nobenega akta. Ali procesni spisi so sestavljeni. Vi veste kaj o tem, kajneda? ... In pri tej priliki: Monsinjor Fornaro je govoril o treh francoskih Škotih, ki so ovadili mojo kiijigo in zahtevali zasledovanje. Trije škofi! Ali je to mogoče?"
Don Vigilio je močno skomizgnil/.
"'Oh, Vi ste krasna duša! čudim se, da so le trije!... Da, nekateri spisi Vašega procesa so v mojih rokah; sicer sem si pa itak lahko mislil, kakšen proces je to, ta Vaš proces. škofi so prvič tarUski škof, ki očitno izvršuje maščevanje Jurskih očetov, potem škofa iz Poitiersa in Evreuxa, oba znana zaradi svoje klerikalne nestrpnosti, oba strastna nasprotnika kardinala Bergerota. Kakor Vam je znano, je ta slabo zapisan v Vatikanu, kjer povzročajo njegove galioanske ideje, njegov resnično svobodomiselni duh prave izbruhe srda..... Kar nič nc iščite drugod; tam tiči vse. To je justifikacija, ki j > zahtevajo vsegamogočni lurški očetje oJ Svetega očeta, ne glede na tol( da ima biti s knjigo vret zadet kardinal — hvala onemu priznalnemu pismu, ki ga je tako nepremišljeno spisal in ki ste ga objavili kot predgovor svoje knjige.. . Že dolgo niso in-deksove obsodbe med duhovniki nič drugega, kakor udarci s kolom, ki se dele v temi. Ovaduštvo vlada neomejeno, potem pa prihaja zakon samovolje. Navedel bi Vam lahko neverjetna dejstva, nedolžne knjige, izbrane izmed stoterih, le da se ubije kakšna misel ali kakšen človek; zakaj preko pisatelja merijo vedno na kakšnega višjega in oddaljenejšega. Gnezdo spletkarstva je to, vir zlorabljanja, kjer se zadošča nizkotnemu osebnemu nasprotstvu, tako da propada institucija indeksa in spoznavajo celo tukaj, v papeževi okolici, da jo je treba na novo urediti, ker mora drugače izgubiti zadnji ostanek dobrega glasu... Že razumem, da hočejo za vsako ceno ohraniti svetovno gospodstvo in vladati z vsakim orožjem. Ali moralo bi biti vsaj orožje, ki je mogoče; tedaj ne bi smeli ogorčavati z nesramnostjo svoje kri-vičnosti in ne izzivati smeha s svojo staro otročarijo." ^
Pierre je poslušal; bolestno strmenje se je polotilo njegovega srca. Gotovo, odkar jc v Rimu, odkar opaža, kako tukaj pozdravljajo jamske očete in kako se jih boje, kakšni gospodje so vsled velikih darov, ki jih pošiljajo Petrovemu vinar ju, je čutil, da tiče za tem preganjanjem; uganil je, da bo moral poplačati ono stran svoje knjige, na kateri ¿e
pribil, «la se v Lurdu pregrešno premika u?: >-da, da se uprizarja strašna igra, ki zbuja dvome o Bogu, da se neprenehoma hujska na boj, ki bi izginil v resnično krščanski ju-tršnji družbi. Zdaj se mu je celo zbudilo razumevanje za pohujšanje, katero je moralo zbuditi njegovo priznano veselje nad izgubo posvetne vlude in zlasti ona*nesrečna beseda o novi veri, ki je sama po sebi zadostovala, da so imeli ovaduhi orožje. V začudenje in v obup pa ga je gnala nezaslišana vest, da prištevajo kardinalu Lergerotu njegovo pismo kot zločin, da je njegova knjiga ovaje-iia in obsojena, ker hočejo od zadej zadeti častitljivega pastirja, ki se ga ne upajo napasti uci spredaj. Bolela ga je misel, da žalosti svetega moža, da je vzrok njegovega poraza v njegovi plamteči ljubezni do bližnjega. In kako je bilo žalostno najti v ozadju teh prepirov, kjer bi se smela bojevati le ljubezen do ubogih, odurna denarna vprašanja v besni sebičnosti razpete strasti in po-željivosti!
Tedaj se je v Pierru nekaj uprlo zoper ta obsovraženi, abotni indeks. Zdaj je zasledoval njegovo delovanje, od denuncijacije do javnega naznanjanja obsojenih knjig. Tajni-^. ka kongregacije je pravkar videl — patra ! Dangelisa, v čigar roke je prišla ovadba, ki je potem s strastjo avtoritativnega in učenega meniha, prevzetega od sanj, da bi nad-vladoval duhove in vesti kakor v junaški dobi inkvizicije, uvedel proces in sestavil spise. Izmed duhovnih svetnikov je obiskal enega, ki mu je bilo izrečeno poročanje o njegovi knjigi, častihlepnega in ljubeznjivega mon-sinjora Fornara; to je bil zvijačen bogoslo-vec, ki bi znal brez zadrege najti napade na vero v algebraični razpravi, če bi to zahtevala briga za njegovo usodo. Potem prihajajo redki zberi kardinalov, ki glasujejo od časa do časa. pa zatro eno knj.igo v obupni otožnosti, ker ne pore j o zatreti vseli.; in klicno potrdi in podpise papež dekret, kar je le čista formalnost — zakaj niso li vse knjige kaznjive? Ali kakšna klavrna in čudna ječa preteklosti je ta ostareli, nadložni, pootročeni indeks! človek čuti, kakšna strašna sila je nekoč utegnila biti v njem, ko so bile knjige redke in je imela cerkev sodišča, da je lahko izvrševala krvave in ognjene sodbe. Potem so se knjige tako pomnožile in napisana ali tiskana misel se je razprostrla v tak ) široko in globoko reko» da Jt preplavili vse in vse potegnila s seboj. Spačeni, c b soja nje vsega ogromnega modernega prozno demonstracijo, na splošno in povprečno' obsojanje vsega ogormnega modernega proizvajanja; boljinbolj je omejeval področje svoje delavnosti, pa je proučeval le dela duhovnikov. Ali tudi v tej vlogi je pokvarjen, omadeževan od najhujših strasti, izpremc-njen v orodje spletkarij, sovraštva in maščevanja. ()j, kakšen propad, kakšno žalostno priznanje betežne starosti, splošne naraščajoče ohromelosti sredi porogljive ravnoduš-nosti narodov! Katoličanstvo, nekdanji slavni posredovalec civilizacije, je zdaj na tem, da meče kupoma knjige v plamen svojega pekla! In kakšna grmada je to! Skoraj vsa literatura, zgodovina, filozofija in znanost preteklih stoletij in sedanjega! Zdaj se objavlja malokdaj knjiga, da je ne bi zadelo cerkveno prokletstvo. Kadar je videti, da cerkev zatiska oči, se zgodi le zato. da se izogne nemogoči nalogi, da bi preganjala in uničili vse; vendar pa vztraja na tem, da navidezno varuje najvišjo oblast nad duhovi — kakor stara, vseh svojih dežel oropana kraljica brez sodnikov in krvnikov, ki pa kljub temu še nadalje izreka prazne, le od majhne manjšine sprejete sodbe. Ali kaj, če bi za trenotek zmagala, po čudežu postala gospodarica modernega sveta; kaj bi storila iz človeške misli, če bi imela tribunale za obsojanje, žandarje za izvrševanje? Naj bi se strogo uporabljala pravila indeksa, naj bi tiskarnar ne mogel ničesar tiskati brez škofovega dovoljenja, naj bi se tedaj vse knjige predlagale kongregaciji, iztrebila preteklost, uklenila sedanjost in podložila duhovni strahovladi.
(Dalje prihodnjič.)

2 s
KNJIGE CANKARJEVE
DRUŽBE

ŠTIRI KNJIGE ZA $1.12 PO POSTI;
--T"
$1, ako jih kupite v uradu
T.;
1.	VELIKO MRAVLJIŠČE. Spisal Ivan Molek
2.	Zlato tele in druge zgodbe. Spisal Janez Samojov
% ,.t
3.	NAŠ SVETOVNI NAZOR, Priredil Sigma
4.	KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE za 1.1934
Naročila naslovite Proletarcu, 3 639 W. 26th St., Chicago, 111
Ktf<
ŽRTVE KATASTROFE V RAKVAH
krat poboljšali in Socialisti poneagu pod delokrog tega kluba, slabšali, da je-l^okar spretne* j kjer bo tudi prihidnja Keja. nil svoje stališče in zdaj celo! Vršila se bo omenjen j soboto sam zapravlja, da sc "¿ociali- pri sodrugu Louisu Starcu, ste" vrže iz odbora?	'10063 Ave. N, v So. Chicagu.
Zakaj nekateri mislijo, da Na tej seji bomo razprav-Ičlovok ne sme biti socialist, |ja|j 0 sodelovanju pri skupni medte m ko odobravajo, ako m j prireditvi čikaških klubov JSZ I motoviliš med demokrati in|v (jVOrani GSPS, sprejemali republikanci zaradi osebnih komo nove člane in razprav-koristi ali službe in agitiraš j i;a|j ter sklepali o agitacij-jzdaj za demokrate, drugič, za ;skem dolu. republikance? Kaj je taka po- Vabimo vse naše zavedne llitika bolj častna kakor aoc.a-1delavce v Pullmanu in So. Chi-listkna?	'cagu, da naj pridejo na to sc-
V času konvencije so mi j*. Udeleži sc jc tudi glavni i pravili,* da so delegate zvab- tajnik M<	Pogorelec
|ljali na privatno partije, kjer j„ mcrda še kdo izmed član.v so jim dali na razpolago jeda- JSZ v Chicagu.
če in pijače, plesali so, da je bila zabava popolna, vmes pa so bili razpodeljeni strategi "neodvisnega" bloka in jih nagovarjali, za koga in proti
Peter Verhovnik, ta j ni V.
Prireditev pevskega zbora "Svoboda"
komu naj volijo. Ali je tak boj Opereta "Le za mlade je Iju-načelen, ali se je slo le za [ bežen"
mandate in službe ?
Demokratska stranka, ki je
dne 21. januarja Detroit, Mich. — Napredni
sloj slovenske naselbine v I)e-
Na sliki ie rakvt potnikov, ki »o izgubili življenje v železniški katastrofi e Franciji na boiii. Dva sto ja bilo abitih. Mimo teh rakev koraka (v ospredju)) v znak sožalja La Brun, predsednik republika. — Priča, ki ¡Chicagu |>a je lipropastil meso bile zasliievane v preiskavi, »o večinoma mnenja, da je katastrofo po*	----
vzrocilo vlakospremno osobje vsled nepaznosti. O tej veliki nezgodi zrno v Proletarcu navedli podatke v prejšnjih poročilih.
bankrotirala mesti Cleveland troUu nR kullurnem polju n<J
in New York, nam m v noben j po^va kjjub veliki krizi.'Bden vzor. V obeh so volilci radi te- ,oka/ov jCt da priredi ki
'¿a zavrgli demokrate in izvolili republikance za župane. V
Novi odbori klubov JSZ
Strabane, Pa. — V klubu št.
vilkah. V tej je priobčen imenik klubov z vsemi poslanimi spremembami. V slučaju po-
118 >niso izvolili tajnika na de- mot v seznamu naj jih klubi emberski seji, pač pa store to takoj sporoče tajništvu JSZ,
ia redni seji v soboto 20. ja-
da se jih pred prihodnjo pri-
>5bor "Svoboda" v nedeljo 21. Januarja ob 3. popoldne v Slovenskem delavskem domu na
stne finance republikanski žu- ■ yvernois Ave. opereto "Le za pan Thompson, zato so volilci mlade je ljubczen". prevedel dali demokratom vajeti v ro-■ jo j2 ,z nemgčine in priredil ke. Ali pomagalo ne bo, kar /a naS oder zborovodja Svo_
so pokazale že neštete^ skušnje. Mar hoče Johnny Lokar tako republikansko-demokrat-sko administracijo v SNPJ?
V svojem poročilu konven-
nuarja, ki se prične ob 7. zve- občitvijo imenika klubov po- J'e navajal, na koliko krater. Tajnik v prošlem letu je pravi. . Je govoril in kako je delo-bil Frank Samsa, ki je svoj po-	1__val za SNPJ in za ustanavlja-
li vestno izvršaval. Organi-	"Sklinanjc" socialistov
*.ator kluba št. 118 je John	. cnid i
Trčelj in zapisnikar John Ko-	IZ odborov oINr J
Vlich. ^	Gowanda, N. Y. — Nedav-
Imperial, Pa. — Tajnik-bla-	no jc bil v Proletarcu dopis iz
gajnik kluba št. 31 je Frank	Youngstowna, v katerem je Augustin, organizatorica je , p^ano, kako se je John Ix>kar
Margaret Jamnik in zapisni-	ml. v Girardu hvalil, da so na
karica Josephine Jamnik.	nrošli konvenciji klinali socia- Hko časa je zgubil z agitacij)
Forest City, Pa. — V klubu	liste iz glavnega odbora; Sta
nje društev. V poročilu je dejal, da je na takih shodih govoril samo o "fraternalizmu". V Gowandi vemo, da ko je bil tu ob priliki prireditve druš. št. 728, je imel bolj "političen" kot pa "fraternalistični" govor. V istem poročilu toži, ko-
H. 10 ima tajniški in blagajni '<ki urad Jennie Zaitz; organizator je Frank Drasler, in zapisnikar Anton Zaitz.
Detroit, Mich. — Tajnik-
lo ga je to $fi0, pravi tisto poročilo, pa nič ne de, kajti zdaj jiK je šlo devet, prihodnjič pa bodo "sklinani" ostali.
Zapraviti $60 v tej krizi v blagajnik kluba št. 115 je Al-itak namen—to ni šala! Vpra-bert Naprudnik, organizator šanje, Ji/se mi uriva, pa je. Anton Anžiček in zapisnikar komu je. koristilo tistih $60? Math. Urbas.	Kdo jih je dobil? In koliko je
Nanticoke, Pa. — John Vi- SNPJ na boljšem, ali bo na tez je ponovno izvoljen za taj- boljšem, če sc "sklina" socia-nika-blagajnika kluba št. 33; liste?
Henrik Pečarič je organizator j Podpisani je bil član prošle
bode John Berlisg. Njegove zasluge na polju kulturnih nrireditev v Detroitu so ve-»like.
Omenjena spevoigra ni le lepo glasbeno delo, ampak ima tudi mnogo humorja, torej se bodo udeleženci kar dvojno zabavali. Slovensko občinstvo v tem mestu je vabljeno, da pride na to prireditev v čimvečjem številu.
Enkrat spomladi vprizori "Svoboda" romantično opereto v treh dejanjih "Ciganska nevesta". To bo največja glas-beno-dramska prireditev, kar jih je še bilo na slovenskem odru v Detroitu.
Janko Zornik.
in Frank Pipan zapisnikar.
Herminie, Pa. — V Herrni-niju, kjer je majhna slovenska naselbina, skrbi za obstoj in aktivnosti kluba št. 60 A. Zornikova družina. Letos je ves klubov odbor iz njenih vrst. Anton Zornik je tajnik-blagajnik, Rudolf Zornik organizator, in Lydia H. Zornik zapisnikarja.
Arma, Kan«. — Tajnik-bla-Tajnik kluba št. 21, Čigar delokrog se razteza v vse slovenske naselbine tega okrožja, je Anton Sular. Organizator John Baloh in zapisnikar John Sular. Zaradi svojega obsežnega okrožja obdržuje ta klub seje vsak mesec v drugi naselbini.
konvencije SNPJ. Opazoval sem delegate, ki so se družili v vseobsegajočem bloku, in v tem se je gibal tudi MLindy". Društva SNPJ v Chicagu so imela v času konvencije za delegate svojo kuhinjo in jedilnico. Ampak "progresivno krilo", ali kako so se imenovali, je bilo v nji slabo zastopa-
la jednoto in da jc tudi gmotno veliko žrtvoval.
Vse priznanje njemu za vse, kar jc storil za SNPJ iz nesebičnih razlogov. Kar se tiče izdatkov, smo slišali praviti, da mu je clevclandska federacija SNPJ obljubila dati $25 nagrade za vsako društvo, ki ga ustanovi. Ne vem, če je to res ali ne, in ako ni, želim, da da urednik Proletarca J. Lokarju ml. priliko priobčiti v tem listu pojasnilo, da f.e mu d' ■•'	JB:« ¡■.m»!«a
nc bo storila krivica. Istotako so nam pravili, da je imel kot predsednik društva Strugglcrs po 5c na mesec od člana.
^b ■ ■ m m m m :■ ■ ■ ■ ■ m
-	BARETINCIC & SON-
l POGREBNI ZAVOD "
■	^ 424 Broad Street ■
■	JOHNSTOWN, PA. ■
■	■
-	Tel 1475
no. četudi so imeli upravo ku- načel, kakršno so začrtali pio
Johnny Lindy bi bil v ponos graditeljem jed note, če se nc bi pridružil stranki, ki jo la-stujejo izkoriščevalci ljudstva, in ako bi bil nadaljeval v SNPJ z agitacijo na podlagi ¡2

RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. LawnJale Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 1382
hinji ljudje, ki so veliko bolj simpatizirali z njimi kakor pa s socialisti, fte celo agilirali (agitiralo) so eni (ene) za "progresivce".
še sc spominjam, kako so argumentirali — med njimi tudi Johnny Lokar—na Lawndale Ave. na trotoarju pred poslopjem "jednotinega softe-
Virden, III. — O klubu st. da", kakor smo ga imenovali.
nirji, nc pa gladiti pota, da so je polaste 4'cheap politišni'\ ki poznajo samo svoje korisli.
Kar sc pa tiče "klinanja", naj nihče ne pozabi, da ima pri tem tudi članstvo besedo. Kaj pa, če članstvo "poklina" tiste, ki o "metanju socialistov" največ govore? Vse je mogoče. — J. Matekovič.
•> Pristna in oktsna domača jedila Ce ne zmerne. Postrežba točna. t

50 je bilo poročano, da se je razpustil. Vzlic težavnim o-kolščinam pa se je posrečilo, da je ohranjen. V odboru za to leto so: Frank Ilersič, taj-nik-blagajnik. Frank Reve.i, organizator. Simon Kavčič, zapisnikar. Seje tega kluba se vrše vsako prvo nedeljo v me-sccu pri članu Franik Stempj-harju.
Detroit, Mich. — V klubu št. 114 JSZ jc novi tajnik-bla-gajnik Janko Zornik; za organizatorja je bil izvoljen Jo-seph Klarich in Frank Kohov-ski za zapisnikarja.
Springfield, III. — Tajnik-blag. kluba št. 47 je Joseph Ovca, organizatorja sta Anton Per in John Ocepek in zapisni-karica Julija Krmelj. — V prosvetnem odseku kluba sta! J oh n G orle k in Louis Aidich. S Chicago, III. — *Tajnik-bla-X | gajnik v klulni št. 16 je Peter g!Swottak; organizator Ludvig B; Vipotnik; zap^nikar Fred M Matjašič.
r Oglesby, III. — Tajnik-bla-2 Rajnik Anton Udovich, orga-g nizator John Hotko, zapisni-g karica Christina Nadvešnik. I Odbori ostalih klubov bo bi-Jli objavljeni v prejšnjih
Tam so se zbirali, nisem pa vedel, da so tudi zapravljali v namenu, da "sklinajo" socialiste.
Ko sem čital dotični dopis, sem-se spomnil pred proSlc kon-vençije, po kateri je Johnny Lokar pisal v Proletarcu in Pro-sveti, kako, ga je nekdo skušaj podkupiti, da bi držal s "progresivnim" blokom in kandidiral zoper I/Otriča. Dotičnis, o katerem je trdil, da mu je ponujal podkupnino, je^imel edini namen, da se socialiste "sklina" iz glavnega odbora, i Ali misli Lokar ml., da so mu takrat ponujali omenjeno vsoto z dobrim namenom? Ali so se mar dotični ljudje od ta-
Vabilo delavcem na važno sejo v So. Chicagu
Pullman, III. — V soboto 20. januarja bo važna seja kluba št. 224 JSZ,.Gre se namreč za vključenje naselbine v So. Chi-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; fi:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—G :00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer —— Call Austin 5700
«.i»!» mmmm	m m ■ n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■»«ri
-	PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.	i
'	FRANK GRILL, predsednik
|	PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU	®
®	Na3i vozniki pobirajo perilo po vsem tnestu, Ciceru in	■
I	Berwynu in dovažajo čistega na dom	^
1	TOČNA POSTREŽBA ' DELO JAMCENO	■
*	Telefoni: CANAL 7172-7173	■
*!	1727 1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL.	■
rai
:î KI J noi \ me ijStvom !
WZ ■ ^ Hl ioli(<> Mv«»jjim |»rirrill»am rinniT es fl^k M J ■ m moralnega in ^iiMsliie^a ii.%|M'lia ¡¡J
;. O C« LAJAJTE JIH V PROLETAItCI! iwW.WVAWWVWWsV.VAWV
K
KTARI IN MOVI SV KT
Joseph Skuk po reviji "Mladika'* (Nadaljevanje)
NAPADI FARMARJEV NA VLAKE
Ker se sov. Rusija, zaveda, da to narodno gibanje ni ie dovolj močno, in tudi ie ne dovolj prepojeno z boljAeviikimi idejami, zato mu javno ¿e ne pomaga do zmage, temveč
vest. S prosvetnim delom jih skuša pritegniti v krog narodov, ki odločujejo usodo človeštva. Značilno je( da se pri svojem poslu naslanja na nji* hove običaje, tradicije in celo
rajše z vso mogočo hitrico po- na njihovo vero! Četudi se za-j spešuje na kitajski univerzi v veda, da preprosta vera vz-Moskvi vzgojo prosvetnih de- hodnih narodov ne vzdrži!
lavcev, ki bodo delali v njenem duhu. Značilno je, da sov. propaganda na Kitajskem ne nosi znaka internacionalizma, ki ga je u£n Kari Marks, temveč je oblečena v zelo "fanatično nacionalno" suknjo. Kljub temu se ji to ne more šteti v zlo, ker ona hoče pridobiti Kitajca za svojo politiko in se pri tem poslužuje vseh mogočih sredstev za dosego svojega cilja. Neumno bi ji bilo tukaj predbacivati, da je kršila načela ali zavrgla principe, ker v kitajskih razmerah mora rabiti taktiko, ki je v kitajskih razmerah mogoča.	....
"če pogledamo v Perzijo, vidimo, da se v nji sovjetski vpliv močno širi. Sovjetom se je posrečilo v kratkem s pomočjo perzijskih izobražencev, ki so se šolali V tujini, napraviti pravi gospodarski prevrat. Pri obdelovanju zemlje se očitno vidi vpliv Sovjetov, ker se v več krajih uporabljajo stroji in umetna gnojila. Začelo se je s pomočjo sovjetov izrabljati vodne sile. Po vseh večjih mestih so poleg perzijskih šol tudi šole, ki jih vzdržuje sovjetska Rusija. Prenašajo oziroma prenašali so se do nastopa Hitlerja v Nemčiji, najnovejši izumi Nemčije preje a Sovjetske Rusije v Perzijo."
To nam pove, da je duševna stran sovjetske Rusije močna in se skuša raztegniti kolikor mogoče po vsej Perziji, če se ji ni že posrečilo. Pri tem je popolnoma logično, da Rusija tudi v sosedni Perziji ne propagira svojih boljlevi-ških idej, ker se zaveda, da perzijsko ljudstvo zanje še ni zrelo, temveč hoče ostati z njim v prijateljskih stikih.
Nadalje, če pogledamo mogočno gibanje tristomilijon-skega indijskega ljudstva za narodno in gospodarsko svobodo, vidimo, da dobiva vedno novega ognja od spretne sovjetske propagande. Indijska konferenca v Londonu pri o-krogli mizi nekaj let nazaj je bila dokaz, da se ideja, porojena po sovjetski propagandi, ne da utajiti, in da je ruski vpliv na Indijce velik.
"Dogodki 1. 1926 v Egiptu, ki so delali Angležem velike skrbi, so imeli moralno oporo v sovjetski Rusiji. Francozi so* pri Abdel-Krimovi vojski v Maroku zaplenili precej ruskih pušk."	1
To nam torej priča, da je sovjetska Rusija danes velika sila, ki je ni mogoče utajiti ali prezreti. Cim prej se je delavske organizacije oklenejo, tembolje za delavce in za Rusijo, ker danes se ne da več tajiti, da sovjetska Rusija
znanstvene kritike, se sov. Rusija kljub temu ne bori naravnost proti nekrščanskim verstvom, temveč jih celo upoš.e-va. Z vsemi najbolj uspešnimi sredstvi ie pa bori proti misi-| jonarjem, ki razširjajo krščanski nauk — in v tem nauku ' kapitalistično ideologijo! Kakor kažejo znamenja, pripravlja sov. Rusija na vzhodu zvezo večine človeštva, ki ne bo več voljna prenašati ukaze iz Pariza in Londona. Pri vsem tem delu sov. Rusija ne pozablja, ako nas znamenja ne varajo, da seznanja te narode z najmodernejšimi strojnimi puškami in kanoni — in najmodernejšim bojevanjem. In če se sov, Rusiji posreči, da ostane voditeljica vzhodnih jeksistirala. narodov proti ostali Evropi, ji slednja ne bo kos! — Posebno zadnje čase vsi znaki kažejo, da Evropa brez Rusije ne bo mogla dolgo držati vzhodnih
Stavkujoči farmarji ▼ Wisconsinu, ki so sa ustavljali tudi vlake, pobrali iz njih posode stavili v bran proti sahtevi, da se jim «ni- t mlekom in «a izlili, posode pa pometali ob • • —- ----— progi, kakor prikazuje ta slika.
postavili
ža cena mleku, ki ga potljejo v Chicago, so
a uspešen boj h končnemu nevarnosti, da kompanija o-	sli. da nam ni znano, kako *<
ilju, socializmu, izjavljamo, j brat v teh rovih popolnoma	je peljal v "kabasu". ko je bil
bomo kljub svojemu naai1 ustavi. V svojem stališču do te	zajet v "nude" razstavi Plain
ranju z ozirom na bodočnost stavke je zašel dnevnik "I)e-	Dealer je predprollo nedeljo
JSZ stali ob njeni strani vsi mocrat" v voliko protislovje s	objavil imena vseh, ki so bili
kot eden ter jo skušali okre- svojimi prejšnjimi izvajanji,	stlačeni v "Black Maria". Med
piti, izboljšati in jo braniti List ima pač nrnogo vplivnih	njimi je tudi ime urednika. V pred nasprotniki dokler bo i čitateljev in zainteresirancev,1 svojem listu pa je, kot običaj-
»tavbinskih in posojilnih drU štev države Mitsouri, čital. sledeče izvlečke iz zapisnik nekega stavbinskega in pe*o jilnega društva od začetka 1 septembra 189.1 do konca letr 1897, to je za čas deprotlje, k •e trajala štiri leta in tri me u»ce. To društvo še sedaj ob stoji v St. Louisu, M o. Je soli Ino ter vestno posluje že nac1 oetde*et let. Tukaj so glavn; izčrpki:
Seznam od 1. sept. 1893 o od tojko "posojila" končuje: 'Denarni trg v slabem položa-u. Obresti visoke, vsled tega •m:) odklonili vse prošnje za posojila."
2. oktobra 1893: "Tajnik oredloži listo delničarjev, ki to zahtevali izplačila. Ker Iruštvo nima , denarja na ro-<ah, je bilo sklenjeno, da dru-tvo najprej plača zunanje lolgove in potem šele prične )o vrsti izplačevati delnice."
1. marca 1894: "Dva člana, <i sta bila v denarnih stiskah, Ua zahtevala, da jim društvo zpla-ča prihranke. Ker sta njih 'meni na koncu liste, je odbor
V Detroitu. dne 8. januarje 1931.
Za klub št. 114 JSZ. K. Jun-ko, tajnica.
ki so proti unijam in premo- no, zavil storijo po svoje in ob garjem neprijazni. Zato je javil imena vseh zajetih roja menda vzel to navidezno kov, le sebe je izpustil.
■ « » » .Za klub št. 115 JSZ, Joe narodov pod svojo oblastjo v
Za mladinski odsek kluba
gospodarski sužnjosti samo z orožjem. Torej seme novemu družabnemu redu je posejano st\ Matthew M- Klarich,
na vzhodu in ne na zapadu. j ta-*m*-"Voditeljica in vzgojiteljica
novega človeštva in socializma Triki kompanij proti
U» m««.. 1) •• .! "	.	. .
"srednjo pot". — O izidu bom pisal v prihodnjem dopisu.
Poročevalec.
Shod v dvorani SNPJ
bo sov. Rusija.
(Dalje prihodnjič)
Izjava detroitskih klubov JSZ
članstvo klubov št. 114 ter mladinskega odseka Jugoslovanske socialistične zveze v Detroitu, Mich., izjavlja z ozirom na svojo resolucijo, objavljeno v Proletarcu z dne 21. sept. 1933, sledeče:
Ker je razvidno iz razprave, ki je bila o tem v Proletarcu, da se pretežna večina članstva JSZ za enkrat še ne strinja s sugestijami, ki so navedene v omenjeni resoluciji glede bodočnosti JSZ, in ker obstoji možnost, da bi javnost vsled konfuznih pojmov dobila vtis, da se hoče s tem "vrtati od znotraj", je članstvo
kot eden ter jo skušali okre-| svojimi prednjimi izvajanji. | stlačeni v "Hlačk Maria';. Med plenil, da morata čakati, da
1. novembra 1894: "TajniW Hta dopis, društvenega odvet nika. v katerem poroča, da jc ipeliral na višje sodišče za razsodbo nižje inštance, da društvo ugodi zahtevi nekega delničarja za izplačilo njego vih prihrankov. V aprilu 1891 je tajnik poročal, da je društvo poravnalo tožbo nekega delničarja. 1. marca 1895 jc odvetnik nekega delničarja zahteval, da mu društvo plač? 6% obresti od svojih prihran kov od dneva, ko je obvesti' društvo, da zahteva izplačili ftvgjih prihrankov. Direktorij je odvetnikovo zahtevo eno-stavno odklonil iz razloga, da so sodišča nasprotno razsodila."
ï. junija 1895: "Tajnik do bi nalogo, da ne plača niti centa na vložene zahteve za iz plačilo delnic in prihrankov/
V isti številki A. D. stresa svojo neslanost poradi Louisa Adamiča in njegove knjige Jože Grdina, in ob enem hvali dr. Kerna. Kar se tiče slednjega, ima svoja mnenja, ki se S. August 0(j mnenja L. Pirca nedvomno v večini slučajev razlikujejo,
delavcem
Chicago, 111. -
Claessens je eden najboljših
socialističnih govornikov v A-	pa ¿¿prav priobčuje v Pirčevi
meriki. Med vojno je bil po-	Domovini svoje spomine. Tudi
slanec v newyorški zakonoda-	je ze\() xelo dvomljivo, da to,
ji, iz katere je bil izključen	pi*e Jože Grdina, Komu
Johnsiown, Pa. — Kakor je
bilo v Proletarcu Že omenjeno, so premogarji v rovih tukaj* šnje Bethlehem Steel korpora
Pri klubu št. 49 JSZ dela-
zaradi svojega socialističnega	ugaja, prepričanja. Zdaj je učitelj v Randovi šoli za socialno zna-
v Nevv Yorku. Ta shod,!	mo počasi, toda delam >. Včasi
čije 2. jan. zastavkali. Vzrok. na katerem ho govoril August	kdo vprašuje, čemu delujemo
'da so prenehali z delom, pa je Cleassens. sklicujejo Clam JSZ	za socializem, saj ne bo nikoli
in 115 sledeči. Kompanija in drugi in *eški «odrugi. Vrši se v če-	nič! Delamo pač. ker vemo.
-------- Kompanija in drugi
merodajni oblastniki (NRA) trtek 8- februarja so obljubili, da se bodo smeli premogarji svobodno izraziti, h kateri uniji hočejo spadati.
Po Clevelandu
Cleveland, O. — Naša NjRA
Rudarji, ki so uposleni v dru-; v. -metropoli" se obrača 44ka-gih "captive" rovih, na pr. pri kor je Boff plesal". Vsake tri Fricku, so imeli take volitve že |eta se enkrat okrene. Včasi; novembra prošlo leto. Bethle- i ,c prerokovali, da delavci ne hem Steel korporacija pa je z bodo vsejfa potrpeli, da se ho-
da smo na svetu, ker vemo, da je kapitalizem krivičen sistem,
in ker smo prepričani, da se (Do oktobra istega leta ni dru bo na sedanjih podrtijah raz- štvo izplačalo niti centa.) vila nova uredba —- sociali- , maja 1896: "Po osemmc Delavci pod kapitaliz- ^¿„j liti^aciji posestev poroča
volitvami, ki se bi imele vršiti pod nadzorstvom National La-bor Boarda, odlašala. Medtem se je poslužila zvijače. Bossi in drugi uradniki so spisali "pogodbo" z "unijo", in potem so jo na svojem "sestanku" sprejeli. Navzoči so bili
do že zganili in kaj storili, pa
zem.
mom smo v ječi in zavedni delavci to razumejo.
Tudi "irski Majk" je dobro poznal razliko med ječo in
tajnik, da je toženec proda1 hišo društvu, da je pa med tem časom na skrivaj prodal 4fur-nace in radiatorje'." 1. januar-
»rešijo iz leta 18*93.
Iz one krize so droštvk prida močnejša in solidnejša. In o se bo ponovilo tudi v tej krizi, Čemu se bati za vaš denar, ko V resnici ni nobene nevarnosti! Stavbinska in posojilna društva ne špekulirajo z njim emveČ ga obrestonosno na lote na prvovrstne hipoteke. Z vsakim odplačilom na ta posojila je hipoteka toliko sigur-lejša in boljša. Priznati je treba, da so zgube, toda te so v primeri z izgubami na bankah ?n drugih denarnih zavodih, ki špekulirajo z bondi in indu-stialnimi delnicami, neznatne. Kljub velikanskemu krahu bank in drugih denarnih zavodov, kljub tej najakutnejii depresiji, ki je ne pomni zgodovina, stoje stavbinska in posojilna društva na solidnih nogah in vsepovsod je opažati, da se stanje društev obrača na boljše, da je začelo števili delničarjev zopet rasti in da ne bo dolgo, ko bodo društva imela zopet gotovino na rokah za posojila svojim delničarjem na varne vknjižbe.
Nekateri naši delničarji so nas kritizirali, je pa stotero Irugih, ki so neustrašeno stali ob naši strani. Tistim, ki so bili vztrajni in nam verjeli, ko ;mo rekli: "Ne bojte se sedanje depresije, vaši prihranki so varni ko gremo v bodoče leto," še enkrat rečemo^ Najhuje smo prestali, vse se obraba na boljše!
Z vašo pomočjo bo naše društvo eno najmočnejših v naši soseščini; z vašo pomočjo smo ispešno pregazili eno najhujših kriz.
Obvarovali smo vas pred iz-<ubami, pomagali ste nam obvarovati marsikaterega delničarja pred izgubo njegovega loma. Sedaj pa pojdimo vsi skupaj na delo in agitirajmo med prijatelji in znanci za nate društvo in vzajemno pomoč slehernega, ki hoče z nami ko-)perirati, ki hoče in upa postaviti svoj lasten dom zase in svojo družino.
Jugoslovansko posojilno društvo svojo 61. serijo 5. januarja 1934 in ne računa nobene pristopnine. Urad: 2552 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Joseph Steblay, tajnik.
stavbinsko /in , o je ot vor itd
JSZ v Detroitu sklenilo usta-1 superintendent, delovodje in
še voliti ne znajo v svojo' ko-	Ko s0 'Prijatelji i* 1897: "Do tega dne ni bilo
rist	obiskali v zaporu, so mu re- nobenih izplačil."
V Clevelandu so ustvaril» j Mike' " tuk*i *>i smel i. marca 1897: "Direktorij
viti vsako nadaljno akcijo glede resolucije, vključivši referenduma, kakor tudi nameravane debate, oziroma diskuzi-je, katere rezultati bi bili brezplodni.
članstvo JSZ v Detroitu se v polni meri zaveda ogromnih učinkov plodovitega dela JSZ in njenega glasila Proletarca med slovenskim in drugim jugoslovanskim ljudstvom v dobi priseljevanja.
pet rudarjev. Temu sestanku so rekli "seja unije rudarjev, ki so uposleni v rovih Bethle-hem Steel kompanije". Teh pet rudarjev, med katerimi je bil tudi en Slovenec, je "pogodbo" podpisalo v "unije", torej v imenu vseh premogarjev imenovane kor-poracije. Pogodbo, ki so jo sprejeli na tej "unijski seji", so priobčili v tukajšnjih listih. Pri nepoučenih je to napravi-
geslo: "Volite Slovenca!" Namreč ako Slovenci kandidirajo kot člani demokratske ma.sine. Drugače niso pravi Slovenci! Zadnjič sta bila iz
biti!
Mike se je namuzal in odvrnil: "Pa jaz sem tukaj!"
«klene, da tajnik izplača do preklica vsakemu delničarju
Vabilo na predavanje
Chicago, HI. — V nedeljo 21. januarja ob 2. pop. bo predaval v gornji dvorani v poslopju Sokol Havliček, 2619 S.
njegove prihranke. Nobenih * *	rezervacij." 1. junija 1897: Lawndale Ave., Meyer Halu-
___________________ _ _______ N» proAli klUbovi seji smo "Društvo ima v blagajni več shka o šolstvu z ozirom na se-
voljena dva^Slov^nca""v"mestni i razpravljali o Proletarcu. He- gotovine ko je potrebuje." 1. danjo dobo. Halushka je uči-svet, toda danes nihče več ne ve čemu sta bila izvoljena in
kli smo: List potrebuje gmot- decembra 1897: "Društvo je ; telj v srednji šoli. V socialistič-
............... .....,........ no podporo in smo določili v ta pripravljeno plačati vsakemu nem gibanju je že mnogo let
kaj počneta v mestnem svetu,! namen Tudi ohijaka soc.! članu g odstotne obresti od Ker je dober govornik, bo za-ker je naša slovenska, hočem *tranka Potrebuje sredstev. | vplačane glavnice, če isto dvi-! dovoljen vsakdo, ki ga pride
_________	II r\h PA rtn ¿A n li 9 1	Cnnn * o 1 i !	.	.	. .	.	___I, i__•	« «A. ..
reči, ameriška Domovina imenu | njima nehala poročati.
Nekaj pa je treba gospodom v novem poslopju na St. Clairju le priznati. V svoji
Proletarec dobila vsled svoje vztrajne borbe za delavske pravice častno mesto. Toda vpliva na ves svet ravno tako,¡vsled razlogov, ki jih omenja-
V zgodovini ameriških Slo-jlo vtis, da so odnošaji med vencev bo JSZ in nje glasilo premogarji in korporacijo urejeni v zadovoljstvo vseh pri-
0 Dobro, pa še nji $4. Sprejeli Rnet da tako porabi gotovino, poslušati. Vstopnina je lOc v smo v klub tudi tri nove čla-	' * *
ne. Torej bo že.
Frank Barbič.
ki se je nabrala v blagajni.", pokritje najemnine dvorane.
Take skušnje so imela tudi Ta predavanja se vrše pod po-druga stavbinska in posojilna kroviteljstvom kluba št. 1 in društva v oni veliki krizi, ka-' ¿e*kih socialističnih klubov.
"domovini" se počutijo doma Povračanje preteklosti Itero danes poznamo kot de in zato delajo - po stari a- Chicago> _ Na konferenci
P. O. "
kakor je vplivala Amerika pred petdesetimi leti.
Sovjetska Rusija je preši-njena z novim duhom in novo energijo, ki jo razširja z veliko vnemo izven mej svoje države, najbolj seveda med do-sedaj neprobujenimi narodi, da dvigne njihovo narodno za-
mo v naši resoluciji, pa pretežna večina članstva detroitskih klubov vidi bodočnost zveze in drugih slovenskih organizacij v čisto drugi luči.
Ker je izrecna želja klubov JSZ v Detroitu, da vlada v naših vrstah disciplina in kooperacija, kar je predpogoj
s s
a
: •
3
:
: a a
: •
a
a •
:
"ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?"
Spisal Dr. FRAN JO ŽCEČ.
Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo.
CENA 35c.
NAROČILA POŠLJITE N(A:
PROLETAREC
3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL.

zadetih. Bržkone je korporacija poročala isto tudi v Washington. Premogarje, ki so se zanašali, da dobe obljubljene volitve, je to pogrelo. Zastopnikov National Labor boarda. ki je delavski oddelek v NRA, ni bilo od nikoder. Bossi v rovih so medtem postajali čez-dalje bolj predrzni in niso hoteli več upoštevati pravih jamskih zastopnikov, ki so v resnici reprezentirali rudarje. Da bi svoje delavce v rovih tudi tinanČno izčrpala, je obratovala svoje tukajšnje majne samo en dan v tednu, premog in koks za svoje jeklarne pa dovažala od drugod. Po preteku petih tednov, ko s0 imeli premogarji Frickove kompanije svoje volitve glede unije, so premogarji 3ethlehem Steel korporacije, ki so organizirani v UMW, opozorili National Labor Board, da tudi oni zahtevajo volitve. Ker zadovoljivega odgovora ni bilo, so po novem letu zastavkali.
Tukajšnji časopis "Democrat", ki se drugače predstavlja za progresivno glasilo, „ stavke ni odobril. Pisal je, da 8e rudarji s tem izpostavili
meriški prislovici, "kakor doma". Zmerjajo, rentačijo in očitajo, pa jim odleže. Za tarčo so si vzeli socialiste in neusmiljeno "pucajo" vanje. Zdaj jim je za piko v njihovem streljanju Tone Podgori-čan.
Vsi časopisi, oziroma uredniki časopisov, dobe tu in tam anonimna pisma. Večinoma so uredništva časopisov toliko pametna, da se za take zaplotne napade ne menijo. Lojze Pire pa priobči prismodarijo vsakega zaplotneža, ki mu kaj pošlje, na prvi strani. To je storil v izdaji svojega lista z dne 10. jan. kar v prvi koloni na prvi strani s poudarjenim tiskom v okvirju! Krivdo pa je zvrgel na Toneta Podgoriča-na, češ, ti učiš ljudi, da naj I bodo propalice! In kakšne o-čitke meče nanj! Kakor da na-! rod v Clevelandu ne ve, kam j zahaja otročji urednik, s kom! se druži in kaj pije (oprostite:! To, kaj kdo je in pije, je popolnoma privatna zadeva vsa-| kega posameznika. Ampak urednik Am. D. tega ne priznava in zato poseza na to "privatno" polje, pa se spodobi, da jo dobi radi tega tu in tam malo po prstih!)
Se nekaj: Kako si upa on soditi druge po sebi? Mar mi-
južnozapadnih «tavbinskih in posojilnih društev, vršeči se v Denverju, Colo., 18. in 19. julija 1933, je Lucie' Richard-son, pomožna tajnica Lige
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phono: Canal !>«04 1858 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILL.
Office hours: 9-12 A. M s 1-5 and 6 8 P. M Thursday, Friday and Saturday all day and «»vonin^s.
Wankeiai office at 424-IOtH St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
* SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With
Wencel's Dairy Products
laOOD IM III MILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH I 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 !
11 MeetttMMff Ml I in M*
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
XAItOIIXA TI*I4AHV%
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE J	.	CHICAGO, ILL.
Mi tiftkamo ▼ ilovrnikrm, hrvaškem, tlovaikem, ieikem, poljikem, kakor tudi ? angleikem in nemikem jetiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE
NAROČITE SI DNEVNIK
60
PHOSVETA*
Stane ca celo leto $6.00, pol -leta /3.00
Ustanavljajte nova drufttva. Deset ¿lsnov(ie) je treba la novo društvo. Naslov xa list in ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
(itfinniHtiMMmiuHHiM
............

A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ-SKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. Halsted Street	Chicago, 111.
Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas.
.•i..
mammmm
.;..............
ProUtarec, January 17,' 1934
Zahvala	Klub ss zahvaljuje igralcem
in režiserju, ker so se odzvali
Jchnttcwn, Pa. — Kot je ze	vabilu kLuba ter ponovili na
poročala v Proletarcu sodru-	njegovi prireditvi igro "Ženi-
tica Mary Zabric, je priredi-	tev" in s tem pomagali k bolj-
tev kluba št. 5 na Franklin	šemu uspehu prireditve. Da-
Boro dne 16. dec., upošteva-	ije se klub zahvaljuje vsem. ki
joč sedanje razmere, bila	so nam šli na rak o .in udele-
uspeh.	žencem. — Odbor.
Imate pritožbo?
V slučaju, da je vaš naslov na Proletarca napačen, ali če
se je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici, ki vas stane samo lc.
JU.OMOYWSKA \<MI\IINII<\\ /VI/%
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI
Naslov: JUGOSLAV FEDERATION, S. P. 3639 West 26th Street	Chicago, 111.
St. 25, POWHATAN POINT.—Tajnik-blagajnik Jehn Mrrsrl, Box 34 4. Organizator Frank ftabc?. Zapi nikar J< hn Kastrevc. Seja prvo nc<le!jo v mesecu rb 2. p .1 poldne.	u
&l. 27. CLEVELAND.—Tajnik-blagajnik Ivan Bab-nik, 1053 F.. 07th St. Organizator Louis Zorko. Zapls-nikiir Joscnh Jauch. Seja vsaki r *vi netek r'i K. zvečer in v ak.i 3. rie b Ijo ob 2. pro. v Slov. nar. lomu.
St. Z\ NEWBURGH.— Tajnik-blagajnik Frank
«H r. 1080!» Avon Ave. Organizator Jo*. I^ever. '/ i>isnikar Jo-«. Lever ml. Seje prvo nedelj i v mesecu v S<>1 v. del. dvorani na Prince Ave., ob 1:30 pop.
St. 49, tOLLINWOOD.—Tajnik-blagajnik A. Ska-pin, 1 11*01 Pep.ier Ave. Zapisnikar Ivan Jontez. Organizator Frank Barbič. Seje vsako prvo nedvtjo v Niesecu ob i), dop. v Slov. del. domu.
St. 95, PINEY FORK. — Tajnik-blagajnik Nu« 2Umbcrg«r, Box 213. Organizator John Roba*. Zapisnikar Nace Žlcmberger. Seje vsako 3. nedeljo v mescu ob 2. popoldne v prostorih, tajnika.
St. 222. GIRARD.—Tajnik-blagajnik John Ko,«, 1000 State St. Organizator John Plahtar. Zapisnikar John Tan^ek. Seie vsako drugi» nedeljo v mesecu oh 10. dopoldne v Slov. Domu.
PENNSYLVANIA
5, FRANKLlN-CONEMAUGH.-^Tajnik-biacaj-
ii i k Frank Podl>oy, Box 01, Park Hill. Zapi snikarica Mary Zabric. Organizator Anton Ga hren ja. Sejo vsa-k > tretjo nedeljo v mesecu ob 7. zvečer v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu.
St. 7, SHARON.—Tajnik-blagajnik Jaseph Godina,
1037 Baldwin Ave. Zapisnikar Frank Cimperman. Organizator Ixuis Zičkar. Seja prvi pondeljek v me-«h'ck ob uri zvečer v Slov. domu.
St. 10. FOREST CITY.—Tajnica-blagajnica Jennie Zaitx, Box 024. Organizator Frank Drasler. Zapisnikar Anton Zaitz. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne na domu tojnlce.
St. 13. SYGAN. — Tajnik Frank Ur«a«. Box 5*6, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrence Kavčič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John Wi-rant, za Cuddy John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani društva št. G, SNPJ, ob 10. dop.
St. 19, BURGETTSTOWN. — Tajnik Anton la-ram, Box 12.
St. 31, IMPERIAL.—Tajnik-blagajnik Frank Am-fuitin, Box 303. Zapisnikarica Josephine Jamnik. Organizatorica Margaret Jamnik. Seja prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v SJov. domu.
St. 32. WEST NEWTON.—Tajnik Jo«. Jovan, RFD 2, Box 137.
St. 33, NANTICOKE, Pa. — Tajnik-blagajnik John Vite«. 40« Front St. Zapisnikar Fr. Pipan. Organizator Henrik Pečarič. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Fr. Kovachu na Hanover.
St. 34, SCRANTON.—Tajnik-blagajnik John Ora-•hek, 824 Adam.* Ave.. Throon, Pa. Zapisnikar Frank AubeL Organizatorji: Anton Vesel, John Flis in Ralph Končnik. Seja prvo nedeljo v meseeu pri Fr. Aubelju ob 2. popoldne na 211 Wilbur St., Seranton.
St. 69, HERMINIE.—Tajnik blagajnik Anton Zor-nik, Box 202. Zaipisnikarica Lydia H. Zornik. Organizator Rudolph Zornik. Seje prvo nedeljo v mesecu na domu tajnika.
St. IIS, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Frank Surnsa, Box 684. Organizator J. Terčelj. Zapisnikar John Kokiich. Seje vsako Četrto sefrota ab 7. zv»č«r v spodnjih prostorih dvorane društva št. 138, S-NPJ.
St. 175, MOON RUN.—Tajnik Jack Tome«, KFD 10, Box 191, Crafton, Pa. Zapisnikar Jacob Skcrl. Organizator Jacob Ambrozich. Sej,e tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani Slov. podp. društva.
St. 225, AVELLA.—Tajnik-blagajnik Frank Cokel, Box 312. Zapisnikar J. Cotelj. .Organizator F. Kastei man.' Seje drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani.
Stj 230, LIBRARY. — Tajnik-blagajnik F«lix Jur-jevec, Box 136. Zapisnikar Felix Jurjevec. Organizator Frank Burkclca. Seja.tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Library izobraževaln?m .in zabavnem domu.
WISCONSIN
St. 37. MILWAUKEE.—Tajnik-blagajnik Jacob Rosic, 1103 S. 1st St. Organizator John Poklar. Zapisnikar Steve Salaimon. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu o<b 8. uri v S. S. Turn dvorani.
St. 180. WEST ALLIS.—Tajnik-blagajnik Frank Matkorich. 1218 S. 60th St. Zapisnikar Frank Pri-*tavec. Organizatorica Christina Pugelj. Seje vsaki tretji četrtek v merecu ob pol 8. zvečer v Fr. Kraljevi dvorani.
St. 235, SHEBOYGAN.—Tajnica-blagajnica Fra». ce« Skrube, 930 Bioadway Ave. Zapisnikar John Spendal. Organizator Frank Nagode. Seje vsaki drugi Četrtek v mes. ob 7:30 zvečer v Fludernikovi dvorani.
Eksekutiva Socialistične Stranke:
Danial W. Hoan, Wisconsin; Norman Thamas, New York; Darlington Hoopea, Pennsylvania; Powers Hapgood, Indiana; Jchn M. Collina. Illinois; Albert Sprague Coolidgr. Ma> ai bu etU; Lea Krsy«l*i, WLk-?on.'in; Jsmes D Graham, Montana; John C. Packard, f 'alifoi nia; Jasper MtLevy, Connecticut; Lillith Wilson, Pennsylvania.
* *,«%sckutivni tajnik Clarence Senior, (iluvni urad: 549 W. Randolph St,, Chicago. Ill,
Tajništvo J. S. Z.:
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
CLANI AT LARGE
X. Y. Z. (2) ILLINOIS Joseph in Molly Jereb, Akron, Ohio, John Petrich, Youngstown, Ohio. George Smrekar, West Aliquippa, Pa. Anton Blasich, Fontana, Calif, Fr. lit Cecilija Lipar, ^rwnrd. N. Y. Mike Krult«, Willard, Wis.
KONFERENCE J. S. Z.
St. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Ja-cob Amhrorich, Box 286. Moon Run, Pa. Organizatorja: John Terčelj in Geo. Smrekar. Pub. odsek: Frank VVirant Sygan; Frank Samsa, Canonsburg.
St. 2, OHIO»—Tajnik Louis Zorko, 5617 Carry Ave., Cleveland, O. Organizatorji: Jos. Lever in Anton Jankovich.
St. 4. severni ILLINOIS in WISCONSIN.—Tajnik Franlt Novak. 2235 N. Teuton'a Ave., Milwaukee, Wis. Organizatorji: za Chicago, Cha«. Pogorelec; za Milwaukee, Frank Poličnik; za Waukegan, Louis Kufc-nik in ra Sheboygan, Frances Skrube.
St. 5, v.hodni OHIO in WEST VIRGINIA,—Tajnik Joseph Snoy, RPD 1, Box 7, Bridg?port, O. Organizatorji: za Bridgeport, Louis Gorene; za Powhatan Point; John Kostrevo; za Power Point, Matt Tu*«k; ra Piney Fork, Frank Zaveršnik.
Tajnike klubov in Konferenc prosimo, ¿a naj nam vse spremembe v odborih in naslovih točno • parni«, da jih uvrstimo v sesnamu.
L. VVipotnik
Z DELAVSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tonu se snidejo dne 24. januarja predstavniki ameriških unij, kjer bodo culi poročila o učinkih delovanja NRA z ozi-rom na unije, plače, dolgost delavnika itd. Na podlagi teh poročil in razprav bo konferenca določila taktiko unijam in pa legislativni program, ki ga bo predložila kongresu.
Pečala se bo tudi s problemom brezposelnih, katerih jo po njeni statistiki Se vedno 10,702.000.
Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA OBEMA 5KUPAJ $1 POSAMIČNO 50c.
Pišite po cenik
PROLETARCU
Naročila sprejema
l'rolWur<*4*
«S-,	-	-	WW*	- -'"A

A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF . Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
NO. 1375.
Publicad Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., January 17, 1934
Telephone* Rockwell 2664
VOL. XXIX.
CONTROLLED CAPITALISM
"We shall," said Mr. Roose- private banks whose deposits The net result is that ii veil in his message to cangresj, arc nuw guaranteed by the progress toward a better social
THE ORIGIN OF PSYCHOLOGY
T
"in the process^ of recovery, government and arc likely to seek to move as rapidly as lose their deposits, possible from direct relief to We also see how he provides
publicly supported work, and from that to the rapid restoration of private employment.
order should be made in the next few years, it will have to come because conditions com-
only temporary jobs for the ; pel it—not because Mr Roose-
unemployed and avoids having the government go into lines
This is the same as saying of industry which would pro-
that his object is to restore ca pitalim.
* It is quit? a concrete statement which cannot be misunderstood. He made other and
vide permanent employment.
velt wants it. We are extremely sorry that this is the case, for we should like above all things to have a man in the
The spending of billions of executive chair who wants a dollars is intended to create a new social order, but we
condition in .which privately owned industry will be re-
vaguer statemcnts* which"might |«useitated and employ most be misunderstood. For in- of*the Peo/e again. Which stance, he said, in another part means' of course, that the of the message, "Civilization masse* of th* Pe°Ple re;
Civilization ma,n ,n P°verty» even lf m*st
should only be misleading you if we read into his what is not there.
In any event, controlled ca
Charcot was the mm who bc^an ¡.WfttfcpatiiMf—• .-c^oixling to Forum —the con*"ious and unconsciou* personality through the lutter part of the 19th eentury. His pupils wore Janet snd Freud. Ribot and Berg-
NOT A RADICAL PROGRAM-
BUT NECESSARY
Let us have the federal government take over the empty
Millions of people—more son; in America WiHJsnie« o| Har-1 than half the population of ward. Two of them died; living now the United States—are either | buildings, apartment houses, are Jsnct, Freud snd Bergson. The*? unh0used, worried, suffering and if necessary even the
IZT" ^^¿TJSZ from fear, or need clothing | churches and public buildings lion of man. The oil idea of man. | and food. These millions arc I to house those who have not
the Aristotelian man, tauzht to everybody from childhood and »till
cannot go back, must not stand still." Those ara general statements which anyone but a reactionary might make. But "the rapid restoration of private employ-
of them have jobs.
We look in vain in his message for any sign of social understanding of a far-reaching nature. And this is not because we did not Want to find
ment" is a definite, not a ge-1. .. ,	, . ,,
neral statement. It shows that him such an undcr.stand.ng
the president, if his own words d'd wa"1 fndit- u A1 are to be believed, does not Ml0»«*twe iad "ttle
No matter how short or how long it takes, the intelligent workers will keep on with the education for a higher and better social order, and will finally achieve it.
now suffering from malnutri-|a roof over ther heads; and tion, mental derangements and!the surplus of oil in this coun-in the schools' of Mday. wa, that h- from a |ack of primary neces-jtry should be used to heat
message T^t^X 'ZflX sities; their bodies and sys-, these buildings and make them «ware of w hat hi- ws« doing ar I o' terns are so depleted physical- comiortablc at ail times, the motives of his arts or actions. |y an(j mentally that they can- In the event the idle lands, Litersture was not completely mold-j not re3i8t diseases or shocks the empty buildings, closcd
will not
pitalism will never be satis- ed on this coition but wss never-	driving factories and shops wi
tf^ZZSS^ViZ r^t^^^/cTiUan/'or them to suicide and ^p.y the necessities.
unified human being wss a myth; sure death, to say nothing of why should not the govern-that msn was made vn off different the millions of 4>abies that are ! ment also take over all the
means of production until the people are restored to a prop-
have any intenteion of going forward for anything more than controlled capitalism.
The things which he has done, in the way of providing temporary employment, guaranteeing bank deposits, renewing or extending some of the farm and home mortgages, abolishing a part of the child labor, making it easier for labor to organize, recognizing Russia, etc., arc unusual. To those whose vision does not
of finding it, yet we searched his words eagerly for it.
^umi"*correct^ vin,,",•" Yw* thi*	being brought into the world
soun s ^ 0 m	by mothers whose vitality has
In 1554 Piere Paimier. who he-	been so sapped that it U im-1 er physical and mental con-
came Reman Archbishop of Wienn<\	possible to furnish stamina to dition to enable them to build
—The Milwaukee Leader. France, invited Servetus, later on.	t^e unborn child.	a civilization that is worthy
—--!» proclaimed heretic and burned at	thc namc?
stake in Geneva, to work under his » nai is 10 oc uonc lor wie |
hclter. A few yesrs before Paumier	people of this country? The sttended Servetus lectures on Phy-sres snd Astronomy.
Chief of Police: "Can you give t description of your miming cashier?"
Banker: "He is sbout five feet five inches tall snd $7,000 *hort."
Money Talks And Everyone Talks Money
Everybody is talking nhout the money question. It has "caught on."
After a while the experiment will be ended—and it will then be realized that it was one more thing ,	. .tried out and found to l>e insuffi-
go very far, they seem quite it.it,nt
stupendous. To US who have Father Coughlin told his radio the farther vision they seem audience that what he is advocating very inadequate. Wc give him not Socialism. In so saying, he
full c red it for what he has told thetruth.nd «
„ said it, even if his ortiject may have done, and we compare him *a-, been to kno.k Socialism, for, al-vorably with his predecessors, thouTh Socialists know that he has but we sec how utterly inadc- n°t been advocating S >ciali.im,|They arc like a pup that regards a Quatc his pr )$rram is	there may he others who would not motionless piece of paper with in
'	i know. We predict that he will ad-
We see how ho muffed ihejv<Kllto Socialism sooner or later, bank problem last spring, fail- and that he will be preud to fining to seize the golden oppor- "ounce to his radio audience that tunity to take over thc whole he has *,nc. on farl,h<? than, hl"
present position and has realized that Socialismi is the only remedy for the social ills.
Of course, the money question in
Solving the money question doe* not solve that.
It is to be solved only by the collective ownership of the industries, so that they can l»e operated for the benefit of all the people, instead '»1 being operated chiefly for the benefit of a few as under private ownership.
Meanwhile, Americans are faddists and millions of them will temporarily go hell-bent for the money question because it happen* to be popular at the passing moment.
By GEORGE T. PICKETT
hell with that kind of business, that is what has ruined us." It has put millions of man, women and children in the breadlines; millions upon the highways seeking work, the only thing that can in a measure provide life, liberty and thc pursuit of happiness. This kind of business has almost wrcckcd our present civilization. Again, let me say, "To hell with that kind of business."
However, let me say this; get business going but let it be so conducted that every man, woman and child is given the opportunity to have food, clothing and shelter, education • and social advantages that will fit him or her to become a self-rcspccting inde-
One of the governors re- pendent citizen.
NiRA has not placed into our cently in a radio speech called i am not a pessimist_I am
hands the means with which upon the people of America an optimist and have every to purchase food and clothing to get behind the president's confidence in mankind when
_ ____________ __________________ suftic^ent for our barest needs, program in order that business
and physicist in the time of Versa neither has it placed into our might- improve. His whole lius in 1500. Regiomantanus also hands funds with which to speech turned to the point of
stay the knife of the Shylocks who demand payment to thc
In the same manner a Roman Cardinal was helping and shielding Regiomontanus, another astronomer
banking s'ructurc. He leaves the banking system in the hands of the "money chang
difference, but will run his legs off after it if the wind moves it, especially if another pup does ditto.
was a proclaimed heretic.
♦ * ♦
—People with common horse *cnsc don't take stock in hereditary srreatncH.*.
Leonardi da Vinei, the Universal genius was born out of wcdlock (whatever that msy mean).
Goethcs' son was a weakling. Napoleon's parents belonged to th* average — plain people. Lincoln's '»«rents were poor and Weterate. Many other so-calJcd great heads orl0pen to the government the
minds came from cormon rather I necessity of taking over all than prefered stock.	, . .. , , ... _ .
.„	idle land, idle factories, ma-
—Every on. of usVhould be a ^^ and f0^' tu,rnin* unitarian, a compromiser when the th(,ni over to the unemployed compromise sims to serve collec- for the purpose of producing tivistic aims.	food, the manufacturing of
When arguments arc presented shoes and clothing, until CVCry-
given thc opportunity to properly develop. In this country wc have so much wealth that
last cent.
Allow me to direct your attention to a program that isn't radical but is very nccessary. Let us, the people who are suffering, and who see our brothers, their wives and loved ones suffer through want, let us
business and more business."! there is enough for all and I agree with him, we need t.die machinery and factories
business, but let us have thc right kind of business. Let us first pay our respccts to competitive business and say: "To
that can supply untold wealth in thc form cf necessities if produced for use instead of profit, as at present operated.
ARCHUGHT
~il¡ Donald
Lotrich
Jlllh,.'.,,„,u
One of the phrases frequently ba«l to pign a truce without gaining
used by uninformed and uneducated people is that ,#all the people are the same and that ull politicians including Socialists graft". And when
any worthwhile advantage«. Outsid" of agreeing to arl>itratt but having only on« of three arbitrators with thwn (mo of the others being .he
ers" whom h» denounced and important, but it U minor C<*mpared ship of industry	fron becoming a but death, taxes, and dividends of
they will pull added biili,ns j J^T""""1 who U have, f»d—T' M '»	!public uti,ity «•«»"««»• of profits cut of the people by means of it and with thc help
pro and con and principles and va-1 iuuiv fnpri rlnthrwl anrl	.
lues involved therein examined after " ^ . , \ ^omcu mno	you try to hrifVU lhc nnm„ | representative of th • oig dairymen
There is nothing "particularly evillthe battle is over, then, thc decision "OUSCd adequately and WC are	that there are still soni? honest and the third, pick< <1 by these two,
about this trait—just youthfulne* lis not hard to arrive at. once more on a standard of	people in existence and point to |» reactionary l?'»or hating ca-
Ijiter on, they'll probably rush pell- Frank Petrich. living that will permit our	>omc outstanding characters it avails PiUlut) these farmer's wiU ffain
mell into gocUliftn in the same __ bodies and our minds to work	ywu nf° ng ^J**^ th° r y off
. . , x , .	ire of your good friend by pla mr caure of one more <li dlm«ioning ex-to the best advantage of each
individual and of society itself.
manner. Capitalists will spend no end of money to keep social owner-
There is nothing sure in this land
the money?
I»et the proposed changes-in the , •money system made. Let th mj, brim whatever good results they
of his controlled capitalism. Unless something is done to may brins:'	...
*l„	After that is done, the industries
prevent, he postal savings wjn rt!|| he lhc ^ propcrty of banks will be gutted, for they tho fcv_an<l the few will still get pay less interest than the ' tv3 lion's share of the proceeds.
r. L_____-________=______
t apiial fVarw Lab«»r
One of thc strange revocations of union, pre/erring to take a chance there days is the fact that millions with the employer simply because of workers cannot understand the opposition of capital to the unionization of labor. Millions of humble workers, underpaid and fearful of loring their jabs, cannot see in the
A LONG ROAD, AND A ROCKY ONE!
him or her in the same category. No, she's honest, hut all the rest of he world is crooked. It is a goo-.l thinir that all the people aren't like that.
Many still have faith and hope. • * *
perience. The dairy trusts will .ak? the profits wh le the workers	(farmers and driver») convey vhc	jnilk to thc consumers.
opposition of capital the one salient reason why all the worktrs should organize.
the employer has now offered him a "company union" with group in-! surance as long as the boss cares to keep him on the payroll.
One of these days the workers nre ( going to realize the fact that there i is a reason why capital fights organized labor, and that the suddenly
At no time hn* big business offer- awakened brotherly love of big bu-cd a protest against fair codes of siness for the toilers is just so much competition. Nor has it objected to baiting for the old trap. They arc federal supervision or regulation. It going to beco«nc conscious of the
offered no opposition to the general ret-up of the national recovery ad-ministrat on. It even agreed to a minimum hour scsle.
fsct that big business does not oppose unionization through love of the unorganized craftsmen but through fear of what organized la-
Rut what big business has oh- *>or ™*Y y«t do to brinjr about a
jected to with all its economic and political force b that soction of the law wh:ch recognises the legitimacy of la'ior unions snd provides thst no employer shall interfere with ;he organization of unions, and thst labor shsll have the right to col-
more equitable distribution of the profits of labor.
Minnesota Union Advocate.
TOMORROW
I see a world where thrones have
■Ce bargaining throuvh its own crumbled and where king, are dust;
chosen representatives.
the aristocracy of idleness ha* pc-
#	,	. , .. , rished from the earth. I see s world
In other words, capital fears the wjthout r	Man >t ^ ¡R frcc
organization of the workers more | ^^ forccn have b wcien<.c than it fears federal regulation. It ; hcfn	, 8Ce a worl<1 at
fears col ective, bargaining more	^^ wjth €Very forTT, af
than it fears aapervision andIcon- ,	^ ^^ w ^^
trol. And there must be a kg.t,mate thr|1|td. whj,e	Brp rk,h w|th ,
reason for this fear.	of love and truth—a world
The highest compliment industry. in ^h^h no exile sighs, no prisoner j has ever paid to organized labor is m0UTn¡,; « world on which the giV its intente opposition to the re- bet'„ shadow does not fall; a world cognition of trade unions by Lhe fe-'wh«,re	its full reward;
<k>ral govcrnnfient. Capital has never wh€re work and worth go hand in 4>efore reirist?red its fear of union- ^mml. I see a race without dis^sse ization. It ha* slwsys scoffed st the of f|efh or	,h#oely snd fair;
trade union movement and fought married harmony of form and It under cover. Now it comes out function; and as I look life length-into the open to parade its fear be- enBt joy dépens, love canopies th« fore the eyes of U»e world.	earth; and over all in the grest
And yet, millions of workers hes- dome shines the enternsl star of itate to affiliate with a reputable 1 human hope.—Robert G. Ingersoll. J
* • •
Six new branches have been Our Chicago American, <wir of formed in Illinois during the past Hearst's pet papers, is certainly 2% month* while four others .vcrc doing all it can to fool the peof 'e reorganized giving Illinoi3 the largest on thc issues of sales taxes. Right proportional membership increase in now it is waging a vehement cam-1 1933. The State Executive Commit-paign to have income taxes reduced tee met in Downers Grove and Ilins-and tin* diffei •once made up thru u dale last Saturday and Sun lay, res-nat onal sales tax. Kvasive cartoons pectivcJy and made plans for thc
drawn by its expert falsifier.; have been appearing regularly to prepare the American public to share equal
elevtion of delegates to the National Convention, set thc time and place of the Slate Convention, decided to
ly in running this great country, give full support to the Congrcs.-:on-We hope the A.merkun public isn't al elections in the 21st Cong. Dist.. going to swallow a sales tax in order ! and to give full support to the Na-to reduce the incocne taxes of tho^e tional Drive for finances. Three who have great piles of -nancy. We meetings were held Saturday night, hope they will understand it as \ ; one in Glen Ellyn, Wcstmont an«l shifting of responsibility lo pay. But because the American workers have no mass political organization
this burden may easily be shifted for, only a strong ma s movement can repel it.
• » *
It looks like the American Freeman, the monthly publication of Haldeman Julius, has gone over «.o President Roosevelt anj the democrats. Not so long ago its editor wa;
Hinsdale. Comrade« Krucgcr, Burt and Anderson were the main speakers. Fairly good crowds were in attendance.
see
The next Chicago Socialist lecluro will be held Sunday, Ian. 21, at Se-kol Havlucck Hall. Meyer Halushks. instructor at the Marshall High School, wiM speak on "New Schools for a New Day". It is very important that our Chicago comradca
more of a Communist .han anything	come out in fuU number' Thc last
else. In 1932 he ran for office on	lecture was exceedingly Rood and
the Socialist ticket an.l now it looks	look forward to Sundays le:tuve a*
very mu:h as if he ha% catipulted	a continuation of the same quality.
mht into President Roosevelt's lap, at least, his last issue would indicate that. The Socialists in this country are having a difficult time keeping dirc'ipline in the ranks cf Jie private Socialist publishers. This years Socialist convention' must take some steps to gain control'of one cf the existing Socialist papers and lay down its policies or else establish a yew organ to which the Socialists can give their whole ,-uip port. Sheets like the American Freeman of 1034 are certainly of no CTedit to the party.
The Big Difference
The essential difference between good times and hard times is that in -the former, folks believe that thcr«1 is plenty of room at the top, whiif in the latter, they console themselves with the hope that they've hit rock bottom.
—The American Guard an.
Mysteries of Finance
Jake: Say, Jim, let me have a ten spot. I want to increase punhtrin;
The milk farmers around.,(ihi--ago , POw«r have been quite desperate for nearly a week. They are organized in thc Pure Milk A.ss'n., but can never figure out whether the AssociaUon is there to help the farmers or the big dairymen. These farmers did succeed, by violent and peaceful means, to keep the milk from Chicagoans, A criminal is a lawbreaker who but derpite tiieir every effort they | has no money.
Ji-m: But how does taking ten dollars out of my pocket sn'l pu' ing it in yours increase purchasing power?
Jake: Search me. Ank Uncli Sum.
—The American Guardian.