(V
U*.)
109 številka.
V Trstu, v torek dne 11. septembra 1894.
Tečaj XIX.
nlDIN(___
iihaja po trikrat na teden t ieatili 1«. danjih ob torkih, 6«tl>tklh in sobotah. Zjutranje itdsnje iihaja ob A. nri zjutraj, veferno p« ob 7. uri večer. — Obojno iiduj« »Une: M Jeden meaer. . f. -.90, izven A v« tri j« t. 1.40 m trt mesec. . . 2.« , . . ♦ Sa pol leta ... 5.- . J \ 8— a« vae leto . ■ . 10.— . . ,1«.—
Na asreifce krit prilsless unialii m m jsmljs tilr.
Posamičro številka ae dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v Iratu po a nri., O Gorici po • avl. Sobotno Tečemo ladanje p Irrtu M a«., v Gorici « ni.
EDINOST
Orlmmil^ Blovensketfa politlAnetfa dpuitva mm Pplmoi
Oflaai ae rakune po tarifa v petita; sa naslove i debeliaii irkami s« plaiaje prostor, kolikor ob-inga i avn-lnih »rutic. Ho.lana oumrlmce in j»Tnoi»h»nlrt. <io-mafi oglasi itd, ne riktiinajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj »t« roiiljajo aredniltra: ulica Caeorma It. M. Vsako pismo mora biti frankorano, k"r nefrankoTMiia ha ne aprejimajo. Rokopisi se no vračajo.
Naročnino, reklamacije In oglaae »prejema upravniUvo ulica Caeorma 13. Odprt« reklamacije so proata poStni ne.
Zavednih žensk trebamo!
It Seiane, dne 8. septembra 1894. (lav. dopia).
Bojim ae sicer, spofttovani gosp. urednik, do Vam akoro postanem nadležna in morda tudi dolgočasna, ker vedno premlevam jedno in iato stvar. Ali oproatite, prosiš Vas, saj prihaja vae, kar Vam pravim, fa prave duie alovenske, ia Trojega ionskega area, ki utri-pije viharno «• mili oai slovenski rod.
In oprav ta Troja domovinska ljubav mi j« topet potianila pero t roko, da nekoliko odgovoriš na Vai aieer iaborni članek, v aju-t ranjen itdanju ■ dne 31. julija t. I., v katerem članku ste nekoliko oporekali mojim nazorom o naiem iemtvu, oziroma o malo. marnosti takega gledč na vagojo deoe, naiega naraičaja, naje bodočnosti,
Jas trdia, da so ienske krive, oko v naiem narodu ni toliko poltenih in kremeni-tih enačajev, kakor bi bilo želeti in kakor-inih trebamo breapogojno v teiki borbi sa nai narodni obstanek ; Vi pa, veleoenjeni go-spod urednik, naenite drugače; Vi sagovar« jate oaie ienatvo, meneč, da v ogromni večini slučajev je vendar-le I e m o i odgovoren ta to, kaka je iena v narodnem pogledu, Vi priznavate siper, da je naie ienatvo pre-mlačno a oairom na vzgojo otrok v pravem narodnem dubu in prisnavate tudi, da je iena v tesneji dotiki s otroci, da je torej Vfgoja poslednjih V veliko veči meri savisna od ieuskih kakor pa od moikih. AH Vi valite vendar vso odgovornoat na moike, čel, mož bodi ieni voditelj — in če treba tndi strog, neiaproaen voditelj —, on jej dajaj navodila ip «aMeyaj of} nje, da vagaja otroke tako, da nam vsraatejo ia njih narodni po« Itenjaki in kremeniti značaji.
Kdo bi hotel trditi, da ne tiči v Valih trditvah mnogo resnice, ali do poalednjp pi* čio« vendar ne porom aoglaiatl z Vami.
Dovolite mi torej, proaim Vaa, zopet ne* koliko prostorčka, da ie jedonkrat naglaiam avoje naiore o tem vainem vprsianju, ker menda nisva popolnoma raaumela.
Kdor je paano čital moje dopia*, so je prepričal, da tudi jaa ne valim vao krivde lo na ienski spol, ampak grajala sem in grajam tako moike kolikor ienske, vatrajam pa pri svojim menenji, da veči del krivde je ven-dar-le na «tn|qi ienskib.
Visoko spoitujem anačajno ženo, katero dičijo vsviiene ienske kreposti, ali kaj po-■aga, da je iona ie tako krepoatna, ako jej popolnoma nedostaje narodne tavsdnosti in ako je ne diči plemenita ljubav do domovine P ! Taka iena ni ta nae popolna, ni prava uaor-iena.
Vi pravite, da moi mora biti, ako treba, tudi strog in neiaproaen. No, priznavam Vam drage volje, da moi lahko mnogo doseie a
PODLISTEK.
134
»taki upov«
Kgml—tmikm fHHl itttn^Jttrgm •«*■.
- Spisal Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. —
—	A Gregorjanec P vpraša Ikof.
—	Sedi v kali, katero si je asm skuhal in pri tem ae opekel. Prej je bil beaen pes, sedaj maha a repom kot prepeličar.
—	Zlodejeo, on nam je vrgel kraljevino v kri. A Uskoki P
—	Sedaj ao mirni: Toliko, da ae niso pridruiili kmetom. Ali Turn pride ob pravem času. Vrgel jim je nekoliko mošnjic oekinov v irels, ujel kolovodjo upora Noiino, kateri se je pobratil a Ilijo, pobeai trojioo in dd jednega popa mutketirati, a sedaj so mu Uskoki svesti. Ali ie ni konee vražji bedariji. Bati se je sa Novomeato, Metliko, Oaelj. Vse do Celja je v plamenu. Štajerske in kranjske barone treae mralioa. Na Kraau in na Gorenjskem tli, a kuga aega oelo na Ko-
eneriijo in strogostjo, ali vpraismo Vaa, kaj pa potem, ako žena ni naftega rodu P Kaj potem P Ali more mož v tetn slučaju za-htevati od lene, da navduluje svojo deco sa nai toli preairani jesik. Ali mu ne odgovori — in to po vaej pravici —, da ima ona kot drugorodkinja isto pravico do otrok kakor on P V tem slučaju snačila bi strogost je stmni moža — veliko krivico. Navstati bi moral nemir v hiii, dnca pa bi se oklenila matere in njenih nazorov in njenega duha. Oče bi poatal nekako tuj avoji dcci in deos njemu. Evo Vam, eno nesrečno družino več!
Po tej poti ae ne da torej ničeaar doaeči. Kaj in kako moramo aklepati ia tega P Le t«, da atore velik greh v narodnem pogledu oni molje, ki jemljejo tujke v zakon. Is toga isvira drugi greh: narodna brezbrižnost v mnogih naiih diužinah.
Ako torej ie govorimo o krivdi mola, no amemo iskati iste v premali eneržiji naaproti leni, ampak v okolnosti, da ai ni izbral take lene, od katere bi mo^el in smel le po njenem rojaltvn zahtevati, da vzgaja otroke v slovenskem n&rodnem duhu.
Is poltene slovenske Žene napravi lahko kar hoče bres posebne strogosti ali morda celč odurnosti.
Ifnogokatori moi so bodo morda isgo. varjal, da nam nedostaje doveij izobraženih slovenskih deklet; no, po tem pa moram vprašati: zakaj pa ne skrbe Slovenci za primerno isobraibo, tako namreč, aa kakortnjo drugi narodi P Pod temeljito isobraibo pa na razumem tiate puhle i|čonqatl, katera duli v ienaki iensko milljenje in čutstvovanje.
Ne izgovarjajte ae na naie slovensko airomaitvo, ki nam baje ne dopuiča, da bi skrbeli ta polteno vsgojo dekleti Ali ne potrosijo niti iaovitniki često veliko denarja aa vagojo svojih hčeri P O potrosijo, ali ne za tako vsgojo, kskorine si mora ieleti sleherni slovenski rodoljub. Saj mora Človeka boleti srce, ko vidi, kakim duhom ao prelinjena naia dekleta, vrnlvla so na dom it ratnih zavodov, kjer so jim aa drage o o ve o podali vigojo, dijamentralno nasprotno idejali) narodne lene! Vpralaj tako deklotoe, k jo eo bili: Vodnik, Preiiren, Ulomlek, Levstik, Teman, Janeftič, Mikloiič in drugi P Debelo te bode gledala, a saieljenega odgovora ne dobil gotovo.
In vendar zahteva prava narodna vzgoja, da tudi iena pozna naie veleume ia prvobo-ritelje, da ae zanima za avojo domovino in njeno knjiievnoat.
Moi naj bi torej io io učil ženo, potem ko ao atariii toliko potrosili is njeno vsgojo PI Kaj naj doseie ubogi moi s tako leno, ko so jo odtujili tuji učitelji in učiteljioe, ko so jej aatrli v mnogih slučajih oel6 spoitovanje do lastne domovine iu lastnega rodu P Moi
roiko. Goapčda goriška, tržaška in koroika zbirajo vojako, a Kranjsko in Štajersko bo deiela branila.
— Vem, pravi jemo ikof, pisali so mi Štajerci, a tudi cesar in nadvojvoda Karol. Očitajo mi, da nič ne delam, Pri moji veri, jas sem teh sitnosti sit. Kolikokrat sem pisal, naj aodiiče odstavi Tahija, to poiaat naie kraljevine, kateri je kriv vaemu klanju. In mar nismo poslali do kralja Kegleviča in Brsaja, da bi izpoalovala pomoč proti kmetom P In topet nič. Rotil aem krajinska generala Vida Halleka in Auersperga, naj nam daata krajinsko vojsko. Ne damo, odgovorila sta, dokler ne pride cesarska zapoved. A aapoved ni pri&la in uverjen sem, da je Nemcem po godu, da nas kmetje koljejo. Pa jaa aem kriv P Jas P In glejte, poslulajte! Sedaj, ko teče toliko nedolžne krvi, ko vsa kraljevina plamti, ko se upor liri do Varaidina in Križevoov, sedaj sem dobil oeaarsko pismo, naj isročim Heningovioi polovioo Soseda in
naj torej prerodi Nemkinjo v navdušeno Slo. vonkoPf Je-li to mogoče P Ubogi mož!
Vidite torej, da preveč zahtevate od moža. Začeti treba torej pri ienski vsgoji. Tu imate topet jedno pomanjkljivost v n ai i narodni organi aaeij i. Zavodov nimamo, v katerih bi se naie deklioe učile ljubiti svojo domovino, kjer bi se jim blaiilo srce in unemalo sa vse lepo in blago.
Žonska nrav je namreč drugačna, nego pa možka. Ona bodi sngelj miru v hiii, ona bodi skrbna drniica ljubel&tau molu in tola-iiteljioa v britkostih in teiavah. Ona bodi vsgojiteljioa svoje deoe, in imej vedno pred očmi resn:co, da ne stori nikdar doveij v tem pog odu. Saj joj je to dolžnost naložil sam Bug. Bog jo podelil ieni bolj ču-teče srce, da t«Si nesrečne in sirote, da otira solze jokajočim.
Tako veleva boiji zakon in gorje njemu, ki bi hotel ruiiti ta zakoni Tudi iena mora napredovati, ali na podlagi tega boijega zakona, kajti le tako prispe na vrhuneo prave ienske naobraibe.
Toda na nalo žalost vidimo, da so skoro vsi narodi prekoračili to meje, da so agreiili pot do prave ženske vzgoje. Posledica temu je ta, da se bolj in bolj kvari človeiki rod.
Zato ne zamerite gospod urednik, da sem se tiko razvnela, kajti boli me, ker vidim, kako se vzgoja ženska dandanes.
Vsega se uči, aamo tega ne, kar sme in mora aahtevati vea nArod od prave svoje hčere ; nedostaje jej plemenitega mišljenja, čutečega srca in domovinske ljubesni. Pri tem imamq mi siromaini Slovenci vsaj to to-laibo, da si takih žen — kolikor namrefi imamo takih — nismo vsgojili sami, ampak vzgojili so nam jih drugi ta drag denar.
Slednji čas je torej, da popolnimo naio ndrodno organitacijo tudi z ozirom na vzgojo iensk, da si ustvarimo zavode, is katerih nam bodo prihajale poltene lene, čuteče matere, ljubeče soproge in uvodne demo-rodkinje t —
Politiške vesti.
Nt^viSe priznanje. Nj. Vel. oesar je blagohotno odredil, da se izreče Njegovo Naj vile priznanje mestu Landskron na izredno lepem vsprejemu, na patrijotiiko-dinaltiikem miiljenju in na dokaaih aveste odanosti cesarski obitelji. Cesar ae je prepričal s pravim aadoičenjem o mirnem tekmovanju obeh tam bivaju&h plemen.
Njegovo Veličanstvo v Lvovn. Vspre. jem Njeg. Veličanstva minoli petek je bil veličasten. Za vozom oeaarjevim pomikalo ae je 300 drusih voz. Ob 1. uri popoludne bil je vsprejem deputaoij. V razstavi se je nagrouadilo na tisoče ljudstva, ki je navdu*
naj gledam, da Tahija pregovorim, naj sa novce izroči tudi drugo polovioo. Ali je bilo sa to treba devet celih let P
—	To je politiika modrost, nasmehne ae Alapič. Pri moji veri, jaz mlatim nevarni-Ijeno po kmetih; mi jih moramo potolči, ker ae vzdigajo zoper plemstvo, ali aroe me boli, kako obupani narod isgublja glavo. Da je več pravičnosti, kakor pa milosti, mo^lo je biti tudi bres tega.
—	Da, domine Gaipar, niti jaz nisem človek od kamena, toda izkoreniniti je treba to atrupeno luliko do kraja, ker gre za glavo celega plnmatva, ker je aatanski duh aaiel v kmete. Videč, da od Nemcev ni pomoči, poklical Bem deželno bratnbo kraljevine Slavonije v Zagreb, sato sem poklical tudi vaa semkaj. Vi morate voditi vojsko. V Zagrebu sem zbral pettiaoč izbrane vojako, haramij, Uskokov, banskih huzarjev in bombardirjev. Tudi vi ste privedli lepo četo. Pa krenite v božjem imenu na pot in sioer takoj jutri.
ieno posdpkvljalo vladarja. Na večor jo bilo vse mesto sijajno razsvitljeno. Bakljado se je udeležilo nad 600 povcev is vseh krajev Galicije. Po bakljadi vozil se je cesar po mestu. — V soboto je bil cesar zopot v razstavi tor ai je ogledal razna poslopja. Ko j« Njeg. Veličanstvo v nedeljo zvečer dospelo v razstavo, bila je tam zbrana ogromna mno-lica, kakih 50.000 ljudi. Včeraj zjutraj kila je vojaika parada.
Proslavljanje ruskega carja v Lvovu. Z Dunaja javljajo včeraj: Vojaiki atalć pri tukajšnjem ruskem odpoalanatvu, podpolkovnik Voronin, odpotuje noooj v Lvov, ker ga je pozval Nj, Vel. ccsar, da priaostvuje banketu, ki bode v torek (danes) v proslavo rojatnega dne ruskega carja.
Roški finančni minister o evropskem mira. Včeraj je govoril jeden urednikov liata „Berliner Doraen-Courier" a ruskim finančnim ministrom baronom Wittejem, ki biva aedaj, kakor anano, v Opatiji. Izjave tega snamnnitega ruskega državnika potrjujejo popolnoma rusko politiko miru, kar smo naglaisli ie v uvodnem članku v danainjem sjutrsnjem iadanju. O nplnincm politiikem položaju je naglaia! minister, da je ruaka politika le politika miru; ruski car ieli mir vsem in aa vae. Nesmiselno je bati ae, da bi Rusija kriila mir saradi tega, da vstreie Franciji, ali pa da bi dopuatila, da kriijo mir drugi v njo imenu. Ako bi Francija pričela vojno, Rusija izvostno n« bi jo podpirala, kakor tudi ne bi postopala soglasno z Nemčijo, iiko bi ta pričala ali izivaln vojno. Rusija je osvedučena o miru h načelih nemftkega cesarja, kakor tudi niknkor ne dvomi o ljubesni do miru, katero gojita car in pa ceaar Fran Josip. A kljubu toinu soglasju teh treh miroljubnih vladarjev, »bo-roiujejo se vae tri držav« vedno in vodno. Temu pa je vzrok ta, da morajo vso te velesile paziti na to, da se ne spremeni evropsko ravnovesje na ikodo jedne ali druge: oboroiovanju jedne mora slediti oborožovanje druge. Medsebojno rsamerje ostane zaradi tega nespremenjeno, a oborožovanje nima drugega vspeha, kakor da — trolijo narodne gmotne sile brea svrhe. Za to stanje stvari pa nikakor ne more biti odgovorna Rusija, ki ni provzročila to rastoče oboroževanje. Blagor državam, ako bi mogle znižati svoje stroike sa vojsko vasj za polovico! — To so taista alate beaede; da bi le odmevale po evropakih drlavah in dosegle to, kar ieli Rusija: sploino rasoroienje!
Vojna med Kitajem in Japonsko. Is Shangaja poročajo včeraj: Poveljnika kitajskega brodovja v zalivu Pečili, admirala Tin ga, je oesar degradoval in ga premostil na podrejeno aluibo v vojaki. Vzrok tej atrogi obsodbi je ta, ker odmiral Ting ni
—	Jutri že P
—	Da, odgovori odločno ikof, pri Sto-bici in Zlatarji zbralo se je iesttisoč kmetov, a vodi jih Stubičan Matija Gubec. Ves narod do Mejmorja čaka, in ako se Ilija Grcgorić iz Stajarake pridruži Gubcu, bo huda za nas! To je treba preprečiti. Zatorej ne tratite časa. Dokažimo, da lahko sami uduiimo upor, da smo tu gospodarji in da nam ni treba pomoči od Nemcev.
—	Bene, reverendissime, bodi po vaii sspovedi. Jutri krenem na Stobioo, ali jutri opoludne. Naj ie odpočije vojaka, a tudi mojim greinim kostem treba miru.
Za jedno uro pele so trobento, ropotali bobni po zagrebških ulicah. Iz akofoTHkcgii dvorca hite častniki k svojim četam, da jim oglaae, naj ae vsakdo pripravi n« jutrišnji dan, ker krene vojska na sever.
(Dalje prih.)
ubranil Japoncem, da ne bi zasedli nekega
otoka blito Port-Arthurja. Obsodili so ga zaradi strahopetnosti in nesposobnosti. — It Bučinsna javljajo : Oblasti so pozvale prebivalce evropskega dela mesta, da naj takoj
odpotujejo, ker to Japonci hiše oropali in poJgali in je domače prebivalstvo »ploh jako sovražno tojcem.
Različne vesti.
Na izredni obini ibor političnega druitva „Edinost ', ki bode prihodnjo nedeljo, opozarjamo danes ie jedenkrat naše Čestite Čitatelje. Na dnevnem redu bode eventnvalao poročilo katerega poslancev in pa rasprava o posamičnih predlogih in resolucijah, koje se niso rešile pri rednem občadm zboru.
Duhovniške spremembe v tržaški ikollji.
Čestiti gosp. Josip Zupan, iupnik v Ro-diku, je imenovan sa župnika v Brezovici; č. g. Ivan Slavec, duhovni pomočnik pri sv. Antonu starem v Trstu, je imenovan župnikom v Repentabru pri Sežani; č. g. Vinko Dubrovičje nameščen kot dub. pomočnik v Buzetu, in č. g. J. Bas teli i je sa-časno upokojen v Piranu.
Umrla Je v Ljubljani hiina posestnioa in mati poznane narodno obitelji ljubljanske, gospa Ana N o 11 i. Mir njeni duši I
Ravnateljem učltelji»6a v Ljubl|anl je
imenovan gosp. prof. Fran H u b a d, glavnim učiteljem na istem savodu pa gosp. Anton
F u c t e k.
Povsod SO jednaki! Novo Y»rški ,Olas Naroda* objavlja v svoji poslednji številki ta le originalen članek, katerega posnemamo ▼ doleti, da so Nemci t Ameriki baš taki, ka-koršni so pri nas. „Glas Naroda* pile;
NewyorSka „Stants Zeitung* od petka, večerni list, je prinesla članek o gibanju Slovanov, t. j. Čehov in Slovencev v Avstriji. Nikakor no gre tej ,tetki* v glavo, kako si drznejo Slovani kaj zase zahtevati in vse po* stopanje jej je prehudo, ker se to godi proti Nemcem. Podučena je ta naša „tetka" jako slabo in prav nič ne pozna naiih razmer ali jih pa poznati neče, gotovo pa je, da prav smešne stvari pobira ii židovskih listov kakor „Neuo Freie Presse", „Tagesposl*, .Pester Llojrd" itd. Posmehuje se nad Slovenci in Cehi, posebno ugoden povod pa jej je dal volilni slovenski shod v Mozirju. .Tetka" trdi, da so se Slovenci drznili ta shod skli-oati v popolnoma „nemškem" gorskem mestecu zelenega Štajerja in so tam zahtevali, da naj se deli Štajerska v slovenski in nemški del, pravi, da je na Štajerskem nad dve tretjini Nemcev, in niti tretjina Slovencev, ter da hoče manjšina večino .terorizirati". Čveka o Hohcnvvartu, državnem zboru In o „šestih" slovenskih poslancih, ni jej pri srcu slovenska gimnazija v Celju niti paralelke. Kje je i z r e z a I bedasti članek, urednik ne povć, koliko je pa poučen o avstrijskih zadevah in geografiji pa dobro ve. Mozirje je „rein deutsches Bergutadl" ; ta je tako bosa, kakor bi mi Slovenci trdili, da je Gradec slo-vensk; da imamo Slovenci samo aest poslancev v državnem zboru tudi o tem nič ne ve, ali pa je že pozabila, da je lansko leto drugače pisala; da pa smejo Slovenci južnega ŠUjerje, katerih je 400.000, (udi vsaj toliko zahtevati kakor Italijani na Tirolskem, pa gotovo ni Bog ve kak greh, zavoljo katerega se roga „tetka*. Povedati moramo pa tudi, da£gospodje v veliki palači blizo City Hali niti ne ved6, kje jo Opatija (Abazzia), ker jo vedno na južno Tirolsko silijo, samo v slovansko pokrajino ne, kjer je. Vemo prav dobro, da je gospodom pri „tetki" nad vse pri srcu kar jo nemškega in bi radi pomagali pri gradonju velikega mostu od Adrije na nemški „Beli", no pa bodo radi še malo počakali, t na j šo mačka no mara za vročo kašo. Temeljiti so pa, to pa žu znajo gospodje ma-tadorji, pa kaj temeljitost, da so le dolarji I
Sedaj pa naj se človek ne smeje, ko čita o nesramnosti Nemoev v Ameriki, ki bi radi pohrustali Slovence kar preko oceana 1
21 Ijlldij SO umorili nedavno tomu v salu Poganovsk, gubernije Samarske. Četero zakupnikov najelo je delavcev iz bližnjega mosteca Nikolajovsk, da so jim delali na polju. Po dovršeni žetvi prejeli so delavoi od zakupnikov svoje plačilo. Zakupnikom pa jo prišlo potem na misel, da bi zopet odvzeli delavcem izplačano jim plačilo. V ta namen so po noči napadli *peČe delavce — 31 jih
je bilo — ter jih vse u kup pomorili. Tel štirje morilci eo le v rokah oblasti.
Lepa družba I V Budimpešti je zboroval te dni, kakor znano, higijeniški kongres. Budimpeštanska gospoda pa ima zare« čudne pojme o higijeni ji, kajti svoja načela dokazuje — a pestmi. Nekega reškega učenjaka so namreč naklestili, da je bilo joj f Dragim udeležencem pa so pokradli okolo 50 vrhnih sukeaj, dežnikov in cel6 prstanov I To je kongres, kateri zares nima para v učenjaškem svetu f O msgjar-ember, kultur-emfter t
Zopet umor. Pod tem sagtavjem emo sporočili v današnjem zjutranjem izdanju o napadu v gostilni ,Alle due sorelle" v bili it. 10 na trgu Campo S. Giacomo, katerega nesrečna žrtev je bil SOletni težak Dragotin (ne Andrej) Kosovel. Predno sporočimo podrobnosti o tem napadu, moramo omeniti, da je bil naš poročevalec slabo poučen, kajti Kosovel ni mrtev, ampak, kakor smo po-izvedeli, je sedaj ie iz nevarnosti — ako se ne pojavijo komplikacije, katerih pa ne more predviditi zdravniška umetnost. — Napad ae je dogodil tako*le : Dragotin Kosovel je sedel okolo 9. ure zvečer v omenjeni gostilni mirno pri kozarcu vina, ko je vstopil nekdo v gostilno, ter ugledavši Kosovela, takoj ostavil robo. Takoj zatem je prišel drug mladenič, kateri je skočil h Kosovelu in ne da bi zinil besedico, mu porinil žepni noš v desna ledja. Kosovel je omahnil ter ee zgrudil vznak na pod; kri mu je vrela v močnem curku ii rane. Natakar Fran Plguentini in nekateri gostje so takoj prijeli napadaloa in mu iztrgali nož, a ker so priskočili vsi k ranjenemu, pobegnil je med tem napadalec. Ker sta pa slučajno v istem trenotku vstopila v gostilno stražarja Zabrič in Bradač, videla sta belečega ter ga prijela kmalo istem blizo gostilne. V tem je prihitel nadzornik stražarjev g. Forbrič, ki je obvezal ranjenega inukasal odpeljati gs v bolnišnico. Napadalca, 91 letnega težaka Ivana Požarja ii Podgrada, odvedla sta stražarje na polie. komisarijat pri Sv. Jakobu, kjer ga je saaliial vodja komisarijata gosp. pl. Ffilsch, kateri je tudi obvestil sodnijsko komisijo, ki je takoj ila v bolnišnico, da zasliši ranjenega. Okolo 10. ure so zaprli tudi onega moža, ki je bil prišel pogledat v gostilno, da-li je Kosovel prisoten in ki je, ugledavši Kosovela, obvestil P^farja. Ta nove vrste ogleduh je 391etni postopač Anton Periič is Gorice. Sodnik a. Ropele, priiedši is bolnišnice, je zaslišal pri komisarijata okraje Sv. Jakobškega Požarja in Periiča. — Vzrok napadu je maščevanje, kakor smo bili že omenili. Kosovel je bil namreč dne 28. januvarja t. leta dvakrat zabodel na ulici 93letnega kotlarja Josipa Požarja, ker se je bil žnjim spri v gostilni aAi due Moreri* v ulici delle Scuole. Josip Požar, brat sedanjega napadaloa, umrl je vsled izgubljene krvi. (Glej „Edinost* večerno izdanje z dne 30. januvarja t. I. Ur.) Drag. Požar je torej hotel maščevati svojega pokojnega brata, kar je brez ovinkov priznal preiskovalnemu sodniku, toda taji, da je hotel usmrtiti Kosovela. Tej trditvi nasproti pa sta izjavila stražarja, ki sta odpeljale napadaloa v sapor, da je bil isti rekel med potom : „On je umoril mojege brata, jas pa njega. Življenje sa življenje." V ostalem jo pa stvar Bodnijske preiskave, da dožene nakane napadalčeve ter gs izroči sodišču na zasluženo kazen.
Samomor. 18letna Gizela Verhovac, nečakinja policijakega agenta Pasqualija, stanujoča pri svojem striou v ulici Medla hšt. 2, zastrupila se je včeraj popoludne s kar* bolno kislino. Sorodniki so brzo pozvali zdravnika iz zdravniške postaje, ki je dekletu izpral želodec in storil vse, kar je mogel, da jej ohrani življenje — toda ves zdravnikov trud bil je brezvspešen, kajti nesrečnica u-mrla jo isti večer. Vzrok samomoru je menda — nesrečna ljubezen.
Antonija Suligoj. nesrečna soproga bivšega podnačelnika mestnih stražarev, ki ji je dno 25. avguata razmesaril v svoji besni ljubosumnosti lice, je bila včeraj izpuščena iz bolnišnice, ker je ozdravila. Nje lice ni tak6 pokvarjeno, kakor se jo bilo bati, vendar pa bode nosila vso življenje znamenja o suro* tosti svojega soproga ne le ua licu, ampak še bolj vtisnjeno v nje srcu.
Ponesrečil. 39letni izvošček Danijel Re-bt>c i/, Trsta, stanujoč v ulici Sette Fontane hšt. 25, je vozil včeraj dopoludno s deskami obložen voz po ulici Fabio Severo. Mož je
bil nek Sliko pijan. Nesreča je loftela, de me
pride nasproti drug vos, obložea s peskom. Rebic se ni pravočasno izognil, voza sta se trčila drug ob drugega in siromak Rebec j* padel pod svoj lastni vos. Na njegovo kričanje so prihiteli ljudje, ki so ga izvlekli izpod voza. Iz bližeje kavarne Fabris so pozvali po telefonu zdravnike is zdravniške postaje, ki je konstatovsl, da je vos zlomil nesrečnemu vozniku desno roko ter ga močno poškodoval na obeh nogah. Odpeljali so ga v bolnišnico. Rebec je tari danes zjutraj ob 9 i/t. uri.
Poiar. Miaolo noč okolu 2 po polunoči je nastal ogenj v hiši št. 10 ulice S. Gio* vanni. Vsa stanovanja bila so v gostem dimu, a nihče ni inal, kje prav za prav gori. Pri-hitevši gasilci so isgubili dokaj Časa, dokler so našli, da je ogenj v kleti pod stopnicami II. nadstropja, kjer ima gostilničar Bidoli shranjeno salogo vina, sira in kjer je tudi mnogo rasnih ropotij. Ogenj so udulili po tričetrturnem naporu. Plamen je oškodoval rasne sode in drugega blsga. Škoda ni baš suatna; klet je bila zavarovana proti požaru pri savarovalni družbi vAssiourasioni Generali".
Vol ubodel človeka. Včeraj je dregnil vol 27Ietnega kmeta Josipa Pahorja tako silno s rogom v glavo, da mu je stri čeljust. Ranjeni je ostavil „nehvaležnega* vola in tekel v bolnišnico, kjer počaka, dokler ne ozdravi.
Kristjani, pogani, Žfdje. Na vsem svetu je okolo 477 milijonov kristjanov. Od teh je okolo 230 milijonov rimskih katolikov, 143 milijonov protestantov, 98 milijonov pravoslavnih in okolo 5 milijonov kristijanov raz* nih sekt. Poganov pa je okolo 950 milijonov, Židov nad 7 milijonov. — Za točnost teh številk pa ne prevssmemo odgovornosti, kajti mi sami nismo šteli pripadnike rssnih veroizpovedanj. Posebno se nsm vidi število Židov jako neznatno, a vendar mrgoli Židov povsodi, kamor se obrnel.
Sodnijsko. 34letni mesar Cessr Fanton is Trsts, pristojen v Idrijo, dobil je zaradi nevarnega pretenja 8 mesečno ječo. Dne 17. julija je grosil svojemu strijcu Antonu Ben* venuttiju s smrtjo ssradi tega, ker mu strijo ni hotel dati več podpore ker je Fanton lahkomiseln, Že večkrat kaznovan malopridne!. — 41 letni gostilničar Jakob Goolnja is Kopra je dobil 2 meseca ječ« ssradi javnega nasil-stva. Dne 9. julija 1.1. se je namreč Godinja odkrito uprl finančnim uradnikom, ki so mu hoteli zapečatiti sod vina.
Policijsko. Minolo noč so saprli 24Ietno „devioo* Ano G. is Senja, ker je satožena, da je ukradla Ljubljančanu Franju M. srebrno uro s verižioo vred, vredno 10 gld. — Nesnsn tst se je vtihotapil včeraj sjutraj v kamrioo vratarja bit. 3 v ulici Molin pieoolo ter mu odnesel kletko s dvema kanarčkima, vrednima & gld. Ta je bil pa zares tat prve vrste, ker ei je mislil, ako že ni drugo, vsa* mem to, kar — se giblje. — Minolo noč saprli so sopet pet ponoćnih pevcev. Ako pojde tako naprej, bodo skoraj vsi taki „slavci* — v kletki.
Najnovejše vesti.
LVOV II. Oesar si je ogledal danes novo justično palačo ter je odgovoril na nagovor predsednika višjemu deželnemu sodišču, Simono viČa: „Prepričan sem, da bode sodoiški stan tudi v bodoče kos svoji nalogi, kakor je bil do sedaj.* Potem je sledila otvoritev nove Israetitske sirotišnice.
LVOV 11. Is Prage javljajo nokemu tukajšnjemu polj skemu listu pogovor s poslancem Riegerjem o položaju čeških strank na Češkem. Rieger je izjavil, da je nemogoče aporazumljenje z Mladočehi in da prisotnost drja. Plenerja v sedanjem miiiietersttu ne nadahni nikogar s zaupanjem tako dolgo, do* kler se Plener ne izpramani, kar pa se menda ne sgodi nikdar. (To pa verujemo 1 Ured.).
LVOV II. Da je tukaj kolera, priznava službeno zdravniško poročilo. Dne 7. in 8. t. m. obolelo je tukaj 8 oseb sa kolero, od katerih so umrle 4.
London 10. .Reuter'd Off ce* javlja iz Shangaia: Glasi se, da ae Kitujoi v severni Koreji obkoljeni od Japoncev ter da trpe tako bedo, da so pobili £e več konj, da se preživljajo. Iz ladijotesulnic japonskih so od-
puščeni vsi tujoi, ker Japonci hočejo potaje-vali vsa škode, koje trpe njih ladij«.
Budimpešte 11. Minister notranjih stvarij, Hieronimy, je prepovedal brsojavnim potom plovitev s plovi po reki Tisi v komitetu Marmaros zaradi preteče nevarnosti po koleri.
Sredec 11. Odkar je princ Ferdinand zasedel bolgarski prestol, so letos prvikrat službeno povabili romunske častnike, da prisostvujejo bolgarskim vojaškim vajam.
Bellflrad 11. Rasprava proti Čebinjeu in tovarišem, zatoftenim veleizdajstvs, prične dne 22. t. m.
Zagreb II. Tu govorijo, da je srbska vlada sahtevala, da se ji izroči bivši minister TavšanoviČ, kateri je zapleten v pravdo, naperjeno proti čebinjou.
Peterburg 10. Minole sobote svečer skočil je na progi proti Moskvi tovorni vlak is tira. Lokomotiva se je zarila v zemljo. 10 vagonov se je nakopičilo drug na drusega ter se razbilo. Jedna oseba je ostala mrtva, tri so ranjene. Manijo, de je nesrečo pro-vsročila zlobna roka, poškodovavši Šine.
Trgovinske bssojavka.
Budimpešta. Plenica sa jesen 6 33-6 33, sa spomlad 682—6-88. Korma ta sept.-okt. 6 93 do 5-97. Oves sa jesen 5 67—5 69. RŠ sa jesen 6'18-5-90.
Pionica nora od 78 kil. f. 6-45—6 50, od 79 kil. f. « 50-6 65. od 80 kil. f. « 55—6-60, od SI kil. f. 6 65-8-70, od 89 kil. for. 6*70—« 75. Jermen 6 20 - 8 40; proso 6*70—6.—• Pienioa. Slabe ponudbe, povpraševanje tudi omejeno. Prodalo se je le 4.000 mt. st. 3—5 novi. ceneje. Druge vriti žita so imele malo prometa, oene nespremenjene. Vreme lepo.
Praga. Neratlnirani sladkor sa september f. 16*80 decomber f. 14 85, mirno.
Hevre. Kava Santos good average sa september 99 —, sa december 88 —.
Hamburg. Santo* good average sa septembar 77.45 deoembei 69 67, marc 67*25.
Duni^Jaha boraa
ia»
Dršavni dolg v papirju .
. „v srebru . Avstrijska renta v ilatu • , v kronah Kreditne akcije . . . . . London 10 Lst. ....
Napoleoni......
100 mark......
100 italj. lir.....
11.	septembra
S* včeraj danes
. .	. 98-85 99 10
, .	. 98*80 98-95
.	. 133.95 134*10
.	. 97*10 97-96
.	. 388-70 970-70
.	.128 86 183*85
.	. 9*807» 987
, .	. 60-82V, 60-89'/,
.	. 44-76 4475
stanovanje s hrano
sa sedmoioloa v Trstu, ne predrago in ne predalei od aemSkega gimnazija Ponudbe je takoj staviti pri upravniitvu „Edinosti".
Gostilna „All'Antico Morou
ulita Sotitario 12, (po doma le pri „ IVvaikoveu*) priporoča pravi kraiki teran i» Komna 1.ttrti« po 40, ll. po 3)1 in belo vipavsko po 30 nI. liter. Moren „ Rienling" v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. - brlel te gtsUt: uJtojak k rojakupriporoča s« podpisani ta obil obisk. Anton Vodopivec,
gostilni/ar.
RODOLJUBIH
Podpisani nntnanjiim, da sem odprl vaoboto due 9 junija svojo kritno v ulici Valdirivo it, 19., mano pod imenom „Croce di Malta.* Toćil bodem vina
Erre vrste, kraiki teran in iivrstno pivo. Itborna utainja, cene poštene, — Nadejajo£ ae, da me bodo Trlaik i Slovani po mogočnosti podpirali, belešim udani Fran Krsivoa.
Hiši na prodaj.
Hi" št. 133 in 365 pri Sv. Ivanu (Vrdela) blizo oerkve sti na prodaj. Blišje pogoje se izvd v prodajaluici gosp. .Valentina" blizu Oerkve.	i_3
Zadimi M<
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
_v gotovini Is po odbitku 10%
Lvovske srečko k 1 gld. priporočata: Mundel Cotnp., 11 Mercurio.
pivovarne bratov
Reinlnghaus v Stelnfeldu — Gradac
15«
Pri
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lsvant
Lastnik politično društvo .Edinost" — Izdavatelj in odgo\tnui urednik: Jaljj Mikota. — Tisk* Tiskarna Doleno v Trstu.