CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: me-i sečna 60.—, četrtletna 180.—• polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. FLRJ:	24.—,	70.—,	140.—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19.
UTO ČETRTO - številka 118
Edi

TRST 13. januarja lOlO
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808. uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30 12.00 tn od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
Predstavniki Komunistične partije, SIAU, OF, ASI2Z, Zveze partizanov In političnih pregati j enee v so ustanovili volivni odbor. Namen tega odbora je koordinirati volivno kampanjo, utrditi enotnost množic obeh narodnosti in s tem tudi okrepiti skupno ljudsko fronto proti reakcionarjem in imperialistom za bodočnost.
Ta odbor je izraz globoke zavesti ljudskih množic o potrebi enotne demokratične fronte ne glede na stališče do resolucije Informacijskega urada. Dogodki v zadnjih mesecih so namreč pokazali, kako škodljivo in usodno je vsako cepljenje sil, vsako sejanje razdora in razpihovanje mržnje, ki so delo Vidalija m ma!«e skupine ljudi, kateri se zbirajo okoli njega.
Tržaški delavci so na svoji lastni koži občutili, kam vodi politika razdora in popuščanja zlasti v sindikatih. Industri j ci so, izkoriščajoč nastali razdor, začeli odpuščati delavstvo iz tovarn, preganjali tovarniške odbore, obsodili delavce, ki so branili dvojezičnost, obsodili člane stavkovnega odbora 12 dnevne stavke, vsilili zaradi Vidalijeve-ga poziva enojezične osebne izkaznice ter končno ostro obsodili mladince na lonierskem procesu-
Vse te težke posledice so pokazale, kako nujen je enoten nastop, kako potrebna je združitev vseh sil. zlasti sedaj, ko se je poostrila ofenziva imperialistov in reakcionarjev proti vsemu delovnemu ljudstvu in ko se bližajo upravne volitve.
Zaradi vsega tega je tržaško demokratično ljudstvo z veseljem pozdravilo ustanovitev vo-llvnega odbora, ker se zaveda, da mu bo le tako zagotovljena zmaga. To nam potrjuje zgodovina vseh pretekhh let naše borbe proti nacifašizmu in nato proti imperialistom, to terjajo naj novejši dogodki, ki so mnogo bolj prepričljivi kot vse Vi-dalijeve laži in njegovo odbijanje skupnega nastopa na bodočih volitvah, ki ga spremljajo njegove znane psovke.
Da je skupen nastop mimo vsega Vidalijevega hujskanja nujen, nam potrjuje tudi zadnji načrt njegovega volivnega programa, ki pušča ob strani vso konkretno borbo za pravice našega ljudstva in ki se v tem programu niti ne spomni naše osnovne naloge, to je obrambe pravic, ki smo si jih sami priborili in ki so jih zato morali sprejeti tudi v mirovni pogodbi. pri tem nas ne sme motiti oni kratki, generični odstavek v tem programu, ki govori o nekih demokra-(N'n dru*! <tr.)
POGLED NA NOVI GRAD.
(Foto Bubnič.)
Za enotno slovansko - italijansko ljudsko fronto

-
Ustanovljen je volivni odbor iz predstavnikov Komunistične partije, SIAUt OF, ASIŽZ, ZP in političnih preganjancev s sedežem v ul. R. Manna 29, ki ima nalogo koordinirati akcijo za volivno kampanjo
V zvezi z bodočimi upravnimi volitvami in zaradi tega, ker je potrebno, da gredo demokratične in protiimperialistične sile na te volitve združene strnjene, so predstavniki KP Tržaškega oze«. ju, SIAU, OF, ASIZZ, ZAM, Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in političnih preganjancev ustanovili volivni odbor. Ta odbor ima nalogo koordinirati akcijo za vok eno kampanjo ter razvili v italijanskih in slovanskih demokratičnih množicah zavest o nujnosti te enotnosti. Razen tega so omenieni predstavniki ugotovili potrebo, da se tu enotnost izrazi in ure niči v slovansko-italijanski ljudski fronti.
Odbor ima svoj stalni sedež v Ul. R. Manna 29,1. Fri adete organizacije in osebe se lahko nanj brnejo za navodila in informacije.

m
KRONIKA
:: Na zasedanju poljskega ministrskega sveta 29. XII. so sprejeli sklep o priključitvi Poljskih znova pridobljenih področij k ostalim de lom Poljske.
:: Francoska sodišča še nadalje obsojajo rudarje zaradi zadnje velike stavke. Doslej so obsodila 844 rudarjev na 1154 mesecev zapora in nad 7 milijonov denarne kazni.
:: Predsednik češkoslovaške republike Gotwald je sprejel posla nlka ZDA Jacobsa.
::	Ministrstvo za premogovno
industrijo vzhodnih in zapadnih pokrajin se bosta združili v enotno ministrstvo.
:: Francoski list (Humanite* je razširil izmišljene vesti o dozdevnih operacijah jugoslovanskih edi-nic na obmejnih področjih Albanije, Bolgarije in Romunije. Tanjug je te izmišljene in neresnične vesti odločno demantiral.
:: Vrhova© sodišče ZDA je odbilo zahtevo 12 članov ameriške komunistične partije, ki so zahtevali oprostitev obtožb, da so pripravljali prevrat s silo. Proces proti njim se bo znova začel 17. januarja.
:: Italijansko mornariško ministrstvo je zanikalo vesti, da bi bilo v teku predajanje nekaterih italijanskih torpedovku Jugoslaviji, kakor to določa mirovna pogoddba.
:: V Karlstadtu na Švedskem so se sestali ministrski predsedniki |n vojni ministri skandinavskih držav. O vsebini razgovorov ni bilo izdano nobeno uradno poročilo.
:: 15. januarja bo Sovjetska zveza vrnila Britaniji 12 vojnih ladij, ki jih je ta posodila SZ 1. 1944.
:: Holandske oblasti so izpustile več Indonezijskih političnih osebnosti, ki so jih aretirale v začetku ponovnega holandskega napada na indonezijsko republiko.. Med izpuščenimi je tudi predsednik republike Soekarno.
:: Vodstvo ameriškega vseslovan. skega kongresa je poslalo Trumanu pismo, v katerem ga poziva, da prične direktna pogajanja s Sovjetsko zvezo zaradi odstranitve «hladne vojne».
:: Politična obzornica Bližnjega vzhoda je obogatela za novo angleško imperialistično zvezdo. To je novi predsednik iraške vlade. Nuri Sald.
:: Pri množičnih aretacijah na
Peloponezu so v nekaj dneh aretirali 5000 oseb.
:: Okrog 108.000 kmetijskih delavcev v bližini Rima je stopilo v stavko zaradi stalnega naraščanja cen in zaradi solidarnosti z več kot 140.000 brezposelnimi delavci rimske pokrajine.
:: Uporniške sile na Koreji so začele široko ofenzivo v južnih delih pokrajine Dela in Tsien.
11. t.m. je albansko ljudstvo slavilo tretjo obletnico proglasitve ljudske republike. Ob tej priliki so bila organizirana velika zborovanja in predavanja.
:: Za predsednika harodne skupščine Francije je bil ponovno izvoljen Edvard Henriot. Komunistični poslanec Je na otvoritvenem govoru skupščine izjavil, da se je notranji in zunanji položaj Francije poslabšal ter da si francosko ljudstvo želi v svetu bratsko demokracijo, ki naj omogoča vsem Uudem, da bodo sami svoji gospo-
Čitateljem in naročnikom
Se vedno prejemano številna pisma naših cenjenih naročnikov, v katerih nas sprašujejo, čemu' niso prejeli božične številke Ljudskega tednika.
Ker vsem ne bi mogli posebej odgovarjati, sporočamo s tem obvestilom še enkrat da je zadnja številka v decembru izšla 11., nadaljnje izhajanje, to je izid napovedane božične štetnike, pa je preprečilo mezdno gibanje črko slavcev, ki je troiaio do konca decembra. Iz istega tazloga je tudi novoletna šte-t-ilka zakasnila.
Zahvaljujemo se našim cenjenim naročnikom za po. zornost in jih prosimo, da ostanejo kljub slučajnim ne-prilikam, ki niso odvisne od uredništva, zvesti našemu listu.
UMIK AMERIŠKIH IMPERIALISTOV
»[«jo porazi ameriške diplomacije io potuje gospodarske težave
V prejšnjem tednu je začel z.ase-dati v Washingtonu 81. Kongres. Ob tej priliki je govoril predsednik Truman. V glavnem je bil njegov govor posvečen notranjepolitičnim vprašanjem, zunanje politike pa se je dotaknil le v toliko, da jo je označil za «politiko miru».
Komentarji reakcionarnega in drugega tiska na Trumanov govor so hoteli ustvariti zmedo in povprečnega opazovalca ameriških po-
ftesSS
litičnih razmer zavesti od «bistva, ki ga je prav Trumanov govor v celoti odkril. Bistvo pa je to, da kljub navideznemu zdravju država dolarja trpi na težki bolezni, ki se imenuje kriza.
Kar se pa tiče politike miru, na katero se je skliceval Truman je treba ugotoviti nekatera dejstva, kj sama po sebi dokazujejo, da se ameriška politika v besedah razlikuje od ameriške politike v dejanjih. Truman je namreč pred skupno sejo obeh zbornih neposredno po svojem «mirovnem» go- ! voru pred Kongresom predložil osnutek- proračuna za leto 1949-1950 j
Ta temelju tega proračuna je razvidno, da ga je več kot polovica določenega za vojaške izdatke. Od 41. 857. 777.096 dolarjev celotnega proračuna, bo šlo direktno z,a «državno obrambo» 15, 267 milijonov dolarjev, za mednarodna vprašanja in Marshallov plan, kar so ravno lako vojaški izdatki, pa nadaljnih 11. 200 milijonov dolarjev.
Cg hoče Truman zakriti resnične namene ameriških imperialistov in zato govori o «miroljubnih osnovah» ameriške politike, ga k temu sili vrsta težkih notranjih položajev in vrsta diplomatskih porazov. Prav te zunanjepolitične okolnosti označujejo tudi odstop ameriškega zunanjega ministra Marshalla in njegovega namestnika Lovetta. A-meriško javno mnenje zahteva spremembo trde vojaške politike, ki je mednarodno politično ozračje tako zaostrila.
Jugoslavija protestira
proti kršitvam mirovne pogodbe na ST0-ju
Jugoslovanski delegat pri
Organizaciji združenih naro. dov dr. Jože Vilfan je predložil glavnemu tajništvu OZN protest proti novim kršitvam mirovne pogodbe z Italijo s strani angloameričkih oblasti na Tržaškem ozemlju. V protestu je 'poudarjen dvojni značaj kršitve mirovne pogodbe, prvič ker ni upoštevana dvojezičnost in drugič, ker se na novih izkaznicah označujejo prebivalci teritorija kot italijanski državljani.
Kakor znano je na to kršitev mirovne pogodbe pristal tudi razdiralec enotnosti tržaškega demokratičnega gi-banja-Vidalj,
Britanski lev
n a d Palestino
Načrti generala Martela
Angleški rezervni general Jeffart Martel, bivši šef angleške misije v Moskvi, se z ničemer ne odlikuje, razen s svojo neukrotljivo mržnjo do sovjetskega ljudstva.
V trdoglavi «Daily Mail» je
treba proti ljudstvu «nemudoma uporabiti atomsko bombo». Po njegovem mnenju bi bila najprej potrebna vrsta pripravljalnih ukrepov. Martelov načrt predvideva sa +ri t-'ke ukrepe: prvič bi bilo
davno že zopet razložil svoje pičlo Irf ha «osvoboditi» Češkoslovaško in
znanje.
Churchillov učenec, ki je bil skupaj s svojim šefom med intervencijo v Sovjetski Rusiji tepen, krevsa zdaj za svojim patronom tudi po spolzki stezi propagiranja nove vojne.
V svojem nesramnem govoru v Llandudnu je Churchill z njemu lastno sleparsko àirokopoteznostjo rkiciral v svoji domišljiji porojeno rliko, kako se bo «enajst starodavnih prestolnic vzhodne Evrope» vrnilo pod jarem imperializma in kako re bodo «obširna prostranstva» Sovjetske zveze odprla paševanju angloameričkih monopolov. S pedan-tičnostjo stare štabne podgane se je Martel lotil risanja posameznih podrobnosti churchilloveskega platna, ki se je stkalo v halucinacijah nepoboljšljivega reakcionarja.
Pravici na ljubo moramo omeniti, da se je zdelo Martelu potrebno, da nekoliko «popravi» svojega patrona. Martel ng misli, da bi bilo
u.iic «osvoboditi» Nemčijo in Poljsko; tretjič, «omejiti rusko trgovinsko pomorstvo». Vse to bi po Martelovih računih lahko dosegli ob pomoči «20 regularnih divizij» v Nemčiji, z diverzantskim delom v deželah ljudske demokra cije in s pogojem, da bi zapadne države v celoti «gospodarile nad morji».
Samo reakcionar, ki je bil rojen kot tepec, lahko računa na uspeh takšnih bedastih načrtov. Kdo pa naj bi bi] na primer tisti, izpod ka terega namerava angleški rezervni Iro-kvistador «osvoboditi» Češkoslovaško ali Poljsko? Narodi teh dežel s« se šele nedavno rešili osovraženega gospostva kapitalistov in zem-lijške gospode. Ti narodi samozavestno napredujejo po poti v socia ližem in ne bodo nikomur dovolili, da bi jim znova sedel za vrat.
Toda rezervnemu interventu nj dano, da bi videl tra gl komičnost poze, ki jo je zavzel kot «osvoboditelj».
Bojj med židovskimi in egiptovskimi četami, ki so bili v zadnjem času posebno ostri v pokrajini Ne-gcv, so prekinjeni. Obe bojujoči se stranki sta pristali na poziv Varnostnega sveta, v katerem so predstavniki SZ Francije, ZDA, Britanije, Kitajske, Norveške in Kube in ustavili vojne akcije. Istočasno so se začela pod okriljem Združenih narodov pogajanja o izpolnjevanju resolucije Varnostnega sveta o palestinskem vprašanju, ki zabranjuje rušenje premirja.
Toda obstajajo nekateri znaki, da hoče sedanje incidente na egiptsko-palestinski meji izkoristiti Velika Britanija in se direktno vmešati v spor s tem, da pripravlja akcijo za pomoč Egiptu, Prav ji je prišel i tudi zračni incident, ko so židovski lovci sestrelili 5 britanskih letal ki so letela nad palestinskim ozemljem. Zaradi tega incidenta, ki so ga izzvali sami Britanci se vsi vladni britanski listi zaletavajo v židovske oblasti in iz vseh teh zale. tavanj je mogoče izluščiti pretvezo, pod katero iščejo Britanci priložnost za oboroženo intervencijo. Pravijo namreč, «da Rusija ogroža sueški prekopo preko židovske vlade. ki prihaja vedno bolj pod vpliv židovskih komunistov».
Tudi navedena dejstva kažejo, da je treba «incidente» v Palestini vključiti v imperialistično borbo za strateške pozicije za nadvlado v svetu. Londonski «Daily Worker»
poziva Bevina, da se preneha s tako politiko na Bližnjem vzhodu* da se britanske čete odpokličejo s Sredozemlja, da se prizna država Izrael, da se pričnejo pogajanja med Arabci in Židi. «Cim prej bo Bevin sledil Marshallu, tem boljše bo», zaključuje list
Nove zmage
kitajske
demokratične vojske
Ameriški guverner v Nemčiji, general Clay, je takoj po odstopu Marshalla (kar je več kot značilno) prišel do spoznanja, da se v zapad, ni Nemč;ji oživlja nacizem pod okriljem dveh političnih grup in s.cer «dražbe za obnovo Nemčije» jn «narodne demokratične stranke».
Clay je torej prvič po treh letih prišel do tega spoznanja.
Le kdaj bo do sličnega spoznanja prišel gen. Ajrey?
Po daljšem obleganju so demokratične armade Kitajske zavzele Tien-Tsin. Prvotne vesti javljajo, da sta obkoljeni mesti Tien-Tsin in Peking prosili za premirje iri da so se občinski svetniki napotili k poveljniku demokratične vojske gen. Liu Piaoju s takimi predlogi. General je obljubil, da bo skušal n» miren način zaključiti obleganje 2 milijonskega mesta in tako prihraniti uničenje in ti'pljenje ne. dolžnega prebivalstva.
Medtem ko demokratične armade napredujejo na vseh odsekih dolgega bojišča, se življenje v komaj osvobojenih krajih naglo normalizira in vključuje z vsemi sposobnimi silami v veliko narodno osvobodilno borbo. V mestu Tanganu, ki so ga demokratične čete osvobodile 11. decembra in ki je važno premogovno središče, so delavci že takoj prve dhj obnovili delo v rudnikih. Se isti dan je delovala električna centrala, vodovod, radijska postaja ter telefonska služba.
Zemljevid k dogodkom v Indoneziji, kjer prehajajo demokratične svobodoljubne sile po prvem prese uečenjii zaradi holandskega napada v ofenzivne akcije proti okupatorjem.




Enotnost je naša demokratična dolžnost
Nadaljevanje s L str. rž, bik, sren; H. dež, pot; I. sladolet, tičnih svoboščinah na splošno ne omenja pa niti Z besedico dvojezičnosti. Take stvari smo že dovolj krat brali v raznih glasilih domačih reakcionarjev in nas pač ne morejo prevarati.
Naše ljudstvo zahteva, da se mu priznajo pravice, ki mu jih zagotavlja mirovna pogodba in ki jih Vidalijev parlamentari-stičnl program popolnoma pozablja, kakor pozablja tudi našo osnovno zahtevo: spoštovanje mirovne pogodbe.
Nas program je enotna proti-Imperialistična fronta, borba proti imperializmu, ki zavzema pri nas konkretno obliko borbe za spoštovanje mirovne pogodbe. boiba za obrambo vseh pridobitev delovrega ljudstva. Ki nam jih skušajo polagoma iztrgati. S tem programom se belino borili in zmagali.

ritt-
Od začetka partizanske vojne v Grčiji 1. 1946 pa do konca 1. 1947 je demokratična armada po silov Uh bojih osvobodila na stotine vasi in krajev vzdolž severn h meja Grčije, v osrčju dežele Pa je nadrorovala obsežno področje Gramosa, ki se je razteza'o prav do Larisse. Na tem pod očju ima demokratična armada tudi svoj glavni stan. Vsi napadi na osvobojeno ozemlje (štiri velike ofenzive) so propadli. V tem č. su pa še ni bila organizirana gverl ja v ostalih pokrajinah Grčije. Osvobodilna armada je takrat štela 20.090 mož, ki so bili organizirani v divizije, brigade, bataljone itd.
Mirovna pogodba z Avstrijo in vprašanje Koroške
Nedavno je avstrijska vlada v po. sebni noti vladam štirih velesil sporočila predlog za obnovitev pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe. Xa predlog so prizadete vlade vzele na znanje, na znanje pa ga je vzela tudj Jugoslavija, ki ima v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo posebne zahteve in pravice.
Gre za več stvari, ki zanimajo Jugoslavijo: za denacifikacijo v Avstriji kjer imajo še danes glavno besedo v javnem življenju nacisti; za povrnitev vojne škode Jugoslaviji, ki so jo ji prizadejale avstrijske divizije v sklopu hitlerjevske vojske in še za kaj.
Glavna stvar, ki zanima Jugoslavijo in njene. narede, predvsem slovenski narod pa je Koroška oz, končna združitev Slovenske Koroške z nrtično državo in narodnim telesom.
Jugoslavija je svoje zahteve in pravice do Koroške že večkrat pou. darila, toda vse doslej je njene upravičene zahteve priznavala in podpirala samo Sovjetska zveza, medtem ko so zapadne sile redno zapirale ušesa pred jugoslovanskimi zahtevami in redno v vseh vprašanjih preprečevale izpolnitev jugoslovanskih zahtev. Vendar se jugoslovanski narodi zaradi tega niso naveličali vstrajati pri svojih zahte. vah in se nikoli ne bodo, zavedajoč se, da so njihove zahteve do Koroške njihova pravica.
Slovenska Koroška pripada Jugoslaviji iz več razlogov. Slovenska Koroška predstavlja del strnjenega slovenskega nacionalnega oemelja in središče prve slovenske države — Karantanije — zibelke slovenskega naroda. Kulturno in politično življenje koroških Slovencev je vedno močno vplivalo na razvoj slovenskega naroda. Kljub stoletni germanizaciji je Slovenska Koroška ostala strnjeno slovensko etnično ozemlje, na katerem živi še okrog 120.000 Slovencev in le 60.000 v mesta pr.seljenih Nemcev.
Ne samo zgodovinsko, etnično in kulturno, tudi zemljepisno je Koroška povezana z =_______
ne komunikacije in reke teko proti n; 1>r0ra<^ur's^ vzhodu. Zemljepisna navezanost pa nosi v sebi tudi gospodarsko povezanost, kar se najlepše kaže na pod- »
ročju vodne energije. AvstrìW Pa, T0	n*	tn	V3ot.°
hidrocentrale na Dravi povzročajo /jDA iZdajai° tUdi VeUke V3°te veliko škodo Jugoslaviji in njenih 1 a°narja hidrocentralam. -
To so glavni razlogi na katere se opirajo jugoslovanske zahteve; je pa še eden ki za zapad kot vse dokazuje nima važnosti, ki pa so ga takoj po vojni osvojili vsi zavezni. ki kot eno izmed osnov za določa, nje državne pripadnosti pokrajin In prebivalcev to je narodova sa-moodlnčitev.
Slovenci na Koroškem, ki morajo danes prenašati kot vedno v preteklosti teror in š.kane avstrijskih šovinistov in nacistov s svojo odločitev za priključitev k Jugoslaviji pokazali in potrdili, ko so se prvi V nemškem rajhu dvignili z oboroženo borbo proti nacistični Nemčiji jn za narodno osvoboditev. Koroški Slovenci so to svojo odločitev večkrat poudarili tudi pozneje po zlomu Hitlerjeve Nemčije, čeprav so projugoslovanske manifestacije ko. roških Slovencev bile vedno tm v očeh avstrijskim šovinistom in angloameriškim okupatorjem.
Jugoslovanska vlada je v želji, da olajša sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, znatno omejila tako svoje teritorialne kot reparacjjske zahteve, vendar se svojim osnov-him pravicam prostovoljno ne misli in ne bo odrekla. Ce je Avstrijski vladi toliko na dobrih odnoša-jih z Jugoslavijo, kakor je jugoslovanski vladi na tem. potem je upati da bo mirovna noervjba sklenjena v bližnji bodočnosti.
Razvoi partizansMi iiojne v Grčiji
Od 1- 1947 pa do konca l. 1948 se je gverilja razširila po vsem ozemlju Grčije. Osvobojena področja se zaradi silovite ofenzive monarhofaš -stov na področju Gramo a sicer niso mnogo povečala, pač pa se Je razširilo" odporniško gibanje po vsej deželi. Ustanovljeni so bili osvobodilni odbori (S.A.P.), ki Izvajajo na svojih področj h gverilske akcije. Londonski «Time» piše o položaju v Grčiji takele: Pred enim letom so bili na men rh čnih vojaških zemljev.dih le mali rdeči krogi, ki so označevali področja partizanov. Danes je na istih zem'Jevidih polno modrih krogov, ki označujejo po partizanih okupirana področja, medlem ko je ves ostali zemljevid začrtan z rdečim.
Imperialistična oboroževalna tekma
v številkah
Imperialisti imajo navado zelo na široko govoriti o miru, da s tem odvračajo svetovno javnost od resnice, ki jo prikrivajo, namreč od dejstva, da z blazno oboroževalno tekmo snujejo bodeči napad na mir. Resnica je, da je od snovanja takega napada, pa ao njegove izvedbe dolga pot, ki jo imperialisti nikoli ne bodo prehodili.
Sličen porast militarizma opažamo tudi v Angliji, Franciji in drugih državah, ki so sprejele Marshallov plan in ki vodijo svojo politiko po navodilih ameriških monopolov. Iz datki Britanije po povojnih «mir-'947 in 1948 znašajo 3 milijarde
ali, pa si bodo na njej še pred 200 milijonov funtov š'erlingov, kar
ciljem polomili noge, vendar je potrebno da demokratična javnost ve nekoliko natančneje kaj počno bo zražniki demokratičnega miru z i svojim govoričenjem o miru.
Sovjetski publicist Aleksejev Je t «Izvestjih» podal nekaj zanimivih številk o stroških imperialistične oboroževalne tekme. ZDA so na
Jugoslavija Nje- prvem m°stu glede tega' NeP03red
“ ------1----krediti za vojno
namene v 1. 1946-1947 in 1948-1949 bodo znašali najmanj 40 milijard dolarjev. Dejanski vojni stroški
za vzdrž'vanje civilnih ustanov, ki se bavijo s pripravlja-n em na vojno, za plačevanje obresti od državnega dolga, nastalega % vojnih letih, za izvedbo Marshal levega plana, katerega vojaški zna čaj splošno priznavajo.
nodobskih »proračunskih letih 1946 je osemkrat več kot so znašali izdatki za vojne namene leta 1938 1939. Vojni krediti Francije so v 1. 1947 dosegli 240 milijard frankov proračun za 1. 1948 pa predvideva za vojne Izdatke v celoti 300 milijard frankov, kar pomeni 35 odst vseh proračunskih izdatkov. V 1 1938 so znašali vojni izdatki 27 odst celotnega proračuna.
Zaradi tako velikih vojaških izdatkov, morajo nositi n. pr. britan-
ijudstva v Franciji, Italiji in drugih zapadno evropskih deželah. Po rast dobičkov velemonopolistov iz pričuje dejstvo, da so v tretjem četrtletju 1948 dobički 16 največjih jeklarskih družb v ZDA ki zajema 81 odst. vse proizvodne kape it te jekla v deželi porastu v primeri s 3. četrtletjem leta 1947 za 51 odst.
Naraščanje proračunskih kredi tov za oboroževalno tekmo in po iitika «davčne imunitete» mono Polnih dobičkov imajo za posledico deficit državnih proračunov
Tako je n. pr. v 3 letih laburistične oblasti v Britaniji znašal proračunski deficit 2 milijardi 783 presegel je 2.7 krat državne izdat-milijonov funtov šterlingov, t. ke v 1938-39. V ZDA so kot posle-
Vatikanove intrige proti ljudskim demokracijam
Na madžarskem so zaprli pred časom kardinala Mintzentya, ker so oblasti prišle do dokazov o njegovem protldržavnem delovanju v prid mednarodne reakcije. Po njegovi aretaciji so imperialisti in reakcionarji vsega sveta dvignili velikanski hrup o preganjanju cerkve v državah ljudskih demokracij, hoteč s tem prevpitl rasnl-čne vzroke zabonskega postopanja proti višjim predstavnikom vatikanske politike v teh državah.
Leta 1945 je monsignor Speilman, škof v New Yorku in desna pape-, ževa roka izjavil, da so ideje ljudske demokracije «provokacija proti vsem onim, ki verujejo v Ameriko in v boga». Te besede dobro označujejo vso Vatlkanovo aktivnost proti novim režimom, ki so nastali v jugovzhodni Evropi kot sad zmage nad fašizmom. Ne smemo pozabiti, da je Sveti Kolegij v decembru 1945 sprejel v svoj krog številne predstavnike katoliške cer. kve z onstran Oceana, ki so pod di lektnim vplivom Wall Streeta. Va tikanova politika je samo del mednarodne aktivnosti, ki jo vodijo ameriški ekspanzionisti. Samo ponašanje Vatikana proti ljudskim demokracijam to potrjuje.
Cim so v Jugoslaviji, Poljski, Madžarski, Češkoslovaški, Bolgariji zrastli ljudski režimi, je Vatikan zavze! proti njim sovražno stališče, čeprav cerkev ni imela za to nobenega nazloga. Demokra Učne vlade niso ovirale delovanje katoliške cerkve In konkordati z Vatikanom so ostali v veljavi. Postavilo se je le vprašanje razlastitve cerkvenih veleposestev, kot je to zahtevala agrarna reforma.
Celo sami škofje, ki so bili v teh državah pravi fevdalni gospodje, se niso drzniti trditi, da bi to predstavljajo omenevanje verske svobode.
ski davkoplačevalci težko breme I dica ohranitve visokih posrednih
neposrednih in posrednih davkov ki se stalno večaja V dveh po vojnih letih so davki na potretšči ne v Britaniji narastli za 50 odst Delavcu odtegnejo 30 odst. prejem kov ssmo za posredne davke
ii neposrednih davkov na dogodke delovnih množic proračunski dohodki V 1. 194^-47 in 1947-48 pre segali izdatke. Namesto da bi upo r-bili proračunski višek za izloči tev iz obtoka znatne vsote odv'šne
Istočasno seveda znižujejo davke | «a papirnatega d-narja in tako na dobičke monopolistov. Podobno brzdali v nek' meri inflacijo, dol
je močno padel standart delovnega
AMERIŠKO PISMO
V roke nam je prišlo pismo, ki ga je pisala iz ZDA iz Clevelanda sestra tov. Zofke T. v Huje prt Obrovem v jugoslovanski Istri. Pismo nosi poštni pečat iz Clevelanda, 29. sepfembra 1948. V potrditev navedbe v danku «Nekaj številk o imperialistični oboroževalni tekmi» prinašamo odlomek omenjenega pisma:
« ...Tukaj Je strašna draginja. Posebno drago je meso, ki stane en dolar in pol funt, kar ni niti pol kg. Kdo naj ga je? Ko sem šia dav: k zdravniku, sem videlo v izložbi lepe ženske čevlje, ki stanejo od 18 do 19 dolarjev. Kmalu bomo hodili bosi in raztrgani, medtem ko fašisti trosijo na račun nas davkoplačevalcev, ogromne vsote. Od same naše hišice pl'ča_ mo 107 dolarjev davka letno, da ne govorim o tem, kar odtrgajo od plače mojega moža. Ne vem k'liku bi it ;:lu v dinarjih, toda pri nas merijo vse po zlatu. Zelo grdo govorijo tukaj o Jugoslaviji istočasno pa smo tukaj delovni ljudje že Ha črni listi in okrog nas sc sprehajajo škof Rožman in drugi klavci in rablji in se pripravljajo na novo klanje. Takšen je ta svet, da človek nima veselja do življenja... ».
Gornji citat je trtno tak. kot je v pismu, samo jezikovno je popravljen. Morda ga bo prebral tudi kak oboževalec ameriške svobode. Upamo, da se mu bo vsaj malo zjasnilo.
čujejo vodilni krofi ZDA ta višek za finansiranje militarizma v m-r sballici ranih deželah. Kot predvi deno bo v letu 1948-1949 proračunska izguba ZDA dosegla milijardo 545 m’liJonov dolarjev. Zato v ZDA in Britaniji, kakor tudi v dež lah, ki gredo po stopinjah njihove zu nanje politike, valut0 J- dalje dr vijo navzdol po inflacijski strmi ni kljub dejstvu, da so minula že 3 leta, odkar je hil konec vojne Oktobra 1948. ie bilo v ZDA v ob toku v celoti 280 rmliiard dol-rie' kar je 4 krat več kot leta 1948 In to se dogaja v dož°li. ki ni presta la strahot letalskih napadov, eva kua°ii in jarma sovražnikove okupacije.
Da bi moglo izhajati s svojimi sredstvi, so vlade imperialis1 ični>-dežel nrisiljene zatoči se k novim posojilom in tiskati nove bankovce, s čimer samo zaostrujejo disl^ka-ciio v državnih financah in d nar-nem obtoku. Finančni m hanizem povojne oboroževalno tekme je bre zobziren in neusmiljen. Narcščanie posrednih in nenosr di'ih davkov nu dohodek delovnega liudstva. hi ter norast drž"vnega dolga in zaostritev inflaoii» to je finančna realnost v do*oiah, ki hodijo po poti militarizma.
Toda ljudstva vzhodne Evrope so se lahko kmalu Dr«p»,tala, da prei-s.avniki katol.ške cerkve delu jejo kot sovražniki demokracije in da so sklenili posluževati se vere v borbi za obnovitev kapitalizma. Kardinal Mintz.enty, šef katoliške cerkve na Madžarskem je celo izdal nek poziv v pnd «oropanim» posestniškim magnatom, med katere je seveda spadal sam. Ko so ljudske vlade začele uresničevati stoletni sen kmečkih množic, so duhovniki pridigali o jjeklenskih mukah, ki čakajo v pekiu one, ki «kršijo» «svete» pra. vice fevdalnega piemstva.
Toda to še ni vse. 1. 1945 so V Jugoslaviji, na Poljskem in drugod odkrili zaloge orožja, ki je SiUžllo teroristom v borbi proti ljudskim režimom. Na Madžarskem so odkrili 1. 1946 in 1947 antire-publ kansko zaroto, v katero soblii vmešani številni predstavni, cerkve. V Romuniji so nekateri duhovniki podpirali Maniuevo sabotano organizac.jo in kralja. Vse niti te prot.demokratične zarote mednarodni areni je Vatikan postal so vodile Iz škofovskih sedežev. V eno izmed središč propagande pro. ti ljudskim demokracijam. «Osservatore Romano» je prekosil Haer. stov tisk in vatikanski radio Glas Amerike.
V preteklih- mesecih so reakcionarni predstavniki cerkve na Madžarskem začeli ponovno protivlad no kampanjo. M ndzenty je izjavil, da ljudstvo, parlament in vlcda nimajo pravice rrzpolagati s šolami. On. Mindzenty, da ima v tem « ■: c .	e. Ko so na Poljskem
začeli zbirati sredstva za obnovo priključenih pokrajin, je kard nal tllond dvignil svoj glas v obrambo «tlačenih» Nemcev... Reakcionarni predstavniki cerkve so začeli s: botirati ekonomske napore vzhodnoevropskih narodov itd.
Ce kljub vsemu temu Vatikanovt naklepi niso uspeli, je to zas tiga demokratičnih režimov, ki korakajo od zmage do zmage.
KRONIKA
:: V stanovanjski koloniji Domu; civica pri Sv. Ant so odkrili ve liko zalogo orožja, med katerim je bilo 500 ročnih bomb. Radovedni smo, kdaj bo policija izsledila krivce ali pa bo ostalo kot že v lanskem primeru, vse nepojasnjeno in si bode sovražniki de-lavskega Trsta lahko še naprej nemoteno nabirali sredstva za svoja teroristična dejanja,
:: Slovenska šota v Donadoni jc vendarle dobila še eno učilnico Tako bodo imeli otroci nekaj vet ur pouka. Zaman pa slovensk starši vprašujejo po otreškem vrtcu ki bi toliko olajšal zaposle nim mater ini njihovo dnevno delo
:: Pred dvema letoma so fašistični pobalini napadii Zafredove pekarno, na trgu Belvedere. Lastnik se je branil in ker se jih m rnogel drugače obraniti, jih je polit z neko tekočino. Danes Pa so Zafreda, ki je v silobranu nekaj ma. lega poškodovai napadalce, obso dtli kar na dve leti ječe in na povračilo. Ce bi bil Zafred italijanski šovinist, bi mu se niti zagovarjati ne bilo treba!
Južno vreme in viaga sta prinesli- v Trst bolezni, ttiko da jt dnevno okrog 400 obolenj. Ker jo te vrste influenca nalezljiva, bo. dimo previdni, da se ne okužimo.
:: Zbirka črtic Borisa Pahorja «Moj tržaški naslov» se dobi se vedno v tržaških knjigarnah in pri Gregorčičevi založbi.
Urednik «Voce Libera» prot Furlani, ter trije voditelji Delavske zbornice sede na zatožni kio. pi. Toži jih odbor ladjedelnice Sv Marka, katerega so obsojenci obtožili, da je prejel visoke v soie denarja od samega ravnatelja.
Angleška adunrahtetua ladji, je bila te dni na obisku v Trstu Na ladji je 70 častnikov in 70j mož posadke ter ima 10 tisoč ton Kmalu se bodo Angleži preu Tržačani pobahali z drugo križarko «Euryalus».
bDciavci laujCiielntce Sv. MarK.t
so razburjeni, kct j-e iaujeaeiuiv.i uobua narocuo za izueiovanje po-seouin piosc za strojnice. Kuo j* to narocuo dal, uprava laujeuei-nice oetegaciji delavcev ni Dogovorila.
uCeprav vozi po taki strmini, je
openski tramvaj venuane na «limun nogaii». v soouio je sicei zapelj*i Kar po svoje proti hišam na Koloniji, vendar je bua edina nesreča strah potnikov.
:: Policija ouknva tajne okrog pokojnega Daniia Kureta. Ker sumi, da je bil fant ubit, je zapila že ceio vrsto oseb. V vasi Jela-rjih je zaiaui Uoguuaov zaunjni dni precej razburjenja.
:: Življenje pesti marsikaterega Tržačana, zato si želi v smrt. Kan Andrija iz Rojana je vzei preveč uspavalnih praškov, Antonija Dubine iz ulice S. Zenone pa je popila solitrno kislino. Obema obu-pancema so izprali želodec in jih tako zopet spravili v to trdo, a vendarle lepo življenje.
Kirurška klinika bolniške bla gajne pod vodstvom dr. Nordia jo začela delovati. V njej je 7 sob za 40 bolnikov. Za potrebe sindikali stov je klinika seveda premajhna vendar upamo, da bo začetnim te. meljem sledilo povečanje te tako važne ustanove.
:: Po obisku pri polkovniku Ri-chardsonu Je predsednik cone dr Palutan obiskal razne policijsko naprave naTeritoriju. Spremljal ga je sam polkovnik Richardson, ravnatelj javne varnosti. S skupnimi močmi bodo gospodje prav gotovo res poskrbeli za «sigurno» jav-no varnost.
:Najemnine na TO niso povečali
čeprav smo se bali, da bodo tudi pri nas tako postopali, kakor so ukrenili v Italiji.
::V zalijem tednu preteklega leta
je prišlo v Trst 1330 vagonov s 18 103 tonami blaga, iz Trsta pa je odpeljalo 1103 vagonov s 16.579 tonami. Največ blagovnega prome. ta je bilo z Avstrijo, a izmed blaga so uvozili največ rud in kovin
,Uspelti“ sindikalnega programa
v jprvih dneh Sera 1949
Ob novem letu so izdali Enotni ■ sindikati delavstvu proglas, v katerem so nakazali glavna vprašanja in delavske zahteve, ki jih bo tre. ba reševati v letu 1949. Med temi zahtevami so izboljšanje mezd in plač, omejitev odpustov z d.la, iz. boljšanje podpor brezposelnim in pokojnin. Da se doseže vse to, pravi poziv, je nujno potrebna enotnost vsega delavstva. Zato so Enotnj sin dikati stopili v stik z Delavski zbornico, da ustanove skupno fronto delavstva in njegovih organizacij kot glavni pogoj za uspešno borbo.
Ogledati si hočemo le na kratko rezultate tega programa v teh ne koliko dneh novega leta. V glavnem so za to kratko dobo značilna sledeča dejstva:
Tik pred novim letanj so Enotni sindikati v skl- du z ‘omenjenim programom zahtevali, da se vzpostavi zapora nad odpusti z drla za
Učitelji ^ Istri so resnično ljudski vzgojitelji
Slovenski učitelji in profesorji . koprskega okraja so se v nedeljo
zbrati na celodnevno delovno konferenco. Izrabili so svoj prosti ča in se polnoštevilno udeležili predavanj o gospodarstvu in ekonomskih problemih Istre.
Slovenski učitelji in profesorji, ki so se z velikim veseljem udeležili konference, so oo zaključkti sprejeli obvezo, da bodo tudi om inedvsem spoznali gospodarsko problematiko svojega kraja in mu pomagali k skupnemu napredku.
Zvečer so svojim vzgojiteljem, priredili lep kulturni spored gojenci slovenske gimnazije in učiteljišča v Portorožu, Predavanja, diskusija, tople besede predstavnika ljudske oblasti in prisrčna kulturna prireditev mladega naraščaja so bili vzgojiteljem v veliko zadoščenje in spoabuda za nadaljno delo.
Kako to? Učitelji in profesorji se zanimajo za gospodarske probleme, za zadružništvo in izboljšanje kmetijstva? Marsikdo se bo morda začuden tako vprašal.
Tako je. Take učitelje imamo sedaj v Istri. Ne učijo samo pisati «i» in «u» in suhoparnega računstva, ne živijo sami zase, odmaknjeni od vsega kor se okoli njih dogaja. Ce bi bili taki, jih bi naši Istrani siploh. ne marali, bili hi jim nadležni tujci v vasi.
Med osvobodilno borbo in v pogojih ljudske oblasti je zrastel nov človek, pa tudi nov vzgojitelj, ki se zanima za vse kar se v njegovi okolici dogaja in se posredno in neposredne tiče napredka naroda.
Današnji učitelj spoznava socialne razmere kraja v katerem deluje, tvoj okoliš, ker vse to vpliva na vzgojo dece, ki mu je izročena; zareda se, da so socialni napredek in boljše urejeno življenje važnega pomena tudi za kulturni napredek Zaveda se prav tako, da je kultura naroda in strokovno znanje nujno pogrebna za vsak resnični gospodarski napredek.
Pravi učitelj pa tudi dobro ve. da bo njegov pouk' v šoli stihvpa ren in dolgočasen, če ve bo povezan z življenjem, ki kipi okrog otroka z dogodki v okolici šole. Zaveda se da bo malo napravil in nič kori- < stil, če se ne bo zanimal za razmere vaščanov in svojih učencev.
Na naše učitelje v Istri pa snto lahko ponosni. Istrsko l-udstvo jih je vzljubilo, ker je spoznalo v njih tvoje najboljše prijatelje.
Delo učitelja na šoli je. zelo naporno, posebno v Istri, ker so posledice fašističnega zatiranja najbolj krvave. Kljub temu pa prav « Istri opazimo lepe uspele v kulturnem življenju prao po zuslugi našega učiteljstva.
Po istr"’rlh vaseh so sezidali le-Nadaljevanje na str. 12
vso zimsko dobo in o’a dobe delavci, ki jih iz nujnih razlogov pač morajo suspendirati z dela, redne mezde za vsaj šest mesečev po suspenziji. Po drugi strani pa Je Delavska zbornica zahtevala, da Se zopet vzpostavi ukaz št 109, ki je ! že bil itak v škodo delavcem, je pa j vendarle služil kot nekeka zavora I nrotj odpustom. Vse to je postalo nujno, ker so razna manjša podjetja ( zaradi «reorganizacije» svojih obratov nameravala odpustiti delavce.
No, in kaj je odgovorila okupacijska oblast po svojem uradu za delo? Odvetnik Levitus, načelnik tega urada, je te zahteve odbil, oziroma jih je obš“l z izjavo, da ni vprašanje pereče. Enako so odbili tudi zahtevo Delavske zbornice po vzpostavitvi ukaza št. 109.
Drugo zahtevo so postavili kovinarji iz podjetij Združenih jadranskih ladjedelnic, ki dobivajo zelo nizke mezde. Zahtevali so zvišanje teh mezd. Ravnateljstvo ladj»delnie ije to zahtevo odbilo, Ješ da pnstav-! Han j e t-.kih zahtev, ki p .menijo revizijo delovnih pogedb, ni kompetenca tovarniških odborov ali odborov v podjetjih, kot jih sedaj imenujejo.
Torej zopet neuspeh. Poleg tega P' še zanikanje vsake odločilna vloge tovarniških odborov, čeprav je še 4. t. m. «Il Lavoratore» tako poveličeval sporazum med Delavsko zbornico in Enotnimi sindikati glede teh odborov.
Tretji primer. Neki sindikalni funkcionar, menda gospod Eadich, jp zaprosil ravnateljstvo CRDA, da bi lahko delavcem v ladjedelnici pojasnil važnost sporazuma o to-1 vamiških odborih, ki pa je dejan- ]
V nedeljo v Puče
V Pučah bodo v nedeljo 16. t. m. slovesno proslavili dr.go obletnico ustanovitve kmetijske obdelovalne zadruge, ki Je za vmled vsera vasem v Istri. Ob tej priliki bo tudi slovesna o-tvoletev novega zadružnega doma, ki Je že popolnoma izgrajen in opremljen.
Številni gostje, ki bodo ta dan prihiteli iz vseh bližnjih in dalnjib krajev, se bodo labko na lastne oči prepričali o gospodarskem in kulturnem napredku Istrske vasice, ki je v zadružništvu našla najlepšo pot k naglemu razve Ju
Na silici vidimo lep zadružni dom, ki so si ga vaščani na lastno pobudo sezidali prvi v istrskem okrožju. Pred domom sajstarejši član zadruge, 73 letni možakar, ki Je še pod fašistično okupacijo napovedoval napredno ureditev kmetijstva, kakor je videl v Sovjetski zvezi. Kljub svoji starosti, Je še vedno čil in zdrav vedno pri dein; v prostem čašo pa je na'ra'ši pri zadružnem domu.
Najbolj mu je žal, da ni več mlad, da bi več napravil in videl, kako ba napredovala njegova zadruga in vas
sko umik delavstva v korist indu-strijcem. Gospodje so tudi to zahtevo odbili.
Končno še vprašanje odpuščenih delavcev v podjetju OMMSA. 73 delavcem, ki so jih pred 10. januar jem na podlagi sporazuma za delo samo .suspendirali, je ravnateljstvo
podjetja poslalo obvestilo, da jih bo dokončno odpustilo. In vendar se ni tudi tokrat nihče zganil.
To so torej prvi letošnji uspehi «ir dikalne «borbe», in nove enotnosti z Delavsko zbornico. Na resnično razredno revolucionarno borbo pa so že Zdavnaj pozabili.
Iilui plii, ztlnj miš.
Mnogo je že bilo besedi o brezna-čelnosti. neznačajnosti in vetrnja-štvu Vidalijevih novinarjev, ki danes blatijo in obrekujejo vse ono, kar so še včeraj hvalili in v mnogih prime- !Vojo dolžnost, saj vedo, na gradijo rih celo poveličevali. Zaradi tega je bila polemika s teraj ljudmi prav lahka, saj so se sami tolkli po zobeh in
tabo se ve. Iz-
se v svojem besu posluževali takšnega besednega zaklada, ki se mora vsakemu količkaj kulturnemu človeku le gabiti. Ne mislimo tu omenjati vseh laži in potvorb, niti polemike, ki so jo vodih za časa raznih svojih kongresov in akcij. Niti se ne bomo bavili z raznimi psovkami kakor tat. Spijem, slepar, ki so jih tako pogosto uporabljali v zvezi pravde o «premoženju» na splošno in v zvezi s tako-imenovano «Casa dei Popolo». Hoteti bi omeniti le nekaj krajših odstavkov iz njihovega glasila «Il Lavoratore» pred iri po objavi resolucije Informacijskega urada, ki še najbolj jasno dokazujejo njih nedoslednost in vetr-njaštvo.
O utugo&iaviji
Poglejmo najprej kaj pravijo o Jugoslaviji; zlasti o Izvajanju petletnega plana.
2.	januarja 1948 je «Il Lavoratore» objavil članek z naslovom: «Obračun prvega leta jugoslovanske petletke. Kaj vse zmorejo neizmerne ustvarjalne sile ljudstva v novih pogoj h gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja.»
3.	januarja v članku o Beogradu pi še: «Nič več ni ostalo od nemškega vandalizma v Beogradu. Vsa Jugoslavija je napela vse svoje sile, da industrializira in elektrificira svoje ozem ije. Vse sile so posvečene tej ogromni nalogi».
10. januarja piše Ruggero Spadaro, znan po svojih člankih o Jugoslaviji in Istri: «Epopeja dela v Raši. Danes zrejo delavci z zaupanjem v bodočnost in njih življenjski pogoji so st Oistveno in globoko spremenili.
Imel sem priliko jesti z rudarji njihovi menzi m ugotovil sem, da .e hrana dobra. Raški ruda ji, Slovea
novo družbo.»
13. januarja piše
G. B. Canepa Iz Beograda: «V Železniku so otvorili mladinsko tovarno, italijanski delavci so mi rekli: «Povej Italijanom tam doli, da mi delamo tudi zanje...
Vse se je začelo kar čudežno giba ti: ogromni žerjavi, velika kladiva, skobeljni...».
19. aprila piže o pripravah za zagrebški velesejem takole: «Mednarodni zagrebški velesejem postaja važnejši od dunajskega. Letošnji velesejem bo jasen dokaz hitre obnove Jugoslavije in uspeha njenega petletnega gospodarskega piana.»
28. maja piše o velesejmu: «Vrata vzhoda. Kdor je letos obiskal zagrebški velesejem je bil ves presenečen nad uspehi načrtnega dela v novi jugoslovanski državi, ki ne pozna kriz, depresij, brezposelnosti. V zagrebških paviljonih je ljudstvo poleg rudarskih proizvodov, lesne industrije in obrtniških proizvodov lahko občudovalo tudi prve proizvode težke industrije, prve velike motorje, avtomobile, desetine In desetine novih proizvodov in izdelkov.»
3.	junija piše zopet Spadaro Ruggero: «Sežana se je spremenila v veliko delavnico. Danes, po dobrih osmih mesecih združitve tega kraja z Jugos avijo, gradijo tu nove železu ške mostove, viadukte, predore, vse v skladu s petletnim planom. Tako se je Selana spremenila v veliko delavnico.»
Sedaj pa pišejo vse narobe in seveda isti ljudje. Plan je popolnoma propadel, v Jugoslaviji umirajo od lakote itd.
:N. novembra so objavili članek pod naslovom: «V Jugoslaviji se silno širi lakota».
4.	januarja 1949.: «Od 4000 zadružnih domov, ki jih je določa! plan, fo
jih zgrabili 229. Sedaj grade zadružne
ftivati in Italijani vestu j op arija;-[domove brez opeke, brez apna, samo,
da opravičijo «socialistične» uspehe. Sedaj grade zadružne domove kar iz slame in blata».
O nacionalizmu
Ena izmed najhujših obtožb v « Lavo ratoru» je pač nacionalizem, ki ga stalno očita Komunistični partiji Jugoslavije. Nacionalizem se seveda na splošno kaže predvsem v preganjanju narodnih manjšin.
Poglejmo, kaj je leteči reporter Spadaro pisal v «Lavoratoru» o tem «preganjanju» pred objavo znane resolucije. 19, marca 1948. je bil objav-(jen njegov dopis o festivalu italijanske kulture v Rovinju: «V očeh ljudi spaiamo neko notranje zadovoljstvo ob tem pregledu italijanske kulture, ki dokazuje, da ni tu v Jugoslaviji nobenega narodnostnega vp ašanja. To vprašanje so rešili po prepres ih Fociaiistlčnih načelih: vsak narod ima pravico uporabljati svoj jezik, gojiti svojo kulturo.»
22. marca zopet piše: «V Rovinju «mo te dni videli, da jugoslovanska vlada vzpodbuja in podpira najčistejše tradicije italijanske kulture.»
Kaj pa o tov* Titu?
25. maja 1948. piše ob njegovem rojstnem dnevu: «Tito - Danes slavi Tito 58-letnico svojega rojs va. Nihče ne ostane brezbrižen, ko čuje njegovo ime. Njegovo ime Je simbolično. Tito ni več last samo južnih Slovanov. Njegovo ime je program in ljudje se delijo v prijatelje in sovražnike tega programa, že več let skušajo s pravo gonjo sovraštva in obrekovali ja oblatiti to ime, vendarle ga množice trpečih ljudi ljubijo, Ljubijo ga tem bolj, ker jim ga hočejo osovraži-ti prav oni, ki jih mučijo in preganjajo.
19. novembra pa pišejo: «Tito je izdal In izdaja še naprej.»
4 decembra: «T'f0 prodaja Jugoslavijo imperialistom.»
Gradilisce ladij v Piranu
VEtSIC i2A.aM:A.H
^ospo^tarslse €&lcttvi&©sti v coirai M
M
»M


Lari^edelDico «S. Glusioa pri Piranu sedaj razširjajo; v delu so nove ladje, stare pa v popravilu. Tudi tu potrebujejo več delavcev In dnevno sprejemajo nove
■ -ati Tržačani, ki so bili navajml čUiti o črni bacìi p con; B, o sr»1 'dljivem kruhu in nasilnosti nekih prišel enih Čičev ter Brkincev se l) mnogih primerih ne morejo načuditi, da jih je reakcionarni tisk take poteffnil. Takih primerov je zda’ vedno več in zaradi tega prihaja resnica vedno bolj na dan. Pri vser-i tem pa ostane vendarle odprto vprašanje: zakaj je tržuška reakcija stalno poročala, da je v coni B kaos, z eno besedo, da je v coni B stanje neznosno? Ta reakcija je u-ppl j, da se zaradi njenih poročil marsikdo ne bo upa.l v cono B [n
da je reakcija upala, da bo prišlo v coni B do kaosa, ki si ga je sa. ma tako želela in ga na skrivaj tudi sama pripravljala (dokaz proces proti nekaterim članom CLN pred ljudskim sodiščem v Kopru). Ta reakciju pa danes lahko ugotavlja, nakane. Niti ojačanje, ki je prišlo s strani Vidalija ni pomagalo. Danes se lahko vsakdo prepriča, da se ljudska oblast v coni B stalno jača in izpolnjuje in da je velik polet t! gospodarstvu ter kulturi posledica pravilne politike ljudske oblasti. Načrtno gospodarstvo je začela
si mislila, da je s tem že dosegla najprej uvajati SZ. Po zmagoviti
svoj uspeh. Vedno bolj jasno pa je, | Oktobrski revoluciji je prišel na o-
blast p>-oletariat. Proizvajalna sredstva (predvsem stroji a tovarnami vred) doslej last kapitalistov, so postala last samega proletariata in s tem delovnega ljudstva sploh. Konkurenčna borba, ki je bila tako značilna za kapitalistično gospodarsko anarhijo, je i>renehala jia mah Pred delavce se je zdaj postavilo v-pruianje: kako voditi novo gospo darstvo? Povsem razumljivo je, da je bilo treba v takem položaja sovjetske države ugotoviti, kaj vse potrebujejo sovjetski ljudje in kaj bi se lahko izvažalo. Tako se začenja v. Sovjetski zvezi uvajati načrtno gospodarstvo. Z likvidacijo konkurence (ta je mogoča le, če so proizvajalna sred-tva v rokah posameznikov, manjšine izkoriščevalskega in parazitskega razreda) prenehajo krize, preneha vsaka brezposelnost. Odslej se tečno v e, kaj ljudje potrebujejo in koliko lahko producirajo in v vedno večji meri se uveljavlja načrtno gospodarstvo, ki je gospodarstvo nove socialistične države.
O značaju načrtnega
gospodarstva
FLRJ se je poslužila izkustev iz SZ in zaradi tega lahko uspešno gradi načrtno gospodarstvo. Vendar pa je na drugi strani tudi točno, da gospodarstvo neke druge države, v kateri ima vodilno vlogo proietti riat, ne more biti drugačno kako-načrtno. FLRJ je danes na poti popolne preobrazbe in nagle rasti v socializem. Toda kako se spričo takega položaja FLRJ postavlja zdaj vprašanje gospodarske izgradnje v roni B.
Cona B se čutli navezano na FLTlJ kakor je bila S njo povezana v minuli narodno osvobodilni borbi (po vezava z zaledjem). FLRJ je edina država, ki podpira cono B, jo pomaga graditi in prav zaradi tega imajo gospodarstveniki istrskega okrožja tudi dovolj prilike, da se seznanjajo z notami gospodarskimi
kiikcr nnihcljv kute
lia ja se nsrp si že
Sedaj je vsak namig o Jugoslaviji revizionizem, tovariša Gošnjaka, ki je na kongresu KPS dejal, da jugoslovanski narodi ne boda poz bil svojih bratov tos ran meja, pa me ujejo imperialista in ga postavljajo v isto vrsto s pobudn ki znanega pred oga o priključitvi Trs a k Jugoslaviji.
5. aprila 1943 pa je pisal Lavoratore; «Z obrekova jem se stvari ost ne spremeni. In ta stviruost je, da ni za Trst mogoča nobena rei tev v Interesu'n šega ijulstva in v širšem In. teresu svetovne demokracije brez so delovanja bližnje ljudske republike, s katero nas razen skupne zmngovite borbe proti f; šl mu vežejo tra.nl etni-škl, gospodarski in zemljepisni interesi.»
Razmere
v Istrskem okrožju
5. januarja 19.8.: «V istrski com
kem «Il Lavoratore» ravno tiste dni pritožuje nad nizkimi mezdami delavcev, ki da si ne morejo nabaviti najpotrebnejšega?
Agrarna reforma
O agrarni reformi v Istri je pisal Ruggero Spadaro 15. marca takole. «10.900 ha zemlje, razdeljene med 1016 kmetov. Agrarna retorma je osvobodila Istrske kmete stoletnega robstva izpod veleposestnikov. Ona ni ma nacionalnega, temveč socialni značaj. Agrarna reforma je dejstvo, ki ga ni mogoče izbrisati. Nobena sila ne bo mogla iztrgati kmetom te njihove pridobi, ve.»
5. januarja pa piše «Il Lavoratore* (članek je brez podpisa, a slog je Spadarovl:	«Posledice trockizma v
Istrskem ok.ožju. Edino bogatim kmetom se dobro godi.»
ni znala zagotoviti dovolj visoke življenjske ravni.»
Se bolj zanimivo pa je, kar pišejo o tem 5. januarja:
«V tem zadnjem času (pozabljajo, da je list pisal o tem že maja 1948) je oblast izdala odloke, po katerih morajo delavci vplačati 10.000 lir v zamenjavo za 5.090 jugotir, čeprav oblast ve, da razmerje 1:2 velja 1« za nekatere predmete in da denar, ki ga delavci dobe s to zamenjavo, zadostuje za dva meseca in ne le za 1 mesec.»
19:8.:
se vedno bolj urejuje g'S'od r tvo Načrti coloč jo, da tu : e sme b tl brezposelnosti. Ze sedaj prirmnjkuje delovnih rok pri ob ovl. Mnogo kmetov le s težavo obdeluje zemljo, ker primanjkuje de ovne šile. Vsem prebivalcem je zagotovljena možnost preživljanja.»
3. marca pišejo: «Občutno gospodarsko izboljšanje v Istri. Mleka je dovolj. V februarju so razdelili velike količine oblač i in obutve. Žago tovili so drva, razno gorivo, tobak in druge potrošne predmete. 31.00J kg usnja, 400 kv. metrov usnje, e kože.»
to. novembra: «Vsak dan bolj narašča beda v coni B, vedno bolj primanjkuje živil in vsi oni, ki morejo, bežijo iz te cone.»
30. decembra: «Protilji-dsko sovraštvo trockistov v coni B. Objasnili smo že, kako skušajo trock stične oblasti preprečiti Ist ncom, da bi prišli v Trst bodisi na delo, b. d si da s kupijo kaj živil, ker v co :i B je vsak dan manj življenjskih pot ebščin.»
Iz tega torej sed1, d» je tu v copi A vsega dovolj! Zakaj se po.cinta-
O zamenjavijageitr
O zamenjavi 10.000 lir so pisali in pišejo:
14. maja 1918,: «V Istrskem okrožju so zatrli špekulacijo. Obvezna zame njava metrolir je v korist de’avcev. Delavec, ki dela v Trstu, si lahko nabavi v Istri mnogo več z jugoliraim kot v Trstu z lirami.
Delavec, ki izpo ni svojo obveznost, lahko kupi v istrski coni s 17.419 ju-golti-amt toliko blaga kot v Trstu z 58.845 metrolirami.
Ljudska oblast noče oškodovati poštenih delavcev. Za špekulante je seveda drugače. Ti se ne morejo imenovati delavci in ljudska oblast ne more ščititi nepoš enega zaslužka v škodo poštenih in delavnih ljudi.»
7. decembra 1948 pa p še Sitadaro: «Kaj se skrivp za vpraš njem 10,009 lir? Babičeva tolpa potrebuje milijone italijanskih Ur! Ta pol.tika razgalja protidelavsko obliko vladarja, saj morajo ravno delavci vplačati teh 10.000 lir. Tu ne gre ne za s'eparìjo ne za špekulacijo. Krivdo za črno borzo nosi jugoslovanska upr«va, Ki
Torej sami priznavajo, da delavec v coni B potroši za hrano mnogo manj kakor pa v coni A, če mu 5000 jugolir zadostuje kar za dva meseca!
Ce bi hoteli primerjati vse, kar je pisal «11 Lavoratore» po objavi resolucije Intormbiroja s tem, kar je pisal prej, bi seveda zašli preda'eč. 2e samo teh nekaj primerov dovolj jasno kaže njih «argumente». Kdo se ni na primer smejal, ko je «Il Lavoratore» 15. oktobra pisal: «Težek zločin v coni B. Florjan ubit, ko se je vračal ponoči domov.» Nts'ednji dan pa je pi al isti Ust, da je Florjana po nesreči ranit neki njegov tovariš na lovu. Podobnih primerov je mnogo.
Ma foorSse proti im por.falistom pa' so posatili
Temu se ne čudimo. Kdor laže, mo ra zlesti v protlslo.vja, pa naj še tako pazi in obrača besede. Vse to dokazuje le eno: potvarjanje, laž, blatenje, obrekovanje jim je pestala metoda. S takimi sredstvi in načini pa ne bodo prišli daleč.
Naj bi ob vsem tem «Lavcratoreje-vl» nadebueni uredniki premolili, koliko so s takim pisanjem škodovali ljudstvu in interesom demokracije sploh in koliko bi ljudstvu in interesom demokracije koristili, če bi namesto lažem, posvetili svoje delo krepitvi enotnosti demokratičnih in pro-tllmreriaUstl£nih sil na TržJiškcm , ozemlju.
jrroblcmi in spoznavajo, da je FL
i'iJ dosegla že izredno velike uspehe v. gospodarstvu. Končno pa je tudi res, da imamo v coni B ljud sko oblast, da ima tu proletariat', ki ga vodi KP STO, vodilno vlogo ter se zato načrtnost a gospodarstvu tako rekoč vsiljuje.
Značaj gospodarstva v coni ii
V coni B so izvedli agrarno rejor. mo, tako da je postala zemlja last tistih, ki jo obdelujejo. Ta revolucionarna preobrazba je povzročila, da kmetje vedno bolj spoznavajo (zelo je tu važen primer, ki so ga dale Puče), da je najoolje, da zemljo združijo in jo tako združeno obdelujejo s modernimi sredstvi. Ljućega oblast pomeni, da ljudrH'0 lahko samo odloča kako naj teče gospodarski razvoj. Ko išče novih poti, v-gotavlja, da je edina pot v večji načrtnosti, da jo rešitev v. obdelovalnih zadrugah, ki bodo močno dvignile produkcijo, da je. rešitev v enotnem vodstvu vsega gospodarstva. Tega načrtnega gospodarstva pa ne smemo isioveiiii Z nacrtnim gospodarstvom FLRJ. V coni B ob nova še ni popolnoma zaključena, v coni B imamo še vedno velike težave, ki so posledica fašističnega ropanja ter fašističnega narodnega zatiranja. Zaradi tega je gospodarski načrt cone B (enoleten) prav na široko zasnovana in podrobno pripravljena obnova gospodarstvu, ki ga je nucifašizem stisnil ob tla. Ta aktivnost bo načrtna, zato da bi dala čim boljše sadove in zagotovila ljudstvu blagostanje.
V istrskem okrožju sicer previa-duje poljedelstvo, važno mesto pa zavzema kljub temu posebno lahka industrija, ki dobiva potrebne su rovine v okrožju samem. V tej lahki industriji najdemo prcavsem tvornice za predelovanje svežih morskih rib (Amgoni, Ampelea, De Langlade), nadalje opekarne (Kardane), tvornico mila (Salvetu ladjedelnico Sv. Justa (Piran), ki je navezana predvsem ra uvoz. V kolikor tvornicom primanjkujejo surovine, jih dobijo ' iz FLRJ. Ce upoštevamo, da je v istrskem okrož-.u mnogo rodovitne zemlje in da dobiva, domača industrija potrebne surovine tudi iz FLRJ, lahko skle-parno, da i,o perspektive glede naj-oližje bodočnosti najboljše.
istrsko okrožje lahko živi od tega kar bo proizvajalo .ter pridelalo. Cim bolj se bo povečala proizvodnja tem večje bo blagostanje. S pove Čanjem proizvodnje se bo pocenilo blago in tako tudi povečala kupna moč jugolire iii torej kupna moč tlefotmega ljudstva na splošno, istrsko okrožje lahko uspešno prodaja svoje proizvode ne le v FLR.1, temveč tudi na mednarodnem tržišču. Za izvoz prihajajo v poštev povsem konzervirane ribe, konser virano zelenjava in sadje, sveža zelenjava ter sadje, zlasti pa vino, katerega proizvodnja dosega letno okrog 300.000 hi. Za izvoz je nadalje važna zlasti sol (leta 1947 so pridelali 3000 vagonov soli).
cen. Kljub riziku pa st je vendar težko zamislih tak vremenski po-tožaj, ki naj oi vplival kvarno celotno proizvodnjo. Kot že rečeno dobijo z letom 1949. vse prste prbizvounje natege, ki jm morajo uresničiti. S takim načinom dese bo v. znatni meri pospešilo otagostanje.
Vazna postavka v gospodarskem načrtu za obnovo so investicije. Fred svojim odhodom so Nemci opustošili ztasU oujckte ob obali, zato bodo Ut opravili velika popravila. Pri investicijah upoštevamo družbeni standard (gradnja šol, za-rvinih domov, oprema bolnic, kanalizacija, vodovod, elektrifikacija) kakor tudi potrebo dviganja proizvodnje (gradnje velike garaže ter mehanične delavnice, skladišč ter oprema za tovarne). Pri investicijah (mislimo na gradnje) se ponavljajo težave pri vprašanju delovne sile.
V coni B primanjkuje strokovna :posobna delovna sila (okrog 800 'delavcev, ki so potrebni v coni B dela v Trstu). Gospodarski načrt predvideva zaradi omenjenega stanja široko reorganizacijo šolstva; iz tečajev bo v kratkem času izšlo večje število kvalificiranih delovnih 'sil, zlasti pa zidarjev.
Na Vidalijeve provokacije in poizkuse rušenja ljudske oblasti je ljudstvo v istrskem okrožju odgovorilo z ustanovitvijo novih delovnih brigad, z novimi obdelovalnimi zadrugami, odgovorilo je s svojo borbo za povečanje proizvodnje in aktivnostjo, ki bo prinesla v kratkem času vsemu delovnemu ljudstvu zaželeno blagostanje. To blago, stanje pa je deloma že tu. Vsak delovni človek v coni B živi že danes mnogo bolje kakor je pa živel pred vojno. Slabše živijo le lenuhi, saboterji, ki še vedno upajo, da se vrnejo tisti časi, ko bodo delovno ljudstvo lahko zopet izkoriščali.
Utrjevanje ljudske oblasti, najboljše zagotovilo za napredek delovnega ljudstva
Jugoslovanska vojna uprava sc je pri izvrševanju svojih nalog v istrskem okrožju di-žala načela, na) ljudstvo samo odloča glede svojega gospodarstva in svoje kulture. Zaradi tega tudi ni ovirala ljudskih osvobodilnih odborov, to je ljudske oblasti, ki je zrasla za časa narodno osvobodilne borbe. Zarodi pravilnega postopka se je ljudska oblast v kratkem času tako okrepila, da je postala jamstvo reda, miru in gospodarskega razvoja. Pri reševanju gospodarskih vprašanj cone B je igrala končno zelo važno vlogo tudi strokovna sposobnost VU, ki ni «tedila z ukrepi, ko je šlo za pomoč delovnemu ljudstvu.
Ne glede na velike težave (posledice narodnega zatiranja slovenskega ter hrvatskega delovnega ljudstva) zaznamujejo danes velike uspehe na vseli področjih gospodarske ter kulturne aktivnosti. Mladina se danes vzgaja v delu in pou-ku.Iz dneva v dan odkriva razvoj nove in nove dragocene moči. Ljudska oblast se torej kljub vsem težavam čuti dovolj močna, da gradi svoje gospodarstvo načrtneje in zagotavlja urejeno življenje vsakemu poštenemu prebivalcu cone B Zanimivo je, da so nekateri vi-dalijevci zbežati iz come B ravno v trenutku, ko se je ljudstvo pripravljalo na nove napore, v trenutku, ko je začelo reševati nore važne naloge. In tako se je lahko šele odkrilo, da so bili tisti vida-lijevci prav za prav nositelji nereda, delomržneži. Kjer ro hirali, so zapustili za seboj žalostne sledove svoje likvidatorske linije, ki sega daleč, to je v dobo, ko še ni bilo kominfoignbirojevske kritike. Vsak pošten človek v centi B se veseli doseženih uspehov in je prepričan. da je politika ljudske oblasti pravilna in da je edino ta sposobna, da ljudstvu ».■.'rarHie blnnos*mne VriMtR SRECkO
O nekaterih težavah pri izvajanju gospodarskega načrta za obnovo
Gospodarska politiku cone B sloni danes na načelu, da je treba povečati proizvodnjo, kjer se le dJ. Na ta način bo cona B lahko tudi do neke meje razbremenila FLRJ aleje dovoza živeža. In prav zaradi tega vodijo zdaj borbo za to, da se poseje vsak košček zemlje (žito) in Ja se posejejo velike površine z arakom, ki ga izvažajo svežega ali pa kanstrvrrajo, Nove obdelovalne zadruge so zgovoren dokaz, da je ljudstvo razumelo, kako važno je povečanje proizvodnje, ki je glavna. točka n gospodarskem načrtu.
Kljub temu da se v zemlji istrskega okrožja skrivajo znatni zakladi: (boksit, premog, prvorsten apnenec, prvovrsten mramor), je vendar vsa proizvodnja tipično sezonska. Slaba leta (velika suša ali velika moča) lahko škodujejo istr-,----«j» .------ -
slcfen vinogradom, zmanjšujejo pri- 6300 metvov blaga za d- iovne <> e-ielefc zelenjave, vplivajo slabo na ke. Tako so za sedaj krili po ’e e. ribolov ali na proizvodnjo soji. Za- Prav tako so na pobudo sindi 'a ne radi navedenega sezonskega znata- organizacije razdelili j®6®'““'■‘T. i !a proizvodnje mora biti gospodar- in učitelje na vasi 100 r<- js iški načrt tem bolj podroben in lo- aparatov po zelo ugodn cen
NOVIČK m ISTRE
Zadnje dni so sindikati istrskega okrožja ponovno razdelili delavcem
TOV. MIHA MARINKO PRED TRBOVELJSKIMI RUDARJI
STREMET! JE TREBA NAPREJ
Preteklo nedeljo je obiskal trboveljske rudarje tov. Miha Marinko, predsednik vlade LR Slovenije in sekretar CK KPS. Na množičnem zborovanju je imel daljši govor, v katerem je opisal razvoj borbene tradicije zagorskih delavcev že pred prvo svetovno vojno. Ob razpadu Avstro-ogrske Pa je v reviru *1 ontano vzniknila trodnevna «sovjetska oblast», toda ti uspehi niso mogli privesti do globlje afirmacije v pol.Učnem ali državnem življenju, ker za proletariatom ni stalo močno gibanje in ker so to ovirale mnoge druge okoliščine. Prav zaradi tega. ker ima zagorski proletariat revolucionarne tradicije, ki koreninijo že v preteklosti in so se bolj utrdile v stari Jugoslaviji in med borbo, so zagorski rudarji za vzor proletariatu Slovenije. Tov predsednik jim Je najprej čestital za uspehe, ki so jih dosegli leta 1248 v borbi za izvršitev plana.
«Uspehe smo dosegli. Lahko smo nanje ponosni. Potrebno pa je še
Začetni boji
za izpolnitev tretjega planskega leta
V	tretjem letu jugoslovanske petletke čakajo jugoslovansko in dustrijo, posebno težko ter rudarstvo velike naloge, ker imajo letos viš i plan, kakor lani.
Jugoslovanski del- vci ne podcenjujejo mlog, zavedajo se. da ne smejo izgubljati časa že v začetku leta. Zato so številni delovni kolektivi v tovarnah in rudnikih krepko prijali za delo, da bodo ■letni plan popolnoma izvršili in tudi prekoračili.
2e v prvih dneh novega leta so v več krajih znatno prekoračili normo in dnevno produkcijo, tako v tovarni težkih stro:ev v Železni ku, v Litostroju v rudniku Tr-pča. v veliki tekstilni tovarni v M-ribo ru tovarni dušika v Pušeh, v kranjskih tovarnah, v tnvam; avtomobilov na Tcznu in drugod
Sledeč novoletnemu pozivu maršala Tita se jugoslovansko delavstvo, mladina in delovna intel'gen-ca ne ustrašijo truda in nanorov za izpolnitev planskih nalog v letu 1949.	* * *
Prve prekoceamke ladje
so zgradili
V	prvih dveh letih petletke so v Jugoslaviji le ohnavliali svojo tr govsko mornarico, dvigali potop Ijene ladje ter nakupovali novev i-nozemstvu
Letos pa ho odnlula z Reke prva prekooceanska trgovska lad:a «7a. greb». ki so jo sami zgradili. Sle dile ji bodo še ostale. Nove l-di delain v reški ladjedelnici «Tretji mai» ki ie bila ob osvoboditvi pn. polhoma porušena, zdaj pa je že obnovlj°na.
V	preteki'm letu so delavci ladjedelnice prekoračili svoj plan Letos je nlan Je v<-čii in ga bodo gotovo izvršili, ker vzeaia!o d hro kvalificirane kadre in imajo vedno
va’enopv.
Razen velikih prekomorskih ladii ki jih sami gradijo, bodo Jugoslovani leto« dobili tudi prve nreko-pceansi-e Indie, ki iib no njihovem naročilu crnde v inozemstvu.
Ko čitamo te podap-e, ne moremo preko grenkega občutka, ki tišč V srcu tržo,št-ertn delavstva.
TržogVo ladjedelnice so izvrstno 'opremljene, strokovnih delavce je vse polno, toda zaradi nomnnu-a nja naročil jih vedno več odn"šča jo z dela. Ne smemo pa pozabiti, da bj bilo dela dovoli za vse naše ladjedelnice, če bi odgovorni go-
r»or> ««	^ fr* r* o f-c- >1
Jugoslavije že leta 1945 in 1946.
da stalno stremimo naprej», je dejal tov. Marinko, in opozoril delavstvo. naj se bavi z družbenimi hi političnimi vprašanji, da dobimo v družbenem življenju novo vsebino.
«Razvoj socializma se odraža tudi v tem. kako se bomo kulturno in prosvetno dvignili, da bomo naš 11 lepša razvedrila, da bomo stremeli po kulturnih lepotah». Ob svojem delu mora delavstvo tudi stremeti, da bo proletariat tudi nosilec kulture delovnega človeka.
Ko je v nadaljevanju svojega go. vora orisal pot nove Jugoslavije v preteklem letu jn omenil težave, ki jih je povzročil neosnovan na-j pad Informbiroja, je poudaril, da so kljub vsem težavam ter raznim nalogam v zvezi s številnimi kongresi in razgibanim političnim delom, premagalj vse ovire in dosegli celo, da je lahko zvezna skupščina že pred koncem leta sprejela proračun za leto 1949.
Izkušnje preteklega leta pa so Jugoslovanom pomagale, da bodo v bodoče bolj previdni, da jih ne bo mogel nihče več zavirati pri njihovem delu.
Nato je tov. Marinko podrobno razložil probleme in odbil krivične očitke na račun Jugoslavije s strani drugih držav, kjer je tj'đi ljudska oblast in s ' katerimi bi bilo treba določiti, kakšni naj bi bili v praksi medsebojni odnosi. Z raznimi izrodki, ki pod krinko Informbiroja rovarijo, pa je treba energično postopati in »jim onemo-
gočiti podlo delovanje, kj se po rezultatih popolnoma nič ne razlikuje od rovarjenja agentov imperializma.
Omenil je tudi in razkrinkal one elemente, ki plašijo ljudstvo z bajkami o novi vojni, da zmanjšajo njegov delovni polet. Oni pa, ki širijo govorice, da bi lahko spor s Kominformom dovedel do vojne, ga konflikta, so pravi provokaterji m najhujši klevetniki Sovjetske zveze, kateri na ta način pripisujejo naprdalne namene.
Ko je omenil možnost in prepričanje, da bo prišlo do sporazuma, je poudaril, da morajo odnosi med socialističnimi državami nastati na podlagi vzajemnega sodelovanja, spoštovanja interesov posameznih socialističnih držav na podlagi iskrenosti in vzajemnega razumevanja interesov v medsebojnem sodelovanju.
Ko je omenil naloge v letošnjem letu, je tov. Mirinko poudaril, da se mora v letu 1949 občutno dvigniti življenski standard. Za dosego pa bo potrebna množična inicia. tivnost, boljše urejena trgovina ter pomoč delovnih množic organom ljudske oblasti z zdravimi nasveti, opazkami in nezahrbtno kritiko.
Ob zaključku svojega • govora je opozoril *še na potrebo pravilnih odnosov do obrtnikov . in do kmetov, med katerimi je treba dobre spoznati in razlikovati male kme te in kulake; obrtniki pa s svojo strokovno usposobljenostjo mnogo
pripomorejo k dvigu življenjske ravni.
* * *
Za noi/i Beograd
Glavno mesto Jugoslavije se bo v teku petletke razširilo in dobilo lice modernega velemesta. Novemu Beogradu posvečajo posebno skrb zvezna vlada in tov. Tito osebno. Kakšen obseg ima načrt preureditve mesta nam dokazujejo ogromne številke investicijskega plana za letošnje leto, ki znašajo okrog 9 milijard dinarjev.
Letos bodo med drugim zgradili novo krožno progo, dva mostova čez Savo, 10.500 novih stanovanj in pisarniških prostorov, univerzitetni center za 8.000 dijakov, nove prodajalne, restavracije, tržnice, tovarno za tramvaje itd. Znatno bodo tudi povečana in izboljšana prometna sredstva ter prosvetni in zdravstveni objekti.
Poleg tega pa bodo še z večjim tempom gradili začeta poslopja, palače in tovarne, ki so v načrtu gradnje Novega Beograda.
liH Slovenije
se pripravlja na svoj kongres
Ljudska mladina Slovenije se pripravlja na svoj IV. kongres, ki b' 6. aprila. V ta namen je bil pred dnevi v Ljubljani plenarni sestanek centralnega komiteja ljudske mladine Slovenije, na katerem je bil izvoljen nov sekretar, ker doseda nji sekretar tov. Franc Perovšek odhaja na centralni komite LMJ.
Ob zaključku plenarnega sestanka so mnogi aktivi sprejeli obveznosti za tekmovanje za IV. kongres LMS. Ob tej priliki je bil tudi sprejet proglas centralnega komiteja
LMS o sklicanju kongresa.
«0»«VITJVA OAZA sredi jugoslovanske Istre
POGLKL) NA lii V Sl SaJViuSian V ČEPIČU
Tam pred Viko je bilo pred nekaj leti majhno jezero, edino v Istri. Ni ga več. Po močvirju kjer so prej frfotale divje gosi, raste sedaj pšenica, koruza, krompir, vmes pa se visoko dvigajo mladi topoli, da ubhžijo naval burje. Človeška roka je spremenila jezero in močvirje v plodno polje. Ko so leta 1936. dovršili vsa dela, so pridobili tisoč hektarjev plodne zemlje.
Italijanska vlada je to delo izvršila in izročila vse zemljišče zloglasnemu «Ente di Rimiscita». Nj jim bilo pri srcu, da bi dvignili kmetijstvo in izboljšali gospodarsko stanje kmeta. Kaj šel V srce hrvatske Istre so pripeljali skupino furlanskih kolonov. Tako je šlo do letà 1943. Ob kapitulaciji Italije pa so furlanske družine razumele, da so bile do tedaj le slepo orodje V rokah fašistov in da nimajo prrav o Istri nobene pravice. Zato so se vrnile vsaka v svoje kraje. Upravo in obdelovanje zemlje so tedaj prevzeli domačini srtmi pod vodstvom krajevnega osvrbod'lnrga odbora. Vse je bilo v stroju kon-
spiraciji; kmetje so obdelovali vso zemljo, pridelke pa so oddajali partizanskim edinicam.
Ob razpadu so Nemci opustošili vsa poslopja in naprrave. Pridne roke Pa so kmalu vse popravile.
Ogromna planjava z vsemi modernimi pripravami, stroji in orodjem je sedaj narodna imovina, in je pod upravo mesta Reke. Zato se tudi imenuje «Gradsko poljoprivredno produziče» in oskrbuje mesto s svojimi pridelki.
Viden namen italijanskega «Ente di Rinascita» je bil, ustvariti sredi Istre ekonomsko in številčno močno kolonijo, piodpreti jo in polagoma razširiti grabežljive kremplje po ostalih hrvaških kmetijah. To bi pomenilo ekonomsko, politično in narodnostno izterbUenje hrvaškega življa. Sedaj je drugače. Tu de. lajo skoraj izključno le domačini iz Cepiča, Sušnjevice, Kožljaka in Kržana. V sezoni, ko je na jveč dela je zaposlenih do 600 delavcev. Pozimi se seveda število nekoliko skrči. Delavci dobro zaslužijo, do 16 din nn uro, za nadure dobijo poviške; vsi so socialno zavui ora:
ni, dobivajo razne doklade in nagrade ter redni letni dopmst. Kdor ne je doma, dobi lahko trikrat dnevno obilno hrano za 20 din na dan. Od uprave si lahko stalni delavci nakupijo vse pridelke po proizvodnih cenah. Poleg tega pa dobijo 6500 m.2 plodne zemlje za svojo uporabo.
Leta 1947 je prišlo 20 delavcev iz Trsta in Furlanije. Dobro delajo, odlikujejo se zlasti pri čiščenju jarkov in zaslužijo tudi do 18-19 tisoč din mesečno. Nekaj porabijo za hrano in obleko, drugo pa pošljejo svojim družinam. Skoraj ne morejo verjeti sami sebi.
Sindikalna podružnica dobro dr luje in skrbi tudi za kulturno rai in zdravo zabavo delavcev. Imaj svoj fizkulturni aktiv, nogometu društvo, knjižnico, gojijo lahk atletiko, vsak drugi večer imaj bralne večere, pjogostoma pa ku turne prireditve. Vsa dela na px. sestvu vodi agronom, za ptosamezn stroke pa odgovarjajo razni strr kovnjaki.
Kmetje iz okolice so vsak da tam, vidijo kako je treba vodil vzorno kmetijstvo, kako delal tn kaj najbolj uspeva. Referenti z pxrsamezne stroke px>leg tega š predavajo po vaseh.
Italijanom je bil glavni cilj k< Ionizacija in poitalijančevanje te krajev. Zato se niso pri kmetijstv držali pravilnih smernic.
Ošušeno zemljišče so razdelili n večje kose, sezidali so kolonsk hiše s hlevi In seniki. To je prav ovira za plansko, napredno kmeti stvo. Polagoma bo treba vse spri meniti in izboljšati. Skupen hle imajo že, letos bodo sezidali svoj mlekarno, v posebnem hlevu p bodo gojili do 500 praš.čev za kU nje, v drugem plemenske svinje i pujske; zgradili bodo več veliki kokošnjakov, in posaditi v prime nifi krajih sodno drevje. Posest^1 te bo še bolj dvignilo, ko bo d«
KRONIKA
:: V Makedoniji »o v letih 1947
in 1941 zgradili 135.243 kubičnih m stanovanjske površine. V glavnem mestu Skopju so dobili v zadnjem času poleg obnovljenih , stanovanjskih hiš 564 novih stanovanj.
:: Pri Osjeku so obnovili prem», govnik, ki je bil delj časa zapuščen. Od premogovnika do železnice so zgradili 7 km dolgo industrijsko progo.
::Na gradbišču Novega Beograda so pričeli te dni s strokovnimi tečaji. V njih se bodo šolali mladinci in mladinke 17 delovnih brigad, ki delajo v Novem Beogradu.
u.CIani Ljudske fronte ▼ Puljskem okraju so se obvezali, da bodo letos prispevali milijon prostovoljnih delovnih ur za obnovo.
i: V Vojvodini bodo namakali 590.909 ha zemlje, zato so izdelali podroben načrt za omrežje prekopov. Veliko namakalno omrežje bo žitnico Vojvodino spremenilo v pravo zakladnico.
:: Člani krajevnih ljudskih odborov bodo morali obiskovati strokovne tečaje, v katerih se bodo seznanili s svojimi nalogami ter teoretično in praktično spoznali, kako naj svoje delo pravilno politično usmerjajo.
:: Na Dravskem polju je strahovala tamkajšnje prebivalce skupina bivših hitlerjancev. Pri spopadu z narodno milico, so bili nekateri zločinci ubiti, dva pa ujeta. Pri njih so našli različno orožje, skrivali pa so jih premožni kmetje z Dravskega polja. Banditska tolpa je žalostno končala. Tako bo končal vsakdo, ki bo skušal rušiti red in mir demokratične Jugoslavije.
grajena železniška proga Lupjoglav* Raša, ki bo tekla v bližini.
Lani so začeli izboljševati še močvirje pod Pičanom. Tako bodo pridobili v neposredni bližini še tisoč hektarjev dobre zemlje. Zem. Ija je tu zelo rodovitna, pridelajo do 33 stotov pšenice na hektarju, krompirja pa do 180 stotov.
Jesenska setev je že končana. Gosta megla pokriva nekdanje jezero vse do poldne. Od daleč slišiš traktor. Ne vidiš ga, dokler nisi prav blizu. Mogočni traktor «In. ternational» 80 HP pripravlja zem. Ijo za pomladansko setev. Tla kar tresejo. To ti je vražji stroj, reže brazde do 1 m globoko. Okrog pa je slišati še druge, manjše traktor* je, ki imajo vedno opravka ali e oranjem ali setvijo.
Skupim deklet koplje na drugi strani zimske lehe. Tu je kar 100 hektarjev dobre zemlje samo za zelenjavo in povrtnino. Sto metrov zgoraj trasirajo brigadirji progo, ki bo prinesla tem krajem novo življenje. Pred nekaj leti je tod razsajala malarija. Lovci so se včasih veselili obilnega plena, voda pia je odnašala kmetom zemljo in jim opmstoiala njive.
Se prej so imeli v okolici svoje gradove razni grofje, menihi pa svoje samostane. Skupmo so si pomagali in tlačili revnega Istrana, včasih pa ga potolažili z raznimi bajkami o zakletem grofu in o čudežnem zvonjenju zvonov ped vodo Nič ni več od tega. Tudi skrivnostnega zvonjenja zvonov nobeden ne sliši. Pa kdo bi ga sploh poslušal?
Lepše je bruente traktorja o plugom, ki reže debelo brazdo za kruh, stroja ki vrta v skalo, da bo stekla jutri proga.
Stara mamica v Cepiču pripoveduje o jezeru, o grofih, o zvonjenju. Posrne ie se: «Ko so posušili jezero in globoko zaorali, niso našli zvonov».
Nad Kožliakom stojijo le ruševine gradu. Pred Cepičem je bil samostan, menihi so odšli že pred leti. Ostale pa so kmečke hišice, naši ljudje.
Stara Učka mežika vedno enaka in gola; ob svojem vznožju pa čuva bogastvo istrske zemlje, ki ga zdaj uživa s ve’-- nn-od
ALBtN BUBMkd
BORIS PAHOR
r H’iitiliv
in
fcenti g
f/!lo§ t'tàftblsi iiablov
Greuorčiteva založba v Trstu je izdala pred kratkim zbirko novel mladega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, Moj tržaški naslov, s podnaslovom Crtice od tu in tam, še posebej z naše zemlje na zapadu,
Z belega tržaškega brega.
Boris Pahor .sodi v, tisto generacijo mladih in naprednih primorskih Slovencev, ki so v obdobju meu obema vojnama preživljali svojo mladost pod najhujšim fašističnin, nasiljem, v veliki domovinski vojni pa so se predani in polni zavesti, da pripadajo novemu pokolcnju, dvignili k uporu,' zavedajoč se velikega gesla, da je borba najvišji cilj in smoter življenja.
Kultura v Slovenskem Primorju, ki se je skozi stoletja mukoma izvijala iz spon in vezi, se morala Tt posebej V zadnjih desetletjih pred drugo svetovno vojno boriti z vsemi mogočimi težavami in ovirami, se je v dneh po osvoboditvi prvič- neovirano razmahnila. Ta svojstvena slovenska kultura, ki se jc skozi stoletja- razvijala na territorijn kjer se križata slovanski in romanski element, je morala nujno začrtati smernice tudi razvoju sodobne slovenske literature, nastajajoče na tem najbolj izpostavljenem delu slovenske zemlje.
Boris Pahor je zbral v knjigi trinajst krajših črtic, ki obravnavajo življenje med vojno, ko se je avto-r znašel za žično mrežo v koncentracijskem taborišču in čas po osvoboditvi, v katerem so se v vsej neizprosnosti začeli kazati prvi znaki neizbežnih bojev med dvema svetovoma.
Borisu Pahorju je šlo za to, da bi v sodobno slovensko literaturo Vnesel življenje krajev, kjer se dva svetova stikata, posebej starega mesta ob morju, v katerem zrcalijo srečavanja slovenskega in italijanskega življa; želel je prika zati človeka, ki je privezan na svoje, grudo občutil vso težo usodnega dogajanja, a ni klonil.
Snov za prvi dve noveli zajema avtor iz življenja v koncentracijskem, taborišču: «Naslov na žaga-nici» jc zgodba o zadnijih dneh sta. rega Tomaža iz Sičol, ki mu v taborišču otroška vera v osvoboditev daje moč do življenja, a ne dočaka rešitve. V črtici «Sto šestdeset tru. pel in še eno» je opisana smrt bolničarja J a noša, ki na transportu pade pod gestapovskimi streli. Med tem ko so novele «Postaja Lunapark». «Se en črtasti jopič» in «Por. te Clignahcour» bolj ali manj bežni Vtisi iz prvih dni.po osvoboditvi in zanimiva izpoved o ljudeh, ki so se osvobojeni iz fašističnih ječ in ta . borišč zopet prebujali v življenje in neutrudno iskali svojemu nadalj-linemu življenju pravi cilj in o-braz, je ostalih osmero črtic zaje-jtih iz povojnega življenja mesta ob morju. V njih si je prizadeval Pahor poglobiti se v žgočo problematiko povojnega življenja, ki mu je vsebina neprestana borba za člo-'tekač obstoj in prizadevanje za ustvaritev nove podobe sveta. Ljubezen do domačih tal, do rodnega mesta, čigar čarobni odblesk o soju večernih luči ob morju je podoben motiv iz pravljice, je našla svoj odraz v zadnji črtici «Moje mesto Trst»: «Cas je dozorel, rečeš ti, da rečem jaz, da reče vsak izmed nas»: «Moje mesto Trst, na ie mesto Trst!» To iskreno izpoved je avtorju narekovala bolečina . jo je ustvaril čas deleč našim tjudem krivične udarec, kakršnih niso pričakovali, a jih tudi niso in ne bodo priznali. Vsa skozi ve kove nosiloma zatrta ljubezen je v hipu izvila iz temin - slovenska misel, misel Prešerna, Levstika, Ketteja, Zupančiča in Kosovela, paja mesto ob morju,slovenskemu ljudstvu, ki se vztrajno bori stoj obstoj, daje moč za življenje in ga vzpodbuja k novemu delu in zmagam.
Človek, ki je prebral knjigo Borisa Pahorja, mora avtorju priznati pripovedno ’.noč, izvirnost moti.
vov, velik smisel za podajanje naj-subtilnejših občutij. Nekatere črtice, še posebej one, ki zajemajo snov *2 življenje po vojni v domačem mestu, dokazujejo, da ima Pahor smisel za psihološko poglabljanje V človeka, problematiko družbe in okolja. Občutna pa je njegova odvisnost od «romanska umetniške vzgoje» (prim. Ljudska pravica 1. mn. 1949) in očitno zapadanje pod vpliv italijanskega književnega sloga; tu leži vzrok, da je knjiga, sicer prežeta z ljubeznijo do domače j zemlje, našemu človeku vendarle nekoliko tuja. Slovenska misel ni, -ašla v delu samem pravega odraza, ker jo je vpliv tujcev preveč zastri in jo oddaljil našemu slo-ven-skemu svetu. Posebej bi zaslužil ob-ravnace pisateljev jezik, ki očitno kaže na odvisnost in povzroča v nekaj primerih celo težje razumevanje teksta. Kljub tem pomanjkljivostim pa je treba priznati avtorju teh črtic mimo vsega še neko
dejstvo: ideja, ki oživlja vso knjigo, je jasna in viden znak pisateljevega iskrenega zanimanja za probleme slovenstva in življenje našega ljudstva, ki bi, osamljeno v tej deželi ob morju, koder se iz dneva v dan prelivajo tuji narodnostni elementi in se nastloma zajedajo v slovenski živelj brez kulturnih stikov z matičnim slovenskim narodom utonilo in izginilo.
TOMtNEG SLAVKO
Hristo Botev
Vse leto U»48 je bolgarski narod posvetil svojemu velikemu borcu in pesniku Hristu Botevu, ki se je rodibpred'sto leti, a je komaj osem in dvajset let star dal svoje življenje kot borec proti turiškemu imperializmu in domači bolgarski buržoaziji Toda ne samo Bolgari, vsi napredni narodi svetil so slavili spomin velikega revolucionarja, predvsem pa Južni Slovani, Sve. Žane proslave so priredili po vseh kulturnih središčih, največja pa je bila v Beogradu, kjer so se je udeležili vsi kulturni delavci ter predstavniki vseh organizacij, vlade in skupščine.
L cU&čtitte j
Razstava tržaških umetnikov
/la!) huji?, ni tig
Med novimi knjigami, ki so izSle v zadnjih dneh, je treba nedvomno na prvem mestu omeniti knjige «Prešernove knjižnice», ki jo izdaja Sloven ski knjižni zavod.
Prešernova knjižnica, ki ima nalogo dati slovenskemu ljudstvu dobre, cenene in idejno bogate knjige, postaja iz leta v leto bolj pomembna In tako tudi ena glavnih nalog Slovenskega knjižnega zavoda. Letos je ta ljudska knjižna zbirka dosegla naklado 60.000 knjig, kar predstavlja nedvomno rekord v slovenski knjižni proizvodnji, zlasti še, če to število primerjamo z nakladami knjig pred vojno. 60.000 kompletov, obsegajočih skupaj 300.000 knjig je ob koncu leta bilo razposlanih po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in izven nje meja! Vidimo, da je v štirih letih svojega obstoja Prešernova knjižnica dosegla velikanski razvoj, ki pa še ni zaključen, saj bo gotovo število naročnikov na to ljudsko knjižno zbirko naraščalo iz leta v leto, da bodo knjige Prešernove knjižnice prodrle prav v vsako slovensko hišo.
Letos je Prešernova knjižnica Iz-dala pet knjig, koledar za leto 1941) je podoben koledarju prejšnjih let, ie da je po vsebini bolj pester tn bolj bogat ter vsebuje zanimive članke iz vseh področij našega gospodarskega, političnega in kulturnega življena. Tretji zvezek Spominov na partizanska leta, prinaša vrsto zanimivih prispevkov, tako da bo ta zbirka postala eden najvažnejših prispevkov k zgodovini partizanstva na Slovenskem. Spis Antona Polenca: «Kako so nastala živa bitja, obravnava v poljudni in vsakomur razumljivi obliki nastanek živih bitij na zemlji ter predstavlja opremljen s številnimi slikami, prispevek k skrom. ni tovrstni slovenski literaturi. Vsekakor bo ta spis prav vsakega zanimal. Razen teh knjig sta izšla Se dva romana. «Os življenja» roman Miška Kranjca, je eden izmed prvih večjih tekstov tega slovenskega pisatelja, s katerim je zaslovel kot odličen mojster peresa in pripovednik. Roman obravnava zgodbo preprostega Človeka, prekmurskega mizarja, ki v tesni bajti sanjari o boljšem svetu. Drugi roman je M. Solohova «Zo-rana ledina». To je roman znamenitega ruskega pisatelja čigar snov je zajeta iz kmečkega življenja v osrednji Rusiji ob času prehajanja individualnega kmečkega gospodarstva v kolektivno.
Vsekakor je letošnji knjižni dar Prešernove knjižnice bogat, tako da bo s knjigami nedvomno ustreženo želji najvišjih plasti slovenskega ljudstva po dobrem čtivu,.
.	■-	R,
Avrelij Lukežič
V	Celovcu je skoro pred 70 leti pre.
nehala izhajati zadnja slovenska revija. Vso to dolgo dobo je bila Sloven. ska Koroška zibelka slovenstva obsojena na molk. Novembra t. 1. pa je, izšla prva številka politično, kulturne revije Slovenske Koroške «Svoboda». V uvodu pravi slovenska revija naslednje:	«Svoboda» bo zavestno
črpala iz bogate dediščine naše borbene preteklosti in gradila na zdravil) osnovah nove slovenske stvarnosti,
* * *
Ameriška profesorja pedagogike, M. Blumer in F. Hauser sta izdala knjigo z naslovom «Filmi in kriminalistika». V svojem delu sta profesorja dokazala, da se mladi zločinci v Ameriki uče svoje «obrti» iz številnih ameriških gangsterskih filmov. S filmskega platna se mladi kriminalci lahko nauče do najmanjše podrobnosti vseh metod od navadne kraje do ubijanja. Profesorja sta naštela preko trideset takih filmov.
si!
V	Alburgu na Danskem so odkrili spomenik padlim borcem za časa nemške okupacije. Ko so prižgali bike nad spomenikom, je šel mimo bivši duhovnik Sreder, ki je bil v vodstvu danskih nacionalistov, glasno pozdravil «Hcil Hitler» In vzdignil roko. Policija je bila tako Iznenađena, da ni ničesar ukrenila. Sele ko je Sreder ponovil svoj pozdrav, ga je policija prijela, a ga po zaslišanju izpustila, češ «da je vsakomur dovoljeno, da glasno misli». Cez noč so neznanci spomenik čisto opustošili, da ni ostalo pa njem niti cvetje, ki so ga bili ljudje prinesli.
# * *
V	Subotici bodo kmalu dokončali veliko radijsko postajo, pri kateri bodo sodelovali pripadniki vseh
'	, I narodnih manjšin Vojvodine. Tako
^	*	bo postala Subotica važno kulturno
KRAJINA IZ 2AVELJ prosvetno središče Vojvodine.
pii«!) i amm :
Na izrednem zasedanju skupščine FLRJ je poleg drugih ministrov podal svoje poročilo tudi minister za znanost in umetnost Rodoljub Cola-kovič. Iz tega poročila jasno vidimo, da se v Jugoslaviji kultura in prosveta od leta do leta dvigata, da se v demokratični Jugoslaviji množe kvalificirani kadri delavcev in inteligence, da se ustvarja nov lik človeka, ki gradi socializem, da je kul-, turni nivo širokih slojev jugoslovanskih narodov od meseca do 'meseča na višji stopnji.
Da bodo narodi Jugoslavije v letu
1949 še dalje napredovali, nam je porok njihova volja za kulturnim napredkom. To nam pa tudi potrjuje visoki proračun za prosveto in kulturo, ki ga je Ljudska skupščina letos odobrila in ki je narasel od leta 1947, ko je znašal 3 milijarde 653 milijonov do leta 1949, ko doseza 8 milijard 625 milijonov dinarjev.
Ena izmed glavnih nalog ministrstva za znanost in umetnost v tretjem letu petletke je popolna odprava nepismenosti po vsej državi, v kateri se je v prvih dveh letih načrta naučilo pisati in čitati 1,030.000 ljudi,
Mastop solopevcev na Opčinah
Preteklo nedeljo so v prosvetnem domu na Opčinah nastopili pevci in peyke iz solistične šole Glasbene Matice, k,i jo vodi prof. Dušan Rertot.
Vse soliste je z odlično tehniko in interpretacijo spremljal — žal na slabem klavirju —• dr. Demšar. Sodeloval je tudi radijski komotni zbor pod vodstvom Obnicia Vrabca, Kot prvi solist je nastopil tenorist Franček Žerjal z Adamičevo «planince» in «Pred durmi».Žerjal in"3 dobro voljo, odličen pevski material, dober posluh, je še mlad pevee in zdrav, zato smemo od njega še mnogo pričakovati.
Sledil mu je basist Stane Raztresen z Adamičevo «Darovanje neveste;). Raztresen je vsekakor precej napredoval od poletnega nastopa. V nižjih legah je mnogo prijetnejši kakor v višjih; motila ga je mogoče nekoliko trema.
Komorni zbor je dosegel lep uspeh z Vrabčevo «Slovensko pesmijo» in «Bilcčanko», prirejeno za koncertne prireditve ter s Slovenskega «D jesenske duge noči?.
V drugem delu je nastopila sopranistka Rožica Kozem z arijo .Mimi u Puccinijeve opere «La-Bo-
heme». Pevka ima že popolnoma dovršen kultiviran glas, poje neprisiljeno, z lahkoto, občutkom ter vlije v pesem vso toplino.
Toplo je bil sprejet tenorist Dušan Pertot z arijo Vaška iz Prodane nevesto in dosegel krasen uspeh. Sopranlstska Justina Kralj-VugoVa je zapela arijo iz Saint-Saensove opere "Samson in Dalila». Skoda, da se ta pevka, ki jc znana med našim občinstvom kot odlična solistka, ni mogla v tesnih tržaških razmerah bolj uveljaviti.
Krona večera je bil duet iz Gotovčeve opere, «Ero z onoga sveta», ki sta ga zapela Kozem Rožica in Pertot Dušan. Basist JTakuč je s prijetnim glasom zapel ob spremljavi komornega zbora odlomek iz Mozartove opere «Garobna piščal». Skrbeti mora še za splošno glasbeno izobrazbo. Sekstet iz Prodane neveste ni zadovoljil. Ni bilo homogenosti med glasovi.
Lep spored so zaključili; komorni zbor, Rožica Kozem in Franček Žerjal z odlomkom iz Prodane ne-veste. Koncert je odlično uspel in splošna želja je, da bi Glasbena Matica še priredila podobne koncerte,	—ini
v letih 1948^49
$car predstavlja 50 odst. vseh nepismenih.
Zelo važno vlogo pri izobraževanju najširših, do ' osvobodilne vojne zanemarjenih slojev prebivalstva pa vrši jugoslovanska armada, v kateri morajo prav vsi vojaki obiskovati tečaje, poslušati predavanja, obiskovati kulturne prireditve. Samo v 10 mesecih preteklega leta so organizirali v vojski 66.000 kulturnih in znanstvenih predavanj.
Največjo pažnjo pa posveča država mladini. Pred vojno je bilo v Jugoslaviji 8956 ljudskih šol, v letošnjem šolskem letu pa jih je 12.562, gimnazij je 198 s 60.908 dijaki, a nad 62 fakultetah študira 56.825, od teh dobiva štipendijo 22.000 študentov. Da bi bili življenjski pogoji jugoslovanskih dijakov čim boljši, grade v univerzitetnih mestih dijaška naselja, za kar je v letnem proračunu določenih 625 milijonov;
Na strokovnih šolah in tečajih pa uče najboljši strokovnjaki in prav zato dajejo prav te šole dobre kvalificirane delavce.
Produktivni in reproduktivni umetniki so v Jugoslaviji cenjeni in njihovo delo nagrajeno. Tako so v letu 1948 podelili 301 jugoslovanskemu umetniku in književniku za 6.933.000 dinarjev nagrad.
Ker je radio eno najvažnejših sredstev za izobraževanje ljudstva, lato ljudska oblast skrbi za njegovo širjenje. Danes ima v Jugoslaviji 253.978 ljudi radijske aparate. Število bo gotovo hitro naraslo, ko bo lastna domača proizvodnja zavzela velik obseg.
Jugoslovanski narodi se medsebojno kulturno izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Znanstveni, kulturni In pro-svetni, delavci pa v okviru petletnega načrta ob podpori ljudske oblast) dvigajo kulturo
in tako pomagajo gradit? novega socialističnega člove-
1 kat
Il ì
O GOSPODAKSVVV CICEi
in ljudskih ehitafih
Omenili stnp, dp Čičarija ne bo mof.la preživljati celotnega prebivalstva. Toda čeprav se Cič zelo težko loči od svoje zemlje, bo mo. ral vendarle del prebivalstva oditi v druge kraje. Na drugi strani pa vidimo velike možnosti izboljšanja sedanjega ekonomskega stanja.
Peéeztlcviìnie
Predvsem moramo pogozditi velik del neproduktivnega zemljišča. Kjer štrli iz zemlje le golo kamenje jn kjer uspeva le redko dračje in brinje, tam moramo posaditi rešitelja kraških go. li — črni bor (Einus austriaca). Izmed drugih bolj vrednih gozdnih dreves prihajajo v poštev smreka, jelka, bukev, hrast, jesen, javor. Ne smemo pa še nadalje neracionalno izsekava ti že tako opustošene gozdove. Pri pogozdovanju moramo upoštevati dva važna faktorja:
1. Škodljivi vpliv vetrov, posebno burje na poljske kulture. Zato
sežanski in bazoviški Kras, Imamo pa tudi v Čičariji primere, kjer je pridna in vztrajna kmečka roka pretvorila pusto, siromašno, s kamenjem posuto zemljo v lepe, z lucerno porasle travnike. Važno vlogo morajo odigrati obsežni travniki v višinskih legah (Zabnik, Ko-ritnjak, Slavnik, Vzvišine med Jelovicami in Vodicami itd.) Potrebno je le, da se jih očisti, pobrana in pognoji s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Ti nekdanji travniki, danes izčrpani pašniki, so kisle narave. Primanjkuje jim apna. Voda je z njih, čeprav imajo podlago iz apnenca, izprala topljivi
«KOMUN» ZBORUJE PO LIPO

t
moramo pri pogozdovanju paziti na to, da predvsem pogozdimo primerne kraje z «zaščitnimi pasovi».
2. S pogozdovanjem hribovja nad dolinami in «polji» bi se spodaj le. žeči rodovitni predeli izboljšali.
Ni rečeno, tega se najbolj boje naši ovčarji, da moramo pogozditi celoten teritorij. Ostalo bo še dovolj pašnikov za živino.
Izbelffàll travnike In pašnike
Iz katastrskih map vidimo, da glede na številno prebivalstvo Čičarija ni majhna. Vzemimo kot primer celotno površino in število kmetij 'sledečih vasi: Gradišče, Markovščina, Materija, Obrov, Golac, Podgrsd in Mune. Površina znaša il.641 ha. Približno število kmetij je 380. Torej ima vsako posestvo približno 30 ha zem. Ijišča. Čeprav je večina zemljišča neproduktivna, moramo vseeno to število upoštevati.
Večji del teritorija je gozdne narave (Vodice imajo n. pr. 20% celotne površine pokrite z gozdovi, Poljane 40%, Mune 56%, Zejane 65%) 40 in še več odstotkov pa zajemajo pašniki in travniki. S pridnostjo je mogoče neproduktivno gmajno preobraziti v dobre travni, ke. V tem pogledu nam lahko služi
kalcij. Te pašnike lahko zboljšamo i apnenjem ali peskanjem, kakor delajo z enakimi zemljišči povsod v Jugoslaviji. Apnenega materiala imamo na licu mesta več kot dovolj. Hlevski gnoj pa je potreben, da se oživi bakterijska flora, ki je prepotrebna pri presnavljanju hranilnih snovi v zemlji. Namesto nerentabilnih kultur moramo gojiti umetne travnike (detelja, lucerna).
Le če bomo izboljšali pašnike in travnike, bomo napredovali v živinoreji o kateri govorimo v naslednjem poglavju.
Zlrlnerela, glavna kmetijska panega
Glavni vzrok padanja živinoreje v Čičariji je pomanjkanje krme. Nekateri so prepričani, da je glavni negativni faktor, ki vpliva na pridelek krme-suša. T.a ugotovitev drži le deloma, ker smo letos videli, da pri vsej veliki količini padavin naši travniki, posebno tisti v višjih legah, niso obrodili. Vzrok tiči v tem, da so travniki in pašniki popolnoma izčrpani. Navedli smo že, kaj je treba ukreniti. «Kra. va pri gobcu molze», pravi stari pregovor. Torej prvi predpogoj za dvig živinoreje je krma. Ni mi mogoče ugotoviti številčno padanje živine v zadnjih desetletjih, toda
lahko trdimo, da je občutno. Bivša opčina Lanišče, ki je štela pred 50 leti 3600 prebivalcev, je imela takrat 2000 glav goveje, živine in 15.000 ovac. Vas Golac, ki je štela takrat približno 450 prebivalcev je imela 250 glav goveje živine in približno 2000 ovac. Danes lahko rečemo, da smo zelo daleč od tega števila. Padanje živinoreje je imelo težke gospodarske posledice — propadanje posestev samih. Glavni vzrok so težke gospodarske krize, katerih naš kmet ni mogel premostiti. Tedanje oblasti pa, namesto da bi priskočile na pomoč tem pa. sivnim krajem, so delale ravno nasprotno. Kmet j.e obupal. ’ Opustil je kmetijo in se začel baviti z drugimi posli. Smatral je kmetijstvo kot sekundarni vir dohodkov. Obdeloval je zemljo le. tedaj, ko ni mogel v gozd ali ko ni dobil drugje zaslužka, Zemlja je ostala zaradi tega zanemarjena in gozd izsekan.
Tudi izboljšanju goveje pasme moramo posvetiti yeč pozornosti. V tem pogledu je ljudska oblast že dosti ukrenila. Izvedli so licenciranje bikov švicarske pasme kot najbolj primerne za te kraje. Po vaseh dobimo danes že lepe čistokrvne bike. Potrebno pa je, da se začne s selekcijo krav najboljših mlekaric. Zato je treba izvesti v tem pogledu rodovno knjigo in kontrolo molže, V zdravstvenem pogledu je potrebno, da se ukrene vse za pobijanje sterilitete. Ljudska oblast gre v vsakem pogledu kmetu na roko, le podpreti je treba to akcijo.
Ovčereja
Ovčarstvo je bilo v Čičariji nekdaj zelo razvito. Danes pa povsod opažamo nazadovanje. Glavni vzrok padanja ovčereje smo omenili. Cička ovca je sjcer znana kot odporna, talnim ter klimatskim razmeram odgovarjajoča vrsta, le da so razmere v katerih živi, zelo negativno vplivale na njeno donosnost. Cička ovca je večkrat tako
zanemarjena kot istrski osel. V sušnih letih trpi na pomanjkanju hrane in pitne vode. Staje, v katerih živi, ne odgovarjajo nobenemu principu higiene. Jagnjeta se večkrat rode in zrasejo v blatu. Selekcija je na mrtvi točki. Kaj moramo ukreniti, da se pasma izboljša? Važno vlogo v ovčereji igra izbira plemenskih živali, predvsem ovnov. Ovce se ne smejo prepuščati pred 2 let, ovni pa pred 2 in 1/2 leti starosti. Nij, vsakega ovna naj ne pride včč razplod moramo vedno izbirati le zdraye, pravilno razvite in kakovostne ovce, To pomeni, da moramo iz čred odstraniti vse slabe mlekarice in tiste, ki dajejo malo volne ali volno slabe kvalitete. Posebno skrb moramo posvetiti rodovitnosti ovac. Niso redki primeri, da ima ovca dvojčke. Te mladiče moramo pustiti za pleme. Potrebno je, da se osnujejo
plemenskega ovns Kot 40 oVfic. Za
do tudi oni veterinarski postaji na roko ter se drže izdanih navodil.
Ostane pa še vedno nerešen pereč problem o ovčarstvu — odhod na zimske pašnike v obalno Istro. To vprašanje bo rešeno, ko se bo zboljšala prehrana in zgradili racionalni hlevi. Teh problemov pa ne bodo mogli rešiti poed/nci, zato je potrebna tesna povezava vseh ovčarjev.
Prašičereja
Eden izmed najbolj perečih problemov Čičariji, je problem maščob. Primanjkuje prašičev. Tudi pri tem ne smemo čakati, eia vprašanje rešijo od zgoraj. Izvesti mo. ramo intenzivno propagando za vzgojo plemenskih svinj. Hrano, krompir, koruzo, korenje in mleko bomo lahko dobili.
Oejltev kulturnih pvljetlelskih rastlin
V zvezi z izboljšanjem travnikov (krma) in živinoreje pri. de na dnevni red vprašanje polje-
delskih ' rastlin. Le tedaj ko pride lamo dovolj krme in hlevskega gnoja, lahko govorimo o poljedelstvu Pri načrtni preusmeritvi ne «ega kmetijstva moramo upoštevati podnebne in talne razmere dežele. Opustiti moramo setev zelo nedonosne kulture žitaric, (v poštev bo prišla le rž), poskušati pa moramo zgodnje vrste krompirja. N« boljših tleh pa koruzo. Fižolu škodujeta suša in slana, zato bomo dodelili več prostora krmilnim rastlinam in korenju.
Satlfarstve
Cič je zelo znan specialist za sekanje dreves. Na žo-tost pa ugotavljamo, da sadi premalo sadnega drevja. V Čičariji fe' sadno drevje v boljših legah zelo dobro uspevalo in obrodilo. Pred 15 leti so začeli saditi sadna dre1 vesca, ki so se dobro razvila in tudi obrodila, a ostalo je le pri poskusili. Zgodilo se je, da so naprednejši kmetovalci morali že npzrelo sadje obrati ali posekati, ker sc jim nekateri pred časom uničili sad njihovega truda. Dobro uspe: vajo jabolko, hruška, češnja
sliva (češplja). Po vaseh vidimo krasne orehe. Koliko divjakov raste po gozdovih, ki bi se dali precepiti v žlahtne vrste. Kašelj iko vidimo povsod (saj se tudi iz nje dobiva dober - «rašeljikovec»), toda nikomur ne pride na misel, da se da to drevo precepiti in dobiti tako žlahtne Češnje. Lep primer, kako obrodi češnja na rašeljiki (Erunus mahulep), vidimo na sežanskem Krasu (Bazovica, Gropa-da, Trebče). Poleg tega bi bilo tu. đi prav gojiti domače lešnike, ker bi povsod, kjer koli raste in obrodi divji lešnik, gojili lahko cepljene.
(Jehelarstve
i	- ■
Čebelarstvo je bilo pred leti v Čičariji zelo razširjeno. Vsaka vas ie imela več čebelarjev. V zadnjem času pa se je ta donosna panoga opustila, začeti bomo morali znova. Videli smo n. pr. zadnjih letih, kako se lahko zasluži tisočake z nabiranjem zdravilnih zelišč, katerim se v prejšnjih časih ni pripisovala nobena važnost. Da. nes, moramo v pasivnih krajih izkoristiti vse Vire dohodkov in med te spada tudi čebelarstvo.
STARKE IZ ČIČARIJE V NARODNI NOSI
Karakterne pesebnesti
in miselnesi Čičev
presnega človeka. Cič, čeravno siromak, bj žrtvoval vse za svojega iskrenega prijatelja. Hinavce in breznačajneže pa izloča iz svoje sredine. Skozi stoletja gospodarsko in kulturno izžemano ljudstvo ni nikdar upognilo hrbta ' pred nasilneži. Ostalo je trdo in neprekršče-no. Narodna zavest ni nikdar klonila viharju. V času narodno osvobodilne borbe Čičarija ni poznala izdajstva. Čeprav skrajno Siromašna zemlja, je skrivala v svojih gozdovih čete in bataljone narodne vojske. Vsaka najmanjša vasica ima svoje junake, borce ini častnike. Redki so narodi, ki bi bili navezani na svojo mačeho zemljo kot so Ciči. Omenilj smo že. da so zaradi slabih ekonomskih razmer zapuščali svoje kraje in šli V svet za zaslužkom, toda redki so pozabili tem času na svojo domačo vas. »Cič je po naravj veseljak, redko Kdaj obupa. Petje ljubi nad vse. Za pevsko družbo žrtvuje vse dru. ge zabave. Rad pleše in Igra krogle (balincanje - kuglanje). Pri teh zabavah si vedno privošči več kozarčkov «istrijana». Po značaju in podjetnosti se razlikujejo vasi med «seboj: Golčani, Obrovci, Poljanci in Vodičani so se najrajši bavili s prevozom drvi in oglja v Trst in zato so bolj trgovsko - špekulativno usmerjeni.
Namesto krav mlekaric goje po teh vaseh več volov (v Vodicah ovčerejska središča, ki bodo gojila mule). Po teh vaseh je posebno mla-
Na račun Čičev pade marsikatera in to večinoma slaba pripomba:
«Kolne kakor Cič», «Trd kakor Cič», «Ni za Ciča barka» itd. Ven-
tUnnt0^HdStV0 r/n°’ fr inl V Prejšnjih časih je prišlo več-
P	v.a ?rrja b0lba -Je krat med mladino ravno zaradi ra*-
iz njega izklesala trdnega in neiz-
nih zbadljivk do pretepa (barufe)-Do uboja pa vendar ni nikdar prišlo. Golčanj so n. pr. obdolžili Poljance ,da so jim ukradli zvon na pokopališču in ko so si Poljanci nabavili zvonove, so jih Colčani «zbadali», da njihovi zvonov' zvonijo: «Poljanci so tati . Poljan«' so tati». Poljanci pa so za golčati' ske zvonove pripomnili (čerav«° ti niso bili ukradeni), da zvonij°: «Gočanj još več - Gočani još več®-Marsikateri tujec se začudi, d» imajo nekatere vasi več celoto« površine kot druge. Tako n. Pf-Golčanski «konfin» seže vse do vasi Poljane in do Skadanjščine. om«; nili smo že, da po fevdalni dob' ni bilo zemljišče podeljeno vaščane. Zemljemercev v isti dobi ni bilo in preden so poedinci dpbl'j svoje deleže, so si vasi med sefcpi razdelile zemljišče. Pri delitvi Pa je večkrat odločala - sila. Vasi se med seboj borile z vilami, a®" kirami in puškami. Bilo je pd° mrtvih in ranjenih. Tudi pozneje ko je bila že meja določena, borb® ni prestala. Po pričanju yscv*^
nega Colčana Stipana (ki ve za vse pomembne dogodke Golca in bližnjih vasi za sto let nazaj) so Markovci pieneslj obmejni kamen z datumom 1819, ki je stal na Rupici, za 2 km v notranjost Golčan-skega teritorija. Tudi pri Plešivici je uspelo Markovcem prodreti globoko v Golčanski teritori». Ne smemo si pa misliti, da so zaradi takratnih sporov se danes nasprotstva med vasmi. To vse spada v zgodovino. Najlepši primer sožitja med vasmi so letna «opa-sila»; Takrat se zbere v eni vasi vsa mladina iz več ali manj oddaljenih vàsi, če je ue ples. Za pust pa Bredo maskirani fantje (škara-rnn O iz ene vasi v drugo nabirat jajca, slanino, klobase za pustno a,i večerjo. Tudi v nesreči
ii 1 me<* seb°i Prav posebno n**» pomagajo. Ce se komu ponesre ci živina ali mu zgori hiša, dobi vedno’pomoč v sosednjih vaseh.
Omenil sem nekatere značajne poteze Čičev. V Čičariji dobi vsak naši znanstvenik dovolj zanimivega «rabiva za Svojo stroko. Ima pa Cič tudf svoje negativne značilnosti in tudi po teh se vasi razlikujejo med
seboj. Red in smisel za čistočo nista razvita pri vaseh v enakem merilu. Munci so si n. pr. z veliko pridnostjo in požrtvovalnostjo uredili prav napredne domove; škoda da je bila vas za časa borbe močno poškodovana. Čistoča v Munskih hišah je res vzorna. Povsod pa seveda ni tako. Golčani so zaslužili z posekanimi borovci dosti denarja, lahko bi si takrat uredili in olepšali domove, toda težko prisluženi denar je romal v žepe gostilničarjev. Se eno slabo Cii-ko lastnost moram omeniti, čeprav vem, da si bom že s prejšnjimi nakopal na «grbo» nekaj «strel» in «hudičev». No, in prav pri «hudičih» se bomo zadri di.ker teh ima Cič vsak dan kar preveč na jeziku.
CM In njegeva tlcmača pesem
«Preklinja kakor Cič». Ta pregovor je resničen. Ce bi hotel človek zbrati vse kletvice, ki jih . uporabljajo v Čičariji, bi dobili prav lepe «litanije». Te pa niso ravno v čast J
plemenske živali, in ovac iz ovče-rejskih središč. Obenem bodo mora. li izboljšati pasme s križanjem n. pr. z bolj donosno jezersko — solčavsko ali drugo odgovarjajočo pasmo. To pa naj se izvaja vzporedno z izboljšanjem prehrane in zdravstvenih razmer v deželi, ker je sicer nevarnost, da ne uspemo. Zadnja leta so oblasti preko veterinarskih postaj začele z energično akcijo za pobijanje «bruceloze». Ovčarji so spoznali nevarnost te
dino zajela « kontrabandarska strast». Gorinci (Brdo, Gojaki, Zagrad), ki bivajo bolj v hribih, čeprav spadajo pod KLO Golac, so bolj resni in marljivi. Na njihov račun pade s strani Colčanov več žaljivih pripomb (kličejo jih «Črnogorci»), Jelovčani so pridni ovce, rejci in ravno tej dobri lastnosti se imajo zahvaliti, da jih gospodarska kriza ni tako zajela kot ostale vasi. Golčani smatrajo Vodičane za «fijakerje» (lahkoživce) in hva-Ijivce. Pregovor za njih velja «Stoi
bolezni in priznati moramo, da gre- tinjarka nič tniljar malo».
drugače zdravemu, olikanemu in gostoljubnemu ljudstvu. V kletvah preklinjajo Boga, Mater Božjo, očete in matere drugih oseb, poleg tega pa pridejo na dan še vse mogoče strele in hudiči. Teh poslednjih pa ni malo. Pride jih kar 300 tisoč naenkrat. Pokojni Tranc je v jezi omenjal kar «zelene» in «plave» bogove. (Ni mi znal povedati razliko med enimi in drugimi!) Tudi s suhimi Vragi se «obkladajo». Vprašal sem pokojnega strica Slošarje vega iz Golca naj mi pove, zakaj kliče «suhe vrage». Odgovoril mi je resno: «Zato sinko, da jih gre več na vago».
Pomembna za Čičarijo je njena domača pesem (popevka). V nji daje Cič duška svojemu notranjemu razpoloženju. V pesmi najde odmev njegova suženjska preteklost, zato je pesem prepolna melanholije in bridkosti. V nji pa čutiš tudi višje tone nezadovoljstva, odpornosti in hrepenenja po lepšem, boljšem in svobodnem življenju.
Na sredi vasi stoji stara lipa -simbol slovanstva. Pod njo se je že V pradavnih časih sestajal «komun», da pod vodstvom župana in «starešin» razpravlja o različnih problemih in ukrepa v prid skupnosti. I-talijani so imenovali po vaseh svoje delegate, toda ves čas okupacije niso mogli odstraniti pravih ljudskih predstavnikov, vaških «šupa-nov». Čeprav je vsak kmet gosno-dar na svoji zemlji, ima že vedno vsaka vas dosti skupnih gospodarskih problemov in zadružnih opravil, katere kot nekdaj rešuje skupnost (komun). Staroslovanski zadružni duh še živi v Čičariji in se v novih življenjskih razmerah vse bolj jača. Staroslovanska lipa druži pod svojo senco vse slovanske narode in jih usm'-’-ja k novemu boljšemu življenju. Pod to lipo razpravljajo važne gospodarske probleme in pod njo se zvečer po tru-dapolnem delu zbere mladina, da razpravlja o svojih «problemih» in zapoje svoje pesmi. Iz njihovih grl se dviga monotona eno- 'asna pesem fn se Zgublja preko poljan in dolin ter odmeva od visokih hribov Cič-kega gorovja.
Vas (selo) se v tem času potaplja v globok sen trudnega človeka, pesem pa odmeva:
SKUPINA SKARAMUTOV» ZA PUSTA OSEMLJENIH VAŠKIH FANTOV
«Ca to selo tako neveselo Sve zaspano, kako poz.klano.. Se lo moje tužno i žalosno Ki ni u tebi po meni dragoga..» Tudi ljubezen do izvoljenke najde v pesmi močan in j'obok odraz: Fant toži nad nezvesto ljubo:
«Oj nevero, dušo, kako si se klela Klela si se, da ga ne bi uzela...» Nezvestoba mladeniča najde v pesmi deklet bridko obtožbo in kletev:
«Preklet oija, kad si me ljubija Ti si mene na veri tradija (izdal) Padalo ti meso sve od kosti Kako meni suze od žalosti...»
Lep primer bridkosti duše trpina ii «črne gore» (temnega gozda): «Crna gora puna t; si hlada (sen-
[ce)
Srce moje prepuno je jada (brid-
ikosti)
Al’se gora oslobadja hlada Srce jada, kada u grob pada». Ljubljenec se opravlja v daljni svet, kamor ga žene bridka usoda. Za njim pa žaluje izvoljenka:
«Sprojdi mi, sprojdi,
Milo, drago na more.
Ti češ mi sprojti,
A ja ču ostajati,
Makinjica (železnica) kola ti od-
(pala
Kamo si mi drago odpeljala...» Tudi šaljivih tonov najdemo v pesmi:
«Jure kuri po vodu, majka bere (labodu (divjo špinačo) Doklje Jure dokuri (pride nazaj) [majka skuha i poji. Bog daj majka krepala, ki ni Juru [čekala»
«Oj divojka, kamo greš,
Ja te čekam brez. brgeš.
Rad bin ti jih kupila,
Ma san mošnju zgubila».
Razen teh domačih pesmi so imeli Ciči veliko število narodnih pesmi več ali manj zgodovinske in mitološke vsebine. Večji del tega narodnega zaklada je šel v grob s starejšimi ljudmi. Mlajši rod pa nč ceni toliko narodne tradicije. Izginile so narodne noše: moški «ko-reti» (jakete) «brnaveke» (hlače) tkane iz domače volne ter ženski «gugrani» in «kanice». Izgubljajo se narodne šp”p in navade.
Ljmlske pevestl pravljice in pregevcrl
Čičarija je bogata v pregovorih, ki so odraz ljudske duhovitosti in življenjskega izkustva.Več ah manj resnične povesti iz preteklosti se prenašajo iz roda v rod Zanimive so pravljice za otroke, ki smo jih v dolgih zimskih večerih I poslušali zbrani okoli domačega ognjišča. Nekatere so bile dolge j cele ure. Povest o zakletem gradu, o sedmih bratih, o stekleni gori, krvavem stegnu, o znamenitih junakih Kraljeviču Marku in Musi Arbanasu itd. so nam razgibale fantazijo, da smo z odprtimi ustmi sledili povesti starega strica ali «di-da», kakor ruski otroci v povesti «Kameniti cvet».
Dvajseto stoletje 'še ni moglo do •danes izbrisati iz spominov starejših ljudi različne povesti o duhovih, ki se vračajo, o strahovih, o krvavem stegnu, o orketu, ki je odnesel nekega večera Maro Jakopičevo iz Galca v Munsko drago, o coprnicah (štrigah), ki «utečejo» posebno mlade ljudi, o morah, ki ponoči tlačijo ljudi (Moro lahko drugi dan spoznaš, če jo takrat ko pride k tebi, zakolneš in povabiš, naj pride takoj zjutraj k tebi po sol ali sladkor...)
Mrtvaške žalne pesmi
Ob nesreči, posebno Pa ob mrtvaškem odru svojcev, je navada, da žene v joku z besedami slavijo in objokujejo svojce. I sem pred leti priča, ko so se pri preiskovanju jame pri Rasporju (ena izmed najbolj globokih jam v vropi) v službi pri tržaških raziskovalcih ponesrečili tri domačini. Nad jamo so jokale njihove sorodnice Med njimi je mati enega izmed ponesrečencev takole objokovala svojega sina in hvalila njegove dobre lastnosti:	«Jive moj,
draga duža moja. Nikad nisi u oš-
tariji bijo, a da nisi kvarat vina pijo i pol litre maji svoj donio...» Dogodilo se jt, da so domačinke nahrulile sorodnike pokojnika, Ki so prišle na pogreb iz Trsta ali Reke in ker so se v tujih mestih odvadile domači šeg; «gusti» zapo-kojnikom.
Bšesnične anek-ilete Iz čičkega življenja
Med lovci je v ;ičariji dobro znan Jure iz Goja-kov. V lovski družbi je bil vedno prvi in poslednji pri pripovedovanju svojih več ali manj resničnili zgodb. Ko se je ugrel in začel s svojim «orko boja», ni bilo več konca pripovedovanja. «Pomerim enkrat - nič», pravi «pomerim dvakrat - nič in končno pritisnem. Z enim strelom sta padli kar dve srni». Nekoč je Jure čakal ponoči zajca za nekim zidom ter premišljeval. Nenadoma mu preko zida skoči na glavo - zajec, katerega je pričakoval z nasprotne strani. Od strahu avtomatično sproži puško. Zajec jo odkuri in «orko boja», tisti večer je bil konec lovu. Jure se ni dal ugnati niti v času, ko so Italijani odvzeli vsem lovcem puške. Doma je imel vedno v «rezervi» shranjen «štuc» (puška z odrezano cevjo, da se laže skrije pod «jaketo») in z njim je vedno «sklatil» zajca ali lisico
Kentrahan-
tlarske
in furmanske
Ko bi začeli s tihotapskimi doživljaji, bi bila povest v resnici dolga, zato povemo ie eno. Zgodilo se je, da so nekateri domači «fa-lotje», preoblečeni v financarje, začeli slediti domačim tihotapcem ter jih čakali na znanih prehodih. Večkrat se jim je na ta način posrečilo priti do kave ali tobaka. Da se izognejo tej nevšečnosti, so šli kon-trabantarji na pohod v večjih in organiziranih skupinah. Poslali so naprej «izvidnico» brez tovora, ostali pa so ji sledili v določeni razdalji. Ce bi izvidnica spoznala, da gre za neprave finančne stražnike, je imela nalog dati dogovorjeni signal. Nekoč so podgrajski financarji zasačili to izvidnico, ki je iz neprevidnosti ali dvoma dala določeni znak. Jasno je, da je druga skupina navalila nanje in jih razorožila. Dvojico so zvezali nad globokim prepadom, a tretjega odgnali s seboj do bližine Podgrada, da obvesti poveljstvo o Izidu «akcije». To so si financarji dobro zapomnili. V bodoče so bili bolj previdni. Ce so kdaj zasačili več kot dva kontra-bantarja skupaj, so jih kaznovali strože, kot če bi bil eden sam (Associazione per delinquere).
Znani brigadir gozdne milice in zagriženi fašist Deportada je nekoč zasačil Povešo iz G; ko je v prepovedanem času vozil drva iz gozda. Drva so mu zaplenili in Povešo obvestili, da mora v določenem času plačati veliko globo. Cez nekaj dni pride Deportada nazaj v vas in po navadi fašistične gozdne milice preišče vsa dvorišča, da ne bi v tem času kmetje doma sekali drv. Tega dne dobi Povešo, ko je ravno s sinom žagal sveža drva ter se začne nanj jeziti in mu groziti. Poveša pa mirno - odgovori: «Gospod, zastonj se ježite. Ce hočete, da plačam globo, moram vendar poprej denar zaslužiti.»
Furmani so se ob vrnitvi iz Trsta navadno ustavili v Bazovici in Kozini, da se živina oddahne in da si gospodarji potolažijo žejo.
Tudi če je gospodar zaspal na vozu, je živina že vedela za te postojanke. Včasih je sam gostilničar zbudil na vozu spečega «klienta».
Vozniki so prihajali domov pozno v noč in večkrat tik pred poldnevom. J, iz V. čeprav je imel mule, se je prikazal komaj v popoldanskih urah. Vzrok: Pri zadnjih gostilnah so mule zastonj čakale krčmarja, da zbudi gospodarja.* ki se ga je «nalezel» že prej in prišel do ostalih gostiln v času, ko so te bile že zaprte.
Er. Fran lurišeiič

_ LIUDSKI
STEPNIM
f ZDRAVSTVO
Nahod pri dojenčKu
Nahod! Kdo ne pozna te zoprne nadloge, ki nas zlasti v pozni jeseni In rani pomladi oh nagli spremembi toplote in vlage tako rad obišče! Nismo pravi bolniki za v posteljo, pa vendar se slabo počutimo, tako da te s težavo opravljamo svoj posel. Mrazi nas, praska v grlu, ščegeče v nosu, tišči v glavi, peče v očeh. Tudi noge so težke in okorne. Solzimo se, kihamo, kašljamo in trobentamo skozi nos in nič čudnega, da vzbujamo svoji okolici pomilovanje in Strah obenem. Strah pred okužbo, kajti nahod je nalezljiv. V drobnih kapljicah sline, ki prši iz naših ust in nosa, prenašamo z govorom In kašljanjem povzročitelja te bolezni svojemu bližnjemu v goste. Pri njem se tem raje naseli, čim nižja je obrambna sposobnost njegovega telesa, čim večja torej dovzetnost za obolenje. Slaba prehrana, težki telesni in duševni napori, nagle izgube na telesni temperaturi pri nazebu stvarjajo poleg slabotne konstitucije pripravljenost za vsakovrstno obolenje, predvsem grl-palne narave kot nahod. Vendar poteka nabod v večini primerov dobro, brez komplikacij in zlih posledic. Odraslo telo je namreč spodobno obolenje obnoviti in povzročitelja premagali.
Vse resnejše in nevarnejše pa postane obolenje, če se loti malega otroka, dojenčka in zalivančka ali celo novorojenčka. Zaradi nezrelosti orga nizma. čigar posamezni organi se morajo šele privajati mnogim važnim življenjskim nalogam, se obolenje ne omeji le na nosno votlino, temveč se skoraj v vseh primerih širi tudi na žrelo, v mnogih na srednje uho ‘m globlja dihalna pota. Organizem ne vajen borbe z infekcijo, odgovarja nanjo v celoti z znrki splošnega obo-
ustavi. Nejevoljno odvrne glavico, poizkusi znova, krepko potegne še nekajkrat, a že se razburi, plane v jok, otepa z ročicami in nežicami. Uporno se zoperstavlja nadaljnji hranitvi. Mati posumi v kakovost in zadostno količino svojega mleka in dete odstavi. Druga, svesta si važnosti dojenja, vztraja dalje, a je kasneje primorana storiti isto. Mleko v dojki zastane in končno usahne. Vzrok slabega teka. otroka je otežkočeno dihanje skozi nos. Zdravo dete sesa in istočasno diha. Nahodno pa tega ne zmore, ker vneta, nabrekla sluznica, zlasti v zadnjem delu noska, brani prost dostop zraku v globlja dihalna pota. Zaradi nezadostne prehrane se krivulja telesne teže ustavi ali celo pade, dete se ne redi več. Lička po padcu temperature pobiede in ove-nejo, prej napeto okroglo telesce v nekaj dneh uplahne. Preko dneva mirni zaspani otročiček se na noč razživi. Otežkočeno dihanje skozi nos, bolečine v udih in mali glavici, morda celo trganje v ušesih mu ne dado zaspati. Pol odprta usteča zrak le požirajo, ne znajo ga pravilno vdihavati. Ce se požiranje vztrajno dogaja, se stanje še poslabša. Z zrakom prenapolnjeni želodček pritisne prepono navzgor, borba za zrak je še težja. S pospešenim dihanjem si skuša dete spanje olajšati, vendar je ta rešitev nezadostna, ker je dihanje prepovršno
ienja.
Najbolj ogrožen je seveda novorojenček. Razkošno oskrbovan z vsem potrebnim v materinem telesu, se nenadoma znajde samcat in ubog, izpostavljen vsem okvaram svoje okolice na tem grešnem svetu. Zdaj mora dihati in se ogrevati, da si zagotovi življenje. Sam mora skrbeti za svoj vsakdanji kruli in si ga s sesanjem v potu svojega obraza služiti. Sam se mora boriti proti nevidnemu sovražniku, ki preži nanj od prve ure življenja, proti infekciji. Vseli teh težkih nalog, ki jih je prej opravljalo zanj materino telo, njegov organizem še ni vajen in ni čuda, če zlasti pri zadnji borbi proti infekciji odpove.
Zalivanček, dasi ravno morda, starejši in zrelejši, ni od novorojenčka ,mnogo na boljšem. Nenaravna, njegovim prebavilom tuja, često nepravilno sestavljena hrana veže v toliki meri življenjsko silo, da mu jo zmanjkuje v borbi s kužili. Tudi zanj lahko pomeni nahod s svojimi težkimi posledicami življenjsko nevarnost.
Za dojenčka pa predstavlja te vrste okužba predvsem drugo nevarnost odstavitev od prsi, od tistega čudežnega vrelca, ki mu zagotavlja ne samo življenje, temveč tudi zdravje, pravilno rast in razvoj. Odstavljen dojenček zaradi znižane obrambne sile le nrerad postaja plen težkih oho lenj, ki se začenjajo z nahodom, ki jim ne more biti več kos. Nahod je torej za malo dete resna In nevarna bolezen. Povzročitelj nedolžnega na hoda pri odraslih, ki okuži nežno sluznico otrokovih dihal, usposobi h kvarnemu učinku tudi druge, tam že prisotne, a dotlej pohlevne mikrobe, kt bolezen komplicirajo in ogrožajo življenje otroka.
Kako torej poteka nahod m kakšne so lahko njegove posledice? Cim manjše
je dete, čim slabša je torej njegova obrambna sposobnost, tem burnejša le slika obolenja. Ugotovitev pravega vzroka je za laika in celo zdravnika pogosto težka, ker se obolenje ne javlja takoj na zunaj.
otročiček, do sedaj tako vesel In živahen, postane nemiren, nerazpoložen ah obratno, preveč medel in zaspan. Lička mu zagore v vročici in s strahom opazi mati dvig temperature na 39 ali celo 40 C in še preko. Ze naslednji dan temperatura pade, rada pa se zadrži več dni ali pa celo kak teden. Dete je žejno. Hlasino pije toda le nekaj časa, kmalu se mu pitje
Sels čez nekaj dni se pocedi iz noska najprej bister, kasneje sluzav in morda celo gnojen izcedek, ki izdaja sedež obolenja. Pogosto se zgodi, da se sluz spušča po žrelu navzdol in draži želodček na bruhanje. Sluzave zelenkaste, bolj ali manj vodene stolice često spremljajo obolenje. Deca s posebno nagnjenostjo do
krčev kaže že ob pričetku obolenja
Po tujih kuhinjah
MADŽARSKI RIŽOT
Drobno narezano čebulo jn 150 gr na kocke zrezane slanine dušimo na maslu, da zarumeni; nato dolije-mo juhe ,da pokrijemo riž in dodamo suhih gobic, ki smo jih prejšnji dan namočili v mlačni vodi, ter 2-3 paradižnike ali mezgo in soli. Riž naj se kuha 20 minut na zmernem ognju; medtem pečemo 150 gr sesekljanih jetrc 5 minut na vroči masti, jih nalahko obračamo in dodamo rižu, tako da ostane riž na vrtiu. Da je riž bolj okusen, ga potresemo že z 1-2 žlicama naribanega siva.
f
HAMBURŠKI MAKARONI
30 dkg makaronov skuhamo v slani vodi, nakar jih precedimo. Nato segrejemo maslo, ki mu do, damo žlico moke in skoejelico .mie- . ka ter skuhamo vse skupaj v gosto omako, ki ji dodamo sol, poper in mesni eekstrakt. Ko se omaka okladi, vmešamo vanjo 2-3 rumenjake in 3-4 žlice naribanega sira. Makarone denemo v dobro namazana posodo, jih polijemo z omako in v pečici opečemo.
?
X'

FRANCOSKA SOLATA
2c na rezance zrezano i'n zabeljeno glavnato solato nakopiči v skledo. Vrb te deni v obliki zvezde : na kocke zrezane sardine, . skozi redko sito pretlačene rumenjake, trdo kuhanih jajc in na rezance zrezane beljake. -Na vrh in med zvezdo naloži izlušcene rakove repke in škarje. Ako vzameš sveže rake, tedaj jih potem, ko jih izluščiš, potresi s soljo in belim poprom ter polij z oljem in kisom.
ja
«
lj
f
težko in zabrisano sliko.
Pri znižani odporni sili zlasti novorojenčka In zalivančka prodira obolenje v giobino, dete kašlja zaradi obolelosti bronhijev in pljučnih mešičkov. Silna bledica, pojačan nemir, napihnjen trebušček, naporno dihanje s širjenjem nosnih kril, boleče stokanje so znaki pljučnice. Vnetje srednjega ušesa je zelo pogosta kom. plikacija nahoda. Zgodi se tudi, da za nahodom obolelo dete umre na meningitisu ali celo sepsi kot naj resnejših posledicah.
Debela, spitana, to je zlasti z mlekom in močnatimi jedili preobilo hranjena deča rada podlega kronično se ponavljajočemu nahodu, cigar slika poteka nekoliko bolj umirjeno. Posledica pogostih akutnili vnetij nosu in žrela je povečanje bolnih bezgavk in žrelnice, ki spet zaradi mehanične ovire dihanja omogočajo ponovne okužbe. Taka deca diha v glavnem skozi usta. Vdjhani zrak prihaja mrzel, nesnažen in suh naravnost na občutljive sluznice, medtem ko se na daljši poti skozi nos segreje, ovlaži in reši nesnage, ki obvisi na lepljivi sluzavi prevleki nosne sluznice. Vsled stalnega draženja izcedka v žrelu in nosu postanejo taki otroci nervozni, kasneje v šoli manj pazljivi. Povečana žrelniea ovira dober sluh, kar nekoliko moti duševni razvoj. Pravočasno operativno odstranjenje povečanih bezgavk prepreči nadaljnja obolenja in njih posledice ter vrne detetu zdravje in duševno ravnovesje.
Vsak nahod pa ni znak bronhijalne-ga obolenja. Nevarne infekcije, kot n.pr. difterična, potekajo v tej obliki ali pa predstavlja nahod le znak drugega obolenja kot n.pr. otroške paralize, sifilisa, tuberkuloze.
Ker je nahod resno obolenje, moramo skrbno čuvati pred njim vso deco. Ne dovoljujmo bolnikom, da se približajo otrokom. Ce smo sami prehlajeni, si zavarujmo usta in nos z upognjeno čisto krpo, katero si vsakokrat navežemo, preden stopimo k otroku. Ne dovoljujmo tujim osebam ljubkovanja naših otrok. Se tako nežen poljub na otrokova usta ali v njih bližino lahko zanese kal smrti. Naravna prehrana, zrak in sonce, eo-leg* primerne pažnje in previdnosti bodo očuva!e naše malčke pred nevarnim in zahrbtnim nahodom.
Or. IVANČIČ
SZILAtiHI ZDENKA
NEKAJ O PREHRANI

TOLSCE
so rastlinskega in živalskega izvora. Razlika glede prehrane so še manjše kot pri beljakovinah. Tolšče so najizdatnejše kurivo za naše telo, saj daje. gram maščobe 9,3 kalorij, torej nad dvakrat več kot beljakovine ali ogljikovi hidrati (1 vr. beljakovin = 1 gr oglj hidratov = 1 kalorija).
Za proizvajanje toplote in energije neporabljene tolšče naloži telo kot rezervo pod kožo ali okoli organov. Naloga te rezerve je, nuditi telesu ob bolesni ali gladovanju potrebno kurivo in ga ščititi pre-
velikega oddajanja toplote. Tjulenj, ki živi v vodah Ledenega morja, zdrži nizko zračno temperaturo, ker ima pod kožo decimeter debelo plast masti.
Opazujemo laliko, da debelušne, zamaščene ljudi manj zebe kot suhe, da se debeluharji pri naj. manjšem telesnem naporu že pote.
Tolče niso samo v živilih, ki imajo vidno mast, najdemo jih tudi v živilih, ki niso mastna, n. pr. v kruhu. Ker so tolšče po svoji hranilni vrednosti visoko nad beljakovinami, jUi uporabljamo v obilni meri takrat, ko hočemo oslabe-
Iffll Pillili § mere
lega človeka okrepiti in kadar po-trebujemo večjo množino toplote (pozimi). Tolšč je največ v slanini, maslu, olju, mleku, so pa tudi med drevesnimi sadeži, posebno v ko-kosu, iz katerega delajo tudi rastlinsko mast, Rri nas imajo tolšče orehi in užitni kostanj.
OGLJIKOVI HIDRATI
>•
Zelo lepo je, da uvixiemo v družini tak red, da otroci enkrat tedensko pod nadzorstvom matere krpajo perilo, šivajo obleko in mašijo nogavice.
Kakšno delo naj naložimo 6-8 letnemu otroku? Pokažimo mu, kako naj prišije gumb, kako zakrpa malo strgano perilo ali pa kako prevleko, naučimo ga, kako naj prišije zanke na brisačo ali značko na robec; laliko že tudi zarobi robce, krpa nogavice itd.
Dobro je, da naučimo šivati deklice in dečke. Predšolske otroke zaposlimo s šivanjem 15-20 minut, šoiskj otroci lahko šivajo 30 do 40 minut, medtem ko se 10-12 letni otrocj laliko ukvarjajo z ročnim delom tudi 50-60 minut. Dolžnost staršev je, da pazijo, da izvrši o-trok delo v določenem času in da mu potem delo pravilno ocenijo ter, če je treba, tudi ne štedijo s pohvalo. Enkrat tedensko preglejmo z otroki vse njihovo perilo, obleko ter jih opozorimo, kaj je treba' popraviti.
Ob rečnem delu se otroci lahko mimogrede izobražujejo:	razloži-
mo jim. iz česa delamo obleko, kaj je bombaž, kaj je volna, kaj je tkanje, kaj krojenje oblek itd. Spoznavamo jih lahko z osnovnimi pojmi industrije, kar je ga otroke koristno in zanimivo.
Pranje je koristno delo za dečke in deklice. Najprej naj otroci ope. rejo kako ruto, robce, nato pa tudi nogavice in perilo. Seveda moramo otroku pripraviti vročo vodo, čeber in milo; povedati mu moramo, da ločimo belo perilo od pisanega, razložimo mu, kako perilo namakamo, kako si pranje olajšamo s praški, kako ravnamo z milom itd.
Tud; s kuharsko umetnostjo seznanimo otroke. Poletni in jesenski meseci, ko imamo dovolj sveže zelenjave in sadja, so kaj pripravni za kulianje. Otrok naj v obliki kock. kolobarjev, zvezdic itd. nareže krompir ali repo, pri čemer se bo naučil uporabljati nož. Ko bo vse narezal, mu pokažimo kako neremo sadje in zelenjavo, seveda je tudi važno, da pokažemo otroku rezultat njegovega dela. Julia iz zelenjave, ki jo je sam narezal, sc mu bo zdela posebno okusna. Mati naj kasneje pokaže otrokom, kako olupimo krompir, kako ga pravilno skuliamo, da ne nalivamo preveč vode, da se krom. pir ne razkuha, da ga kuhamo na močnem ognju v pokriti posodi, da sc ohranijo vitamini itd. Dolžnost odraslih pa ni samo, da otrokom razložijo, kako naj delajo, temveč tudi zakaj tako delajo.
ko kemične spojine, v katerih sla vezana vodik in kisik v medse boj-nem razmerju 2:1. Uživamo jih od žitaric, pšenice, koruze, rži, ovsa in to iajve.č v obliki kruha. Tudi vse vrste stročja imajo mnogo ogljikovih hidratov. Največ pa jih imajo vse vrste sladkorja.
Poznamo več takih vrst. Zelo razširjen je sadni sladkor, ki ga jemo v vseh vrstah sadja, je tudi v grozdju, kjer nastaja pri vretju iz njega alkohol. Trsni sladkor je oni, ki ga daje sladkorni trs in iti ga potem tehnika predela v sladkor, kolikor ga potrebujemo v gospodinjstvu. Pri nas. kot tudi drugje po Evropi, dobivamo sladkor iz sladkorne pese.
VITAMINI
so življenjsko važne midomestilne
snovi ostalih živil. V naši navadni hrani so v zelo majhni množini prisotni. Ce jih organizem sprejme premalo ali nič, nastanejo bolezni, imenovane avitaminoze, o posameznih vitaminih ne bom govoril, ker so naši bralci o tem lahko podrobno brali v prejšnjih številkah Ted. nika.
(NadaljevaliJe prihodnjič)
M
i R
■s
W,
1
CESKI TOLKI
Deni v lonček 1 dkg kvasa, košček sladkorja in tri žlice mleka; zmešaj testo in ga nato postavi na toplo, da vzhaja. V loncu zažvrkljaj 1 in pol osminke litra moke, prav toliko drobtin, dve jajci, malo soli,, tri dkg sladkorja 1/8 in pol litra mlačnega mleka in vzhajani kvas iz enega dkg kvasa, koščka sladkorja in treh žlic mleka. Razgrej ponev z globinami, pomaži z mav lom ter deni v vsako globino žlico vzhajanega testa. Ko je na «ni strani pečeno, obrni. Pečeno poz tresi s sladkorjem jn cimetom-
BOUEZNI FBI ŽIVIMI
zaradi izmenjave hranilnili snovi
q:> V zimskem času, ko so živali pri-■ tlljene hraniti se s suho ali konzervirano krmo in morajo živeti v zaprtih prostorih, se pojav jajo mno-, ge bolezni zaradi izmenjave hranilnih snovi. Ne bo odveč torej, če ravno v tem času opišemo najvaž-? nej&e teh bolezni, ki se zelo pogosto l/pojavljajo v nožih hlevih.
Raliitičnost
Pr lizanje
napada najčešče mlade prašičke in pse, niso pa izvzete vse ostale vrste sesalcev in ptic. Pojavlja se vedno le pri mladi živini, dokler kosti še rastejo in ne postanejo trde. Povzroča jo enostranska hrana, ki ne vsebuje v zadostni meri fos’orno-upnenih soli ali pa bolezni, ki preprečujejo pnavilno asimilacijo teh soli- Naši ljudje navadno pripisujejo to bolezen prehladu in mrzlim cementnim tlakom v svinjaku. Iz. vlcustva pa so pokazala, da je to zgrešeno in da mraz in prehlad navadno le v majhni meri vplivata na rahitičnost. Bolezen se zelo močno in gotovo pojavlja v letih, ko vlada velika suša.
Pri dobro rejenih prašičih so prvi predznaki rahitičnosti močni nervozni krči po vsem telesu. Žival se » trese, pade ita tla, k 'er se zvija nekaj minut v velikih krčih, nakat vstane in se obnaša kakor bi se njč ne bilo zgodilo. V večini primerov \ prične bolezen z bolečinami »; ; istefi, katere prisilijo žival, da se' 'no prestopa, posebno z zadnjimi ^ rami, da mnogo leži in nerada' aja. V poznejši fazi bolezni se no debeliti kosti na nogah (v ižim sklepov), kakor tudi tebušn ci reber .Prsna medenična kost se osi, noge pa se skrivijo na vse naHne. Prašič le težko vstaj, in še < teže in hromo hodi. Pritisk na kostne vzbokline ne povzroča no-' tenih bolečin.
Mnogokrat se z rahitičnostjo pojavljajo druge bolezni, kakor n iznuščaji, črevesni katar,
itd.
potek bolezni je kroničen. Lahki primeri ozdravijo tudi sami. Pri težkih napadih žival shujša in zaostane v rasti, deformacije kosti pa se vedno večalo. Ce takega prašiča pravočasno ne zdravimo, imamo j njim samo delo in izgubo.
Skrbeti moramo, da dobi žival pravilno sestavljeno krmo. v kateri so apnene in fosforne soli. zdra-.piti fe treha postranske bolezni kes so te večkrat krive, da se je rahl. ličnost razvila (kronični črevesni kgtar). Proti tel bolehni do^ro vrp. vata sonce in čisti zrak. Hotnemu prašičku daremo dnevno po eno žlico dobrega klajnega apna fn ne. skaj vitamina Đ. Preveč deformira.
' ne prašiče rrasmčasno zakoljimo.
Kostoloimiicn
navadno napada breje krave al dobre molznice. Včasih se pojavi tudi pri svinji v času nošnje in do-jenja in le redkeje pri drugih vr-ttah živali. Povzroča Jo pomanjkanje fosfomo-apnenih soli in vtnmi-na o v krvi. Kostolomnica je zelo razširjena v naših kraških, kralih. Posebno v suhih ali premokrih letih. V času prve in druge svetovne vojne se je bolezen močno razširila in zahtevala mnogo žrtev zaradi •lobih gospodarskih razmer in nezadostne krme po vseh evropskih de-telah.
Telo breje ali močno mlečne kra-t>e mora skrbeti za dober razvoj mladiča, oziroma za sestavo mleka I« potrebuje zato velike množine apneno-fosfornih soli. C e jih n ' dobiva v zadostni meri s krmo. se nai-Prej poslužuje rezerv, katere je nakopičilo v sebi. Ko pa tudi te trnanjkajo, prične organizem bre-ie krave odvzemati potrebne snovi l* lastnega okostja. Kosti postane-
mehkejše, porozne in lahke, teka t,a se rade lomijo in odtod tudi ime t^ostolomnicat.
Najprej opazimo, da krave mnogo ležijo in neraae vstajajo. Vstajajo tezKo, posebno z zadnjim koncem. Stoječe živali držijo skrivljen hrbet, prestajajo z ene noge na drugo in stokajo posebno pri blatenju in mokrenju. Največkrat še pajo enkrat na eno drugič na drugo nogo in težko hodijo. Pri hoji se večkrat sliši neko posebno pokanje Po kosteh. Rebra se pod pritiskom rade upognejo in tudi zlomijo. Na njih se najdejo kostni za-rastki (calus), kar pomeni, da so se zlomila in spet zarasla. Otekline na sklepih in kitah ter majavi zobje niso redek pojav. Kostolom-nična krava rada liže in pobira ko
sti, cunje, opeko, usnje in podobne predmete. Ko se je bolezen že močno razvita (v zadnjih mesecih brejosti) ne more žival veo vstajati z zadnjim koncem in se vleče po hlevu s prvimi nogami. Po približno 14 dnevnem ležanju pogine. Ves čas boleznj in vse do pogina povsem normalno žre in ne kaže nobenih znakov kake druge bolezni Na paši ali v hlevu pri jaslih se večkrat najdejo kostolomnične krave z zlomljeno nogo, medenico alt hrbtenico, v ečinoma spremlja in mnogokrat tudi povzroča kostolom-nico kronični črevesni katar.
Svinjo napada kostolomnica v zadnjem času brejosti ali še rajši
Peruininarstvo, važna panoga isir-kega gospodarstva
I proti koncu dojenja. Bolne Živah posušijo, občutijo bolečine in ev:li io, če j h pritiskamo z roko ali silimo vstati. Ima o dovolj mleka in žro skoro normalno.
Potek kostolomnice je počasen Ko se pojavijo prvi znaki, je žival že močno napadena. Lahka obolenja ozdravijo sama, težka pa se končajo < pog nom, če ve pričnemo pravočasno z zdravl-enjem.
Zaravtienje. Pokladati moramo zeleno in močno krmo in držati živali na zraku. Nekaj tednov zaporedoma dnjamo bolni kravi dnevno nekaj žlic klajnega apna in ne kaj vitamina D. V krajih, kjer se bolezen stalno javlja, pokladajmo kravam klajno apno in kuhinjsko sol. Skrbeti moramo tudi, da prebavni organi redno delu eio.
Dočfm se kostolomnica pojavlja pri stari, se rahitičnost pojavlja rr? mladi živini. Obe bolezni pa povz roča pomanjkanje apneno-fosfomih sov.
lazanje in pobiran je
je nenormalno nagnjenje, posebno pri goveji živini in kozi, ki rada liže, pobira in žre raznovrstne predmete, kakor stene, jasli, sosednje živali, obleke, roke, vsnje, zemljo, les, kosti, opeko, blatno steljo, seč itd.
Vzrok temu nagnjenju je isti kot pri kostolomnici: pomanjkanje navadne kuhinjske soli in beljakovin kakor tudi nesorazmerje v organizmu med fosfornimi in klorovimi solmi.
Lizanje vedno spremljajo motnje v prebavnem aparatu in je mnogokrat združeno s kostolomnica, od katere je ni mogoče razlikovati.
Ce hočemo zdraviti lizanje in po-j biranje, moramo najprej ugotovi-| ti, katere snov; živalim primaniku-I jejo in te pokladati. V glavnem vpo-j rahljajo ista zdravila kakor pri
! kostolomniri,
i	Dr, LEGiŠA
Gnojenje povrtnin
Rastline črpajo hranilne snovi, ki so jim potrebne za rast in plod, iz zemlje in iz zraka. Snovi, ki jih črpajo iz zraka, ne zmanjka; drugače pa je s hranilnimi snovmi, ka_ tere sprejemajo iz zemlje. Nekaterih od teh snovi, ki jih rastline potrebujejo, primanjkuje več ali manj vsaki zemlji. Manjkajoče hranilne snovi nadomeščamo z gnojenjem.'Napačno je misliti, da je dovolj, če zemljo dobro pognoj.mo in čakamo na dober pridelek. Ze več let raziskujejo kateri način gnoje-pja je boljši in uspešnejši za rast in potrebe razne zelenjadi. Ce so Potrebe zeleoiadi. ki jo hočemo pri-
delati, znane, lahko pravilno gnojimo in pričakujemo zadovoljnega pridelka.
Tako na pr. glavnata solata, o. hrovt, cvetača, paprika, paradižniki itd. zahtevajo predvsem v jeseni pognojeno zemljo.
Rdeča pesa, peteršilj, rdeče korenje, zelena česen, čebula itd. pa najbolj uspevajo v že prejšnje leto pognojeni zemlji. (Vah in razni fižoli, sploh vse stročnice pa uspevajo v srednje zagnojeni zemlji. Ce je zemlja preveč gnojna, sicer močno rastejo, pa slabo rode. Rastline pa napadajo razni škodljivci.
Iz teh razlogov razdelimo vrt na tri parcele in gnejimo vsako leto
Nakaj *jr«*a>ve#ov
Problem prehrane naše goveje živine je bil in bo ostal še nadalje pereč. Ne smemo se zanašati na izredno dobro letino v krmi. kol smo j° imeli i< los Ce hočemo priti do večje Količine krme. moram, seja-i za vre k-milne rastline, .tn sicer
•letel k, -, iucerna
Stročnice, med katere Hejemo od krmilnih rastlin detelje in lucerno
ra spagnai niso s; mo pomemb. ne. ker nam dajejo obilo dobre in sočne krme. temveč zato ker ob--gat;jo zemljišče z dušikom - dušik pa je nenadomestljiva hranilna snov za vse rastline.
Lucerna (Erba medica — trifoi) je najbolj upoštevana krmilna rast. lino. Uspeva pri nas povsod Se.
že s svojimi koreninami -'oboko v notranje plasti zemlje ter črpa iz njih hranilne snovi, ki bi sicer ostale neizrabljene. Obenem pa ravno zaradi te svoje lastnosti ne trpi na suši kot ostale trave. Zemljišče, namenjeno lucerni, moramo pravočasno globoko preorati in pr možnosti pognojiti pred setvijo s, hlevskim gnojem. Qd umetnih 1
gnojil najbolj priporočamo super-Eosfat in kalijevo sol.
Lucerno sejemo jeseni ali spomladi. Na ha potrebujemo 40-45 kg semena.
Rdeča detelja (Trifolium pratense) je triletna detelja, od katere dobivamo izvrstno krmo. Dobro uspeva povsod le ne na vlažni, siromašni in kisli zemlji. Sejemo jo zgodaj spomladi (od februarja do aprila). Ivrstno krmo dobimo, če jo sejemo skupno z ječmenom, ovsom ali ržjo. Na ha potrebujemo 20-25 kg semena. V drugem letu lahko dobimo, če je dovolj padavin, do 300 d krme.
Inkarnatka (Trifolium incarna-fu»<( - prašičja «»V je pri nas še premalo upoštevana. Od nje dobimo zgodaj spomladi izvrstno in obilno krmo. ne samo za govejo živino, temveč tudi za prašiče, ka-i terim pri nas ravno spomladi nimamo kaj dati- Sejemo jo lahko pozno jeseni. Na ha potrebujemo •2-14 kg sršena.
Dfrn Jm- JU,tÒiC. l/ftì
najbolje v jeseni tisti del na katerem bomo sejali in sadili zelenjad, ki zahteva sveže gnojeno zemljo. Korenom ee bodo sloO.le na tej zem. ■j» prihodnje :eto s,.ceni * pa tretje leto. Da pa bo priuclek popoln, pomigamo rastlinam z mr- tnimi grojili.
Za gnojenje vrta uporabljamo predvsem goveji gnoj, ker so v njem vse redilne snovi v najboljšem razmerju. Učinkuje rajno ter je primeren za vsako zemljo. Konjski gnoj hitro učinkuje in je dober za težko zemljo, ker jo rahlja in greje. Pri razkrajanju razvije mnogo toplote, zato ga uporabljamo zlasti za tople grede. Ne smemo pa uporabljati zvežega konjskega gnoja, ker suši zemljo in pospešuje razvoj raznih škodl ivcev. Tudi z gnojnico lahko zalivamo vrtno zemljo, ampak samo v deževnim vremenu, ko je zemlja Premočena. Gnojnica vsebuje 0.07% 0.7% dušika in 0.3% do 1.3% kaliia. Nn koljčino teh snovi voliva predvsem pravilno ravnanje z gnojnico. Preoeišno količino redilnih snovi im mo tudi v Irsnem pepelu, ki vsebuje 6-9% kalija, 2-5% fosforja in 25-30% apna. Moramo pa biti previdni pri gnojenju s pepelom k°r so prevelike količine lahko škodliive. NajbcUe pa izkoriščamo ti dve gnojili, če mešamo peoel s kompostom in ga pri premešanju zalivamo z gnojnico. Tako pripravljen kompost prekaša po svoji vrednosti vsa ostala gnojila, ker vsebuje poleg hranilnih snovi mnogo sprstenin. Za na--ravo kom osta uporabljamo kuhinjske. poljske, vrtne in druee od nadke. katerih je na vsaki kmetiji dovolj.
Na komposten) kupu vloženi odpadki morajo pravilno razpadati, da se tvori sprstenjna. To razkra-jan e Pospešujemo z rednim nre-| metavanjem. mešanjem s pepelom in zalivanjem z gnojnico.
Ììngi|OUjiì trt
Vinoj-rndniKi so gioboko prepričani, da je gnojenje trt koristno in nujno potrebno. Vedo tudi, da je odvisen pridelek od kakovosti in množine gnojila, ki ga uporabljamo. Rekli smo od kakovosti gnojila! Zakaj? Dokaza, o je n. pr., da mnogo gnojnice sicer poveča pridelek, a ga hkrati tudi pos abša, predvsem glede stanovitnosti. Ravnotako pa je dokazano, da dosežemo večji in boljši pridelek, ako damo trti vsega, kar po rebuje, to je fosforne kisline, kalija in dušika in ako pognojimo v izdatnejši meri z onimi snovmi, katerih v zemlji primanjkuje, v manjši meri pa a onimi, katerih je v zemlji mnogo.
Redilne snovi, predvsem dušik m kalij, fosforna kislina pa v manjši meri, so predvsem v listih in v poganjkih. Ako bi torej pus iii v vinogradu vse trtno listje in vse poganjke (podkopali rožje), ne bi nam bilo potrebno skrbeti za gnojenje. Ker se pa to ne godi in ker pri obrezovanju navadno pravimo iz vinog ada vse odrezane poganjke, mora pneen vinogradnik skrbeti za pravilno g oje-nje, da s tem poveča in zbo'jša pridelek.
Mnogo poizkusov je oi.kozajo, da
vsebujejo fina vina več fo-fonie kisline in več dušika kot navadna vina. Mosti, ki so begati z ome jent* mi snovmi, tudi rednejše in pravilnejše povrejo.
Naši vinogradniki g ojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo 400 do 500 stotov na na (10.000	m2) površine. Vpliv tega
gnojenja se pozna 3 do 4 leta. S takim gnojenjem spravimo v zemjo približno 200 kg duš ka, 240 do .100 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kis ine. Ko gnoj enakemerno raztresemo po zemlji, ga. p dk.pijemo z motiko ali s plugom. Paziti moramo, da ne pride gnoj v neposredno doti-ko s koreninami trt In da ni plesniv. Gnoj moramo tem globlje poderati, čim bolj suha in pusta je zemlja.
Najprimernejša doba za gno en je z gnojeni je jesen, ker potem ima gnoj dovolj časa, da se predela in spremeni v take snovi, ki jih trta lahko sprejme.
Trte pa lahko gnojimo z umetnimi gnojili, a moramo paziti, da d mo trti vseh onih redilnih snovi, ki jsh potrebuje, to je popolno gnojenje. Ako ol imela zemlja sama precej redilne snovi ene vrste, potem damo z umetnimi gnojili te redilne snovi manj.
Gnojenje z umetnimi gnojili je predvsem na mestu pri zanemarjenih tn propadlih trtah, potem pri trt h, ki so oslabele zaradi hudih napadov peronospore. Z umetnimi gnojili pravilno pognojene trte se kmalu okrepe in hitro rodijo, ker umetna g oiila imajo vse redilne snovi lažje dostopne Koreninicam ko: pa rastlinska (organska) gnojila.
Popolno gnojenje z umetnimi gnojili dosežemo s fosforno kislino, kalijem in duškom. Fosforno kisih o lahko dodamo v obliki superfosfata. dušik pa lahko v obliki mtr tov. Vsa gnojila razen Kalcijevega nitrata moramo podgrebsti že v jeseni, po em ko smo jih enakomerno raztros h med’ vrstami trt ali par pedi od trte m v širini pol metra. Kalc. nitrat raztrosimo pa šele spomladi v par obro-Kih; prvič ko začenja poganjati popje.
Vpliv fosfornega gnojenja se pri trti pozna. Fosforna kislina predvsem zaustavlja kapanje, poveča in zboljša pridelek, vina postanejo bolj fi na. ker vsebujejo več fosforne kisline. Kalij vpliva ugodno predvsem na zorenje trtnega lesu, a tudi na sestavino mo-š a. Dušik povzroča splošni bujni raž-voj trte in grozdja.
Na 1 ha vinograda raztrosimo naslednjo količino gnojil: superfosfata 4 stote, žveplenokislega kalija 200 kg, kalcijevega nitrata v raznih obrokih pa skupno 200 kg. Količina umetnih gnojil se mora spremeniti po bogastvu dot čne snovi v zemlji. Pripomniti moramo, da se na zem jišču, ki je bi'o gnojeno z umetnimi gnojili, zelo bohotno razrastejo različni pleveli. Zato moramo, večkrat okopavati posebno pa. preden dozore plevelna semena.
|	DrmjJVA* BASA'
&
LIUDSKI TEDNIK
ATOMSKA BATERIJA
VELIKA FRANCOSKA IZNAJDBA
Ko je leta 1935. dobil Friderik Jeliot Curie Nobelovo nagrado v Stockholmu je izjavil: Raziskovalci, ki danes po svoji volji dele in združujejo atome, se bodo. brez dvoma trudili, da ta pretvarjanja v osrčju mase izkoristijo za nove iznajdbe, ki bodo slonele na razkrajanju atomov.
Te besede znanstvenika F. Joliot-Curieja so se danes uresničile.
Ze 1939 leta je Francija prednjačila v fizikalnih odkritjih. V času vojne pa je bilo delo francoskih znanstvenikov onemogočeno, med tem ko so Amerikanci v strahu, da bi Nemci pred njimi odkriti atomsko orožje, podpirali svoje znanstvenike. ki so resnično dosegli na tem področju velikanske uspehe.
2. decembra 1942 je v Chicagu prvič stekla uranska baterija. V ameriških krogih so v prvem letu po vojni dejali Joliot Curieju, da bi bilo bla. no, če bi francoski znan-stveniki hoteli skonstruirati podobno uransko baterijo.
In vendar je 15. decembra 1943. leta po napornem znanstvenem delu začela delovati prva francoska atomska baterija.
Reta 1946. je komisariat za atomsko energijo v Franciji stopil na
Veliki francoski znanstvenik derik Joliot-Curle
delo; pripraviti je bilo treba osebje, urediti in opremiti Fort de Chatil-lon, postaviti na mesta aparate in organizirati ekipe, ki bodo iskale ležišče urana v Franciji in v francoskih deželah onstran morja ter ekipe, ki bodo razvijale izkoriščanja treh že znanih rudnikov urana v Franciji. Potrebni so tudi novi pre-ciznejai aparati, ki naj bi izdelovali sestavne dele za atomsko baterijo.
Vso to delo pa nadzoruje komi-
Učitelji v Istri
so resnično ljudski r vzgojitelji
Nadaljevanje s 4. strani
pe šole, .ponos vasem m okolici, rastejo zadružni domovi, ki bodo žarišča in središča tako gospodar-skega kot kulturnega napredka dežele. Ljudska oblast vse to podpira, gradi in obnavlja, obenem pa dviga gospodarstvo, izboljšuje kmetijstvo, na ta način raste življenjskih standard, vsega prebivalstva. V raznih tečajih se odpravljajo ostanki nepismenosti, mladina pa v izobraževalnih tečajih pridobiva znanje za nove naloge.
V takem naglem tempu so naši tuvitelji na svojem mestu, služilo narodu in mu pomagajo k napredka
sija, katere predsednik je F. Joliot-Curie, administrator Raoul Dautry, asistenti in svetovalci pa mnogi znanstveniki, med njimi Irene Jo liot-Curie, Pierre Auger, Francis Perrin, sodelujejo pa tudi Kowar-ski, Goldschmit in Gueron, ki so med vojno delali pri teh raziskovanjih v Ameriki.
Raziskovalne skupine, ki delajo
ne luknje in iz ene izmed njih so za poskus speljali srebrn listič Preden je bil napaden od neutronov, je vseboval umetne radioaktive elemente, ki jih ugotove s postebnim števcem. Pri poskusu je bil števec zvezan z zvočnikom, ki je reagiral na vsako eksplozijo atoma. Tako so novinarji slišali prasketanje atomov pri njihovem razkrajanju, ogle-
Friderik Joliot-Cune je napredni znanstvenik, ki vse svoje veliko življenjsko delo posveča človeštvu. Prav tako tudi noče, da bi njegova zadnja iznajdba atomske baterije služila uničevanju človeštna t. j. proizvajanju atomskih bomb, temveč da bi človeštvu le koristila. S svojo iznajdbo o principu konstruiranja atomskih bomb se je Joliot-Curie pridružil sovjetskim znanstvenikom, ki so že ustvarili s svojimi odkritji protiutež ameriškim ter s tem doprinesel velik delež pri ohranitvi miru v svetu.
danes v Fort de Chatillionu štejejo nad 400 članov, ki so v skupnem znanstvenem delu združeni brez ozira na njihovo politično, nacional no ali versko pripadnost. Komisariat lahko izkorišča razne kemijske in kovinske' pogodbe Francije z drugimi državami, tako tudi izmenjavo z Norveško za tisoče litrov «težke vode».
Komisariat za atomsko energijo — kakor so ga njegovi vodilni znanstveniki imenovali — namerava uporabljati prvo atomsko baterijo kot aparat za studiranje in kot vzorec za baterijo, ki jih bodo v bodoče gradili in ki bodo močnejše kot njihova starejša sestra imeno. vana «Zoe».
V Fort de Chatillonu so pokazali atomsko baterijo 150 novinarjem celega sveta. Vsa baterija obsega 125 kub metrov. Na prednji plošči stoji njeno trne «Zoe» in datum začetka njenega delovanja 15. december 1948. «Zoe» je okrajšava, ki označuje svojstva baterije: Z pomeni «zero energie» (nič energije), o je uranijev ogljik (oksid), e pa je začetna črna «eau Lourde» t. j. «težka voda», ki služi pri delovanju te baterije. S tri metre debelim zidom je obdan grafitni cilinder, ta pa obdaja aluminijast cilinder s premerom enega metra, ki vsebuje okrog 6000 litrov «težke vode» v njem pa so aluminijaste cevi, napolnjene z uranijevim ogljikom. V tem aluminijastem cilindru sta tudi dva kadmija, ki lahko ustavita pogon baterije, medtem ko se z drugimi štirimi vzvodi lahko delovanje ureja. Ko se približaš betonskemu zidu, ne opaziš ničesar posebnega. Le šum močnega ventilatorja čuješ iz kota hangarja. Raziskovalci atomske energije so tam. Kowarski opiše novinarjem to, česar ne morejo videti: kad s težko vodo, ki namaka cevi z uranijem, grafitne stene, ki odbijajo neutrone, plošče kadmija, ter končno betonske stene, ki ustavljajo nevarne gama žarke. Poedi-ni znanstveniki so novinarjem nato razlagali detajle: števce za neutrone, katerih luči se prižigajo in ugašajo y neenakomernih presledkih, dalje nivo težke vode in zatvornice, ki služijo za izpraznjevanje drago cene tekočine v primeru, da bi napetost postala nevarna.
Sna stran tega aparata je pokrita s tabelo z raznobarvnimi lučmi. Tu upravljajo delovanje atomske baterije. V steni baterije so majh-
dali so si tudi atomsko baterijo ter prisostvovali nekaterim poskusom, vendar jim pa znan-tveaiki niso izdali njenega delovanja.
Se pred nekaj desetletij je smatrala znanost, da je aloni nedeljivi del materije. Moderna znanost pa je ugotovila, da se atom lahko razkroje. S pomočjo ciklotrcna so dognali, da ima atom urana to lastnost, da nadaljuje razkroj med bližnjimi atomi iste prvine. Prav ta «verižna reakcija» povzroča atomsko energijo in je temelj atomske bombe.
Prva francoska atomska baterija bo služila predvsem eksperimentom, vendar nas pa danes ona osvobaja pred angloameriškim monopolom, ko so ga ti imeli do danes z proizvodnjo atomske energije.
Prva francoska baterija ima moč 5 kvv. To je seveda skromen apa-. rat, če pomislimo, da so Amerikanci postavili baterijo z okrog 1 milijo nom kw. Toda francoski znanstveniki bodo z konstrukcijo novih atomskih aparatov nadaljevali in brez dvoma dosegli, da bodo atomske baterije nadomestovale električne centrale. Atomska energija bo služila namesto elektrike. Da lahko doseže visoko moč, kažejo poskusi, pri katerih je uspelo v Ameriki segreti s pomočjo atomske energije vodo reke Columbie.
Sovjetski fizik Peter Kapica je dejal: «Atomska bomba in atomska energija sta v enakeiji odnosu kot elektrika in «električni stol». Jasno je, da ne sme biti cilj raziskovanju atomske energije atomska bomba, kakor ni bil ciij učenjakom, ki so raziskovali elektriko električni stol. In kakor mora elektriko in električne iznajdbe človeku le koirstiti. tako mora tudi atomska energija služiti le v dobro v^pinu človeštvu.
PIERRE BIOUARD
Hallo je mrtev iovel znova oživel
Valentina Dimitrij eviča Cerepa-nova je ranil šrapnel v stegno. Zdravnik na bojnem polju je razsodil: smrt je nastala zaradi pretresa m akutne izgube krvi ob 19.41 url dne 3. marca 1944.
Torej je Valentin Cerepanov tega dne umrl. Ni bilo nik; kih znakov življenja:	prenehal je utrip,
srce ni več bilo, zmanjkal je poslednji dih na posivelih ustnah-Cerepanov je bil eden izmed primerov, ko so se zdravniki borili s smrtjo. Tega človeka je bilo treba tako rekoč potegniti z reko nazaj v življenje. To je opravil Dr. Vladimir Aleksandrovič Negovski in Cerepanov je kasneje normalno živel in je pomladi 1946. iz daljne, ga Džeržinska telefoniral dr. Negovskemu v Moskvo, da je živ in da ravno slavi svoj drugi rojstni dan.
UHO PtU M! Il ZEU i
Vse tako imenovane zvezde, ki padajo, ali meteorji popolnoma izgorijo v višini 50 do 80 km. Največja teh teles popolnoma razpadejo in je le malo možnosti, da pa dejo na zemljo. Najbolj pogostoma dosežejo zemljo meteoriti, to je ona telesa, ki se gibljejo z najmanjšo brzino. Izgorevanje meteoritov je
Meteoriti izgore samo na površini, kjer se vžge tenka črna skorja, ni pa nikakih znakov segrevanja v notranjosti, niti kakih sprememb Vsaki meteorit leti z veliko, tako imenovano kozmično brzino povprečno 40 km na sekundo. V višini okoli 150 km se zarr.di trenja z molekulami zraka segreva zrak
odvisno od njihove prvotne brzine naokoli na več tisoč stopinj. To d -
in mase.
j luje na površino meteorita in pri tem se površinska plast neprestano loči v nasprotni smeri gibanja. Vse to povzroča močne svetlobne poja ; ve, ki se opažajo zlasti ponoči Ljudje vidijo ognjene krogle, iz katerih se pokaže rep. Iz n j "ga se sip 1 ljejo_ iskre in svetloba se širi na stotine kilometrov.
Ze v 17, stoletju so začeli učenjaki odgrinjati uganko smrti. Ugotovili so, da smrt organizma ne pomeni še prenehanje življenjskih lunkcij vseh njegovih delov. Posamezno staničje lahko določen čas • 3
irv o-

joiiot-Curie s svojima najožjima so delavcema, tisikom Frančkom Petrinom in kemikom Bernardam Goidsclunidtom atomske baterije
v kontrolni kabini
Ko se meteorit vse bolj približuje zemlji, se odpor z aka vedno bolj veča in meteor izgublja svojo prvotno kozmično brzino. V višini od 10 do 20 km to brzino popolnoma izgubi in pada kamen. V tem področju, kjer meteorit izgubi svojo brzino, se prenehajo svetlobni pojavi, ni več ognjene krogle. a raztopljene tvarine se na površini naglo strdijo ter nastane na njej tanka skorja.
Zaradi slabe prevodnosti toplote in kratkega časa gibanja s kozmično brzino se meteorit ne stali v svoji notranjosti, oziroma se niti ne segreje. Ker ne nastanejo v notranjosti nobene spremembe, lahko ori meteoru točno ugotovimo nje gov sestav.
preživi svojega gospodarja hrani svoja vitalna sredstva.
«Fiziološka smrt» zaradi starosti Je zelo redek pojav. Zračunaii šo namreč, da le polovica ljudi doživi svoje štirideseto leto. Večina ljudi umre «patološke smrti», to je zaia-di bolezni ali poškodb.
Ruski učenjak Vladimir Aleksan-diovič se mnogo peča z vprašanji piozgodnie oziroma nepričakovane ’ smrti. Prišel jt do prepričanja, da je treba t< čn<. ločiti klinično smrt, to jo ko re ha biti srce in ko se preneha dihe nje, od biološke smrti, ko neha vsak znak življenja v vsem stnničju organizma, ko ni več možno z nobenim sredstvom vzpostaviti življenje. Pri mnogih primerih je klinična smrt šele prva faza v procesu umiranja. V tem [ prehodnem stanju še ni prekasna 1 intervencija. S študijem o tesni zvezi med funkcijo krvnega obtoka in dihanja, med središči mozga, ki urejujejo obtok krvi in dihalni aparat, je ugotovil, da ima veliko važnost Ujoetno dihanje.
Laže jc seveda vzpostaviti delovanje sica, kakor pa dihalnih organov, tod« s tem še ni rešeno vprašanje. Umetno dihanje ne omogoča samo povečanja kisika v krvi* Mehanično napolnjevanje pljuč po. . vzroča v mozgu tudi vrsto živi-ffi nih dražljajev, tako da postanp s pomočjo živcev možna nekakšna masaža dihalnih srcd.šč. Napolnjevanje pljuč z zrakom s pompčjo : aparala, podobnega mehu, je ena izme-d glavnih metod oiivljenja dr. Negovskega. Istočasno je treba iz. ; popolnitl to metodo s tem, da se L oživi srce z vbrizgavanjem krvi v krvne žile. Najprej vbrizgavajo kri v žile «mrtvega srca», dokler srce normalno ne bije; ko srce bije, tedaj se vbrizgava kri v žilo ! dovodnico. Pri tem uporabljajo še druga pomožna sredstvo.
Negovski je ugotovil, da je treba začeti oživljati telo prvih šest minut po klinični smrti. Drugačet' je prepozno, ker nastanejo v sta-, otčju osrednjega živčnega sistema 1 nepopravljive spuguemua.

In je odšel iz kuhinje.
Tudi Lenka je* zbežala, da bi jo pomiril pogled na dru^e reci. V vrtu pa jo je dohitel mlinarski pomočnik.
»Pozdravljena, Lenka«.
A ko'je vide! solze, je vprašal:
».le gospod oče mrtev? Rog mu daj večni mir in pokoi«.
Za hip je vljudno premolknil, nato pa je vrgel iz sebe vse. kar je imel davno na srcu jn kar je hotel povedat: dekletom, kakor jih je še vedno po starem imenoval, čeprav Antonu nakljub.
»Mladi nrsli, da nič ne vem Vse so delali v tajnosti. Jaz pa. ki sem domač, sem vse opazil«.
Lenka ga je površno poslušala. Znotraj je čutila neznosen prit sk. Nadloge vseh teh starajočih se ljudi in reči ,so jo hudo težile.
Lenka je zasledovala z očmi to čudno žabigro vojnega zaledja in si predstavljala, da je ves ta dolg' vlak kobil c, ki bodo planile na nizke podeželske hišice, na kmetije, shrambe, kašče, dolga fronta državljanske vojne, kjer je šla borba za isto stvar kakor na kilometrskih vojaških frontah: za gmotno korist posamezn kov. za moč in oblast, ki omogoča izkoriščanje ostal h Za večji ali manj ši kos kruha, za večb ali manjšo kor st tštega. ki bo zmagal.
»Da«, je dejala Lenka, revne žene dvajsetega stoletja so prejele učno spričevalo, da vedo, kaj je borba za življenje. Ženske, ki so preživele zimske mesece leta tsoč devet sto sedemnajst, je treba samo združ ti, pa pojdejo vse za zastavo barve vzhajajočega sonca. To zastavo bodo kazale svojim otrokom da se bodo upali na svetlo s svojini’ očmi, ki so naučene na temo. kakor oči detet Retine Kaftapove. Treba bo povleč na tisoče nevednih niti iz src teh Zena. ki se vlečejo v neskončnost, dati živo pobudo tem korenin cam, da bi sc sprijele, zrasle, se razcvele in obrodile sad«.
Lenka je čutila skupnost z vsemi materam1, dekleti, otroci; samo eno si je želela: da bi tudi oni občutili neobhodno potrebo po skupnosti in vzajemnosti. Sama bi se bila rada prepričala in si je ponavljala:
»Vse te žene, ki so pregnane od z belk, ki so pustile deteta sama, da bi zanje priberač'le kruha, ki ga ni mogoče kupiti, vse žene, ki so vzred le otroke za topove, se morajo združiti za skupen odpor, kakor so zdxai stlačene v skupnem vozu bolesti.
Včasih je Lenka gledala skozi razb'to okno vlaka v naravo: zdelo se ji je. da ni že davno videla poljske meje in obronkov gozda. Mlačna predpomlad je omehčala vso zemljo in napoln la rečne struge z vodo Ob progi so se lesketale irda-ke na travnik h, ki so črpali iz rodovitne blatne poplave lepoto bodočega cvetja in dehtenje sena Croste vejnate krošnje črnih jelš so otožno n temno odsevale v vodi. v kateri so močile svoje korenike^ Samo z otočkov, na katerih so se ohranile ka-lužn ce, so gledali v sinji pom’adni obok prvi rumeni cveti. V megleni vijoličasti daljavi so spal' gozdovi.
A tu je že bila nj hova postaja. Naglo sta se preb H skozi gnečo v vlaku in stopili na peščeni peron. Ko sta stopili na domača tla. j ma je bilo skoraj kakor izseljencem, ki stopilo po prekomorski vožnji na evropsko celino Marji je utrpalo srce. Lenki je ginjenost pomrač’la obraz.
Nihče sc ni zmen i zanje. Druge krati b; bil njun prihod važen dogodek v vasi. toda zdaj je imel vsakdo sam s seboj toliko težav da mu je ostal za bližnje le majhen košček zanimanja.
Marja in Lenka sta se nekol ko sramovali de-žoie. Gotovo je dežela opazila, kako sta se izpre menili; a tuCij onidve gledata nanio popolnoma drugače kakor tedaj, ko sta tu živeli. Bi j sta pre-^ejen-’ v mesto in ves niun nekdanji, topli in neposredni odnos do dežele se je izpremcnil. Gledali sta jo s kriličn;ni očesom:
Marija je rekla.
»Koliko blata je tu! Neverjetno!«
Lenka pa se je razgledala po nizk h strehah, Pustih dvoriščih, slep.h oknih in revn h. izpraznjenih prodajalnah, kjer ni bilo nič več na prodaj, potem je šla m mo nekaterih Vi ud' ki - o stopili iz jutranje megle mokri in utrujeni. Nato je vzdihnila:
»Kako morejo ij'idic tu živeti? Poginila bi. ko bi se morala vrnit' semkaj«.
Dokler je videla sam> hiše, dim, vozove in ljudi, je bila nezadovoljna Vse to jo jc odbijalo In ko sta prišk k niknu. sc j jc zdel tudi ta reven in tuj, omet je bil star. razrit od neurij, brez nekdanjega milega močnega oprašenja. zdrsan kakor deska za testo revne gospodinje Ali n so tu več mleli? Gotovo so mlel'; ker mlin je klopotal toda skrvaj. zaprt z devetero ključev, zavit v čarovniško skrivnost.
Ko pa je stala na dvorišču in stopila k strugi, jo je prevladala narava, k; io je pozdrav'bda zeko je gledala nanjo iz vlaka. Narava je govorila
z njo popolnoma drugače kakor ljudje V sivo g!o zavita je danes budila v njej nemirno bojazen, kakor v otroku mati, ki si je za šalo zavila glavo z rjuho in kliče.
Je to ona? Ni ona?
Otrok ne ve in se trese od neodločnosti med smehom in jokom Od otroških let se je Lenka ču-t;la v narav najbolj svobodna in hkrati zvezana s tisočerimi vezmi z vsem vesoljstvom Šla je ob bregu mlinske struge in pozdravljala prvi lapuh na goličavah, med lanskim 1 stjem lanski repuh, v trnju, med gostim:, davno zakorenelimi trsi je slutila zgodnje vijolice. Vse to je b'lo del nje same, tako blizu m drago ji je bilo vse to. Rahle mačice lesk so se z bale v zračnem vrtincu, ko je hod la pod njimi in se dotaknila njihovih las. Videla je, kako se roji brenčeč h žuželk zgrinjajo okrog vrbe, ki jc vabila s prvimi prašnimi kosmatimi mačica-mi. A ko se je tekoče vode dotaknila prva zlata zarja, je čutila, da je doma, in je bila zadovoljna.
»Kaj tu zijala prodajaš«? se je oglasil za njo čemerni Antonov glas. »Če ga hočeš še enkrat videti, podvizaj se«.
Lenka je zardela, kakor da jo je zalotil pri nedovoljenem početju.
»Že grem«, je rekla in mu dala roko.
In tedaj je videla, da mu ob levi strani z moko pobeljene suknje visi prazn: rokav.
»Meljete?« se je na glas začudila nečemu drugemu, namesto temu vojnemu pohabljenju, ki jo je zabolelo.
Anton pa je videl v teh besedah prikrito pro-njo in jc hitel pojasnjevati:
»To je za obč no Imamo vse točno prešteto«.
Lenka se je zdrznila in hotela Antonu ostro odgovorit', toda njegov prazni rokav, ki se je zamajal v vetru, jo jo ustavil, da je samo stisnila ustnice
Marija je prijela za kljuko s preplašenim izrazom, kakor da ne bi b la gospa Prochazkova, ampak še vedno Marija Bilanska
Kuhinja se ji je zdela przna. Samo mačka je nemirno posedala tu in tam, ne da bi se kje ustanovila Kadar so zaškr pala vrata, je stekla k nj m in se začela takoj drgati ob rob Marijine obleke.
»Me še poznaš, stara?« je rekla Marija ginjeno.
Šele nato je zagledala mater. Sedela je na svojem navadnem mestu poleg štedilnika in si podpirala glavo z rokami.
»Bog vas potolaži mamica!« je rekla Marija in pripognda glavo, da b" ji poljubila roko.
Mlinarica jo je pogledala izpod obrvi, a ni pokazala veselja, niti ni dala znamenja, da jo pozna, samo je zamahn ia z roko v smer zaprtih vrat, za katerimi se je videlo plapolanje sveč.
»Kako je očetu? Smemo dalje? Saj bo še vse dobro, mamca! Koliko krat jc že tako bilo...« je šepetala Marija.
Toda ml narica se je držala, ko da nič ne sliši. Spet si je podprla glavo z rokami in se zagledala v ogenj. Naglo in prizadevno je začela podtikati.
Lenka je gledala na to s sočutjem in strahom in ji je bilo. kakor da jo je hotelo zadušiti V tem trenutku je slišala, kako je zaškripala postelja v sosedir' sobi in zdelo sc ji jc. da sliši klic. kakor b: nekdo iztegoval roke
Odprla ie vrata, vstopila, za seboj pa je slišala Marijin vzklik:
»Očka!«
To je bila beseda, ki je I^enka ni nikoL rab'la. vedno je pravila samo oče Marija ie napela ušesa, a ni slišala n:česar razen pridušenega Ttenja.
»Za njo pojdi! Konec jc’ Že noč in dan se ni osvetd!« jo je Anton nevljudno priganjal
Marija je :zgin la za vrati, takoj pa se je vrnila in zašepetala obrnjena proč od matere:
»Je že konec«.
Anton je naglo stopil k njej. si dal-to še enkrat ponoviti, da bi dobro slišal. Nato je rekel olajšs-mn 'n zlovoljno:
»No torej«.
»Gospa mama je naj večja reva med vsemi Tega ne bo preživela v zdravju. Mislim, da ji je to omračilo um. Odkar je to zvedela, ni pametne besede iz nje«.
Lenka se je ozrla na z d in se razgledala po dvorišču. Tu je mati preživljala leta svojega zakona, ko se je še mlada poročila. To dvorišče, vrt in polje so bil' popisani z njen mi koraki, a ko bi koraki bili listi, kako velik kup bi jih bil! Teh materinih korakov, lahkih pri žeivtovanju. težkih pred porodi, urnih v dobrih letinah, počasnih, ko je bilo nebo skopo! Tu je drobda sleherno grudo s svojimi rokami, tu je raslo sleherno drevo in uspevalo pod njenim skrbnim nadzorstvom Ta bezgov grm je bil tanka šibica, ko ga je prinesla s seboj kot nevesta. Danes ima že štor in je podoben drevesu! Takrat so pripeljali z njo tudi psa čuvaia Nera. Že davno je poginil za starostjo, a njegov mladi, črni kosmatinec v pasjic že 'zgublja zobe Na vseh rečeh, ki jih je Lenka videla tu okrog sebe, je zapazila snovno sled materine zapravljene mladostne s:le, tu in tam tudi košček njenega mesa, krvi, kože. Jn vendar .
»Revica stara!« je spet rekel pomočnik. »Tako si je želela, da'bi vse videla srečne, hrepenela je po tem, da bi mlin postal last rodu, a ko se je to naposled zgodilo, je zvedela o tem v hipu, ko to že ni bilo več res«.
Nenadoma je Lenka prisluhnila in rekla:
»Očka je kupil mlin?«
»Kupil, pomislite, še takrat, ko je bila tu zadnja birma. A b;l je takšen človek, da ni nikomur tega povedal. Zdaj v vojnem času bi bil lahko plačal tudi tisto, kar si je izposodil, a kje neki. Stara strast mu ni dala dobro delati. Bog vedi, kaj se je z njim dogajalo. Izgubljal je na igri in delal dolgove na vse strani. Ko je pa zadnj e izgubil na kartah, so se usuli upn ki in včeraj je bila tu prava zmeda Kdo ve kako, so zvedeli, da je slabo z njim, in se jih je nagnetlo polno dvor'šče Koliko je bilo tu vsakovrstnih sleparjev, krščanskih in palestin-sk'h Židov, vsakdo je imel neko zadržnico in najrajši bi bdi raznesli mlin! Še pernico bi bili izvlekli izpod gospoda očeta! So že bili videti taki! Tja poglejte, kakšen nered so nared il«.
Šele zdaj je Lenka videla, da so izvekli iz kol-nice na dvorišče pluge, brane, vclnice, nečke, golide, brente, vedrice in s:ta. Kako majhno je b’k> vse to orodje, kako nepomembno je bilo videti, ko so ga odtrgali iz njegovega okolja kjer jc bilo smotrno m koristno!
»Kdaj jc oče kupil mlin, ste rekli?« je nenadoma vprašala Lenka.
»Takrat vendar, pred vojno, ko je bila tu zadnja birma. Maiorka Dvofačka je jamčila za prvo posojilo«.
»To ji ie bržkone ostal dolžan, kaj ne?«
»No. in če Saj ne samo njej. Mnogim je dolžan. Skratka, dražba groz’«
»Dražba?« je vzkliknila Lenka. »A se to sme? Je to dovoljeno?«
»Da bi le ne bilo Kvečemu če veljajo pri tem kakšne vojne olajšave Pa se vam ni treba bati, Lenka. Anton je prebrisan :n se bo iz vsega izvlekel Ko se je včeraj vrnil s polja, je vso to sodrgo vrgel ven z edino roko in z drznim gobcem«.
Pomočnik je zelo rad pripovedoval dogodke, to jc bila davna navada z mlina m gotovo bi bil še mnogokai povedal Lenki, a tedaj je pred mlinom zaškripala kočiia m se ustavila.
Pomočnik je naglo stekel odpirat vrata uslužno. kakor jih je odp ral samo mlevcem, od katerih je pričakoval nagrade
Na dvorišče je privoz la lahka, nepokrita, a popolnoma nova kočija Dva izvrstna dirkača sta bila vprežena vanjo. Na kozlu je sedel mož z ria-vmi brki. v kratkem kožuhu z ovčjim ovratn kom, v kočiji pa je sedela, obložena z volnenimi odejami, cvetoča žena s plišasLm klobukom z žalno ten-čico. Roke in vrat so bile poki ite z 1’sičiim kožuhom. Poleg nje je sedel prav tako skrbno zavit svetlolas deček z '•-'ečani okroglimi Ličeci m z vedrimi, mirnimi očmi.
t i n d s ki TEDNIK
Končnica kmetov
Beli: KaS, b2, c3 (3 figure)
Crni: Kb6, b5 (2 figuri)
Beli na potezi dobi,
Tudi ta študija znamenitega šahovskega komponista Gngorjeva prikazuje borno za opozicijo. V sami študiji so skrite neverjetne možnosti. Čeprav ima beli kmeta več, vendar zmaga ni lahka. Beli doseže svoj cilj le po dolgem manevru, ki je potreben le zato, da doseže opozicijo kraljev. Opozicija igra tudi tu vodilno vlogo. Ce beli potegne b2 b4, črni Kb6-a6, doseže opozicijo in s tem remis. Beli mora preprečiti grožnjo.
1. -- b5-b4 2. c3-c4 b4-b3 In zopet
remis. Zato igra najprej
1. b2-b3	-----
da v primeru b5-b4 takoj c3-c4 z dobljeno igro.
potegne
—	Kb6a5
Na Ka6? dobi beli z 2. b4! Kb6 3. Kb8l Beli je v opoziciji Kc6 4. Kt’’ Kc7 5. Ka6 Kc6 6. Ka5 in črni kmet pade.
2. Ka7-bSt	------
Ne 2. b4-(7), ker bi črni s Ka6 zopet dosegel opozicijo. Tudi na 2. Ka7 ali Kb7 je samo remis zaradi b4! In po c4 je črni pat.
2.	------------------- b5-b4
Crni mora vleči kmeta, ker po 2. ------ Kb6 3. b4 izgubi črni opo-
zicijo.
3.	C3-C4	Ka5-b6
No, sedaj je črni tudi dosegel opozicijo kralja, vendar uspe belemu kralju z dolgim manevrom rešiti te vezave.
4.	Kb8-c8	Kb6-c6
5.	Kc8-d8	Kc6-d6
6.	Kd8-e8	Kd6-e6
7.	Ke8-f8	Ke6-f6
8.	Kf8-g8	Kf6-g6
9.	Kg8-h8	Kg6-f6
Diagonalna opozicija. Na Kh6 stopil črni kralj iz kvadrata ter beli kmet na c4 ušel.

Partija iz XV. šampionata ZSSR
GHUfcNFELDOVA OBRAMBA Beli: Loeweotiscli Crni: Lilienthal
t. c2-c4	Sg8-f6		četi s proti Igro.	
2. d2-d4	g7 g6		15. Tfl-dl	Ta8-b8
3. Sbl-c3	d7-d5		Oba nasprotnika hitita	z razvoj
4. c4-d5:	Si6-d5:		svojih figur	
5. e2-e4	Sd5-b6		16. Db3-a2	Sd7-b6
Na Sc3: 5. bc3:c5	bi prišlo	do	17. Tal-cl	Tf8-e8
poenostavitve, česar	se pa črni	zo-	18. Sc3-bl	Lc8-d7
gne.			19. Le3-g5	Dd8-c8
6. Sgl-f3	Lf8-g7		f6 ne gre zaradi d6	
7. h2-h3	0-0		20. d5-d6l	c7-c5
8. Lel e3	Sb8-c6		21. Lg5 e3	Ld7-e6
9. LN e2	e7-e5		22. b2-b3	Sb6-d7
10. d4-d5 *	Sc6-b8		23. Sbl-d2	DeS-cS
11. a2-a4	a7-a5		24. Sd2-c4!	—
Crnl mora preprečiti a5, ker		bi	Beli žrtvuje kmeta za	napad
imel potem preveč št snjeno poz cijo. cijo
12.	0-0	Sb8-a6
13.	Ddl-b3	Sb6-d7
Grozi zasesti s konjem važno polje
c5. Beli raje zato vzame konja a lovcem.
14.	Le2-a6	b7-a6:
Crnl odpre b linijo kjer hoče za.
Sovjetska filmska komedija
10. Kh8-h7 1. Kh7-h6
Kf6-f7
Kf7-f6
Crni je zopet dosegel opozicijo. Ali beli kralj nadaljuje s svojim -potovanjem. Rezultat s ebo takoj pokazal.
12.	Kh6-h5
13.	Kh5-h4
14.	Kh4-h3
Kf6-f5
Kf5-f4
Kf4-f5
Zopet mora črni v diagonalno opozicijo, sicer bi mu beli kmet ušel.
15.	Kh3-g3
16.	Kg3-f3 17 Kf3-e'3 18. Ke3-d3
Kf5-g5
Kg5-f5
K£5-e5
Končno se Je beli kralj le otresel vezave nasprotnega kralja in sam sto. pil v opozicijo. Zmaga sedaj prav nič
ni težka. N.pr. 18. - Ke6 19. Ke4
Kd6 20. K04 Kc6 21. C5 Kc7 22. Kc4 ali 21. Kb5 Kd5 Itd Ne bi sl mogel človek misliti, da more taka preprosta £ tudija biti po vsebini tako bogata.
fntf. ŠIKOŠEK
V Sovjetski zvezi je dobra komedija zelo priljubljena, je najbolj popularna vrsta umetnosti
Komedija ima svoj izvor že v davni preteklosti, v ljudskih igrah, ki so jih uprizarjali ob prazniku poletja. Na vzgolni značaj pri komediji pa so pozabljali in v njej poudarjali 'zunanji sijaj in nesmiselne šale Zgodovina pozna dve vrsti komedije, in sicer: komedijo značajev in komedijo situacije. Med tema dvema vrstama komedij je bila vedno borba in se nadaljuje še danes. Današnji sovjetski umetniki si prizadevajo, da bi v komediji ustvarili visoko kvalitetno in duhovito delo, ki bi odkrivalo človeški značaj in vprav človeka, njega lastnosti in misli ter čustva prikazujejo sovjetski komični filmi.
Filmska komedija se je v dorè volucionarnem ruskem filmu raz vijala pod vplivom zapadnih komičnih filmov; bila je nesmiselna in vzbujala smeh z nekaj preračunanimi situacijami. Po Oktobrski revoluciji pa si je mlada sovjetska umetnost zadala nove naloge, med katerimi je bila glavna: vzgojiti ljudske množice v duhu nove družbe. V iskanju novih tipov filmske komedije so od mnogih uspele le nekatere, in sicer tiste, ki so odkrivale posebnosti sovjetskih ljudi in sovjetskega življenja sploh.
Realistična struja je prišla do izraza zlasti v dvajsetih letih tega stoletja. V takratnih komedijah so ostro kritizirali birokratizem stare uradniške Rusije. Upornost mladega iznajditelja v borbi proti konservativnemu mišljenju ljudi je dajala n. pr. ugodno snov za duhovite epizode. Vendar pa so se le redki umetniki bavili s komedijo. Med pomembnejšimi je znani režiser Pirjev, ki se je zlasti proslavil kot mojster glasbene komediie. Te predstavljajo nedvomno procvit komedije v sovjetskem filmu. V vseh tovrstnih komedijah ne gre samo za to. da prikažejo nek smešen dogodek in da se gledalec navdušuie nad ekscentričnimi triki, temveč predvsem za to, da spoznavamo tiste značaje in zastarele pojme, ki zaslužijo, da se jim smejemo. V vsakem takem filmu je bilo čutiti vpliv naprednih idej našega stoletja. Važno je, da je vsak film gledalca ne samo zabaval, ampak ga tudi prisilil, da misli. Tudi groteska ne spada med prepovedane načine borbe. Spomnimo se samo Pastirja Kostje. filma, ki izžareva
..*Liii
m__«
fif	fm

m

Nemški filmski delavci se trudijo, da bi nemškemu filmu zopet pridobili ono mesto, ki ga je imel pred nastopom nacizma. Najbolj živ hno se udejstvujejo v sovjetskem zasedbenem delu, kjer uživajo tudi r.ajvečjo podporo sovjetske voj; ške uprave. Ze eno leto po kapitulaciji je bilo v sovjetski coni Berlina us a ovlje-io filmsko podjetje DEFA, ki Je desedaj izdelalo že več ume.n š ih filmov, od katerih enega «Morilci so med nami» smo prei nekaj meseci gledali tudi v Trstu. Sedaj pa igrajo v Sloveniji film «Zakon v senci».
Film «Zakon v senci» je posvečen spominu znanega nemškega gledališkega umetnika Joachima Got schal-ka in vsem, ki so padli kot žrtve fašizma.
Vsebina filma je življenjska zgodna mlade nadarjene igra'ke ETsabet-ke Maurerjeve, pred kstero je lepa b-dočnost. S prihodom H'tlerja na _	.	. oblast pa se zanjo vse spremeni. Ker
"	1 ri^ ® ln P°l’ Kulžin je 2i,jjnjai j0 v giedabšču odpustijo,
ski j (2), Futferer 5 (1^ ^ubarić 7'>r,,d rn/'i,!t'čne h^c*^** osl| svojp-U) in Horvat 2 jn poi u>.	Iga prvega fanta se z njim razide in
Jugoslovanski šampionat
Stanje na tabeli jugoslovanskega kolu tole: Gligorič 10 tečk in 1 šahovskega šnrnpionata je po XIV. neodigrana partija, Kabar 10, Pire t' (2), Trifunovič 9 (1), Nedeljko-vič 8, Djaja 7 in pol (1). Puc 7 in pol, Janoševič 6 in pol (1), Milič 6 in pol Božič in Uduvčič 6 (1). Simonovič 5 in pol (2). Vukovič 5
veselje in smeh in ki je prežet z optimizmom, 'glasbo in soncem. V tej komediji je režiser izkoristil najdrznejše ekcentrične prizore (prizor s pijanimi živalmi), toda tudi ti niso mogli zmanjšati glavne misli, ki jo izraža pesem v tem filmu, da nam pesem pomaga, da gradimo in živimo.
Aleksandrov pa ni bil samo pionir, temveč tudi propagator komedije v filmu. V Cirkusu je združil komedijo s pravljično izdelano melodramo; v Volgi, Volgi je izdelal komedijo z vrsto glasbeno plesnih vložkov.
’ Vse filmske komedije Grigorja Aleksandrova so doživele velik uspeh: triumf režiserja sta delila tudi igralka Ljubov Orlova in stalni komnonist komedij Izak Duna-jevski. Njegova pesem o domovini iz filma »Cirkus« je postala druga himna sovjetskega ljudstva. Prvi takti te pesmi so signal moskovske radijske postaje.
V letih 1930 do 1940 je razvil svojo delavnost tudi režiser komedij Pir)ev Ta se je specializiral v komediji. Junaki njegovih filmov so polni življenjske radosti: kmetice in kmetje, obdelovalci žitnih polj, kravarice in pastirji... take junake prikazuje sovjetska filmska umetnost prvič na svetovnem platnu. Med njegovimi komedijami so znane »Bogata neves'a«, v kateri je bogato izkoristil narodno folkloro. Pomen njegovih komedij je v tem, da je prikazal ustvarjalno delo kolhoza. Nadaljnji filmi Pirjeva so: Traktoristi ter Svinjarica in pastir. V tej komediji je ustvaril novo vrsto filma, in sicer pesniško glasbeno komedijo.
Nesporno sta Aleksandrov in Pirjev mojstra filmske komedije. Poleg njiju imata pri komediji še zasluge Judin ter Aleksander Ivanovski. ki je s Herbertom Rapo-portom ustvaril enega najpopularnejših filmov »Glasbena komedija«.
Ce dodamo k naštetim delom še vrsto filmov, kakor Soročinski semenj, delo satirika Gogolja, izde-
lan v Ukrajini, dalje ljudsko komedijo »Pepo«, ki jo je snemal režiser Amo Bek Nazarov, lahko govorimo o napredku komedije do vojne.
Zmagovita vojna pa je zopet dala pobude za obnovo komedije. Zelo toplo je bila sprejeta glasbena komedija »Zdravstvu} Moskva«, film, v katerem so Izredno lepo igrali mladi učenci obrtnih šol. '
V Azerbejdžanu je zelo popularna glasbena komedija »Ljubezen in feredža«; njen uspeh je dokazal, da se nacionalni komediji odpirajo sovjetski zemlji bogate perspektive.
Mlada leningrajska režiserja Na-dežda Kaševerova' in Mihail Sapi-ro sta priredila komično opero velikega skladatelja Čajkovskega.
Velikim uspehom sta ustvarila tudi ironično in duhovito razlago znane otroške pravljice Snegul-čica.
V zadnjem času so nastale tudi športne komedije.
Sovjetsko ljudstvo, ki se je v letih domovinske vojne ide:no dvignilo. se m zadovoljilo z novimi komedijami režiseriev, kot sta Timo-šenko in Judin. Tlmošenko je ustvaril dovolj veselo in zanimivo komedijo o sovjetskih letalcih- Naloga majorja Buločkina. ki pa gledalcev s svolo vsebino ni prenri-čala. V Judinovem filmu Dvojčki pa je umetniški nivo precej nizek.
Ti neuspehi kažejo, da niso vsi razumeli novih velikih nalog, ki se po vojni postavljajo pred sovjetsko umetnost in s temi pred kr.me-diio. Pravilen odnos do teh problemov je pripomogel Aleksandrovu, da je s fi'mom Pom'ad napravil veliko oomembno delo- V njem se postavlja na vprašanla o zvezi znanosti z življeniem in o dolžnostih sovjetskega intelektualca odgovor v originalni obliki komodi-ie. Uspeh filma na festivalu v Benetkah torej ni bil slučaien.
Ve'tk nsopR ip n->innjr«iSpm času dosegel tudi film Ivana Pirje va Pravljica o Sibirski zemlji.
24.	---- Dc6-eJ:
25.	Sf3-g5	De4-cS
"6. Sg5 e6:	Te8-e6
27.	Sc4-r5:	Dc6-b6
28.	b3 b4l	----
Bela pozicija je odlična. Beli ima
središče in dovolj prostora za mano-vr’ranje. Nev-rni kmet na d6 mnogo o-dra nadaljnji razvoj črnih figur.
28.	--- Db6-b4:
Na Td6: sledi Td6: Dd6 in b4: nakar je prosti c kmet preveč nevaren.
29.	S:i5-c6	Db4 b3
Crni je računal, da se bo na ta
nač'n rešil izgube kvartete. Bell pa je nasprotniku pripravil neprijetno oresenečerje v potezi.
30.	S"6-b8:tl	----
žrtvuje d»mo za stolpa In konja;
vend»r je bela pozicija zaradi kmeta na d6 tako močna da beli nima več nobenih izgledov, da reši partilo.
30.	--- Db3-a2:
31.	Sb8-d7:	Te6-e8
32.	Le3-g5	Te8-a8
Grozdo je Sf6. z fors'ranjem kme«
ta d6.
33.	Sd7 b6	Ta8-a7
34.	d6 U7	Ta7-d7:
Crnl že mora žrtvovati težko figura
za kmeta. S tem je partija že odio, čena, ker je materialna premoč be. 'ega prevelika.
35.	Sb6-d7:
36.	Sd7-r6-f. 37 Tdl d8+ 38. Td8-e8-f.
in črni se matni mreži -eštl.
h7-h8 Kg8 f8 KfB-e7
vda, ker se nahaja v Iz katere se ne more
ZAKON V SENCI"
se poroči z gledališkim in fLmskim umetnikem Hansom VVielandom. Vendar Pa jo njen pre šnji fant Se vedno šči i. Dejstvo, da je poročena z ai-.jcem, pa jo obvaruje pred ž dov-sktm koncentracij kim tabor šč.m. Tako odmaknjena od javnosti ln svojega poklica živi do dne, ko jo mož hoče razvedriti in jo pelie na premiero svojega filma. Vs op v kinematograf pa je vsem nearijcem prepovedan. Tu Jo opazi gest povec. Sedaj ji tudi njen dosedanji zaščitnik, ki se bolj za svojo kariero odtegne svojo pomoč. Ker rjen mož dobro ve, kaj Ju čaka, naredi z ženo samomor.
Rež ser In scenarist film Kuit Maet-zig je v zgodbi, ki je prav za prav omejena le na ž.vljenje gledal ških ingrakev, zna! prepričljivo pr kazati ves nacistični teror nad nearijci. Ma j pa je uspel v idejni plati, ker ni pokazal rešitve — dejanski odpor nacizmu. Zato film izven! skoraj pesimistično. Kljub temu pa je ta film ponovni dotraz, da so nemški fi'mski 'Vavci v sovjetski coni na pravilni poti,
j-JUattlto-.
1 KRONIKA
DOKONČUJEJO FILM »TRI SREČANJA«
Režiser svetovno poznanega sovjetskega filma v barvah »Kameniti cvet« A. Ptuško dokončuie svoj novi film »Tri srečanja«, film o sovjetskih ljudeh, ki obnavljajo mesta, tovarne in kolhoze. Glavno vlogo v tem filmu igra «lavna sovjetska igralka Tamara Makarova. SOVJETSKO MAH-žarsKI FILM MADŽARSKA
V	Budimnešti so madžarski in sovjetski filmski delavci podpisali dogovor o sneman tu -ov »tak > madžarskega filma »Madžarska« v ruski in madžarski verzih. Režirala bo film dvakratna odlikovanka a Stalinovo nagrado Si'epanova.
PRVI maržARSKI FILM NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
V	Pragi je olla premiera prvega madžarskega filma »Nekje v Evropi« v katerem je prikazana usoda otrok brez staršev, otrok, ki se po vojni potepajo po razvalinah uničenih mest.
PRASKI KINO ZA NAJ^HjAJ.SE
V	Pragi bodo odprli poseben kino za naunlajše. Pri predstavah bodo otrokom pripovedovali pravnice ob slikah na platnu. Pri programu teh rreHs'av bodo sodeWa-ii tudi otroci sami ln peli v zboru razne pesmice. Ob koncu vsake take predstave bodo prikazovali tudi lutkovne filme.
NOVI POLJSKI FILMI Studijo poljski film je izdelal nekaj dokumentarnih in znanstveno popularnih filmov. Eden od teh je: Naselje na reki Nisi. ki je posvečen življenju m gospodarski ureditvi dcmo’iliziran’h vojakov v zapadnih poljskih deželah.
Film «Dvorci in posestva» prikazuje. kako kmečke zadruge izkori-ščajo posestva in dvorce, ki so prej pripadali veleposestnikom in ple-menitašenv.
LiuDSfti TEDNIK
15
1
f
£
1200 aktivnih fizkulfurnikov
v jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja
Skoraj neverjetno bi se zdelo, da je fizkultura v coni B dobila zadnje čase tak polet in se tako razvila v globino in v širino. Neverjetno bi s« nam zdelo, če ne bi imeli točnih podatkov pred seboj, če ne bi na i lastne oči videli ne samo po obalnih mestecih ampak tudi po manjših vaseh v notranjosti nova igrišča, športne ekipe, novo zanimanje in razumevanje za fizkultu-ro tudi med kmečko mladino.
Ce že dobro vemo, kako je bilo sploh s kulturnim življenjem v Istri pod italijansko okupacijo, potem si' lahko predstavljamo, kako je uspevala fizkultura posebno med Slovenci in Hrvati. Dejstvo pa je, da sta. tudi italijansko šolstvo in kultura v 25 letih okupacije zelo trpeli, ker jim je stavil fašizem okove, medtem, ko je slovensko in hrvatsko kulturno življenje hotel sploh iztrebiti.
Zanimiva je ugotovitev stanja pred zadnjo vojno. Na vsem ozemlju, ki sedaj spada v cono B ulj Istrsko okrožje, so bila le sledeča športna društva: «Libertas» v Kopru, «Pullino» in '(Ampelea» v Izoli, «Dopolavoro sportivo» v Piranu ter skromni društvici sta životarili v Umagu in Novemgradu. Številčno so ta društva zajemala zelo malo članstva, ker so v njih gojili predvsem profesionalni sport. Res. je, da sta nekajkrat dosegla lepe uspehe zlasti «Pullino» in «Libertas», toda to so bili le posamezniki.
Kako pa je zdaj? V Istrskem okrožju je bilo leta 1948 nič manj kot 28 nogometnih društev, ki imajo vsaka svoje igrišče, 7 moštev za košarko, 2 za odbojko, 2 za veslanje, 2 za lahko otlctiko, 4 za plava-nje, ter 16 za balincanje. da ne govorimo o šahu, ki se je skoraj neorganizirano razvil, in to v mestih, kot po večjih vaseh v notranjščini. Športna društva imajo sedaj nad 1200 aktivnih članov.
Ce bi pa hoteli, podrobno pisati p tem, kar so v preteklem letu napravili in dosegli, ne bi imeli dovolj prostora. Omenimo le nekaj podatkov. V preteklem létu so imeli v Istri 2 tečaja za telovadne voditelje, 1 tečaj ga sodnike, za Prvomajsko proslavo se je pripravljala skoraj vsa mladina, ker pa nj smela v Trst, je bil nastop v Kopru. Skupno s tržaškimi tovariši so se številni fizkultumiki udeležili Vse-sokolskega izleta v Pragi, tako tudi v Bologni na izletu «Ljudskega Športa Italije», kjer so dosegli lepe uspehe in priznanje. Redno so se vršili nastopi nogometnih društev, ki tekmuiejo v prvenstvu Tržaškega ozemlja, Istre in T. kategorije. Poleg tega je bilo mnogo nastopov zlasti v lahki atletiki na festivalih v Izoli, Piranu. Umagu. Bujah, No-vemgradu in Kopru. Piranski vesla-
či so gostovali v Beogradu, košarkarji Pa v Pulju, kjer so 'kupno s tržaškim moštvom «Tomažič» odnesli zmago. Pri tem nismo šteli raznih priložnostnih akademij, skupnih izletov, krosov itd.
V preteklem letu so dobila vsa društva zadostno opremo,- nabavili so si dve novi jadrnici ter en čoln za veslanje. Lep uspeh pa je bil d'>sežen, ko so pripravili veliko športno igrišče v Kopru, kjer bo v teku tega leta dovršen pravi stadion.
Prav gotovo bo mederen stadion v Kopru U-po presenečenje ne samo za istrske fizkultuftiike, ampak za vse prebivalstvo, tudi obalno, ki v 25 letih vladanja «patriotov» ni dobilo kaj takšnega.
Letos bodo najprej imeli tečaje za telovadne vaditelje ter se bod.o •pravočasno pripravili za prvomajski nastop. V Kopru, Izoli in Piranu bo kmalu ustanovljen nau tični klub, v katerem bodo goji: pred vsem jadranje, veslanje,' plavanje, ter skoke v vodo. Za skoke v vodo imajo za trenerja znanega nrvaka Janovskega. Nautični klub jbo velikega pomena tudi za kmečko mladino, ker ji bo dal možnost, da
se bo bolj spoznala z morjem in tudi ona gojila inorske športe.
V	kratkem bo ustanovljeno planinsko društvo, za kar se najbolj zanima predvsem mladina obalnih mest in vasi, pa tudi odrasli.
Ustanovili bodo ' v okviru ZDTV številne šahovske sekcije pa vsem okrožju. Razveseljivo je’ namreč dejstvo, da je šah postal zelo priljubljen tudi med mladino.
V	tem k-tu bodo pripravili in popolnoma opremili 4 nove telovadnice, fizkultumiki Istrskega okrožja pa se bodo udeleževali številnih turnej v inozemstvu, kjer se bodo pokazali širšemu občinstvu in si nabi-ali bogatih izkušenj.
Nekaj novega pa bo v kratkem razveselilo vso mladino, pa tudi odrasle. Na pobudo ZDTV v Kopru bodo organizirali «Tehniko in šport», najprej fotosekeijo ter odsek za modelarstvo (pomorsko). To bo velikega vzgojnega pomena za .trakovno izobrazbo, za ustvarjanje novih tehničnih kadrov, za pouk in zdravo zabavo mladini.
* >> *
Rezultati prvih tekem v drsanju v Oslu so naslenji:" Farstad 500 m 43.4 sek, na 5000 m pa 8:51, Liaklev 5.000 m 8:45,4.
TRIESTE-SPORT
// f
iižaški športniki bodo dobili v nekaj dneh svoj novi športni časopis — «Trieste-sport».
Ta časopis bo obenem tudi glasilo naše množične ljudske športne organizacije ZDTV in prav zato bomo y njem našli vse tisto, ker nam more nuditi samo masovno športno glasilo.
Zanimivo je pa pri tem, da «Lavoratore» že po svojem starem načinu «pozdravlja» list, ki niti še ni izšel. S svojim piša njem kaže, da mu ni do tega, da bi imeli mi Tržačani tudi svoje športno glasilo m da bi imel dosti rajši, da bi še naprej brali reakcionarne športne časopise, ki niti z besedico ne omenjajo našega ljudskega športnega delovanja.
Naše triletno športno delo ima že dovolj globoke korenine, da jih ne bodo mogli izruvati nobeni poizkusi sejanja razdora. Zato ne bodo tudi zadnji napadi Vidalijevega glasila imeli nobenega uspeha, ker ljudstvo dobro ve, Kaj si je pridobilo s svojim množičnim ljudskim športom. Motijo se, če mislijo, da se bodo športniki samo zaradi bevskanja Vidalija odpovedali svojemu glasilu in pristali na uničevanje ZDTV, ki je že toliko storila za uspešen razvoj ljudske fizkulture na Tržaškem ozemlju in se ji odpovedali samo zaradi Vidalije-ve revizionistične politike.
RAZNE VESTI
Za «Donavski pokal« bodo tekmovali v namiznem tenisu. Tekmovanje organizira CSR, nastopile pa bodo naslednje države: FLRJ, Francija, Finska, Italija, Avstrija in Madžarska.
Angleži so objavili naslednjo lestvico najboljših igralcev namiznega tenisa: Bergman, Barna, Leach, Shar-man, Slmmona. Za ženske p a: Woodo-va, Crosbyova, Bernesova, Frarvkso-nova.
Joe Louis je dobil ponudbo 500.000 dolarjev za turnejo po ZDA s cirku. Som «Dailey Brothers». Turneja naj bi bila med 16. aprilom in 16. oktobrom. Louisov tiskovni pooblaščenec je v tej zvezi izjavil, de si je Joe obdržal nedoločen čas za pomislek. Louis bi potoval z svojim vozom in bi nastopal dvakrat dnevno v ekshibičnih tekmah.
Finski igralci hockeyà so gostovali v CSRV prvi tekmi so premagali Bratislavo z 9:6, drugi dan pa so jih teple Budejovice z 4:10. Kanadčani so prišli na gostovanje v Evropo in so bili takoj, ko so stopili na kontinent premagani od Anglee. XXIV. mednarodno tekmovanje za Spenklerjev pokal je končalo v Svici. Zmagovalec je Sokol LTC Praga, ki je premagal drugoplasirani Davos z 10:0.
Za akademsko svetovno prvenstvo so se poleg prirediteljev Cehov prijavili še ZSSR, FRLJ, Belgija, Francija, Anglija, Bolgarija, Madžarska in Poljska.
S prvim snegom na Pokljuko
Ze dolgo sem si želel na Pokljuko, v kraljestvo. Triglava, da se naužijem svežega gorskega zraka. Se bolj me je mikalo tja gori, ko sem izvedel, da so odprli pred kratkim nov dom.
Bežno sem si ogledal Bled in jezero. Odkar sem bil zadnjič, sem opazil več sprememb. Mnogo lepše je sedaj ob jezeru, ki dobiva bolj naravno, prejšnjo podobo. Izginile so nekatere stavbe in ograje, ki so si jih privoščili trebušarji in kvarili naravno lepoto Blejskega jezera.
Mikalo pa me je bolj gori, na Pokljuko. V dobri pol uri smo tam. Lepa zgradba v zatišju gore in nepreglednega smrekovega gozda se ti kar vabljivo smeje in vabi v krasne prostore.
Ze leta 1933 je tu zgradil dom Ljubljanski smučarski klub za trening svojih tekmovalcev. Leta 1943 je bil popolnoma uničen. Sedaj pa so sezidali še lepšega in večjega. Hotel ima 110 postelj, veliko restavracijo, krasno urejeno kavarno, čitalnico, centralno kurjavo po vseh sobah s toplo in mrzlo vodo, prhe, lepo teraso za poletje, telefon in poštni urad. Popolna oskrba za cel dan stane 180 dinarjev, člani sindikatov pa imajo, kot povsod 25 odstotkov popusta. Tekom zime bodo
V bližini hotela popravili in usposobili eno manjšo ter eno večjo skakalnico. Z Bleda vodi položna cesta, da s« lahko pripelješ z vsakim avtom. V letu 1949 pa bo dokončana tudi cesta iz Bohinjske Bistrice, ki je do polovice že gotova.
Ne samo tovarne, ceste, železnice, tudi domove za oddih in razvedrilo svojevm delovnemu ljudstvu ter tujim gostom .gradijo z velikim elanom povsod po novi Jugoslaviji po krajih, ki jih je narava obogatila z lepotami in so bili svoj čas le za premožnejše.
Okrepimo si mrzle ude s toplo pijačo, in ven na snegl V bližini doma je smučišče za smučarske začetnike, dobro uro daleč pa so na Lipanskem vrhu in Pebeli peči težji in obsežnejši tereni za izurjene.
Na mali planjavi zapazim skupino zagrebških deklet. Izkoristile so svoj letni dopust in pohitele na Pokljuko, na prvo smuko. Začetnice so, pa jim ne gre prav dobro. Padajo, da jih je veselje gledati, vstajajo in so dobre volje.
Drsiš po belih planjavah in uživaš gorski zrak ki mu prostrani smrekovi gozdovi dajejo svoj vonj. Ustaviš se in pogled ti sega daleč naokoli, na mogočni Triglav, ki je blizu, na Rjavino poleg njega, na
Novozgrajeni iu moderno opremljen «Dom na Pokljuki»
Karavanke, od Golice do Begun-ščice in na Kamniške planine.
Lepo je tu pozimi. Prav tako, če ne še bolj, pa poleti. Od tu imaš priliko za krasne izlete med smrekove gozdove, ki so tako gosti, temni, in obsežni, da se lahko zgubiš, če si sam. In zrak? Smrekov vonj, zdravje. To ti je zdravilo, da ga nimaš boljšega. Dam sam je na višini 1250 m nad morjem, burje ni.
Od tu je poleti najlepši izlet na Triglav. Po najbolj varni in najlaž-
ZA BISTRE G t A VE
ji poti si na vrhu Triglava v dobrih 6 urah.
Pokljuka, poleti idealen 'kraj za oddih, za izlete, pozimi pa za ljubitelje snega in smučanja.
Ce H ni mar jesti, pa si le malo časa tu gori, te kmalu prime, da bi pojedel, kar ti pride pod roko. Pa ne boj se! V restavraciji ti lepo postrežejo z obilno hrano!
Krasni kraji. Dom pa nič ne zaostaja po svoji lepi ureditvi in ugodnosti. J epo, prejetno, toplo je povsod, krasna jedilnica, vabljiva kavama. V kotu je klavir, pri njem igra ljubljansko dekle gostom, ki poslušajo in gledajo skozi široka okna na smreke polne snega.
Prekrižani loki
Od leve na desno: 1. posoda; 2. cmeravec: 3. Prešeren pravi o njem, da je devištva preveč vzel; 4. boli, če imaš revmatizem; 5. daritev; 6. nekdaj sporno ozemlje med Poljsko in CSR; 7. prekmursko kolo (p —k); 8. trajen; 9 govorimo o njem pri tekočih vodah; 10. vzorec; 11. geološka doba; 12. indijansko zaščitno znamenje; 13. tujka za prvenstvo; 14 rimski cesar; 15. majhen družinski član; 16. mesto v Istri; 17. prod, cement in voda; 18. moško ime; 19. hrupno smejanje; 20. dogajanje ga ima daljšega ali krajšega.
Od desne na levo: 1. korakanje; 2. stroj; 3. dogovor; 4. «krona stvarstva»;
med slovenskimi smučarskimi tekmovalci znano ime; 6. priprava za ribolov; 7. Robinsonov tovariš; 8. strošek brez druge ali tretje postavke; 9. nanj postaviš fotografski aparat; 10. človek brez življenja; 11. Jurčičevo delo; 12. sečem dni; 13. kamenina; 14. razstrelivo; 15. afriški veter; 16. kletarska priprava; 17. jugoslovanska pokrajina; 18. ga ima gora in... petelin;
19 umetniki imajo pred njim obzir; 20. smrt (pri živalih).
Rešitve
iz prejšnje številke
1. obara,	2. Poiiuiož, la; 3, j
Ela, rop, dan; 4. ki, itd., beda; 5. A-vala, fižol; 6. Ivo, lek; 7. oje, gos, pet; 8. da, brv, soda, 9. Uri, hrt, 10. Senožeče, bas; 11. anoda, Indra.
A. opeka, desa; B. Bolivija, en;
C.	ara, ave, uno; C. rt, ilo, brod;
D.	aorta, griža; E. rod, lov; F. top, fes, hči; G. rž, bik, sren; H. dež. pot; I. sladoled, ar; J. kanal, taksa.
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteceh! 6
Rokopisi se ne vračajo
Mujum št.
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
V udobnem naslanjaču ležiš, pozabiš na dnevne skrbi in delo, telo se ti spočije, v glavi razjasni. Vračaš se boljše volje in še z večjim veseljem do dela. Na Pokljuko pa se gotovo še povrneš.
A. BUBNIČ
Tržaško prvenstvo: Kostalunga Aurora 0:0; Arrigoni - OMMSA 4:0; Tovarna strojev - Piran 1:1; Skedenj - Umag 2:0; Magdalena - Pri-staniščniki 0:0; Medusa - Dreher 5:1; Ponziana - Rojan 4:1.
Prvenstvo tržaške cone: Sv. Mar, ko -Kolonja 3:2; Nabrežina - Col 3:1; Primorje PK - INAM 2:0 (pat forfait).
ITALIJANSKO
nogometno prvenstvo
Atalanta - Novara	3-1
Juventus - Lazio	4-1
Livorno - Modena	1-0
Milan - Bari
Fiorentina - Palermo	2-0
Padova - Genoa	0-0
Torino - Pro Patria	l-°
Roma - Bologna	1-1
Inter - Sampdoria	4-0
Triestina - Lucchese	1-0
B: Messaggero!
A: Prepričajva se.
Iskala sta znameniti članek ▼ Voce, iskala v Messaggera, končno sta ga našla v - Lavoratoru.
Srfsč&K» Mutna c
Kje pa drugje 7
Zaključek leta je doba bilanc. Dober gospodar pregleda delo enega leta ter izračuna, koliko koristnega je storil in koliko ima dobička; po uspehu usmeri delo v novem letu. Tako delajo povsod. Le v Organizaciji združenih narodov so pozabili na to lepo navado. Z vso naglico so sklenili, da se bodo spet sestali v januarju, ter pobrali svoje kovčege. To ni bil ravno posrečen korak. Narodi vsega sveta' vendar pričakujejo, da bi slišali, kaj se je zgòdilo in sklenilo tekom leta. Saj vendar za to plačujejo težke mi lijone. da mili iarde. In potem: Ce mu uolčati. ko se je pa tekom leta 1948 zgodilo toliko lepega in bi bilo poročati mnogo zanimivega? Na nrimer:
1> V palači,, kjer je OZN zborovala, je nastal požar vsled krat-kè"a ’st'kn Požrtvovalnim pariš kim gasilcem se je posrečil-omejiti ogenj in rešiti arhiv, kjer se branijo dragocene, kilometre dolge govorance vseh mogoči' delegatov
2)	OZN se je pobotala s «svetovnim državljanom» Oarry-jem. Davis-om, ! i je po vsej -nj hote) hl*i državljan organizacije. Uvidel je. da je ta oreani/aeiia h papirnata zadevo (n se bo baje zdai obrnil no kako drugo norišnico.
3)	V- dvigalih palače so za ča sa zasedanja štrzjkoli prevoz»*; in so morali delegati hoditi pec po stanniesh To je bilo zeld do bro in koristno za svetovno zdravje.
4> Skoraj istočasno so štrajkah tudi nat»kor!j v veliki re'-tovra Ciii ki je neipentom PO rfizpolzgn Morali so se zadnvolliti le z noi bolj enostavnimi iodmi kor je bilo snet koristrio za zdravje.
5) Poleg teh važnih dogodkov so bile še razne slučajnosti, k kor vojna na Kitajskem, v Pa-
lestini, v Grčiji in drugod. Tudi tu je bilo delovanje uspešno in koristno za zdravje narodov. Sistem spuščanja krvi je bil sicer nekoliko zastarel in srednjeveški, ampak obnesel se je še vedno. Organizaciji je popolnoma uspelo, da si bodo razni narodi tudi v novem letu krepko spuščali kri.
Tako je OZN temeljito skrbela za splošno zdravje, kar je na vse zadnje tudi njena sveta naloga Bog jo živi še mnogo let!
A: V Voce Ubera sem čital tako imeniten članek! Kaj takega pa že ne! Kaj vse so začeli uganjati v Jugoslaviji! Človeku se kar lasje ježijo...
B: Da, da, tudi jaz se spominjam čital sem. Toda to se motiš. Messaggero je prinesel tisto pisanje.
A: Ne, Voce!
B: Ne, Messaggero!
A: Voce!
Staro leto je končalo, novo brhko priskakljalo.
Upala sem, tak tt pravim, da osebno te pozdravim, te v naročje svoje vzamem, te poljubim in objamem in želim ti zdravo srečo in veselja polne vrečo.
Pa načrt je šel po vodi.
Huda mi zato ne bodi.
Saj jaz reva nisem kriva, če v uradih vse počiva.
Mar podam naj se na pot, če Čerin preži povsod, vpraša po izkaznici, ki je od nikoder ni??
Prošnjo končno sem vložila, da bi ta papir dobila.
Noro leto res prišlo je, pesem se pa stara poje:
V Trstu letos kaJzor lani vse rešuje se — «domani».
Tudi vreme se obnaša kakor lani, ker prinaša dneve mokre, dneve suhei so pač vedno iste muhe.
Je po starem tud Viđali.
Juca, ta pa ni od muhi Se se bomo, še smejali in držali za trebuh.
Da bo ljudstvo bolj iteselo, zdaj Videli izdaja «Delo«.
A siMZnati vsakdo more, da je to «Lavoratore» v mršavi slovenski koži, ki po stari viži kroži.
Hoče biti epohalno, a je samo razdiralno.
Vidim že: To novo «Delo» konec žalosten bo vzelo.
Tud uprava naša dična nič od lani ni različna:
Starim nova poročila bodo s točnostjo sledila in ubrala, čula boš, staro pot v ta stari koš.
Vse po starem vendar ni; novo čudo se godi.
Le poslušaj, kak je bilo kaj se v Trstu je zgodilo:
V lepi ulici Cavana policija naša znana včeraj je namah uzrla fanta dva pretkana, «vrla», ki v zaporih sta čepela, a idejo sta imela, da sta se odpravila, ne da bi pozdravila.
In začel je tek vesel, kdo bo prej na cilj dospel. Ker sta fanta zmagovala, policija je oddala strele, toda samo v zrak.
Ona vsaj poroča tak.
Komaj streli so končali, tri na zemlji so ležali.
Prav jim je! Cernu letijo?? Reda raj' naj se držijo!! Zdravo ni pustiti tlak, ko čerin ti strelja v — zrak. A resnica le ostane:
Trst začel je novo leto s čudom, ki bilo spočelo je sred ulice Cavane:
Pešci tlaku rekli so «adijo», zdaj po zraku samo še frčijo. In pregocor v svet bo šel, slavo bo tržaško pel:
Kjer ugledaš našo policijo, bogme! Čudeži se tam godijoll
Te pozdravlja
Tvoja Juc*
Marshall fe šel pe iiclte
ml ifi