^d^ra^bot.^.ij ^^ in pr»«n«oT. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _____ M« Uredniški In upravniftki proatorli MfiT South UwimUU A v«. Offlca of Publication: Mft7 South Uwnd»le A v«. TtlophoM, Kockwvll 4904 Batar«4 m mcvnd-aton mum Juuui lt. 1UI, «t Um mUKIm •t Ckkaso. IIUMte. md«r Um Act of Cohvnm of march «, 117». (HKAGO, IL L., PONDEUEK, 1». SEIT. (8 BIT. 1»), 1MH Suboerlption |6.00 Yasrlj ftTKV.—Nt! MIIK K 183 Accaptanct for moiilng at speci«! roto of postag« prorldod for la ooction 1101, Act of Oct 8, 1S1T. anthortiad on Juno U, 1911. republika odločno rani svojo neodvisnost Domače vesti Vodja nacijske stranke obtožen veleizdaje, i ker je v svojem govOru urgiral združitev su-f detskih distriktov z Nemčijo. Avtoritete raztegnile obsedno stanje na nadaljnje dis-trikte, da zatrejo izgrede. Praga očita angleški diplomaciji kapitulacijo pred nacij-I sko Nemčijo. Moskva poziva Čehe, naj se ne podajo Hitler ju Aretacije Čehov na Dunaju in v Berlinu IEKLIN, 18. sept.—Konrad »km. vodja sudetskih Nem-,, je včeraj naznanil formira-privatne armade, ki se bo bo. u -osvoboditev nemške ijiine v Češkoslovaški." frapi. 17. sept. — Ceškoslo- bo odločno branila svojo jvisnost, pravijo v Pragi, od predsednika republike ii do najnižjega uradnika, rjeni, da je šel angleški btrski predsednik Cham-v Nemčijo, da proda Jova&ko Hitlerju, ne da prej posvetoval s Cehi, če »voljni s tako kupčijo. Telegraf, vpliven praški je objavil uvodnik na prvi v katerem naglaša, da je vaška odločno proti •su plebiscita. V listu Li-|Noviny pa dr. Hubert Rip-iie, da se Češkoslovaška ne nila niti za milimeter, vlada, ki bi pristaja na :it, bi bila takoj strmo-rljena, ker bi izzvala silno :ijo pri ljudstvu. Cehi ra-mrejo na bojišču, kakor da irintali na razkosanje svoje tve. "Plebiscita in medna-jolicij«. W~W nadzirala Anglija pošilja oojake v Palestino Arabci pozdravljajo nove "zaščitnike" London, 17. sept. — Vojaško gibanje na široki podlagi je v teku v Palestini, kjer so krvave bitke med Židi in Arabci na dnevnem redu. Nove vojaške čete so bile poslane v Palestino. Zadevna vest je bila objavljena zaeno s poročilom, da Egipt utrjuje svoje obrambne pozicije v severni Afriki s kooperacijo Velike Britanije. Poročilo ne omenja števila vojakov, ki so bili poslani v Palestino, toda iz zanesljivih virov je prišla vest, da je bilo poslanih najmanj 10,000 vojakov. Nekateri voditelji Arabcev so javno povedali, da vidijo v Hitlerju in Mussoliniju zaščitnika arabskih interesov v Palestini v njihovem boju proti Židom. ški. _ Vmt iz Kaira pravi, da »o punci j*, ki (h »a—i1 ■■■ r-'. 7 l v ,. • . it, ne bo, ker bi bilo a kaoitulaciia " ie od*o- kov Mh M meJ0 Lib,J^' VTV Cehov * janske kolonij* v severni Afri- _ ki. Regiment angleškega vo- hn, 17. sept. — Češka vla- jaštva v Kairu je bil instruiran, j« odredila aretacijo Konra- naj bo pripravljen za odhod na Henleina, voditelja nacijske mejo. Hasan Sabry, egiptski »nke. na obtožbo veleizdaje, vojni minister, konferira z an- r je V svojem govoru po radiu gleškimi uradniki, »vil da hočejo sudetski Nem- , , , Mussolini sta posta- ^.tev z Nemčijo. Henlein ,ja Arabcev ^ Hit- v lerjevem govoru na kongresu ».njegova žena in dve hčeri -tranke v Nurember- tudi izginile. Na radioposta- naC,J8k® ? deia. "da so - Priiv«. Aka naj se tudi odpove sedanjim svesam in MnevtrallairaM zunanjo politiko. PRAGA.—-Cehi so silno razo. čarsni. ker so Jih Francozi in Angleži pustili na redilu. Pre mier H od ta pravi, da plebiscit ne bi poravnal konflikta. SELB, NEMČIJA,—Henlelno ve dete navalile na češki carlnuki urad ob meji. BERLIN.—Nacijrtl krogi po nakopala vojno. Protinocijske demonstracije v Zagrebu Naval na nemški turistični urad "da je Praga obnovila nevarne ukrepe kljub Hitlerjevemu «va-riluj Odločila se Je, da raje pogine v krvi, kakor da ustavi strahovlado, ki Jo njena policija Izvaja nad sudetskiml Nemci. V sudetske distrikte pošilja oboroženo drhal, kjer pobija Nemce. Kar se sedaj odigrava v središču Evrope, se lahko primerja le boljšuvlškl brutalnosti v Španiji." Pogajanja rezulti-rala v sklenitvi kompromisa Prepoved prodajanja tekstilnega blaga i Bukarešta, Rumunija, 17. sept. — Rumunska tekstilna industrija je bila instruirana, da ne sme izvažati blaga v tuje-zemstvo brez dovoljenja vojaških avtoritet. Odredba Je v so- tiaJ rSLSTrUI ■•<*• - tl,oc I Množica pripriUla tarirtično kontrolo. | kord()n |n n>v>H|o na nem|k| Kii^.Mh. N. J., 17. «pt. - ... .. . . ituriatKni urad v «l«vn»m dolu Proti n«clj»l<» množic« v«< ti-Socializacija ruaartme me,u MnoilCH J« krlč»l» «ot o»eb Je preproill« Nomtko-induitrije v Mehiki "Prot » Hitlerjem In f»Ht- ameritkl «veil »hod v Ell»»- « i „ ri.v ,7 «.„. _Me- mom!" bothu. Ce. tl«o4 protlnacljev hi^ vMe Je ak" o| I>em„n.trantJ. raab.ll ll-|j. okupiralo dvorano a« .ro chamberlaino-va kupčija vznemirja francijo V Parizu molčijo o for• miranju četverozveze FLANDIN ZA NEVTRALNOST FRANCIJE Pata, 18. sept. — Ministrski predsednik Edouard Daladier ---------- ----------- . jo danes odpotoval v lxmdon, sdravlJaJo novo Hitlerjevo diplo. kjer jt konferlral s premlerjem matično zmago. Chaml>erlaiiH>m( ki se je vrnil , TRHT.—Diktator Mussolini |». Momov is Nemčije |k> sestsnku Javil, da se bo Italija držala <»si 1 diktatorjem Hitlerjem v Rlm-Herlin In podpirala Hitler- »erehteagadenu. V Paritu molčijo o formiranju četverozveze, ki naj bi garantirala mir v Evropi, toda uradni krogi vidijo možnost'ustanovitve take zveae. Gotovo je, da bodo na Francijo silovito pritiskali, naj ostane nevtralna v Hitlerjevi kampanj! proti Češkoslovaški. Uradni krogi skušajo biti op-tlmiatičnl vzlic negotovosti, *LANAm>Lili Ikllero J« povzročila nenadna Odprava ekonomskih vrnjtev Chl^berlalna v Un. ItflUMBeiJ don. In |)omanjkanju Informa- fceneva, 17. sept. — Mašlne- «U njegovega razgovora z rlja Lige narodov, ki določa »emškjm dlkUtorJem. Tu slu- kazensko akcijo proti napadal- t Jo* dM Je H,t,®r lgr*] ff,tvno nlm državam, se Je podrla. Re- vlogo na sestanku s angleškim preientantje Velike Britanije premlSrJnm. On Je predlagal so odstranili ogelnl kamen sank- »V0J° «ud«tskega proble- cljske strukture, ko so se posta- m*» rte Chamberlain. vili na stran takozvanih "ne- Henlein ne bi bil v svojem go-vtralnih" držav, da članice Li- voru zahteval anekslje sudet-ge narodov nimajo nobenih ob- sklh distriktov po Nemčiji, če veznosti glede Izvajanja milita- ne bi Imel opore pri Hitlerju, ristlčnlh in ekonomskih sankcij Bojazen Je, da bo anekslja i/ proti agresivnim državam. vodena predno se bo Chamber-Kovensnt IJge narodov, da latn Vrnil v Nemčijo, da nada-so v Ligi narodov včlanjene dr- ljuje razgovore z diktatorjem, lave obvezane pomagati državi, Poročila o gibanju nemških čet d postane žrtev agresije, Je do- ob češki meji so prihajala v Pa-bil smrtni udarec. Vsa struk- rlz. ko se Je Chamberlain mudil tura se je zrušila. v Berchtesgadenu. Maksim Litvinov, sovjetski fiuftitUft( da ifU chamber-zunanji komisar In načelnik ru- Jajn jn HU|er govor||l tud| Q ske delegacije v Ženevi, nI hotel K Jh prob)§m|h| nc Mmo 0 odgovoriti na vprašanja repor- konfI,ktu mfd ,n -udfUUI. terjev, ali bo Rusi a podpirala mj Nt,md Je d()bj||4 n#Ufodtn Češkoslovaško proti Nemčiji v ^ v pirUu. Francija bi slučaju, da Jo Francija In An-|jjt| ,nform,rami( ,,u gllja pustita na cedilu. Hit»er In Chamberlain rasprav- rektno Je le namignil, da «1^:1,Jt,a 0 evropskih problemih. Ja v sporu s Češkoslovaško. Ženeva odklonila pomoi žrtvam agresije DU "O? Vllll^irrudarske in- p.Vo^IHurIstlčnm urada.\ind prlčetkom shoda, okrog b istrii^To ^^ustrijo M pred^ pa so paradir.ll po uli- dva tis. drugih pa je demon- dustrije.-To inoust rijo, ki pr li ni I striralo pred dvorano. Nos stavlja | ^ i>ollcijska sila razkro- so napise: "Proč s Hitlerjem!" Detroit, Mich., 17. wpt. — povečini kontrolira am r.™., pila množice. "Proč s fašizmom!" kapital. y r«X.nja na"d Ho"- ^^Jlivc.v" "H-k„m Mnenje ie da ie "'Je zdruienih avtnih delavcev, Ch.ml«rlain v Bercht^ U odnehal v .vojl opozicij pro- »' -en«;, da proda Ce^ « ,^'teliem pdjK.. » m u.- ,fcv.»k„ v zadnjem mo. trljako orgamiacijo, da »e ti ne k« bi jfifeSu •m?;iorl*v'i.:isrtkin«,c » puik«. je Chamber- ™ V^^u V doJien .,.r..: in zdai ie „ to jala devet dni. Je bil do selen ^r dobi me. kar ^hUvt UompromU. Ta ^ da mo. s tolmačijo v I»r««ri rhum ra bitl vprašanje izključitve inovo akcijo Atirih članov eksekutive avtne unije predloženo v rešitev Ph -■^"^ifadfn, Nemčija, 17. Hpu Murrayju in Sldneyju Hill-« r Hitler je opo- manu. podpredsednikoma CIO. MKležluga ministrskega ki bosta podala rszsodlsi do 1. ^'nlka Chamberlaina, da oktobra. Z?"'* TV° I? Mnenje prevladuje, da ix>sta okv.ru reštalovslks Mu in Hillina„ odredila, da ^ ^n kn Z' V n*P?j morajo izključeni člani ekseku- dobiti nazajstare pozicij. Ti so podpredsedniki Richsrd . —, T. Frankensteen, Kd IM* ^ J, r,k. Tu krožijo govorice, ds je Martin, ki Je nedsvno izjavil, da bi sprejetje mirovnega na — * . " ,, a. i, ijaia o evropHsin propivnun. nji državi ne bosta N,m|k| diktator je nedvomno nevtralni, če se l>osta Ceškoslo-1 Mmufrii| f!hMmb.P,alni>v obilk vaška in Hovjetska unija zapletli v vojno z Nemčijo. smatral Chamberlalnov obisk kot znak omahovanja In vsled tega zavzel še bolj arogantno stališče. Članek, ki ga Je objavil bivši francoski premier Plerre Klan- Je r ^'»misije, toda Hit- »Hitel poslušati. Brhk« d<*l»»gacija, ki premier ja, je po na/nanila. da- se bo-| «'» < hamberlain po-priMaJa »redo. ,;*lija sta bili tudi U> konferenco, na črta. katerega Je predlagsl John L. Lewis. načelnik CIO. vzpo- msnjšine Antinacijška liga predlaga izmenjavo New Vork, 17. sept. — Vodi-1 din v psrlškem listu, Je naredil teljl AntlnacIJske lige so pred- velik vtis v političnih krogih, lsgslf izmenjavo Nemcev kot Klatidin se Je Izrekel za nevtral-rešltev krize med Češko In nost Francije v notranjem kon Nemčijo. V Identičnih kablo-1 fllktu v Češkoslovaški in zahte gramih, ki so Jih isislall pred- val od vlade sklicanje za seda-sednlku Češke BeneŠu, franco-1 nja parlamenta, skemu premlerju Daladierju In angleškemu premlerju Cham-I .. - > . • ■ lierlalnu. augestlrajo, naj vsi I flQV letUlSRl nODOd oni, ki hočejo Hitlerja kot diktatorja. urodo v Nemčijo, oni Qnrrvlnnn Nemci, ki ga odklanjajo, ps naj | Hd DOrCeiOnO s# naselijo v Izprsznjenlh krs Jih. Amerika naj §e ne vtika v evropeho krizo Veliko itevilo civilistov ubitih in ranjenih ________________Harreloaa, 17. sept. — Cez IM) Poland Hprlngs, Me„ 17. sept, I civilnih prebivalcev je bilo ubl-— Henstor Wllllsm K. Borsh.Ulh in okrog dytto ranjenih, ko ^lan senatnegs odseka zs zuna- j# petnajst fašističnih letal vče-nje zadeve, Je v razgovoru z re- raj napadlo Barcelono z bom-porterji dejal, da Amerika nI- baml. ms nosnega vzroka za vmeSa- j)VM (,,,M|4.Aka puriiika sta bivanje v evropske homatlje. He-1 po^,Hlovsns v nspsdu. Bom-nator Je rekel, "da Je le nekaj iltt M t na parnlka llall- militariatov za intervencijo v wjJ| jn fi4»|#šee. Ameriški tovor-Kvropi, ogromna večina amerl- nj parnih vVlsconsin. ki se ,Je Voditelji avta. ..»Je ^^ZV^ SŽ!" ^ sUvilo dikUturo manjšine v| Mvrraf> Homer MaKla la Hldaejr Hillmaa D avtni uniji, izgubil kontrolo nad proUW# ■ ^ Mmfmi Cafltf •vi.t aaljf. člani eksekutive. ,,f tkega ljudstva ps Je proti.' Izgredi v Spantkem Maroku; 35 ubitih Tsngier, 17. sept. — Poročilo iz šimnskegs Maroka pravi, da je bilo 36 ljudi ubitih v Izgredih v Tetuanu In okrog 400 aretiranih. 'Izgredi so sledili, ko je l**e| jjolicIJs navalila na grupo do-mali nov, ki ao demonstrirali v prilog lojalistični ftpaniji. nahajal v priatanišču, ni bil tarča napada. Itnml*«' ho zahtevale največ žrtev na irlavnem trgu v Barce-Ioni, kamor s<» prišle ienake, da dobijo živila. Med ubitimi Je čez dvajset ženak. Na šparntkih frontah ni bilo včeraj po**l*nih aktivnoati. O Ml, fašMti in lojaJistl, ao za-pfMleni z utrjevanjem svojih postojank. _ PKttSVBT* PROSVETA v t the enlichtenmbnt GLASIM) IX LASTNINA SLOVBNSBB NABODNB PODPORNE JBDNOTB Orgaa aT aad paMlatarf br HUaaaa Nattaatf BmTH Sartatr Naročnina ia MruUn. drUv« »■ M M M Uta. laso ia pot la*a «1 JS M Satrt lata; a« CU*W> hi Oarrti |7.M h aaU> lato. MU m sol m«; m ImmH" 9f M. Subarnpium rim: far Um- Unlta* HUUa <»M»pt CkU*#o> and Caaada H M par *aar. < h,.-a«a and Ctoaro |7.M »ar faar, fur*len umbUm* #>.<* par |«r. Cm («l«w« po Augovoru iUkoplal dopUo* Ia a« amdar »nI* %Imm arcuatpanM bjr aalf llinaii and ataaapa* aavaJopa. Kaalav aa »aa. Ur Ia« ilS i llatea |*gOMVKTA »•»7-5» Ia. LaaaSala, i«, Cfeteasa. mbmbbb OP THP. I hjbbatbd pbi ^^ 138 Datum v oklapaju aa primar (July 11, lir na aa aaalova poaiani, oa vaia >a a lata UM). da t umor ■ potakla na- aaJnina. PaaovlU j* prava*a«ao, da aa vam liat aa uatavl. Razvoj nasproti dogmam Kdor veruje v razvoj, ne more verovati v dogme. Dogma je vsaka teorija ali doktrina, katera vztraja preko ("asa, v katerem je na-atala in preko mej, v katere apada po avojem biatvu. Opraviti imamo z verskimi, političnimi in ekonomskimi dogmami. Lahko ae reče, da dogma je nekaj, kar hoče biti večno ne-izpremenljivo in večno veljavno, toda beseda "večno" je v tem pomenu kontradikcija ali protislovje, kajti le izpreminjanje je večno, dočim stalnega ali trajnega ni na svetu in v ve-aoljstvu nič razen — razvoja. Razvoj (evolucija) je podlaga pozitivna znanosti. Sele potem, ko je človeftki um odkril to osnovno točko realnosti, razvoj, je bila pozitivna znanost postavljena na trdna tla in od takrat gleda na vse s stališča te točke. Znan-atveno presojanje vsega He mora torej vriiti v luči razvoja, drugače ni znanstveno. Čim znanstvenik ali kdorkoli opuati to atališče in skuta neko doktrino ali teorijo pokazati kot "večno veljavno resnico," Je postal dogmatik. V življenju, ki ga poznamo na zemlji, ni nič stalnega (razen oblikovanja po razvoju), zato ne more biti stalnih resnic; to se pravi, da ao vae ftivljenjske resnice relativne oziroma ao resnice le toliko časa, dokler se odnašajo na čas, kraj in aktualne razmere, iz katerih odsevajo. Cim se izpremeni čas, prostor in razmere, se morajo izpremeniti tudi resnice. Iz tega kratkega — in zelo površnega — uvoda nam more biti umevno, da znanoat izključuje dogme. Znanost pozna le razvoj vsega in vsako znanstveno presojanje te ali ona atvari se mora vršiti a tega gledišča. Zofiati, ki ao mojstri v zavijanju, bodo seveda rekli — kakor so še rekli milijonkrat — da je to znanstveno stališče tudi dogma, ampak to nas najmanj ne moti. Saj ae tudi sovražniki demokracije norčujejo iz tebe, ko jim odrečeš "osebno svobodo," da bi te udarili |)o nosu. Vsaka stvar ima svoje meje. Politične, ekonomske in socialne teorije so podvržene razvoju. Znanost sama je podvržena razvoju -t— če ne bi bila, ne bi bila znanoat, temveč sveženj dogem. Znanost sama neprenehoma demonstrira, da je proces razvoja — razvija se, izpopolnjuje in izboljšuje. Znanoat zavrže — mora zavreči — vsako znanstveno teorijo, ki se ne ujema z dejstvi, z resničnostjo in jo nadomesti z novo teorijo, katera kaše boljše znake realnosti. Znanost ima tudi nalogo, da počisti svojo hišo in zavrže stare resnice, ki so nekoč bile resnice, danes pa niso več, ker so se izpremenile razmere, v kakršnih so nastale. V človeških organizacijah kar mrgoli starih doktrin, na primer ekonomskih principov, ki so bili nekoč veljavni in dobri, toda so se že davno preživeli. Nove ekonomske razmere so jih prerasle in jim odvzele vso vrednost. Na primer pred dva tisoč leti je veljalo načelo, da civilizacija ne more obstati brez človeške suž-nosti. To načelo Je poudaril grški filozof Plato. V njegovem času je bilo to nepobitna rea-nica. Urška civilizacij«, takrat najvišja na svetu, je slonela na suženjskem delu, ker druge delovne sile ni |H)Bniila. Danes pa to ni več resnica, kajti znanost Je razvila .strojno produkcijo, ki lahko na vsej črti nadomesti človeško in živinsko delovno silo. Znanost ima svoja meje, ker Je predmet razvoja. V prošlost lahko |N>sega in črpa, kar more porabiti za naš čas — ne more pa poseči v l)odočno«t. Naloga znanosti torej je, da gradi le za svoj čas. l*hko špekulira glede bodočnosti, ampak vsako resno prerokovanje mora ignorirati, če noče prenehati biti ananost. Znanstveniki, ki so pred sto leti postavljali politično-ekonomske in socialne principe, bo jih postavljali za svoj čas ln na podlagi svojih razmer, v kakršnih so živeli. Kaj prid«' aa njimi čez sto ali osemdeset let, niso mogli vedeti, niti niso mogli računati z današnjo dobo, če • jih hočemo imeti za znanstvenike. It tega raz-loga njihove teorije v celoti več ne ustrezajo današnjim razmeram. Kolikor so njihove teorije in principi še dobri, so zaradi tega. ker se toliko fundamentalne ruzmere še niso spremenile. * Naloga današnje ekonomske ll» socialne vede torej je. ds izvrši korenit Inventar čoa vse pridobitve na svojem polju in zavrt* vser kar več ne ustreza današnjemu življenju T« ho le priznanje razvoja —- priznanje, da prava ananost nI dogmatlčna. • Glasovi iz naselbin Delavski dan in organizacija Eiy, Minn. — Iz našega me sta Ely je malo dopisov. Na de letaki praznik 6. sept. je bilo naše meato vse v zastavah, da je izgledalo ko pomladno jutro Bredi zelenih gozdov in bleščečih ae jezer daleč naokoli. Lep in soln čen dan je bil, posvečen deiav cem širne Amerike, Nekam milo ee mi je storilo, ko sem ae epom nil na dobo pred leti, kako Wmo delavci praznovali ta čaatiti dan, dan vseh delavcev; aolze ao mi stopile v oči, ko sem tako premišljeval pretekli in sedanji čas. Kako daleč smo mi delavci Že prikorakali 'v pomanjkanju in trpljenju, da sedaj lahko častno in z veseljem obhajamo naš dan, ki je samo enkrat v letu. Sedaj imamo svobodo in pravico do organiziranja. Vaak zaveden delavec, ki si aluži kruh v potu avojega obraza, ima priliko, da se organizira. Vaak, ki še ni pristopil v našo močno organizacijo CIO, v vrsto svojih bratov aotrpinov, haj se odloči in nam pridruži ter pomaga zadušiti reakcijo in terorizem poboj nikov, najetih od korporacij. Ni se vam treba bati, da izgubite delo vsled tega, Če priatopite v naše vrate, vrste organiziranega delav-atva. S tem si boste še celo za-jamčili delo in starostno pokojnino, ki jo nekatere korporacije plačujejo, kot na primer American Steel Corporation. Ne dajte se strašiti s tem ali onim strahom, ki je le navadni bavbav. Delavci, ne pustite ae voditi za nos s kompanijsko masko! Proč z njo! Odprite oči in ušesa, vzemite dober delavaki liat v roke, kakor sta Prosveta in Prole-tarec, dalje Midweat Labor, Steel Labor, Minneaota Leader «d. Čltajte delavske liste, da vidite in apoznate, kako kompa-nijski vigilanti in pobojniki pobijajo in pretepajo naše sobrate delavce po raznih krajih dežele, skebi in garjevci pa jim pomagajo. Kdo je revni družini vzel roke, kl so dajale kruh in obleko ženi in otrokom? Vigilanti in skebi ali garjevci. Kdo je to, ki ima tako ostudno ime? Tako vprašaj samega sebe. Tu živim kot pošten in zaveden delavec med delavci, ki ai služimo kruh v potu svojega obraza. Ali delam proti sodelavcem, ali delam v avojo lastno škodo in v škodo drugim? 8e 11 strinjam z delavsko organizacijo? Delavci širne Amerike, na noge! Sedaj je čaa. Branimo pravice delavskih mas, borimo se za naše interese, kajti to je edina pot, ki nas vodi v pravično in pošteno življenje. Naš unijski lokal št. 1664 CIO je sklenil, da proslavi delavski dan 5. sept. z velikim slavjem, kar se je tudi zgodilo. Pridružile so se tudi druge unije: Indus-trial Union 860, Aasociate Mas-ter Rarbera Union 704 in State, County and Municipal Kmploy-ees Union 66-3. Na programu Je bil javni shod in zvečer velika plesna zabava za atare in mlade. Shod in plesna zabava sta se ob-državala v Communlty Centru. Na shodu je bila velika udeležba, dvorana je bila napolnjena do zadnjega prostora. Obžalovanja je vredno, da ni bilo opaziti elyških trgovcev, le dva ata bila navzoča. Trgovci in obrtniki se bi pač morali malo bolj zanimati in akupno delati z delavci, aaj jih vendar delavci podpirajo. Povabljenih je bilo tudi več govornikov. John F. Bernard od Farmer Labor Party, eden glavnih aedanjih delavskih bdriteljev. Harold Attwood od FLP, Rail-road and Warehouse Commis-sioner in prijatelj delaveev. H. M. Greenberg, okrajni pravnik, 6ian FLP in boritelj za delavske pravice. John Riffe is Chicaga je poročal, da unije, spadajoče k CIO, garantirajo vsemu delavskemu ljudstvu in vsakemu delavcu posebej boljšo bodočnost in življenje. Popoldne so bile na sporedu razne igre in tekme za atare in mlade in oddale so se nagrade. Elyški baseballski team ae je kosal a chiaholmskim, v prvem so sami turojeni Slovenci, fajn fantje, ki ao letoa zmagali V vsaki tekmi, kjerkoli so igrali, tako tudi doma na Elyu ter odnesli zma-go z 10 proti 6 pointčm. Tudi team našega lokala 1664*CIO je atopil v akcijo in se sprijel z eve-lethsko skupino. Zvečer pa se je vršila velika plesna zabava ob veliki udeležbi občinstva. Srce mi je igralo veselja, ko aem opazoval v dvorani plešoče pare, par za parom. Ne samo meni, ampak tudi mojim sodelavcem in ustanoviteljem lokala 1664 je igralo srce od veselja, ker se nismo trudili zaman, dajali dobre besede, obenem pa sprejemali slabe in grde, tako da me je v arce žgalo dan za dnem. Ampak a trudom smo sedaj prekoračili število 682 članov! — Pozdrav čitateljem Prosvete, članstvu SNPJ in CIO! George Kochevar, član društva 268 SNPJ in lokala 1664 CIO. Veselje med domačimi Sharon, Pa. — Vsled kratkega oddiha sem zadnje čase prenehal s poročili. Nabrai niaem torej nobenih novic, stare sem pa kar pustil na polici — za deževne dni. Spremenilo pa se je kar čez noč. Na 11. sept. sem se že opoldne, takoj po kosilu,' napotil v Slovenski dom na aejo društva 262 8NPJ. Na misel mi je prišel Valentinčičev dopis o slabih razmerah in slabem za-alužku, on pa je društveni blagajnik, blagajniki pa morajo imeti groše. Ce je suh, morda ga še na sejo ne bo, sem podvomil. Čim pa sem se bližal SDD, «e jo je blagajnik mahal na sejo. Bar-tenderju sem ga brž predstavil, češ, pripeljal sem blagajnika, ki je tudi res na dan privlekel nekoliko drobiža za par čaš piva, debelino denarja pa je odnesel na društveno sejo. Naše društveni seje so mirne in brez viharjev, po sejah pa se navadno podamo v spodnje prostore SDD, da se "poslovimo" od prijaznega bartenderja. Med sejo se je v spodnjih prostorih nabralo dokaj neznanih ljudi, med njimi pa je bil tudi naš Jože Cvelbar s sinom Albinom, ki Je kmalu stopil k meni in mi spodil pozdrave od rojakov it De-troifa. kjer se je mudil na velikem slavju dneva SNPJ, imena dotičnih pa je pozabil, bili pa ao Ig 81 raba na. Hvala te pozdrave. Saj niefm pričakoval tak pozdravov, kajti kdo ai bi miajil, da m bodo v daljnem mestu na teka veliki proslavi spoinmii na ttl- rega človeka. Zato me je to apo-ročflo zelo ru«veselilo. * Pristopil je br. Jože evelbar in mi predstavil člana in zvesta naročnika Prosvete brata G. In Jot. Kučiča iz Church Hilla. Žena e-nega teh dveh bratov je nekoč piaala, da me bi rada poznala, če sem res tako zauber fant. Zakaj pa nista pripeljala žen s seboj? Cvelbar, navihan kakor Je, je dejal, da zato, ker je ena tako debela, da ne more v avto, pa so jo morali pustiti doma. V resnici sta obe bili na domu Jožeta Cvelbarja in kmalu, sta se obe tudi pojavili v Slov. domu in sta ml bili predstavljeni. Obe sta prijazni, nobena pa nI tfllto ttfe-bela, da ne bi mogla v avte, daai je ena precej "pri sebi," Povabili sta me k mizi, možje pa ao donašali pivo in prijazno smo pe razgovarjali. Pa je spet prišel Jože in jih odpeljal. Vesel tem bil njihovega svidenja in spoznanja. V Domu sem ostal osamljen med domačini, a ne dolgo, kajti prijadrali ao v Dom Cirardčani, med katerimi je bil znani Piškur, dober balincar. Kamor pride, Je namah veselo. Sel je balincat. Ze aem se odpravil proti domu, da grem naslednji dan na potovanje v interesu Prosvete, pa me nekdo pokliče.. Bil je to Lam-čič iz Aliquippe. Ženo je pustil v Cimermanovem parku v družbi domačinov in Franka Grozni-ka. Pokličem šoferja in spremljevalca in hajd v park med prijazne žene, s telesno stražo, da me katera ne nažene. Bile pa so vse zelo uljudne in prijazne. O-gledal sem si park oziroma vrt, ki je res lepo urejen, ima obilo cvetlic in okusnega sadja. Žene so mi začele pripenjati lepe rože, nato pa so me še slikale in še res kar k meni pritiskale. To je bilo veselja in smeha. Radoveden sem, kakšna bo tista slika. Režal sem se, da kaj, zato bo slika skažena, ker nimam zob, zato tudi menda zgledam, kakor bi se jokal. Ko sem se dodobra razvedril in nazafeaval ter tudi najedel o-kusnega sadja, sem ukazal mojemu šoferju, naj me pelje domov, kar je tudi storil. Tak je bil moj enajsti september med rojaki v domači naselbini. Antoa Zidanftek, zastopnik Prosvete. Vojni oblaki in delavska nesloga Milwaukee, Wia. — Čitateljem Prosvete je znano, da ae nahajamo v zelo kritičnih časih, da se nad nami zbirajo vojni oblaki, ki postajajo z vsakim dnem temnejši. Tovarne za municijo in morilno orožje obratujejo dan in noč. Letala ao pripravljena, manevri bombnikov ao na dnevnem redu v vež bi za metanje bomb na nedolžne ljudi, za uničenje mest in vasi. Kljub preteči vojni, ki jo povzroča vladajoči razred, se delavstvo preklja med seboj, namesto da se bi združilo in zdruieno stalo pripravljeno za obrambo avojih življenakih pravic. Socialisti in komunisti se oboji borijo za isti cilj, zadnji pa hočejo priti tja po "krajši poti." Odstraniti bi morali vse ovire in se združiti ter skupno na-atopiti politično, da porasijo nasprotnike. Združeno bi morali nastopiti delavci tudi na unijskem polju Ur odpraviti nesoglasja in zvttfcm senatorja aa Mi mokratske stranke v Califomiji. Senator W«Ham tfcAdao je bil poražen prh primarnih volitvah. ■■■■■■■■■■dM ii i - i n \ 1 i' c«jc% v« JC ;im dijhom M podko-zbi, ni spo- razkol. Delavstvo bi moralo izvoliti v jeVne urade svoje sa-etopnike, ki bi stfli na strani delavcev v stavkah jp povsod. Delavski Zastopniki bi tddi apre-eli socialne zakone in odpfrevili i socialne krivice. Ka; je krivo delavskega nesoglasja, je pač težko povedati. Zdi se mi pa, 4a to, ker HbUHt>iti vaak krmar organizacije^ 4e je dovolj prežet s delavskim d ali ne. Oaeba, ki ni dov ' vana V delavaki izobrazb sobna za voditelja (jelavsk* organizacije, kajti pod njegovim vodatvom ne bi napredovala. Ee-to pa je potpebno, da se delavci sdružijo politično in v unijah, kar bo v korist vsemu delavptvu. Joseph IMM , Poročilo z zapada Created Butte, Colo. — Minilo je že par mesecev, odkar sem se zadnjič oglasil iz te naeelbine v Prosveti. Tukaj je dokaj mrzlo vreme vse leto, pa tudi deževno, tako da ljudje ne morejo krme apraviti pod atreho in zgleda, da bo segnila. Delavske razmere so jako slabe. Od marca do avgusta so rudarji naredili 48 iihtov, tedaj pa je nekaj boljše, ker «e je pri delo bolj obratovati. Ea mnoge je bilo dokaj slabo aedem mesecev, kajti tukaj ne dajo neltfa, ker je preveč kredita ali upanja. Sem star naseljenec, pa takega še niaem videl. Na Labor day^je bilo lepo vreme, ob petih zvečer pa se je pooblačilo od vzhoda in pričelo je grmeti. Vrnil aem se z mojega vrta, v katerem imam razno lepo zeienjaVo in rože, v hišo in sem ženi rekel, da bo toča, ona pa je odvrnila, da sem neumen. Minuto pozneje je res začela padati toča, ki Je bila debela in vse je pobelila in uničila. (Padala je pol ure in je vse potolkla in aklestila do črne zemlje. Tukaj iivim 42 let, a nisem le kaj takega videl, niti noben cftugi naseljenec. Saj jo je padlo do šest kičev. Pretekli mesec je ubilo ffltftde-ga Hrvata Antona Sponcicha, starega 38 let. Njegov oče in mati, Joe in Mary Sporčič, sta bila doma ii Male Drage, občina Brod, okraj Delnice. Pokojni mladenič zapušča žalujočega o-četa In mater in šest sester ter mnogo sorodnikov. Bil je priden in dober fant. Za njim Žalujejo hrvatski in slovenski naseljenci. Bil je sin edinec v družini. Imel je lep pogreb, ki so se ga udeležili člani društev KB£, SNPJ in K9KJ. Prizadetim naše softaljt. S tem zaključujem t* dopis, ker grem na poftirek piva k slovenskemu gostilničarje Johnu Sukletu. Kdor potuje akoei naše mesto, priporočam, da ae ustavi pri Aakletu, kjer bo dobro po-strelen. Pati Pa n lan. »imiih*! M>iaii*.ii prodirajo f vedi aa dragi breg reke Zmešnjava "Ali poznate onole damo, ki veaoner pogleduje k naši mizi?" "Trenutek prosim, da ai jo po-blile ogledam. Pač: klobuk moje lene. obleka moje hčeflce. plašč mo|e svakinje In obrat — naAe kuharice!" e nfiriin opomin "AU je dekle, ki je pri vae v sluftbi, ljubka (n poštena r je vprašal trgovec srojefa soseda krojača. . "Ljubka Je že. to moram U priaaati, a da ja poštena, to pa ne bom trdil! Prod tednom dni aem jo poslal k vam a računom aa vašo novo obleko, a še do danes mi ni prinesla denarja T Znanbst noče vojne Na zberovanju Britske znan.*., i Cambrldg.u J* predsednik d ^ ley»h. uhatral za potrebno, ™ naravoslovcev, da njih odkriti.^* rl rtnrtnlh obttk moderne vo „" A modernih unifevalnth priZLk v' msm pfBneru ni,o feumavali1Z* ' rabili vojni- Vafaot*^ namera ki ao vodile do odkritij , ^ oHkrltja in vdaaih icle d ™ L?" p>rtteajo odkritja znanstvenikov 2a d ' mene, zadene vta krivda ne n« - «331 Kpt p* i mer je navedel lord Rayiaviru tje nltroglicerina po Sobreru 1 1846 ^ »i ntoeel predvidevati, da bo Nobel i T J trojlicerina izdelal dinamit. Strur*n klor to izdelali prvič 140 let pred JZ f**ebo v aVetovni vojni. Gorični plin k danet najhujši vojni plin, so v kemičnih ffahipredvejnega časa omenjali z neko eedami, ker ni nihče mogel videti m bodo le ljudje zlorabljali. Termit, bistvei dttvino zažigalnih bomb, je odkril sir K Austin L 1901. Pokazal je, da je mog* snovjo opravljati varjenja, niti sanjalo pa ni o tem, da bi jo mogli uporabljati (iejafne nAmerte. .In kar se tiče letalst Rayleygh opozoril na to, da je angleški ralnj štab še J. 1908. izjavil, da nima let nobene možnosti, da bi ga uporabljali no. Tdtograf ija v naravnih na papirju Želo veliko pozornost je zbudilo na ztx nju Britske tnanstvene družbe predavi nOvem postopku za kopiranje posnetkov ravnih barvah v Istotakšnih barvah na Rešitve tega starega problema fotograf liVo žanima tudi naše amaterje, so priča od nemške industrije, ki se mu je zelo pri la, toda rešila ga je dokončno angleška strija. 2e delj časa je mogoče z razmeroma kimi osvetlitvami izdelovati barvni diapoi ki pa prihajajo v poštev samo za proj ali za gledanje originala. Zatoni to snen v amaterskih krogih ni moglo liti^ti poti vi pottopek pa je rešil problem tako, da goČe izdelovati na papir barvne kopije in čava* Poatopek je že popolnoma izdelan dar pa bodo trajale priprave za fabrikaei vih papirjev še nekoliko mesecev, tako novi material prišel na trg v začetku njega leta. Kaka hranijo radij Bolnišnicam, ki so tako »rečne, da — gajo t radijem, povzroča hranitev tega i da velike akrt>i. Tu ne gre samo za nevai iziarevajočih žaVkov, proti katerim se j« goče zaščititi s svinčenimi oklepi, temveč ta dejstvo, da se predragocena snov neprei razkraja v pline, ki Jih Je treba loviti. Radij so tato doslej hranili najrajši v rt I Jeni obliki in dragocene razkrojne plin« " rali s črpalkami v posebne posode. U pa so ai prizadevali dobiti način, po katere hranili radij v trdi obliki, ne da bi moglJ krojni plini uiti. Doktorjema Parhomenku in Behounku škega rtidiološkega zavoda je sedaj usprt sta rešila to nalogo. Poskusi, o kateri)) ti strokovni tiak na obširno, so pokazali, ahrambi v gobaati obliki kremenčeve to učinkovitost preparatov ohrani do K oa kov več let. Novi način shrambe se bo n uveljavil menda povaod. (Iz Prosvete z dne 19. septembra 1911 Domače vesti. V Croweburgu. Kani. pri dela ▼ rovu smrtno ponesrečil doma od Vrhnike in član SNPJ- Sedma redna konvencija S^V *' seji je konvencija podelil, delegat^ P« članom pritožbenega odsek« in vila. Zapianikar Brumachm.d je ker ni maral delati za "j^jjffj dan. Konvencija je zvišala »jSfcZ čo na $6 in itvolila Johna H v Bruhachmida. Svetovn* vof** na lorenaki fronti. Velike u9ml v Macedonijl te nadaljujmo ■■ Sevjeiska Rusi* BoljštvOd » P^ Ifklm rdečim terorjem v centralni •LOVMfKA KABODNA POO^ ista). s~» ^SZZZ*"* „ ilco 1B00 oseb v mest nem pair-ku. Grup« napadalcev je udrla na oder in k« pretepla. Njegova tona, ki je. nosna, je bila tudi tepena, ko ga Je skušala braniti. NH|>adalci ho pobegnili, ko je doapela policija. Mrala piha 'On' in 'ona* sedita pri kaml ••Ljubek," vpraša na lepem o-na, "kaj naj ti kupim Jutri za god?" "Nič", ta kriči mož In poakočl, ko da bi ga kača pi«llft. "1'rav včeraj sem plačal zadnji obrok ta darilo, ki al ml ga podarila lani." To Je pa fte preveč Knjigovodja prlhltl ve« raz-jarjen v pisarno najmlajšega u-slutbenca In ttrohnh 'To Je pa le preveč! NI dovolj, da ve« čaa ■pite namesto, da bi delali, traven *e tako amrčlte, da zbudite gospoda šefa, ki sedi v plaarnl in dela!" Celica republika odločno brani tvojo neodvisnost (Nadaljevani* • 1. itianl.) kateri lw razprava o formiranju četverozveze evropskih velesil. To naj bi tvorile Anglija, Francija, Nemčija in Italija In zveza "naj bi garantirala mir v Evropi." Moskva, 17. sept. — Moskovska radiopostaja ja pozvale Cehe na odločen M proti nacijski I Nemčiji, "ki Je poslala 10,000 ] policijskih agentov v Češkoslovaško, kjer podžigajo sudetske Nemce na upor proti vladi." Sovjetski tisk pile, da Je An-1 glija ponovno kapitulirala pred ! Nemčijo. Dokaz kapitulacije je Chamberlalnov oblak dikta-! torja Hitlerja. Ako bo dosežen i sporazum med Anglijo In Nemčijo, ho ta v Ikodo Celkoslova-ški, ki Je bila pozvana, naj brani svoje suverene pravice. Izvestijs piše, da hoče Chain-berlain rešiti svojo politično kariero, Ako bo Hitler uspel in anektlral sudetske distrikte, bo ftel naprej In zahteval Ae več. (>d Francije bo zahteval Alza-cljo-l/oreno, od Poljske koridor | In od Anglije vrnitev kolonij, ki jih Je Nemčija izgubita v svetovni vojni. Dasi sovjetski tisk na dolgo in široko pile o evropski krizi, ne omenja niti z besedico, kaj ho sovjetska Rusija storil«. č» bo Hitler invadlral CaAkoslo-i v aške, MESEČNO SAMO iCovprt/nu *a » m»»«/n<» gr»tj» v m>kmiI sa I »pkiMi h 11« im»m vUt rvU »Hw»u ,«. t mam r«4« « HS ft— < hUM« Mora ar ji ni«« kol tli 4 t bojnim materlaktm Motivo norveškega P-mika TlUnlaa^ niti v raSMIčno *pani)o I« ItaHImora. %M , J PROSVETA Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH ' Bralko Kreft TAHI: In vi. gospoda, kaj ste delali? Ali ate jih mogoče pestovali? Ali ste jih rea hoteli osvoboditi tlake in davščin, kakor zahtevajo sedaj? Koliko ste postopali mileje s kmeti nego mi, krvoločne!! in luteranl? Ali nista bili vaša milost in usmiljenje zgolj krinki? Kmet je zato na svetu, da za nas dela. To ni samo človeška. to je bita do danes tudi božja postava. Jaz sem jo zastopal odkrito, vi ste se skrivali za zavitimi in lažnimi besedami nekakšnega človekoljubja . . . DRASKOVIC: Ali ste nas prišli obtoževat? TAHI: Da, prevzvišeni, vi hočete videti vedno le v meni obtoženca, toda ne pozabite, da ne bom nehal dokazovati vam, da ste sedaj obtoženci vi . . . DRASKOVIC: Vprašanje je, aii vas bomo hoteli poslušati. TAHI: Kakor hočete, vendar mislim, da so v državi ušena, ki me poslušajo, čeprav me vi nočete. DRASKOVIC: O, vem, pri cesarju ste nas blagovoliti že večkrat očrniti ... TAHI: Samo v svojo obrambo sem govoril, ker so me črnile tam vaše plemiške in kmečke deputacije, vaši župniki so jim sestavljali celo latinske obtožnice, ki jih kmetje niti razumeli niso, čeprav so bile pisane v njihovem imenu. DRASKOVIC: Je to vse, kar nam mislite po veda ti? TAHI: Ne. DRASKOVIC: Torej? TAHI: Prišel sem k vam, mogoče bi me sedaj vendarle že hoteli poslušati, mogoče me celo potrebujete. HENINGOVICA: Nesramnost ošabna! Tudi brez vaše pomoči lahko prebijemo. GREGORIJANEC: Pomirite se, tašča . . . TAHI: Zdi se mi, da si še vedno niste ukrotili jezika . . . Mogoče boste dočakali, da vam ga bodo ukrotili ali pu celo skrajšali vaši dobri in blagi kmetje, ki plenijo in požigajo in ki so ai šli iskat zaveznikov že na Kranjsko in Štajersko . . . Sicer vas pa to ne zanima . . . Zato pojdimo, odkoder smo prišli . . . (Odhaja.) GREGORIJANEC: Grof, ostanite . . . TAHI (gre): Ne, ne . . . KANONIK: Prevzvišeni, prosite gospoda grofa . . . zdaj moramo . . . DRASKOVIC: V cesarjevem imenu vam svetujem kot ban, da ostanete . . . Dežela je v nevarnosti! TAHI (se ustavi in obrne): Ste vendarle spregledali . . . DRASKOVIC: Kakšne vesti imate? KEGLEVIČ (okrog 35 let star, vročekrven vitez): Punt se širi z bliskovito naglico. Mojega brata oblegajo že dva dni. ERDODIJEVA (okrog 60 let stara, lepa, simpatična^ a zvita vdova, ki ljubi življenje): Gubec je zavzel Cesargrad, pregnal moje hlapce in oskrbnika in v gradu se je nastanila pun-taraka drhal. TAHI: Punttfjo se tudi že na Štajerskem. Raje išeejo zveze z istrskimi in primorskimi kmeti. Vso deželo hočejo »puntati, zasesti Zagreb in postaviti tukaj svojo vlado. DRASKOVIC: Odkod imate te vesti? TAHI: Od svojih zaupnikov. SEKEU: Ali so zanesljivi? KEGLEVIČ: Bolj že kot ti in tyoji . . . Prevzvišeni, oprostite, ves čas že komaj molčim in težko gledam gospodiča barona. Včeraj sem ušel smrti. Puntarske kmete, ki oblegajo grad mojega brata, vodi sam oskrbnik gospodov baronov Sekeljev. DRASKKOVlC: Ali je to res? SEKEU: Ne verjamem. KEGLEVIČ: Ranjen kmet, kl smo ga ujeli pri nočnem izpadu, je izpovedal, da jim je brat goM|M»odIožnike, kakor nas je volja. Vsi smo otroci enega očeta in če nas je božja previdnost Izbrala, da odločamo o usodi drugih, ne smemo biti lahkomiselni. (Dalj* prihodnji«.) Vladimir Kijavec: Posmeh Težka vrata so zaškrknila in s«» počasi zaprla. Stanko je še slišal, da je paznik dvakrat zasukal ključ v njih, potem je stopil čez široko preddvor je na ma-lod^m prazno cesto. Pozabil je ie, koliko časa je minilo, kar je zadnji« hodil |ni njej. Štiri leta? Ne, dosti manj! Ni s«» toliko sprvmi ii i lu. da bi mu mogla naprav iti \tis tujke, — našel jo je prijazno in prijetno, le|io in vabljivo, kakršna je bila. Ne. cesta -e ni mnogo apremenila. spre- j menilo »e jo /.«to marsikaj dru-Na uurtikaj I »o pogledal z začudenimi očmi, marsikaj ga bo Ijolsifalo in mu pomagalo pozabiti. kar je bilo in minilo , . , in marsikaj ga bo trdo udarilo v obraz, tako je vedno. Kaj in koliko novega ao prinesla štiri leta. ki jih je pretrpel tu za zidovi? Zavil je proti mestu. Toliko misli se mu je podilo po možganih, da si jih ni mogel urediti, kot da ni imel dosedaj niti tre-notek časa, za svoje težave, svoje načrte . . . kot da ga ni imel (ia mu ga je preoatajalo. Toda kakšne naj bi bile misli med štirimi zatohlimi stenami, kamor so ga vrgli in |>oZabili nanj? l*peT Vesele? — Samota ga je težila, da je v nočeh kričal ko blazen, tolkel a |M*f«tmi po golih stenah, jokal, dokler ae ni brez moči zgrudil ter zaspal kar tam na vlažnem podu. Pozabili so nanj: nobeden ga ni prišel obiskat, nobeden ni povprašal po njem. Je->ur. ki mu je zjutraj prinašal hrane ter vode u ves dan. Je bil itflino živo bitje, ki je trgalo oaamlienoat. Zakaj so ga pozabili? Kako ao gN mogli pozabiti? — Ječa ga je telila, da se je bal misli, ki Jim ni bilo tetko pobegniti ven na avello in v krive pred« meetne ulice, polne dima in aaj, življenja In otrok , , . misli, ki niso hotele biti nikdar jasne. Iz-prepletale ao se med sabo, umirale in se |M»rajale znova, vsakikrat v drugi obliki, v drugi barvi, in so bile podobne bolnikovim sanjam. Ni jim mogel slediti, tako bliskovito so drvele mimo; njegov duh je bil preveč utrujen, da bi jih bil mogel zajeti.-- Toda malo poprej, ko ao ga izpustila pondeukk, id. sh lo usmiljenja, ki ga je nekoč čutil do njega, se je izgubilo, umrlo. Ne, nanj ni mislil. Rajši in dostikrat ne je spominjal matere in sestre, ju z nežnimi besedami tolažil in bodril .» . ugibal, kako živita in kako sta preboleli nje govo slovo. Ce sta mnogo jokali — če sta bili v mislih vsaj toliko pri njem, kolikor on pri nji ju, čeprav tisti dve leti predno so ga prijeli, ni bil, kakršen bi bil moral biti, ali vsaj tak ne, kakršen sta želeli, da bi bil. Obleti so ga očitki, težilo ga je razočaranje v materinih očeh in v sestrinih tudi, če je bil tiho ali se je celo umaknil, kadar je prišlo do prepira z očetom, ki se je vrnil domov pijan, z lakoto po prerekanju v sebi, ter strupeno zbadal, brskajoč po dogodkih, ki so že davno šli mimo. Boleli so ga ti očitki, grozno so ga boleli, a je moral molčati zaradi tovarišev in lepe misli, ki se je namenil, služiti ji. Kolikorkrat se je odločil in vstal, hoteč napraviti konec umazanim ponižanjem, — vedno ga je ohladil porogljiv nasmeh očetov: Pa daj, če se upaš! Težko je bilo doma odkar je pomnil. Oče je bil prav tak pred petnajstimi leti kakršen pred štirimi in nemara še danes. Ni bilo mirne ure, prav zaradi njega je ni bilo. Skrb, bo-li prišel zvečer pravočasno v službo in se ne bo predolgo zadržal v kaki beznici, se je mešala s strahom, kakšen se bo vrnil domov. Pijan? Umazan? — Kadar si je že dopoldne skrbno očistil črno obleko, si skrtačil klobuk, si umil noge, kar je storil sicer redko, se obril ter si opral lase, pa si pustil na njih pol milnice, v pričakovanju, da mu bodo še potem, ko si jih bo osušil, prijetno-pri-vlačno dehteli, si skrtačil čevlje, da so se bleščali in bi se bil lahko gledal v njih ter si med delom tiho požvižgaval, prijazno odgovarjal na vprašanja domaČih ali celo posegel v razgovor,-- takrat so že vedeli, da ga par dni ne bo na spregled in da bo ogenj v strehi, ko se bo vrnil. Stanko je trepetal pred takimi dnevi in Marinka tudi; vsakikrat sta prisila mater, naj za božjo voljo molči, kadar bo oče prirobantii v kuhinjo . . . naj molči in naj ga skuša spraviti v posteljo. — In je molčala, dokler je ni premagalo . . . Na pomoč pa ji ni mogel priskočiti nikoli. Dokler je bil še majhen, je vsaj jokal lahko z njo in z Marinko, — sedaj se je toliko obrnilo, da ni smel ziniti.. . in ni smel Zaradi misli, ki ji je služil. Ce ne bi bil oče vedel za njegove poti, bi bilo lahko. Ukrotil bi ga bil, kakorkoli že ... Pa je vedel, jasno mu je pokazal, da ve, naj se torej pazi! Vse bi bil dal za mater ... in tudi ona je nemara pričakovala, da bo našla v njem močno oporo, ko bo dorastel,--a je prišlo drugače, da ji je ni mogel nuditi, čeprav bi bil neskončno rad. Težili so ga očitki in razočaranje v njenih očeh ter večali bolno napetost v njem, ki je rasla iz dneva v dan in za katero je vedel, da se bo stišala, ko bo dosegla vrhunec. Da se bo kljub vsemu stišala ... kdo ve kako ... In se je. — Očetova dobra volja se je kaj hitro aprevrnila v slabo, ko se je spotaknil spodaj na hišnem pragu in padel v vežo. Najbrž se je pošteno potolkel po kolenih, izlil ploho kletvic na ves svet in še marsikaj, komaj zmagal stopnice ter stopil v kuhinjo razdražen do skrajnosti. Zaželela sta mu dober večer. Marinka in on, — mati je legla čas poprej. NI odzdravil. Vsedel se je na stolico ob ognjišču ter molčal. Oči so se mu vlažno svetile: po neobriti bradi se mu je cedila slina, pa je menda še čutil ni — vsaj izgledalo je tako. Marinka Je podtaknila ogenj, penenjem v sebi,—malo prej ao se misli nenadoma In same po sebi umirile, zadobile polnejšo, trdnejšo, sočnejšo, verjetnejšo obliko. Dolga so bila štiri leta Železna vrata, v katera je tolikokrat zrl a čudnim hre-U,H bi ^fc ^r^Tek penenjem v sebl.-malo jo Jf ^^^ *i je z rokama pomagal na noge In ji prišel s obrazom čisto blizu. "Sele sedaj, — šele sedaj si ne spomnila?" — Jezik se mu je zapletal in dih zaudarjal po kis- dov za zi- I. — šele sedaj je lahko pre- audll. kako dolga! In ao bila še, lini. da se je Marinka nehote daljša ker »c ni ves ča* nihče spomnil nanj ... ker so ga pot«, bili tudi domači . . . Mati . . . sestr« . . . za očeta mu je bilo vneeno, nanj ni mislil. Sedaj po tolikem čas« ga niti ni več obsojal kakor g« J* spočetka, le še ono malo ljubezni, še ono ma- brnila vstran. "Pa bi bil prej prišel." j«, menila polglasno' in tjavendan. — še na misel j| ni prišio. da bi mu očitala pon