'•Mitlna platan« v gotovini, Šrev. 260* V Ljubljani, četrtek, 17. novembra 1921. Leto I. Uredništvo in npravnStvo « K*-pltsrlevl ulici št«. 6 — Telefon ■redništva štev. 50 — Telefon ®ss npnnmištv* ifet, 32t *a» ižiiaia usak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144'— M pol leta K 72'— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- O JSljA-^SSCI MST ŠTEVILKA 30 VIN. CENE PO POŠTI: ta četrt leta K 36*— »a en mesec K 12*— Ksatram HaSa oeiilia naloga! . _ Veliko nalogo vrši krščansko časo-P}8je, ki se zavzema za pravice delovnega ljudstva. Pomislimo samo, kaj bi se v državi godilo, ako bi ne stalo na straži nepodkup-j}eno in neodvisno krščansko časopisje! Vzemimo za primer našo državo. Pso oblast ima pri nas v rokah belgijska žlahu, s pomočjo peščice slovenskih in hrvatskih buržujev. Parlament, je e Igrača v njenih rokah. Ministrstva si ta 9°spoda deli med seboj po dogovoru, kakšno uslugo bo storil drug drugemu. Pomična moč in služba je tej žlahti samo srcdstvo, da dela na račun v svetovni voj-V/ ,}skrvavelega ljudstva velike profite, vocim si n. pr. naš konzul v Londonu na /žarnem posojilu zasluži na račun opečene države stotine milijonov, vlada °nia meče skozi okno milijarde za nepolne izdatke, katere bo moralo pokrivati Imstvo z novimi davki. V inozemstvu naš Bled česdalje bolj pada, ker žlahta ne *krbi za gospodarsko blagostanje ljudstva, ht tvori državo, marveč samo za svoje žepe. , Pilo bi pa stokrat hujše, če ne bi bilo ^ččanskega ljudskega časopisja. Kaj bi go-spoda, ki ima v rokah vajeti, počela, da ni |tod njo vsaj kontrole, ki jo vrši krščansko ljudsko javno mnenje! Koliko krivic, na-Sllju in špekulacij na škodo ljudstva bi ostalo prikritih, da jih ne bi razkrinkalo c/sopisje, ki zastopa naše pošteno delovno Wdstva! Naš list, ki visoko drži zastavo krščan-*kega socializma, kakor nam ga je sporočil Jonez Evangelist Krek, zastopa idejo zedi-njenja vseh Jugoslovanov, Srbov, Bolgarov, Hrvatov in Slovencev v eno veliko *riavQ' 2 Naš list je vedno zahteval, da bodi ta 2ai)a ljudska država, ki naj prednjači er>l drugim državam po vzorni socialni /Mavodaji, tako da bo na meji med zapa-! °/ in vzhodom Jugoslavija razširjevalec kitare in demokracije, ne pa reakcije in ■siJotizma. Naš Ust odločno zastopa misel splošne teorožitve, mednarodnega razsodišča in delovnega miru, da bi naša država mogla hoteno razvijati svoje sile ne v škodo *kgitn, marveč v prospeh mirnega, kul-rkega dela v korist vseh narodov sveta. Zato se je naš list boril in se bo še Blokada zoper Jagoslaollo radi Himiie. Albanski *isf®SI roadaljumio boH- bol ^ga idr star Dunaj, 16. nov. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Pariza: Pod predsedstvom belgijskega poslanika se je danes sestal svet narodov, da ugotovi, ali bi se mogla zoper Jugoslavijo radi tega, ker ni izpraznila Albanije, uvesti blokada, kakor to predvideva člen 16. pravilnika zveze narodov. '3 odločno boril tudi nadalje proti huj- kanju enega naroda na drugega, se bo za-zethal za pravice narodnih manjšin, bo s y° 'močjo pobijal v narodne fraze odeti Perializem. Da se ta vzvišeni cilj doseže, pa se ljudstvo organizirati, dobiti v državi Polno oblast v roke, tiranijo kapitalistov rmoglavitj in samo ustvariti popolnoma °v družabni red na razvalinah starega. v krščansko časopisje ne oznanja teh Izdaji idejf (in jift ne sravlja zasužnjenemu Jhdslvu vsak dan pred oči, da ne razkrin-k/e sebičnih namenov liberalnega buržuj-/e0a kapitalizma, Icaj bi iz ubogega Ijud- uva bilo!? . Krščansko, socialno časopisje je tvoj ,/Mogočnejši branik, delovno ljudstvo! /Dij pred. novim letom razvijte veliko "dacijo za »Novi Čas« od človeka do člo-1eka! T0 je vas i;s^ delavci — umski in tol k* 9a va&* žulji vzdržujejo, to je (tc važih želja in misli, zagovornik va-_ stremljenja po lepši eksistenci, avju, poštenem zaslužku, zasipavanju za u 0st, odločilnem vplivu v državi! Gre za ^eško družbo sploh, da bi se uredila po celih pravičnosti in bratske ljubezni. ge0®1* C »s« naj pride v vsako družino na-Ha*1- dvDmiega ljudstva; na noge, naše or-"aTSacHe, vsak posameznik, du se razširi ide' krščansko - socialni delavski list,, da na krščanskega socializma prešine vso ^J^jlomoviit o! Zal • or Bleda sam sebe, je polovičar! in i *- m (NJv°lj, da sam veš, kaj je prav ten ■ nal)ak- Ud človeške družbe si. Iz 9d izhaja tvoja dolžnost, da pomagaš s onpoti vsem tistim sestram in bratom, ki hote ali nehote zašli. In takih je danes 'onino število. Tovariš, pojdi na delo, dJ .ni al)08l°l krščanskega socializma in nia?h (^e^ai sa krščansko socialno čašo-pisje! Podgorica, 16. nov, Miriditske čete so prodrle do 8 km jugovzhodno pred Skadrom. Čete Baram-Čure so bile poslane iz Skadra, da bi branile mesto pred Miriditi, katerim pa niso1 mogie onemogočite prehoda preko Drina. Z druge strani prodirajo Miriditi uspešno proti reki Mači, kjer so zbrane tiranske čete. SfflBbtMii dsiassiega zdražsstasfa a Issrilsi egraigna. Ameriški kapital od vseh strani skuša podkopati delavske postojanke. Vrgel je v svet geslo o »odprti delavnic«, a sedaj je potom sodnika Andersena v Indianopoli.su izvršil neposreden napad na svobodo delavskega združevanja. Ameriška rudarska zveza se je v zadnjem času prizadevala, da organizira delavstvo v premogovnikih \Vest Virginije. Proti temu prizadevanju je izdal sodnik Andersen ustavno povelje, s katerim prepoveduje organizacijo delavstva, češ da se z njo ovira meddržavna trgovina. Ker se Rudarska zveza temu povelju ni uklonila in nadaljevala organizacijo delavstva, je sodnik Andersen proglasil novo ustavno povel e in zagrozil z najstrožjimi odredbami. Jasno ie, da gre za resen poizkus, da se delavstvo očopa združevalne pravice. Ameriško delavstvo na ta nastop m ostalo dolžno odgovora. Vse konvencije Ameriške delavske federacije so sprejde in odobrile načelo, da mora delavstvo teka ustavna povelja prezirati pa naj velja, kar hoče. Na zborovanju Ameriške federacije de’a je predsednik Gompers označil Andersenova ustavna povelja proti organizaciji delavstva kot nezakonita in držam nevarna. Gorje, ako se vzame stroju zadnja varnostna piščalka! Nemogoče je samo pomisliti, da bi si dalo deMvstvo 1921. leta vzeti pravico in svobodo do boja za izboljšanje življen-skih pogojev, za osvoboditev iz suženjskih verig kapitala. En avtokratičen sodnik ne more ubiti teženj človeštva po svobodi in pravici, Tako Gompers, a za njim stoji v tem slučaju brez dvoma vse ameriško delavstvo. Izjemo delajo le komunisti, ki so jim Andersenova ustavna povelja le voda na mlin, Delavstvo se bo organiziralo tudi v bodoče; če mu tega ne bodo dovolili zakonitim potom, se bo organiziralo tajno in potem za njegove zatiralce tem slabše! Klssfst sirarn« rehrm — asebeii profili. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Komisija, ki jo zvesti pristaši demokratov — so delali prav je imenoval minister za agrarno reformo v svili o revizije, je dokončala svoje delovanje in predložila ministru svoje rezultate. Komisija je dognala, da so se pri razdelitvi posestev vršile velike nevednosti. Mnogi od agrarnih poverjenikov — to so večinoma lepe kupčije, mesto da bi pomagali bednemu ljudstvu, ki je vsled tega silno nezadovoljno. Sedaj bodo seveda sledile ; stroge odredbe« g. ministra. (Ko je namreč že šla krava iz hleva.) 3 18 MRaiSlffl glOSOiilBBI? Belgrad, 17. nov. (Izv.) Naše zunanje posojilo- je še vedno predmet razprav po belgrajskih listih. Od teh trdi Politika: , da je finančni minister v resnici najel v Londonu posojilo, ki z ozirom na pogoje in način izplačevanja nikakor ne bo v korist naši državi. Na drugi strani pa se v vladnih krogih zatrjuje, da še ni sklenjeno nobeno posojilo, ker ima naša država več ponudb od raznih strani. Ministrski svet bo na eni prvih sej razpravljal o teh ponudbah in potem sklenil, katero posojilo se sprejme. V istih krogih se zatrjuje, da bo najbrže sprejeta ponudba nekega pariškega konzorcija. V svrho nadaljevanja pogajanj s tem konzorcijem je ostal še nadalje v Parizu g. Gju- Boi za paiicfšo. Psgašanla med radikalci in demokrati. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Včeraj sta se sestala ministrski predsednik Nikola Pasic in predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovih in precej čam razgovar : - > 1 stališču obeh klubov glede pogajanj za na-daljni obstoj koalicije. Temu sestanku se v vladnih krogih pripisuje velika važnost. Zatrjuje se, da je pri tej priliki Pašič izjavil Davidovicu, da zahtevajo radikali portfelj ministra notranjih del brezpogojno zase. Ker se temu demokrati trdovratno protivi-jo — vsaj izgleda tako —, je popolnoma mogoče, da se vsled tega razbijejo ta utrudljiva in dolgotrajna pogajanja. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Naš dopisnik je imel priliko govoriti z uglednim članom demokratskega kluba in z njim razgovarjal Suženjstvo je veleizdaja! Ne samo politično in gospodarsko, vsako suženjstvo je veleizdaja! Najhujše pa je tisto, ki' je priklenjeno na zlato tele, mrtvo stvar. Tega ne sme biti pri nas nikjer. Le armada, ki je sama v sebi čisla, bo zmagala. Proč s kapitalističnimi priveski najprej iz lastnih vrst, kjer jih zasledile, ker nnte.m nmn hr. rič, ki je spremljal finančnega ministra dr. Kumanudija. V resnih političnih krogih se ostro obsoja to ribarenje v kalnem. Najrazličnejše vesti se vsaki dan servirajo javnosti, mesto da bi se izdajale glede poteka pogajanj za posojilo točne informacije. To cincanje daje slutiti, da alarmantne vesti o novih aferah niso brez podlage. Dolžnost vlade je, da javnost pravilno obvešča. — 0 tem posojilu se je razneslo že toliko govoric, da ni mogoče nobeni več verjeti. Raznesli so, da nam bo Belgija dala posojilo. Belgija je to vest takoj odločno zanikala. Vlada se v tem vprašanju res igra slepe miši. Vse da misliti, da se to godi namenoma. i o stališču demokratov pri pogajanjih. Izjavil je, da so demokrati pripravljeni odstopiti radikalcem ministrstvo financ za ministrstvo zunanjih zadev, da pa ne more biti govora o tem, da bi demokrati prepustili ministrstvo notranih zadev. Kajti v slučaju, da bi ministrstvo policije prevzeli radikalci, se lahko z gotovostjo pričakuje, da bi hoteli izigrati demokrate in sc na njihov račun ojačiti. — Ta :>milo za drago« politika pa demokratom nikakor ne bi ugajala. Kajti dobro se zavedajo, da predstavlja moč njihove stranke dobro razpredena mreža policijskih in političnih uradnikov, ki so najboljši agitatorji in priganjači za demokratsko stranko. omogočeno uspešno delo in zmaga. To stališče zavzema »Novi Čas«. Širimo ga, ker 8 tem širimo rešilno idejo med delovno ljudstvo! »M0¥i čas« v vsako hišo! F. Z.: Haša Rgodrioitjgsa dsiinoit. V orjaškem boju, ki se bije med res* nico in lažjo, med socialnim mišljenjem in krvosesom-kapitalizmom, med nravnostjo in propalostjo, med krščanstvom in svobodomiselstvom, je odločilna fronta tudi tisk. Za to fronto žrtvujejo razna kulturna in socialna, oz nekulturna in nesocialna na-ziranja najboljše moči pa tudi največ finančnih sredstev. Zavedajo se, da so trenotni in stalni uspehi bistveno od tega odvisni, kako je zasedena ta fronta. V tem oziru je zlasti nekulturni in nesocialni kapitalizem mojster. Dobro ve, da s številom svojih pristašev in prijateljev ostane napram socialno mislečim množicam v naravnost smešni manjšini. Toda kljub temu hoče vladati nad množico, pa ne samo vladati, temveč izmozgati jo do zadnje kaplje krvi, izrabljati njene moči in sile v svojo korist, hoče vihteti ne bič, temveč škorpijone nad njo. Hoče tako in v resnici dela tako. Kako je tc mogoče? Bistveno vlogo pri tem po zdravi človeški pameti skoro nemogočem pojavu igra tisk. Kapitalizem si osvaja časopis za časopisom, milijonske žrtve so v tem oziru najbol še naložene, potom tiska hipnotizira ljudske množice in s hipnotiziranim človekom počneš, kar hočeš. Ukaži mu, da skoči zate v vrelo vodo, pa bo storil. Hipnotična sredstva, ki sc jih pri tem poslužuje, so različna in preračunjena na razpoloženje y ljudskih množicah. V listkih je treba rafinirano slikati junaštvo zakono-Icmstva, v člankih je treba povdarjati, da je klerikalizem edini sovražnik, semtertja je treba vse to zabeiili s kakšnimi samostanskimi štorijami iz Italije ali magart i* dežele Liliputancev, vmes pa je treba krepko povdarjati »ljudsko« in »socialno« delovanje tistih strank, ki so nositeljice kapitalističnega izsiljevanja. S finančnimi in gospodarskimi članki, noticami, poročili je treba pripravljati borzne manevre, gospodarske špekulacije, seveda tako, da bo kapitalistom prav. Obenem je treba s temi članki vplivati na može, ki se pečajo z izdajanjem raznih naredb in odredb. Namen vseh člankov mora vedno biti »gospodarska okrepitev« države in »pomoč delavnim slojem«. Rajni gospod Arhimed je svojČas rejce!: daj mi točko, kamor se oprem, in premaknem ti celi svet. Kapitalisti so našli to točko — tisk in sedaj kopica ljudi premika vesoljni svet. Tudi v naši državi kapitalis-i i čn o - s vob odo mi s e ino časopisje prevladuje, dasi bi v resnici našel le majhen procent ljudi, ki so pravi kapitalisti in svobodomiseln', Prevladuje zato, ker zna z zgoraj naštetimi hipnotičnimi sredstvi ljudstvo omamljati in tako odvračati njegovo pozornost od tistega, v čemer je poglaviten vir vsega zla. Našemu kapitalističnemu in banko-kratskemu tisku celo nič hudo ne dene, če ljudstvo včasih vendarle z grozečo gesto pokaže na kapitalizem, saj celo sam zagrabi kamen in ga afektirano vrže vanj. Poglavitno je, da ljudstvo drži in voli tiste, ki so nosilci in pomagači kapitalizma ter preganja kot sovražnike države in celega človeškega rodu tiste, ki bi znali biti na odločilnih mestih, bankokratstvu, kapitalizmu nevarni. To je izboren manever, ki se kapitalističnemu tisku navadno dobro posreči. Zato je naša naloga, da obrnemo na tisk vso svojo pozornost. Kapitalisti so našli točko, raz katero premikajo svet, naša naloga je, da se v boju proti kapitalizmu in svobodomiselstvu — saj to gre v praksi skoro vedno skupaj — opremo na isto točko. Treba je svet dvigniti iz blata, kamor ga je pahnil kapitalizem zvezan s svobodomiselstvom, ter ga spraviti nazaj v pravi tir krščanskega in socialnega mišljenja. Organizacije — cerkvene, politične, strokovne, gospodarske in kulturne — vse so potrebne in koristne, toda vse bodo z lahkoto postale plen kapitalizma in svobodomiselstva, če jih ne bomo zavarovali z istim orožjem, s katerim jih hočejo kapitalisti in svobodomiselci ubiti. Organizacije so naše trdnjave. Res, Toda kakšne trdnjave so to, če jim manjka težke artilerije, dečim kapitalizem strelja nanje iz najtežjega kalibra!? Pravijo, organizacija je moč in vsakdo se mora organizirati. Dobro. A to vel a le, če se naloži vsakomur, ki hoče potom organizacije braniti svoje stanovske koristi, svoje politične pravice ter svoje kulturno prepričanje, ravno tako velika dolžnost, da dela za svoje časopisje, naroča in podpira. Škoda pa je vsakega požrtvovalnega dela v organizaciji, če moramo trpeti, da sovražnik nemoteno strelja na nas iz najtežjih kalibrov, dočiro mi ne bi imeli ne topov ne mumcije, da bi se branili ter tako ohranili svo im organizacijam ne samo obstoj, temveč tudi ugled in kar je glavno — uspehov. Zato na delo za krščansko časopisje! Dolžnost ter ljubezen do sebe in do svojih nas kličel Krščansko delavno ljudstvo, na delt. /a »Novi čas«! K>ic ofipsa .laeJti is.Si.z- k isf-im. KOLIKO CASA BODETE ŠE MUČILI ODPUŠČENE zELEZNIcARjE? Pred nekoliko dnevi smo čitali v listih, da bo že vendar enkrat rešeno vprašanje odpuščenih železničarjev. Mora se reči, da tako krute kazni še ni lzlepa kdo naložil nedolžnim žrtvam, kakor so morali to prenašati povsem pošteni in neomade-ževani železničarji. Opominjamo in prosimo vse činitel e, ki se zanimajo nekoliko za pošle® je v Jugoslaviji, da napno vse moči, da prej kot mogoče spravijo odpuščene železničarje z vsemi pravicami na njih prejšnja mesta. Gospode vprašamo, kako si predstavljajo žlvljen e brez zaslužka in vsake podpore? Vsi so nagi in bosi, otroci brez vseh sredstev za šolo, zima je tukaj, a gospodom se še nikamor ne mudi z rešitvijo. Odkrito povemo vsej javnosti, da ako ne bo stvar v kratkem rešena, prepustimo vso bedo in odgovornost z otroci vred merodajmm gospodom, ki stvar zavlačujejo. Dolžnost naših gospodov krmarjev bodi v prvi vrsti, da skrbe za naše pristne državljane, ki so zato tuka, da Jugoslaviji koristijo, za kar so vedno pr.pravljeni A na tak način pa ne more iti dalje, da se podpirajo v prvi vrsti škodljivci in lenuhi tujci v naši državi, našim najboljšim, izkušenim odpuščenim železničarjem pa se daje okušati bič. Žaostno za vso javnost je to, da &i gotovi gospod e ne znajo razlikovati poštenosti od nepoštenosti. Ves čas odpusta železničarjev, kakor tudi prej, ni ene oblasti, kolikor jih obstoja v Jugoslaviji da bi se izkazal kje najmanjši zločin ali pregrešek, ki bi opravičeval tako kruto kazen; dose-daj so vsi še čisti in neomadeževani, zakaj se jim torej ne vrnejo n ihova mesta in v mnogih letih dela pridobljene pravice? —■ Gospodje merodajni činitelji, popravite krivico, dokler je še čas! Meznarič Ivo, vojni invalid. llojni tncandi in nslei-išeo sa socialno politike. Nekaj dni že poročajo časopisi, da nameravajo V Belgradu odpraviti ministrstvo za socialno politiko ter razdeliti njega posle med druga ministrstva. Ta stvar precej zanima nas invalide, vdove in sirote ne le Slovenije nego cele države, ki je ne smemo prezreti. Mož, ki je stavil ta famozni predlog, pač nima interesa na ustanovah, ki so v področju ministrstva za socialno politiko, niti ni kdaj poznal bede tisočev in tisočev, ki imajo pravico do teh ustanov. Vojnim invalidom, vojnim vdovam in sirotam pač tudi ne more biti vseeno, ali obstoja to ministrstvo ali ne. Vemo tudi, da Čim se to ministrstvo razcepi in dodele posamezni oddelki drugim ministrstvom, izgube posamezni oddelki avtoriteto, nadrejeno ministrstvo bo smatralo socialno Skrb za breme, ki je v nasprotju z interesi doiične-ga ministrstva. Predlog za odpravo ministrstva za socialno politiko ni atentat na ministra, ampak na zaščito invalidov, vdov, sirot in delavsko varstvo. Zaradi tega je potrebno, da se upro takemu predlogu vsi kregi naše javnosti. Ne maramo izrabljati' dogodka politično, ker gre za stvar. Vendar pa moramo v razumevanje pojasniti naše stališče naprnm ministrstvu. Kdo je minister, nas pri tem vprašanju ne briga in tudi ni naš namen, da bi zagovarjali sedanjega ministra za socialno politiko. Prepričani smo, da bodo politični boji vedno ovirali socialno delo, ki v teh razmerah niti ne more ustrezati potrebam, ker je odvisno tudi od drugih resortov. Imamo dokaze. Sedanji minister zahteva kredit za ustanove, zavode in druge podpore potrebnim žitvam. Na zahtevo dobi kratek odgovor: Nema povaca. In na cedilu sta načrt in minister. Najvažnejši argument je, da to ministrstvo žre milijona. Kričači pa ne pomislijo, da se v enem ali dveh letih ne more obrestovati glavnica, ki je naložena za sirote in izobrazbo invalidov. Gospoda ne pomisli, da je ta investicija problematična, ki nosi obresti v splošnem. Milijoni, ki smo jih sprejeli, ali so jih sprejele morebiti posamezne osebe, so bile le kapljo v morje. Nezadostne so bile te investicije. Da ne bomo hodili po ovinkih, povejmo naravnost: Država, Ivoja dolžnost je, da podpiraš moralno in gmotno vse one, ki niso po svoji krivdi padli v milost in nemilost tvojo! 1'voia dolžnost le, da jim omogočiš eksistenco, če si je brez pomoči no morejo sumi! .Te resnice ne more nihče zanikati! Na enkrat, je uprava tega ministrstva predraga. Predlagatelj je stavil predlog na zahtevo radikalcev. Preobširno bi bilo govoriti sedaj o delovanju ministrstva za socialno politiko: kar je siorilo to ministrstvo, pa je bilo tudi v naš prid. Atentat, ki ga je napravil G. Trifkovič, ni bil namenjen samo ministrstvu ali ministru, marveč v prvi vrsti nam invalidom, sirotam, vdovam, dobro-voljcem. potem delavcem, obrtnikom, raznim uradom in poluradnim institucijam. Napad je zalivala za vse one žrtve, plačilo za zasluge, ki jih je imelo ljudstvo za svojo domovino. Sedaj si oglejmo ministra, ki drži vajeti dveh poriieljev, kakor zahteva >idealni predlog radikalcev«: Delokrog ima velik, toda hrigati se za socialno politiko ne more; č*hio pr'ha|a tudi v nasprotje z delokrogom svojega uini-ptrstva P tem nastpnejo težkoče. Naivna pa je trditev, da bodo druga ministrstva lažje nabavila več sredstev v socialne namene, kakor posamezni ločeni oddelki po raznih ministrstvih, ki jih nihče ne upošteva. Z odpravo ministrstva za socialno politiko bi osnovali nekaj novih šefovskih stolčkov, kamor hi po'aknili nekaj načelnikov, inšpektorjev, komisi; itd., ki ne bi imeli nikakršnih pojmov c socialnem delu. Nam invalidom to nc more biti vseeno, ker bi bilo s tako izpr*-membo ovrženo še to, kar rmo si pridobili. Strel je nameril državotvorec proti invalidom in sirotam, ta strel, ta žvižg projektila mi dobro čujemo, zato protestiramo najodločneje proti napadu. Pomoči pa potrebujemo mi in naših padlih tovarišev sirote, da preživimo dni bede in da se usposobimo za produktivno delo. Gospoda, to vprašanje ni malenkost. Država naj se pobriga za dobrobit vseh državljanov! To je njena naloga. Socialna zakonodaja, pospeševani narodnega zdravja, zaščit gospodarsko rialv j-šega, vprašanje invalidov, "ojnih vdov in sirot, odprava družabnega zla, zaščita dece, ureditev delavnih razmer, delavsko varstvo, vse to spada v delokrog ministrstva za socialno politiko In kdor hoče vzeli garancije za tako delo, zagovarja grdo lekcijo Dolžnost strank, dolžnost poslancev je, da se upro atentatu, če hočejo ohraniti zaupanje volivcev. Zlasti pa imajc interes invalidi, dobrovoljci in delavske organizacije, da z vso vebenenco protestirajo proti odpravi ministrstva za socialno politiko. Ne dotikajte se ustanov, ki se tičejo velike večine državljanov, ki imajo v državi specialne interese kot vojni invalidi, dobrovoljci in razve 1 dekrv-nega sloja! # Samo živeti hočemo in koristiti v ugodnih socialnih ra/.merah! To pa je naša pravica! Hrrsl m £ H ra pofra. Gibraltar, 16. nov, Angleška križarka »Cardift« z razkraljem in kraljico Žito e včeraj dospela semkaj in je po prejemu zalog takoj odplula proti Madeiri. Pariz 16. nov. Pj3’aniška konferenca je določila vsoto vzdrževanja za Karla Habsburga in njegovo obitelj kakor tudi poboje, pa katerih bodo nas’ed-stvene države plačeva’e te stroške. Pariz, 17. nov. (Izv.) Konferenca veleposlanikov se je baviia z vprašanjem, kdo naj plačuje stroške za vzdržavanje razce-sar a Karla in njegove družine ter spremstva. Kakor se glasijo najnovejše vesti, je veleposlaniška konferenca sklenila, da morajo te stroške, ki seveda niso ravno malenkostni, plačevati vse nasledstvene države. RAZMERE NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 13. nov. Mažarski korespondenčni urad javlja: Zunanji odcek narodne skupščine je imel danes popoldne sejo, na kateri je ministrski predsednik grof Eethlen naprosil odsek, naj se do imenovanja odgovorne vlo.de odgodi. Izjavil je, da se nikakor noče odtegniti zakoniti odgovornosti, vendar pa se vlada v stanja demi-sije ne more spuščati v politične debate uiti v plenumu, niti v odsekih. Glede vprašanja pravnega reda mora poudariti, da hočejo gotovi politični činitelji tolmačiti javne razmere v deželi toko, kakor da bi bil prenehal pravni red in kakor da bi vladala popolna anarhija. Temu mora kar najodločneje ugovarjati in izrečno naglasiti, da vlada tudi v stanju demisije prevzema odgovornost za vzdrževanje pravnega reda. — Nato ;e ministrski predsednik odšel. Odsek je vzel izjavo ministrskega predsednika na znanje. Naposled je odsek na predlog poslanca Rnssaya sklenil soglasno, da naj se o današnji seji zunanjega odseka poda poročilo narodni skupščini. Ob enem se naprosi narodna skupščina, naj pozove vlado, da predloži odseku vse diplomatske note, dokumente itd., ki so bili izmen jani izza 21. oktobra, RAZOROŽITVENA KONFERENCA. New York, 15. nov. Po poroč.ilu iz Was-hingtona so izjavili člani japonskega odposlanstva: Japonska meni, da njen delež pri tonaži vojnih ladij po ameriškem predlogu ni dovolj velik. Izrazili so nado, da bo odsek izvedencev umel njih zadevo. Agitirajte za »Novi čas« od moža do moža! Naša se dviga v Švici. DANAŠNJA PREDBOKZA. Ziirich, 17. nov. (Izv.) Budimpešta 0 55, Berlin 202, Italija 22.10, London 21.1.0, New-york 527, Pariz 38.30, Praga 5.30, D-rvj 0,18, Bukarešta 3.30, Zagreb 2, Varšava 0.17, nekolkovane n. a. krone 0.12. Zagreb, 17. nov. (Izv.) Budimpešta 30.50, Berlin 113, Italija 12-12.20, London 1100, dolarji 280, Pariz 21, Praga 304—308, Dunaj 5—5.15. Delovno ljudstvo je bilo najbolj tepeno v požaru svetovne vojne. Ko je izbruhnila socialno-polilična revolucijo, toli prerokovana in aaželjena od materialističnega socializma, delovnemu ljudstvu m privesla svobode in rešitve: Danes so produktivni sloji brezpravnejši sužnji velekapitala kot so bili kdaj. Zakaj? Kapitalizem in marksistični socializem sta zavrgla vero v Boga in njegovo postavo. Otroci pa, ki pljunejo v obraz svojega lastnega očeta, se bodo stepli in poklali tudi med sabo. To se godi danes vsepovsodi. N« samo, da so se zagrizli produktivni stanovi drug v drugega v neizrečeno veselje in korist oboževalcem zlatega teleta, marveč razjedajo i posamezne delovne stanove najhujši notranji prepiri. To traja in bo trajalo vse do tedaj, dokler se ne bo človeštvo vrnilo k svojemu Bogu in ga priznalo. Za to se bori krščansko socialno delavsko gibanje po svojih organizacijah in po svojem časopisju. j Tovariši, borimo se skupno za to rešilno j idejo! Širimo svoje glasilo! f ■ L -------------------------------------- politični dogodki. + Čudodelna palica. Zgodbe in pravljice nam pripovedu ejo o čudodelnih palicah, ki imajo moč, da odpro vsaka vrata, izpieminjajo poljubno stvari in bitja, izbijajo iz trdih skal vodo. Marsikdo si je v otroških letih želel take palice, da bi hodil po svetu in delal čuda, a kasneje se je moral prepričati, kako prazne so bile te njegove želje. In vendar de ansko obstoja taka č udodelna palica še danes in posluži se je lahko vsak, ne sicer le toliko v svoj lastni osebni prid, kot v prid socialne skupine, v kateri živi, v prid splošnosti v obče. To je tisk, posebno dnevno časopisje. Le pomislimo, kako še vse drugače bi ravnali tisti, ki imajo moč v rokah, a to so kapitalisti in državni oblastniki, s sla-bejšimi, ako le-ti v svojo obrambo ne bi imeli moči javne besede — tiska! Poleg vo-livne pravice in združevalne svobode je za gospodarsko podjarmljene slo e tisk najmočnejše orožje v boju za svobodo. Pri čemer pa ne smemo pozabiti, da bi bile tudi vse druge polilične svoboščine kakor ohromele, ako ne bi bilo za njimi tiska. Tisk je tista čudodelna palica, ki odpira delavstvu vrata v politično življenje, s katero kroti kapitaliste in oblastnike, s katero dae žejnim piti iz studenca svojih ide', s katero daje polet vsemu svojemu gibanju v dosego pravičnosti in ljubezni na zemlji. Vsak, kdor se na list naroči, zanj agitira, vanj dopisuje, postane modem ča-čarodejec, ki dela čuda za blagor ožje in širše splošnosti in s tem tudi zase. Tisti pa, ki se te čudodelne palice noče posluževati, je čudak, ki se sam izključuje iz skupnosti. + Tako »e bo in ne sme hiti! Tako vzklika in se razburja nad vladnim načrtom o razdelitvi države radikalna »Srbija« in piše: »Od kar so belgrajski listi priobčili načrt o administrativni razdelitvi države, glasom kaierega se Srem razcepi na pet delov, telefon našega uredništva neprestano zvoni. Iz vseh krajev in od vseh strani Srema nas vprašujejo, če je to mogoče in kdo je ta načrt izdelal. Ljudstvo enostavno ne more verjeli, da se je našel Srbin, ki je predložil tako delitev Srema. Naše organizacije zahtevajo, da se nujno skliče okrožni odbor, na katerega morajo priti vsi sremski poslanci in tudi sam g. Pašič. V Lačarku je že sprejet sklep in nujno poslan okrožnemu odboru in parlamentarnemu klubu. Med ljudstvom je radi te razdelitve Srema zavladalo veliko vznemirjenje. Pomislite samo: staropazovski okraj in Sremski Karlovci naj pripadejo pod Veliki Bečkerek! Ne, taka razdelitev se ne sme izvršiti. To bi bilo strašno!« — Zanimivo je, da je ravno ta /Srbija-, še nedavno najbolj kričala za centralizem in pokesala ter streljala vse, ki so se upali nastopiti za avtonomije pokrajin. Sedaj, ko uvideva nesmisel centralizma glede Srema, pa protestira. Počasi in gotovo bodo spregledali vsi. + Za notranji preporod nemštva. Nemški pisatelj Gerhart Hauptmann se je te dni mudil na Dunaju, kjer so uprizorili njegovo dramo »In Pipa pleše«. Ob tej priliki je imel Hauptmann na vseučilišču predavanje o notranji obnovi nemštva. Do te obnove, je rekel Hauptmann, vodi pot le preko očiščen a v narodnem in človečanskem mišljenju in čustvovanju. Simbol nemštva mora biti krožnik z domačo zem-lin ki us stal v Goethejevi delavnici in smrtni sobi. Iz materine zemlje si bil vzet in vanjo se povrneš — to besedo naj razume in si zapiše v srce vsak Nemec. Kdor tega ne razume in ne spoštuje, t® nemški, pa naj nemštvo še toliko jemlje v usta. On nemško ime le ziorabla. Ob sklepu svojega govora je Hauptmann po* sebej pozval nemško dijaštvo, naj se iz materielnosti povrne k d u h u, ki je nemškega značaja. —A Krščansko delavstvo! Franc Levstik pravi: >študiraj člo-veka; kajti tega je Bog ustvaril, a delavca in gospoda šele človek sam,« Da, človečen-stvo, prepojeno z Ljubeznijo, nas bo pripeljalo iz pregnanstva v obljubljeno deželo. Zato krščanski delavec ne sovraži svojegd brata — človeka, marveč ga ljubi kakor sumega sebe zavoljo neskončne Ljubezni-Nesite ta glas med vse produktivno delavstvo, pridobite ga krščanstvu, rešite ga it brezdanjega prepada, krive ideje pa pobijajte dosledno, vsakokrat in vsepovsod, kakor dela to vaš list »Novi Čas*, ki mora postali najrazširjenejše glasilo slovenskega proletariata. Delavstvo! Naroči, čilaj, širi, deluj tl »hiovi čas*, propagatorja edino prave idej1 preporoda in vstajenja. leviti dogodkt — Usoln naših izseTencev je posebno, ker pri nas ni nikogar, ki bi se zanje bngal, V angleškem listu »Dailf Mail« beremo sledeči slučaj iz življenja t®-goslovanskih izseljencev; Te dni je dospela v Pariz uboga, boječa žena iz Jugoslavije, držeč v naročju do enčka, n;i^ pa je stopical mali deček. Pripoved®* va.a je, da je odpotovala iz domovin® skupno z možem v namenu, se izseliti * Ameriko. Med potovanjem pa je obolel ter šel v Havru v bolnišnico, o®* pa je sama z otroci nadaljevala not * New-York. Tam so jo poslali v tritedensko karanteno, in ker po preteku teg® časa moža še ni bi’o za njo, so jo &&& riške oblasti poslale nazaj v Havre-fiavra je šla v Pariz, kjer naj bi 6e sešl* z možem, toda sta se zgrešila. Sedaj poizvedujejo za možem pariške oblačil-Tudi pouk in svarilo našim izseljence®1 in našim oblastem. Škoda, da časopis navaja imena in kraia dot:čne družine. — Tržiške novice. V ponedeljek j® predaval v društvu g. učitelj Vider o preA* metu: Kuj smo in kaj hočemo. V uvodu se je spomnil štiiiletnice smrti dr. Kreka i® njegovega dela, za tem je poudarjal cilj®; za katerimi mora' iti naše društvo, ki je slovensko, katoliško in izobraževalno. — njim je gospod kaplan Milavec podal politični pregled minolih tednov. — Prihodnji ponedeljek 21. t. m. govori ob 8. uri zvečer v Domu strokovni učitelj meščanske šole g-Rudolf Pečjak o predmetu: Slovenska i® jugoslovanska narodna noša. Vabimo v naj* obilnejši udeležbi. — Umrl je pretekli te-den pri Sv. Ani .Janez Šmitek, tesar in ola® Jugoslovanske strokovne zveze. Organizacija se je udeležila pogreba z društveni®1 vencem. — Poročeni bodo te dni somišljeniki in člani naših društev: Jože Župec, delovodja v strojarski zadrugi s Frančišk® Globočnik; Jože Videtič, kleparski mojster s Terezijo Klemenc. Obilo srečel — Tržiško občinsko sodišče za pobijanje draginje je imelo v pondeljek sef® v občini. Sklenilo se je, da se mora vsied padanja cen živine meso odslej prodajati po 24 K kilogram. Proti mesarjem, ki s® ne bedo držali teh cen se bo kazensk® postopa'o. Zanimivo je in treba pribiti« la se teh sej zastopnik socialistične stranke sodrug L. ne u,deležu e, dasl bi bila socialistična stranka, ki baje zastopa delavstvo v prvi vrsti poklicana boriti sc pzroti neznosni draginjo Govoriti na vsa usta prod volitvami in delati pa volitvah za ljudstvo — je dvojno. — Tržič. Obrtna zveza za tržiškj sodni okraj je imela v nedeljo v gostiln1 Ruech letni občni zbor. Navzoči obrtniki so soglasno izrazili svoje ogorčenje proti ravnatel u, meščanske šole Lajovcu, ki j® predlagal v seji občinskega odbora, naj sc ukine veronauk na obrtno nadaljevalni šoli v Tržiču. Povdarjalo se je, da i® ravno ta predmet vajencem v teh zanje tako nevarnih letih najbolj potreben. — Brezplačna drva za zagrebške reveže, Zagrebški meščanski sindikalni svet je sklenil, da povodom božičnih praznik®® preskrbi najrevnejše družine brezplačno z drvmi. Drva pripeljejo brezplačno v hišo. — Brezsrčna mati. Neznana zenska j® v gozdu blizu Mačkovca pri št. Poten popustila svojega 8—10 mesecev starega otroka« Dete je ženskega spola in zdravo. — Nesreča na Obirju? Avstrijska oblasti poizvedujejo po podpolkovniku 'vstrij ske armade Alfonzu Soj ka, ki je že dne 30. oktobra iz Beljaka odšel na Obir hi se od tedaj ni več vrnil. Rešilno ekspedicije »o ostale brezuspešne. — Tatvine. Marija Sterle n? Dobrove, 6 krat oredkaznovana, je v noči od 15. no- I mm* vembra ukradla rečni voz s 4 kolesi posestnici Tereziji Laznik v Kozarjah št. 30. Voz je bil vreden najmanj 1000 K. — Fran Maček iz Dot. Logatca, že večkrat pred-kaznovan, jc pri tvrdki Impeks na Vrhniki ukradel večjo množino sena v vrednosti okrog 14.000 K, Dotično seno je prodal raz* »im trgovcem. — Vojaška glasbena sola se je osnovala v Vršcu. V šolo se sprejemajo nadarjeni fantje, ki še niso dovršili 18. leta. Pouk je brezplačen in so gojenci tudi z vsem ostalim preskrbljeni kakor vojaki, šola traja tri leta in se mora vsak gojenec zavezati, da bo po izučbi služil 6 let pri vojaški godbi. Prednost imajo vojne sirote. ’ — Milijonski tihotapec — prijet. Kakor poroča ; Korrespondenz Wilhcim«, s° 15» t, m, zjutraj na dunajskem vzhod- kolodvoru prijeli. 32 letnega trgovca Maksa Koniga, rojenega v New-\orku, ko je ravno bolel stopiti v odhajajoči vlak. Našli so pri njem mnogo nevdelanih briljantov v vrednosti več milijonov, katere j« Kotel Konj g tziihotapiti v inozem stvo. Obsojen je bil na globo 14 milijonov kf0"-. Za svojega primeroma kratkega bivanja na Dunaju je nakupil dvdjset hiš. , —■ Zagrebške občinske volitve sc bo-Vfšile sredi decembra t. i. — Popis volivcev v Zagrebu. Izšel je nskau volivni imenik mesta Zagreba. Vo-hocev je 25.348. Misijonski koledarček za rolatlino W«2. Letos prvič izšel.. Poučua in zabavna vsebina, nalašč za otroke. Lepe zamorske pestiče, mešane s slikami, bodo v/budi-e v mladih srcih duha požrtvovalnosti, ka-,°r®ga svet danes tako malo pozna — 'iie-® ljubezen do sveto vere in za rešitev duš *?Mih črnih, še poganskih bratov. — Star-učitelji in vzgojitelji, ne morete napravil otrokom večjega veselja, kot če jim Naročite ta lepi novi koledarček 1 En izvod Jtene samo 3 K, kdor naroči 12 koledarčkov skupaj, dobi enega povrhu. Oba mi-sljonska koledarčka se dobita pri Dražbi ^ Petra KJavorja, Ljubljana. Miklošičeva 'esta št. 3. — Cene pridelkom in živini na Hrvatje ni. Na Hrvatskem veljajo na debelo te-le povprečne cene: Pšenica 1000—1400 kron, rž 650 —1000 kron, ječmen 800—1000 kron, koruza 800—1200 kron, grah $00-1200 kron, krompir 250—400 kron kvinta!; biki —30 kron, voli 15—35 kron, krave S do 24 kron, junice 12—30 kron, teleta 12—20 sron, svinje debele 38—42 kron, mršave —42 kron kilogram živo vage. ite tatvina !,a železnici. V vlaku na ^aneuv mostu je bila ukraden ®niaminu Herman listnica m 300 dinarju j — Organizacija evans^lsko cerkve v °pslaviji. V naši državi je okoli 300.000 Pripadnikov avgsburško-evangelske (lute-cerkve, ki so imeli doslej svoje verske oblasti v inozemstvu. Sedaj »e Protestantska cerkev v naši državi sa-Spstojno organizirala ter se ustanovita dve kofiji: nemška in slovaške-. Protestant* senioratov je v Jugoslaviji 10: v Sia-oniji 2, v Banatu 2, na Hrvatskem 1, v Sloveniji 1, v Prekmurju 1 in v Bo ni 1. Nato je prišla na vrsto uredba o posebni nagradi davčnim uradnikom za izterjam; davke. Razvila se je dolga debata, v kateri se je govorilo o nezadostnih plačah uradništva in o korupciji. Končno so z večino glasov sklenili, da naj ostane uredba v veljavi do 1, januarja 1924. £jubljanskl dogodki IjGospod Goslar, predsednik »Jadrana« — užaljen. Iz vrst akademikov; V zadnjem času sc je vršilo v zbornici bivšega deželnega dvorca, torej na akademskih tleh, več skupščin akademske omladine. Univerzitetni tajnik dr. Šmalc je izjavil na eni teh skupščin (na drugi), da je le vsakokratno vodstvo skupščine kompetentno podajati v javnosti avtentična poročila o poteku zborovanj. Vsi. odbori so se držali tega načela, tudi slovensko časopisje. Le »Jutro« ni hotelo priobčiti, nobenega avtentičnega poročila, prinašalo pa je o skupščinah tako tendencijozne, strankarske, mestoma naravnost zlagane vesti, da je bilo ozlovoljeno i di aštvo i akademsko ob-slastvo, ki je radi tega žc grozilo, da ne bo dalo omladini nikdar več zbornične dvorane na razpolago. Tudi v torek, dne 15. t. m, je prineslo »Jutro« o skupščini z dne 12. t, m, izkrivljeno poročilo, »Novi čas* jc reagiral in ugotovil, da je napisal dotično stvarco (»Nov dokument«) preds, »Jadrana«, gospod Goslar, ki hoče v današnjem »jutru« igrati užaljenega — junaka. Anonimno streljati izza plota, s podpisom užaljeno brisati se — to se pravi: V torek sem pisal drugače, v četrtek drugače, kdo Vam bo verjel, gospod? Napadli pa smo gospoda Goslarja zato, ker vemo čisto pozitivno, da is v torek on pisal izkrivljeno anonimno notico »Nov dokument« Prav je, da primemo take »junake«, ki si niti ne upajo priznati krivde, malo za kosmata ušesa. Sedaj je i za nas — amen! Ij Hlače okradel je nekdo izpred trgovine Friderike Kessler v Kolodvorski ulici. Hlače so bile vredne 350 K. Ij Zlomil si je levo roko v Kolinski tovarni strojnik Leopold Šrimpf ter so ga prepel ali v dež- bolnico. .Kaša d?ušt»a. potniku 4200 raarka- d Odbor Slov. kršč, soc. zveze ima danes ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo, — Podpredsednik. Siore pri Olju, V zadnji tedenski številki lega lista a dne 10. t. ra. smo priobčili med drugim tildi to, da snujemo čitalnico. Nahajamo se torej pridno pri tem delu. I?abimo pa pri tem prepotrebnem delu Se več moči in podpore, zato pa se danes obračamo do prijateljev in somišljenikov s proSnjo, da -bi uam pripomogli na sledeči način: Skoraj vsak ima doma kakšno nkjigo, pri marsikomu se knjige valjajo po kotih, tako da ne služijo namenu. Ali bi ue bil ta ali oni toliko dober ter nam tako po možnosti odstopil kako knjigo, jo posodil ali daroval čitalnici? Ker je namen čitalnice služiti v pouk in razvedrilo vsem v okolici, posebno pa še članom X S. Z., zato upamo, da se bodo tej prošnji vsi blagohotno odzvali. Pobirale se bodo knjige po članih pevskega zbosti. Kdor bi pa želel prinesti sam. pa naj se blagovoli zglasili v trgovini g. Nagliča, kjer se tudi lahko knjige oddaja -- Komur je torej mar proč vit kulture in namedek dobre stvari, naj se nekoliko žrtvuje. Bog živi! ®B®®®Eas!®a®Eisssp« j JCuttura. Vsak naroe«?!k naj pri- ’ } dobi vsaj 2 nova! )- ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 16. nov. Včeraj po je vršila J®8*1 »oj« zakonodajnega odbora. Poslale Angjelinovie je interpeiirai zaradi nespolnosti ortbra, ki šteje v,sled izključitve J^Dunističnih poslancev namesto -k. samo ’ /kinov. Predsednik Trifunovič jo odgo-°l‘i!, da bo to stvar predložil skupščini. ... Nato -jo prišle v pretres razne uredbe .rečnega ministrstva. Sprejel je bil K*ep: tlnaumi minister se pooblašča, da odobrenjem ministrskega sveta /, naredbo dira promet z devizami in valutami. — 'Mo pridejo pravilniki o priliki mar-odtezanja in žige^mja kron. Posl. jJ V'k'; pritožuje radi postopanja v Dat* Hl^i’*.— Uredba o izenačenju kovanih av-j ri.l*kih kroa in p: rperjev s kurzom dinar* ^.ostane v veljavi. — V zakoni naj se pred* Ij > da morajo državne blagajne sprejemati l ,°j8ko novčaniee za dinarske po kurzu j'.* iti predpis, da se mora železni avstrij-JL1 drobiž po 20 vin. sprejemati za 5 di-^Skih par. Sprejme se uredba, s katero tj] ^dreja nabava drobiža, in uredba, ki čit -11'*0 na,)avo državnih uovčanie po Ij. dinarja v ntninalnem znesku 50 mi« ii lx?v. (*',wriev rHdi zamenjave kronskih M°y .n’° P° k. 2 in 10 kron. — Potem se uredba, ki določa, da novčanlco L. ? !i1 . P°- dinarja predstavljajo državni d'jvrnati denar, ju predpisuje, da nihče ni v“««n sprejeti 'e,-. ^oi 100 djnarjev nov- Cin** *>0 * ^kiar. ^se to uredbe so se ^se te uredbe so s£> • inejolo končno veljavno. iz crganizacii. Haie zimsko delo! k Gledališke igrice. Iz nemščine pre* vel V. S. — V Ljubljani, 1021. Uprizr-'tev svobodna. Pričujoča zbirka vsebuje štiri igre, dve daljši in dve krajši; tri za samo moške vloge eno za mešane. Prva: /Zdravnikov strežnika nam predstavlja zdravnikovega strežnika, ki se mu slučajno nudi prilika, da nastopa kot zdravnik mesto odsotnega gospodarja. Vse se mu dobro posteči, ne da bi gospodar o tem kaj izvedel. Iz tega nastajajo zelo smešni za* pletki, ki se pojasne šele, ko pride gospodar strežnikovi zvijači na sled. Podobna jo igra : Eno uro doktor -, vendar s popolnoma drugo vsebino in drugačnimi dovtipi. Kdor se hoče dobro uro zabavati, naj seže po tej igri. Druga igra: Sveti Janez Evangelist in ropar- predstavlja znano legedo. Lepa vsebina in vzvišena tendenca bosta gotovo pripomogli, da jo bodo naši manjši | odri radi proizvajali. Ker nastopajo vse I osebe v rimskih tunikah in togah, igrajo j to igro lahko tudi žepke. Tretia in četrta igra: : Prevarani hišnik- in 'konvencijo-! nalne laži« sta kratki itrriei, ki lahko sin* i žita kot vložek pred večjo igro ali pa med j’pevsko in glasbeno prireditvijo. Cena 10 j K. Dobiva se Icnjiga v Jugoslovanski knji-i sarni in pr o:' ...ni katol. tiskovnega društva ('""man) v Ljubljani. Bobneči ogenj je otvorilo slovensko kapitalistično glatUo na »Novi Čas*. Ko-munitte. socialiste pusti pri miru, ker ve, da grozi resna nevarnost krivičnemu in na-žilnemu družabnemu redu edino-le od strani krščanskega delavskega pokreta. Ta besnost oboževalcev Mamona, ki se razodeva v boju soper nas, tvori en sam velik dokaz, da smo m pravi poti. Ali ne privoščite. prave poti svojim zapeljanim tovoru šem? Pojdite mednje, pridobite jih, pripe• Ijite jih nazaj. No eden. dva, trije — voidimo na delo! Zimski čas je najbolj primeren, da se delo v naših krščanskih organizacijah zopet poživi. Cilj našega delovanja mora biti utrditev naše organizacije na zunaj in znotraj, Sestaviti se mora po vseh naših pla-čilnicah ter skupinah nekak zimski program, Samo smotreno delo vseh moči bo naši organizaciji in delavnemu ljudstvu koristilo. V prvi vrsti se mora gledati na to, da se požive društveni shodi ter sestanki, ker sestanki so prvi viri organizacije. Brez rednih sestankov pride organizacija na mrtvo točko. Le tedaj, ako dobijo člani primerno pojasnilo, uvidijo še le, kak veleva-žen pomen ima organizacija. Vpeljejo naj se društveni shodi zato, da se člani spoznajo, posebno pa se mora gojiti krščansko-družabni duh, ljubezen do sotovarišev in končno naj taki sestanki služijo duševnemu stremljenju, napredujočemu delavskemu stanu. Živahna udeležba članov bode, ako bodo ti spoznali smoter in pa naloge organizacije, to močno dvignila. Razume se, da samo sestanki še ne zadostujejo, Ravno v sedanjem času so nujno potrebne redne seje odborov in zaupnikov. V zvezi s tem naj se vršijo predavanja in razgovori. Pred očmi moramo imeti, da je tov naši dobi jako važno, in moramo računati s tem ter gledati na to, da dobimo čim več izobraženih članov, kateri bodo zmožni voditi ves upravni aparat v plačilnicah in skupinah. Poleg izobraženih članov potrebujemo tudi dobrih in poštenih delavskih voditeljev. Radikalne besede in fraze ne koristijo nobenemu, narobe, v mnogih slučajih napravio le veliko zmešnjavo. Zato jc predvsem poicebno, da poznamo temelj, na katerem n«ša kršč, strok. Zveza stoji. Za spoznanj? tega služijo od organizacije izdane brošure in časopisi. — Če sc na sestankih goji duševna izobrazba in to z Iju-beanijo in požrtvovalnostjo, potem bo organizacija uspešno napredovala. Ampak še le tedaj bo napredovala, če se člani zavedajo, kak velik pomen, smoter in uspeh ima, S tem raste zavednost in zvestoba delavnih članov in stari bodo z novim veseljem novih pristašev pridobili ter tako množili število pridnih delavcev. Vse to je za našo krščansko organizacijo neobhodno potrebno in življenskega pomena. Delati moramo, da kolikor mogoče novih moči vzgojimo, katere so prežete idealnega in požrtvovalnega duha, Samo na tak način bo nam zagotovljeno, da se važno kršč. socialno podrobno delo vestno izpelje. To velja posebno za upravo naših plačilnic in skupin. Agilne in požrtvovalne člane si pridobiti, to naj bode najvažnejša naloga, to mora biti predpogoj našega društvenega delovanja. Ne smemo misliti, da so potrebni dobri in vestni sodelavci za zunanjo upravo skupin. Poleg tega moramo delati na to, da dobimo mnogo prostovoljnih sodelavcev, ker za nabiranje novih članov se potrebuje nebroj dobrih agitatorjev. Seveda to agitacijsko delo ne smemo prepustiti samo odbornikom in zaupnikom, ampak na mestu bi bilo, da bi se sestavili posebni odseki prostovoljnih članov. Če hočemo to agitacijsko delo uspešno izvršiti, je nujno potrebno, da pridno nabiramo naslove. Vsaka skupina bi morala imeti takega materijala dovolj na razpolago. Jasno je, da se za agitacijsko delo enotna pravila ne more o vpeljati, vse (o ie odvisno od razmer, katere vladajo v do tiču c ni kraju. Eno pa je gotovo! Vsepovsod, kjer imamo plačilnice in skupine, je naša sveta dolžnost, vse člane navduševati, da pridno agitirajo za našo strokovno Zvezo! Ako bodo imeli vsi zavedni člani debro voljo in če bodo goreči pristaši organizacije, bodo prišli k nam vsi neorganizirani in napačno organizirani v naše vrste. Tovariši na delo! Ponosen mora biti vsaki tovariš na to, da čim več napačno organiziranih ali neorganiziranih tovarišev pripelje v našo krščansko, organizacijo. — Torej na delo tovariši! Zimski čas mora naše vrste pomnožiti. Mobilizirajmo vse moči, da se naša organizacija na zunaj in znotraj ojači. Pojdimo z veseljem in navdušenjem na delo| Krščansko socialno organizacijsko delo služi naši družini, našemu stanu, ter je v blagor celemu narodu. Pozabiti pa ne smemo, kar jc bilo že zgoraj povedano. Tisk, brošure in časopisje je za organizacijsko delo pre važno orožje. Če hočemo svoj namen doseči, moramo r*2iirjati svoje knjižice, svoje časopisje, »Naša Moč« in pa naš dnevnik »Novi Čas«! Pomnite tovariši tole resnico! Kar bomo po svojih organizacijah, na predavanjih, shodih dobrega storili, to nam bo nekr-ščansko časopisje med tednom skušalo razdreti. Zato organizacia brez razširjenega m močnega tiska ne mere napredovati. Naša naloga bodi: Razširjena »Naša Moč«, močan, velik, vpliven, vsepovsod razširjen dnevnik »Novi Čas«! To bomo morali posebno te dni izpeljali. Poskrbeti pa bomo tudi morali, da bo naše časopisje -vedno dobro informirano, V ta namen nai v organizacijah vedno deluje posel?«*, odsek. Tovariši, na delo za veliko nalogo! > ipgsslaD. Strok. Zoezafe Seja načelstva JSZ se vrši jutri 18, i. m. ob' pol 7. uri zvečer v prostorih glavnega tajniSstva Stari trg St. 2/111. Vsled vaiaoati seje se pro»i sigurne in točne udeležbe, Tababri delaoec. Za lobalno delavstvo. Belgrad, 14, nov. Poslanec Goeiinčaf je danes in včeraj interveniral pri finančnem ministru v upravi monopolov, ter podla sledeče pismene zahteve glede to*-bačnega delavstva v Ljubljani: v Gospod minister! — Celokupno <£e* lavstvo tobačne tvormce v Ljubljani «