—TnrAW(i/i i ict*'""1"”'0' Naročnina za Jugoslavijo: H Rti MS MM fii I Pl H Urednlštvo m upravništv« celoletno 180 Din, za /. leta 89 VB B- > 1 wWl H H flLg. |g| H Je v Ljubljani v Gregorčl- 90 Din, za •/. leta 45 Din. H H ^HBPjjlllB Vrš? ^ A 0 HIV V V 6671 ullcl 23‘ ~ RokoPlsov mesečno 15 Din; za lno- ne vračamo. — Račun pri remstvo: 210 Din. - Pia- 1 . . . . . .. , _ « - , - ir - pošt. nranllnlcl v Ljubljani fta ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, obrt in denarništvo št. 11.953. — TeL Št. 26-52. Izhaja Sira: Ljubljana.ietrtek Cena 1*50 Zaostaiamo za tujino Naši ljudje imajo to hvalevredno lastnost, da radi in mnogo potujejo. Tako je tudi letos izredno mnogo naših ljudi bito v tujini in sedaj pripovedujejo, kaj so vse videli in doživeli v tujini. Ni njih sodba vedno enaka, v enem pa soglašajo vsi: da se namreč povsod v tujini mnogo in veliko dela in da mi za tujino stalno zaostajamo. Le par primerov naj navedemo, kar so nam povedali ti naši potniki po tujini. V španskih kolonijah so vse ceste asfaltirane. V Siriji vodi na stotine kilometrov daleč asfaltirana cesta. V Albaniji se gradi modema avtomobilska cesta iz Drača v Tirano. 0 italijanskih cestah se niti ne izplača govoriti, ker je njih izvrstnost že predobro znana. Povsod se grade ceste, povsod se cestno omrežje usposablja za tujski promet. Celo v deželah, ki so v vsakem pogledu mnogo za našo. Le pri nas se skoraj nič ne zgodi in prijatelj, ki se je vozil tri tedne po morju, nam je dejal, da bi kmalu dobil prvič morsko bolezen, ko se je na povratku vozil iz Sušaka v Ljubljano. Tako slaba je cesta, ki vodi v edino pristanišče Slovenije. Svoje dni smo bili silno ponosni, ko smo dobili v Ljubljani prvi »nebotičnik« s IB nadstropji. — Ljubljančana, ki je prišel v Bukarešto, je ta ponos hitro minil, ko je stopil na tamošnji bulvar, na katerem so vse hiše 13 nadstropne. Res je bogata Romunija, toda tudi naša država ni ena najbolj revnih, uprava Romunije pa je še manj na glasu ko naša. In vendar, kaj se je vse tam moglo zgraditi in kaj se pri nas ni moglo. In če gremo naprej po Balkanu, v Bolgarsko in Turčijo, povsod se moramo čuditi napredku, ki sta ga dosegli ti državi. Povsod se dela, intenzivno in sistematično dela, le pri nas je slučaj še vedno glavni uravnatelj vsega dela. Samo kaj so vse storili Bolgari za napredek svojega kmetijstva in kako so poskrbeli, da se je izvoz njih agrarnih proizvodov dvignil zaradi odlične kakovosti njih pridelkov in dobre opreme. In posledica tega je, da dosega n. pr. bolgarsko grozdje na vseh tujih trgih znatno višjo ceno ko naše. Znova je treba poudariti, da je edino pozitivno delo za kmeta zboljšanje njihove produkcije. Da se dvigne cena kmetskih pridelkov, samo tako je mogoče kmetu v resnici in trajno pomagati. A tega načina podpore še ne poznamo. Navedli smo le izjave potnikov o državah, ki so bile nekoč gospodarsko do kulturno za nami. Danes so nas vse te države dohitele, nekatere pa tudi prehitele. 0 za-padnih državah, ki so bile vedno pred nami in ki so v zadnjih letih distanco med seboj in nami še povečale, pa niti ne govorimo. Zaostajamo za tujino in naš razvoj nima tega vzgona kakor ga ima drugod po svetu. Vzrok za to nazadovanje pa je vedno eden in isti. Naša uprava ni dorasla nalogam moderne države, kljub temu pa ši lasti na vseh poljih vedno večjo ingerenco. Posledica tega je, da ovira, kjer bi morala pospeševati, da onemogočuje razvoj, kjer bi nastal brez nje, da je vedno bolj in bolj coklja, ki ne pusti, da bi šel naš razvoj v hitrem tempu dalje. Vsi brez izjeme dobro vemo za to nesposobnost naše uprave, a nihče se ne loti, da bi se naša uprava temeljito reformirala. Enkrat preprečijo strankarski oziri reformo, drugič pa strah pred velikostjo dela, ki je zvezan z reformo. In tako ostaja vse pri starem, mi pa zaostajamo za tujino še naprej. Kako postaja to zaostajanje vedno bolj nevarno, se zlasti kaže pri izkoriščanju naših naravnih bogastev. Kakor hitro se odkrijejo nova ležišča, že je tuji kapital tli, da ta ležišča izkorišča. Vsa najbolj dobičkonosna podjetja so v tujih rokah, nam so ostala le tista, ki se komaj obrestujejo. Odstotek velikih podjetij, ki so res v naših rokah, je bil pred leti mnogo večji, kakor pa je danes. Bolj težka konstatacija o naši nesposobnosti res ni mogoča. Za vse narode je veljaven zakon, da morajo tekmovati med seboj in da so zapisani propadanju brez izjeme vsi narodi, ki te tekme ne vzdrže. Vse kaže, da nii na ——i^iii— i n i mr i ta železni zakon pozabljamo in da da je ljubljanski shod čim bolj pozabljamo tudi na svojo zgodovino, ker drugače bi pač vedno imeli pred očmi, da moramo več delati ko drugi narodi, ker smo mogli zaradi politične in gospodarske odvisnosti od drugih narodov tako pozno razviti svoje sile. A danes jih moremo razviti, pa jih mogočen in silen. Kajti ni pokrajine v državi, v kateri bi trgovina in obrt tako propadala, ko v Sloveniji. Povsod drugod se število trgovin in obrtniških delavnic veča, le v Sloveniji stalno pa-; da. Tega propadanja trgovine, obr-ta in gostilniičarstva mora biti ko- ne razvijamo, ker ne znamo teh nee in ljubljanski shod naj bo oni sil organizirati, ker si ne znamo dati uprave, ki jo potrebujemo in ki bo omogočila vsem našim pokrajinam mogočen in silen razmah. Tudi država nai za sodalno Na kongresu Zveze trgovskih združenj za Vojvodino v Subotici se je razpravljalo tudi o uvedbi obveznega pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev za vso državo. Kongres je to zahtevo odklonil, ker da sedanje gospodarske razmere niso tako ugodne, da bi dopuščale novo obremenitev gospodarstva, ki pa bi bila za uvedbo tega zavarovanja nujno potrebna. Neki listi so nato označili stališče trgovcev kot skrajno protisocialno in reakcionarno. Čeprav smo mi v načelu za uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja vseh zasebnih nameščencev, ki je v Sloveniji v glavnem tudi že uvedeno, moramo vendarle preje navedeni očitek zavrniti kot pretiran in s tem tudi neutemeljen. Stroški socialnega zavarovanja so danes v resnici že tudi pri socialnem zavarovanju. Niti najmanj ne dvomimo, da bi bilo zelo lepo in tudi popularno, če bi se mogle uvesti še letos vse vrste socialnega zavarovanja. Toda to socialno zavarovanje je treba tudi plačati. Zelo komodno stališče je, da ga naj plačajo kar delodajalci in delojemalci. Če se uvedba popolnega socialnega zavaro- se morali zvišati predvsem zaradi tega pojava in vsaj te stroške bi morala prevzeti država. Podobno je tudi pri pokojninskem zavarovanju, kjer je kriza samo zaradi obveznosti iz predvojne dobe. Te so morale biti dvignjene, a breme za ta dvig je padlo v Celoti na zavarovance in delodajalce, mesto1 da bi to breme vanja tiče le teh, potem prav za j v celoti prevzela država, ki je prav niti treba ni, da se država. dejansko za to breme ‘budi od-meša v ves ta posel. Toda država ■ govorna. zahteva glavno besedo tudi pri Obdačenje gospodarskih stanov organizaciji in vodstvu tega za- je danes že tako veliko, da so varovanja in volja zavarovancev. naši finančni ministri ponovno iz-in za nje plačujočih delodajalcev i javili, da je vsako povišanje davč-naj velja manj ko volja naših biro-' nega bremena nemogoče. Kljub kratov in politikov, ki so na čelu! temu so še našli možnosti za nove vsega našega socialnega zavarovanja, naj imajo samo to pravico, da plačujejo, tisti, ki nič ne pla- davščine, toda malo preveč bi bilo, če bi k tem prišle še nove socialne dajatve. Tem manj, ker pogledi v bodočnost niti najmanj ne govore čaja, pa vso pravico odtočevanja. tako veliki, da marsikatero pod- j To he gre in to ni dobro! Zato ' o tem, da bi se gospodarsko stanje jetje pod njimi omaguje. Saj so ; pa je prva in osnovna zahteva, j v resnici zboljšalo. bili baš pred kratkim prispevki za socialno zavarovanje zopet povišani. A tudi za delojemalce so ti stroški že mnogo previsoki, naravnost krivični pa za razne sezonske delavce, ki morajo dostikrat plačevati te prispevke, ne da bi od njih kaj imeli. Pa tudi ne glede na to, so ugodnosti, ki jih nudijo okrožni uradi zavarovancem dostikrat tako neznatne, da vzbujajo celo v zavarovancih odpor proti lemu zavarovanju. Nekateri trgovci so dosedaj pla da tudi država prispeva za social no zavarovanje. V drugih državah je tudi tako in drugače v res urejeni državi tudi biti ne more. Ko je angleška vlada uvedla celo zavarovanje za vdove, se ni s tem zavarovanjem bahala, pa čeprav je pripravila tudi denar za to zavarovanje. Pri nas pa bi še hoteli Če torej v resnici hočemo doseči razširjenje socialnega zavarovanja, potem je to mogoče le pod pogojem, da stroške za to zavarovanje prevzame država. Če pa država tega noče storiti, potem naj si tudi ne lasti glavne besede pri socialnem zavarovanju, temveč naj to decentralizira in prepusti zavaro- vali ;za socialno zavarovanje že Kriza našega socialnega zavarova-velike zneske, ne da bi od njih : nja je danes predvsem tako ostra kaj imeli. Res je, da plačujejo te zaradi brezposelnosti, ko se skoraj prispevke le za svoje nameščence, mora vsak brezposelni prijaviti bahati s svojim zavarovanjem, a vancem in njih delodajalcem, da na tuj -račun. j si sami urede socialno zavarova- Zlasti pa je evidentna dolžnost nje, kakor znajo in morejo. In države, da prispeva za socialno zavarovanje v današnjih razmerah. mogočni podnet, da se bo to propadanje tudi v resnici nehalo. Slovenija, zlasti pa Ljubljana, je bila od nekdaj primer stanovske zavednosti. Nedeljski shod naj dokaže, da je ta zavest enako živa, kakor je bila in da jo je sedanja stiska še povečala. Zato v nedeljo vsi trgovci, vsi obrtniki in vsi gostilničarji na shod v Trgovski dom, da bo v vsej javnosti mogočno odjeknil protest naših gospodarskih stanov. V akcijskem odboru, ki sklicuje shod, so zastopane vse skupine obrtnikov, trgovcev ih gostilničarjev, prav tako morajo priti tudi na shod vsi obrtniki, vsi gostilničarji in vsi trgovci, pa naij pripadajo tej ali oni stranki, naj bodo pristaši tega ali onega naiziranja. V stiski so vsi eno, zavedni pripadniki svojih stanov, ki ne bodo dopustili, da jim njih gospodarstvo propade. Zato v nedeljo vsi na shod! prepričani smo, da se bo potem uprava tako pocenila, da bo tudi pri sedanjih prispevkih zboljšanje • v • v mu uiauivciiuv. oiu Ziaowiuiiinw socialnega zavarovanja mogoče, - , k.roia5ke stroke, 138 mesarjev, 83 Ljubljana ima 3428 volil cev v Zbornico za TOI Volilni imeniki za zbornične volitve so na ljubljanskem magistratu razgrnjeni in bodo volilnim upravičencem na vpogled do 13. oktobra. Volilni imeniki dajo tudi točno statistiko o številu zborničnih volilcev. Industrijski odsek ima v Ljubljani 76 volilnih upravičencev, dočim je število industrij nad 90. Trgovinski odsek ima 1381 vo-ililcev, od katerih je trgovcev različnih strok 1228, 72 je prevoznikov, 24 bančnih in zavarovalnih zavodov, 51 avtotaksijev, 9 iz-voščkov in 6 avtobusnih podjetij. Obrtniški odsek šteje 1615 volilcev. Od posameznih obrtniških strok med volilci je 184 čevljarjev, 33 fotografov, 64 kleparjev, 43 ključavničarjev, 33 pooblaščenih graditeljev, 370 zastopnikov toda kljub temu je človeško razumljivo, če trgovec, ki je plačal doslej že deset in desettisoče, ni navdušen za nova plačila, ko pa od njih prav nič nima. Če bi bito tudi za trgovce uvedeno socialno zavarovanje, ki ga obrtni zakon tudi predvideva, do katerega pa ne pride, ker kar ne more zagledati belega dne pravilnik, ki je za to potreben, potem tudi med trgovci ne bi bilo tega nerazpolože-nja do sedanjega načina socialnega zavarovanje. Ker bi si trgovci; socialno zavarovanje tudi sami vzdrževali, je tem manj razumljivo, da ta pravilnik ni še izšel do današnjega dne. Samo naravno je, če vidijo trgovci v tem neupoštevanje njihovih potreb in če se jim na ta način ubija vsako veselje do socialnega zavarovanja. Vse to treba upoštevati, če se hoče objektivno navajati stališče kongresa v Subotici, ne pa kar s pav-| šalno sodbo udariti po trgovcih. ! Toda pri presoji vsega vpraša-j nja je treba upoštevati še nekaj. Pri nas se prav pogosto dogaja, da hočemo biti v kakšni stvari silno moderni, brez ozira, če smo na to pripravljeni ali ne. Tako je kot bolnik, da si s tem podaljša svojo eksistenco. Prispevki zavarovancev in njih delodajateljev so Samo v tej smeri naj se tudi giblje vse delo onih, ki hočejo zboljšanje mizarjev, 65 pekov, 57 sobo- in . „ - v - i črkoslikarjev, 22 tapetaikov, 34 socialnega zavarovanja. S pavšal-1 urar,jev iuj nimi napadi na trgovce pa ne bo Gostin8ki odsck ima 356 volia_ pomagano nikomur! nih upravičencev. Za vse te volilce, razen industrijskih, ki volijo pismeno, je določenih 5 volišč. Za trgovce je volišče na mestnem magistratu in v Mestnem domu, za obrtnike sta dve volišči v liceju in za gostil- V nedelio vsi na s Na skupni seji Centralnega dovoJjiti z lepimi obljubami, tem-predstavništva zvez trgovskih1 več da zahtevajo, da se začno združenj in Savcza obrtniških njih predlogi že enkrat upoštevati j ničktjje'7MmMsWčhi Jmnlziji. zdruzenj kralj Jugoslavije je bi- m tudi izvajati. Trgovci, obrtniki: Volitve bodo, kakor znano, dne lo sklenjeno, da nastopijo trgovci, m gostilničarji, ki so bili doslej! 29. novembra od 8. ure zjutraj do obrtniki in gostilničarji solidarno' naravnost vzgledno potrpežljivi, jg ure zve£er nepretrgoma, za svoje zahteve in da v podkre- J so danes od sile razmer prisiljeni,! pitev te svoje solidarnosti prirede j da s svojo potrpežljivostjo nehajo, . . . , , . , po vseh večjih mestih Jugoslavije ! ker hi sicer vse njih gospodarstvo i ' Sl na nedeljski S n 0<1 na isti dan skupne protestne sho- i propadlo. Nedeljski shodi so zato i Trgovci, obrtniki in gostilničarji de proti zapostavljanju njihovih 1 zadnji opomin, da je potrpežlfi-1 bodo v n Odel jo, dne 4. oktobra gospodarskih interesov. j vosti naših gospodarskih stanov Ti shodi morajo biti nad vse N160 in ta °p0mT mora biti iz' mogočni, da bo vsak shod impo- j recei1 z vsem Poudarkom, zantna manifestacija solidarnosti j Interesi trgovcev, obrtnikov in naših gospodarskih stanov in pre-1 gostilničarjev niso Vedno popoi-pričujoč opomin, da je njih stiska 1 noma isti. Tern več pOVe zato prikipela do te mere, da je vsako . njih skupen nastop, tem bolj je odlašanje pomoči našim gospo-j treba upoštevati, če So se vsi darskim stanovom nedopustno,, združili v skupni borbi za svoje ker je škodljivo za celoto. 1 stanovske interese in za sihotre- Ti shodi pa maj bodo tudi do «6^ vodstvo maše državne gospo-kaz, da se naši trgovci, obrtniki , 1 politike, in gostilničarji 'ne morejo več za-1 'Prav posebno pa je potrebno, zborovali po vsej državi. V Ljubljani bo skupno stanovsko zborovanje v veliki dvorani Trgovskega doma ob 11. uri dopoldne. TrgoVči, Obrtniki in gostilničarji iz Ljubljane in okolice se pozivajo, dh se 'polnoštevilno udeležijo tega zborovanja ‘ter 's tem solidarno podkrepe svOje gospodarske zahteve. Za akcijski odbor: Karel Sosg, -Ivan 'Ogrin, Cirjl Majcen, Josip Rebek*. Lovro Pičman. Oglasi državnih denarnih zavodov Ce gledamo inseratne dele jugoslovanskih listov, potem vidimo, da so beograjski listi polni oglasov državnih denarnih zavodov, dočim slovenski listi te milosti niso nikdar deležni. Pri nekaterih listih so inserati državnih denarnih zavodov že ena njihovih najbolj stalnih in tudi pomembnih aktivnih postavk. Te milosti državnih denarnih zavodov pa niso deležni le dnevniki, temveč tudi tedniki, pri katerih se inseriranje prav gotovo ne izplača v tej meri, kakor bi se izplačalo v slovenskih gospodarskih listih ali dnevnikih. — Tako ima »Narodno blagostanje«, ki se v zadnjem času posebno proslavlja z napadi na trgovce, stalno celostranski inserat Drž. hipotekarne banke. Kako nujno je inseriranje v »Narodnem blagostanju« se vidi iz tega, da ima »Narodno blagostanje« poleg tega samo še celostranski inserat »Bate« (g. Baj-kič je namreč upravni svetnik d. d. Bafe, dočim drugih inseratov skoraj nima. To enostransko inseriranje drž. denarnih zavodov samo v beograjskih listih je tudi del onega zapostavljanja, ki ga Slovenija stalno trpi in ki ga ne moremo več trpeti. Zlasti pa ne od državnih denarnih zavodov, ki imajo v Sloveniji tako lepe dobičke. Če že smatrajo državni denarni zavodi, ki so tako silno privilegirani, da sploh nihče ne more z njimi konkurirati, da je za njih inseriranje priporočljivo, potem naj inserirajo v vseh listih, ne pa le v beograjskih. Takšno inseriranje je že preveč podobno subvencioniranju listov, kar pa je za državne denarne zavode čisto neprimerno. Zakai /e bil deva Gospodarski vzroki devaivaciie Izkušnja ije dokazala, da je devalvacija valute v vseh državah dvignila gospodarstvo, da pa (je ostala, kriza nezmanjšana v državah zlatega bloka. Najbolj pa je ostala kriza ostra v Franciji, kjer se je v zadnjih mesecih celo povečala, dočim so iz vseh drugih držav poročali o zboljšanju. Zla-sta pa iz Anglije in Amerike po devalvaciji funta in dolarja. Kako je ostala kriza v Franciji stalno enaka, dokazujejo naslednje indeksne številke francoske proizvodnje v zadnjih letih. (Proizvodnja v 1. 1929. = 100.) 9^ ‘c § ocj « N §.2 n C G 1 s S (jJ ‘5* t-i 'O 2 b£ rti s a 1932 60 61,5 64,7 81,3 1933 76,7 68,5 80,4 74 1934 71 73,1 68,5 66,7 1935 67,4 68,1 70,7 55,7 1936 (prva dva meseca) 71 63,1 77,2 54,5 Električne instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod Ivan Mihelčič, Ljubljana elektrotehnično podfetje Borštnikov trg štev. t Telelon 27-04 Na naslov poštne direkcije v Ljubljani 2e ponovno smo opozarjali poštno upravo, da je v Ljubljani pismonošev premalo. Čeprav se je teritorij Ljubljane znatno povečal, je število pismonošev skoraj vedno enako. Niti sedaj, ko je nastala Velika Ljubljana se ni njih število povečalo. Naravno je, da je dostavljanje pošte zaradi tega trpelo in samo še v strogem notranjem delu Ljubljane 'prejemajo ljudje po dvakrat na dan pošto, a še to ne vsi. Poleg tega dobivajo ljudje pošto šele proti opoldnevu, ko je že marsikatero pismo zakasnelo. Poštna uprava ima visok dobiček in v Sloveniji še posebno. — Poštne pristojbine so tudi tako visoke, da ima občinstvo pravico, da zahteva pravočasno dostavljanje pošte. Zato apeliramo na poštno ravnateljstvo, da zahteva povečanje proračunske postavke za pismonoše, ker res ne gre, da bi slovenska prestolnica bila tako zaostala, da bi njeno prebivalstvo prejemalo le enkrat na dan pošto. Uredništvo »VERDA REVUO« za Jugoslavijo priredi v proslavo »Zelenega tedna leta 1936.« v torek, 6. oktobra t. 1. ob 20. uri v dvorani hotela »METROPOL« (Miklič) javno predavanje g. Damjana V a h e n a : »Slovcnio — perlo de Jugoslavio« (»Slovenija — biser Jugoslavije«), s prekrasnimi barvanimi skiop-tičndmi slikami. Proizvodnja sredstev proizvodnje je nazadovala, napredovala pa samo proizvodnja potrošnih predmetov, toda tudi ta je daleč zaostala za ono v 1. 1929. Zelo ugodno je vplivalo na stanje francoskega gospodarstva zvišanje cen pšenice, ,ki pa je bilo doseženo le z intervencijo države na žitnem trgu. Pšenica, ki se je za časa žetve 1935 prodajala še po 60 frankov za 100 kg, je letos v marcu notirala na pariški borzi že 100 frankov. V zvezi z dvigom cen za pšenico, pa so se začele dvigati tudi cene za drugo deželne pridelke. Kupna moč kmeta je bila s tem prav znatno narasla. Toda na drugi strani je imelo to zvišanje cen tudi neugodne posledice. Med tem ko je namreč narasda cena uvoznega blaga le malenkostno, so se cene na francoskem domačem trgu povečale za 18%. Ta velika napetost med tujimi in domačimi cenami je zelo slabo vplivala na francoski izvoz. Dočim je mesečni deficit francoske zunanje trgovine znašal v februarju lanskega leta 428 milijonov frankov, je letos narastel na 808 milijonov frankov in se je skoraj podvojil. Pri tem pa je upoštevati, da se v izvoz šteje tudi izvoz v francoske kolonije in da padca zlate podloge pa je padlo kritje od 80 na 65 odstotkov, v zadnjem času pa zaradi novega odtoka zlata za več ko 10 milijard, na 50%. Druga težava je bila, da so francoski davkoplačevalci slabo izvrševali svojo davčno dolžnost. Direktni davki, ki bi morali dati 4,4 milijarde, so dali za1 več ko milijardo manj. Dobro so se plačevali samo indirektni davki, ki so se mogli prevaliti na široke sloje. Največja nesreča pa je bil beg francoskega kapitala v tujino. Ta beg je nastal v glavnem iz strahu pred davčnimi reformami vlade ljudske fronte, da bo ta kapital silno obremenila. Na drugi strani pa je nastal ta beg tudi iz špekulacije, da se bo pri ev. devalvaciji franka mnogo zaslužilo. Tako so francoski kapitalisti sami rušili frank. Dobrodošel pa je bil ta beg zlata iz Francije Ameriki in Angliji, ki sta se že davno prizadevali, da pridobita tudi Francijo za valutno reformo. Toda Francija je dosledno odklanjala vsa ta prizadeva- Dokler pa je bila Francija na tem stališču, je bita tudi vsaka mednarodna stabilizacija valut nemogoča. Sedaj, po devalvaciji franka pa je ustvarjena možnost, devalvaciji, ker ne bi imela državna blagajna dovoljno sredstev. Sporazum, sklenjen z Vel. Britanijo, in Združenimi državami Sev. Amerike more imeti dejansko vrednost samo pod pogojem, da Francija ohrani svoj notranji mir in svojo notranjo slogo. Vlada je trdno odločena, da brani notranji red in mir z vsemi sredstvi in proti vsakomur. Proti vsem, ki bi v kakršnemkoli pogledu kršili svoje državljanske dolžnosti bo vlada nastopila z vso strogostjo. glavni pogoj za oživljenije mednarodne trgovine. Situacija je za francosko vlado sedaj težja tudi zato, ker so cene že itak v skoku in je nevarnost, da bo devalvacija dvig cen zelo pospešila. Angleška vlada je izbrala za devalvacijo funta mnogo bolj ugoden trenutek, ko so cene padale in se zato kupna moč funta ni poslabšala. Danes pa so v podrobni trgovini v Franciji cene že tako visoke, da morejo postati zaradi devalvacije že previsoke. Toda na drugi strani je upati, da se bo beg kapitala ne le ustavil, temveč da se bo denar zopet začel vračati v Francijo. Kakor hitro pa bo na denarnem trgu preobilica denanja, bo oživelo zopet vse gospodarsko življenje, Francija pa zopet mogla zavzeti na medna- Dr. Schacht o devalvaciji franka Na seji uprav, odbora Reichs-banke je govoril dr. Schacht o devalvaciji franka. Dejal je, da je Francija sklep o devalvaciji franka sporočila nemški vladi ter pri tem zlasti opozarjala na skupno izjavo ameriške, angleške in francoske vlade, ki v tej izjavi pravijo, da si žele sodelovanja tudi drugih držav. Izjava govori nadalje o obnovi gospodarskega sodelovanja vseh narodov, o čemer je tudi že Hitler večkrat govoril. Nemčija zato pozdravlja izjavo vseh treh vlad, da hočejo ohraniti čim večje ravnovesje med posameznimi valutami. Toda obenem rodnem denarnem -trgu svojo sta- ... . i . » . • ! mora poudariti, da sta angleška ro pozicijo bankirja za tuja poso, £ ’ . jila, kar bo -okrepilo tudi njeno nija in ostala zvesta zlati valuti. - zunanje-politično situacijo. Državniki in o devalva Izjava dr. Stojadinovica Francoski dnevnik »Petit Pari-sien« objavlja izjavo predsednika vlade dr. Milana Stojadinovica o devalvaciji franka in posledicah te devalvacije za jugoslovansko gospodarstvo. Ministrski predsednik je deijal: Glede razmerja med Francijo in Jugoslavijo po razvrednotenju franka vam lahko -rečem, da zaradi majhnega obsega trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo vrednost dinarja s tem ne bo prizadeta. Zato bo dinar ohranil svojo dosedanjo vrednost. Druge posledice razvrednotenja franka za našo državo pa morejo biti te: 1. Francoski izvoz v Jugoslavijo bo olajšan. 2. Jugoslovanski izvoz v Francijo bo otežkočen. 3. Jugoslavija bo imela nekaj koristi od tega, ker plačuje Jugo- in valutno politiko budno spremljajo dogodke v vseh državah, zla- in ameriška devalvacija znatno i sklatile gospodarsko razmerje na j svetu. Vendar bi kljub temu tudi Nemčija delala za popolno -odpravo sistema kontingentiranja -in devizne kontrole, ima pa pripomniti, da je sedaj po devalvaciji francoskega in švicarskega franka ter goldinarja situacija še bolj ne-„ . jasna, ker je prenehala enotnost sti pa v onih, ki so za nase go- - jud- y ltjržaVah zlatega bloka. Vc-spodarstvo, posebno pa za naso, gjna va]ut jc izpostavljena samo-zunanjo trgovino pomembni. j yoj.j yjad »Stabilnost dinarja ostane v ve- j £eprav Nemčija ne veruje, da ljavi« je izjavil dr. Radosav- j mogla francoska devalvacija ljevič. ^ Narodna banka še nadalje , r.0cJiti željenih uspehov, vendar ne intenzivno zbira zlato_v svojih j ^ delala nobenih zaprek, da se tresorjih. Čvrsta tendenca dinarja; jzve(je Nasprotno bo skušala tudi traja še nadalje na tujih in doma- : Nemčija sama pomagati, da se la čih borzah. ................. cilj doseže. Pri proučitvi vsega Svoja izvajanja je zaključil gu-■ vprašdnja pa mora Nemčija izja-verner dr. Radosavljevič z bese- ^ da vidi y Btaln08ti yalut „,av_ je brez tega izvoza deficit fran-i slavija ded svoji o gov v ran-coske zunanje trgovine večji še coskih frankih za 30%. To povišanje cen ije v Franciji okrepilo pozicijo zagovornikov de valvacije franka, čeprav so iz strahu za svojo popularnost govorili na shodih o potrebi stabilizacije franka. Dejansko pa je bila ta zaradi dviga cen, še bolj pa zaradi mahinacij velekapitala že davno izpodkopana. Velekapital je oviral francosko vlado, da bi prišla do potrebnih sredstev s pomočjo posojil. Čeprav je bila v Franciji obrestna mera silno nizka, je morala država najemati posojila po 5 % obrestih. Zaradi tega je bila francoska vlada prisiljena, da je najela v Angliji t-rimilijardno posojilo, ki ga pa ije morala plasirati šele po izjavi Francoske banke, da bo sprejemala to posojilo v diskont. Tako je bilo to posojilo dejansko izpremenjeno v posojilo pri Francoski banki. V zvezi z vsem tem je doživela Francoska banka v enem letu te izpre-membe: koncem marca 1935 1936 v milijardah frankov zlata podloga 82,63 65,59 diskont menic 4,39 12,24 zasebni depoziti 15,98 8,17 Diskont menic se je torej dvignil za 8 milijard, toda pri tem ni dami: »S polno optimizma morete gledati v bodočnost tako glede naše zunanje trgovine ko glede stabilnosti dinarja, naše nacionalne valute.« Morgenthau o valutnem sporazumu Finančni minister Morgenthau je izjavil pred kongresom v svojem govoru, ko je komentiral novi odnos med francoskim frankom, funtom in dolarjem, da je pomen valutnega sporazuma v tem, ker bodo odslej vsi stabilizacijski fondi delovali v istem duhu. Vse tri države se bodo skupno trudile, da se zopet obnovi zaupanje. Vse tri Izjava guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča Na redni seji upravnega odbora Narodne banke, ki je bila v sredo I vlade so v stalni zvezi glede na-dne 30. septembra je pojasnil gu-1 daljnega razvoja tečajev. Vse kaže, ’ " ’ " da se stvari ugodno razvijajo in da se more računati na popoln uspeh. Končno je izjavil Morgenthau, da se pri razpravljanju valutnega vprašanja ni nikdar govorilo o vojnih dolgovih. (Isto predavanje bo imel preda- ■ gj0 za trgovske poslovne menice, vatelij tudi v Avstriji na Dunaju, I temveč za menice državne blagajna povabilo avstr, esperantistov.) ■ ne_ obtok bankovcev ije ostal v Vabljeni vsi! Vstop prost!! glavnem neizpremenjen, zaradi verner Nar. banke dr. Radosavljevič stališče Nar. banke glede devalvacije francoskega franka, nizozemskega goldinarja in švicarskega franka. Uvodoma je poudaril guverner dr. Radosavljevič, da je ta devalvacija eden največjih valutnih ukrepov na svetu v zadnjem času. Za nas pa ne bo imel nobenih škodljivih posledic kakor ga je imela devalvacija angleškega funta leta 1931. Naš gospodarski svet je sprejel tudi vest o devalvaciji (mirno in hladnokrvno, zlasti zato, ker ni za nas francosko, švicarsko in nizozemsko tržišče posebno važno, vsaj zavzema le nekaj nad 6 odstotkov vsega našega izvoza v prvem polletju 1986. Odredba francoske vlade, ki je potegnila za seboj tudi nizozemski goldinar in švic. frank je bila že dalj časa pričakovana, ker je bilo nerazmerj-e med cenami v Franciji in onimi na svetovnem trgu preveliko. Način, po katerem se bo de valviral frank, kaže, da se bo frank približal angleškemu funtu, Kar se tiče denarne in devizne politike, ni razloga za izdajo kakršnih koli posebnih ukrepov, Vsi odgovorni faktorji za devizno Blum o devalvaciji franka V velikem govoru je ministrski predsednik Blum branil v poslanski zbornici vladni načrt o devalvaciji franka ter med drugiim dejal: Zbornica more sicer vreči vlado, nič pa ne more izpremeniti na politiki devalvacije franka, ki je že izvršeno dejstvo. Vlada skuša poživeti francosko narodno gospodarstvo ter se pri tem naslanja na politiko, ki je zmagala na volitvah dne 6. maja letošnjega leta. Vlada je s svojimi ukrepi že dosegla znatno zboljšanje, veliki zunanji dogodki pa so preprečila, da bi se mogel ta ugodni razvoj francoskega gospodarstva ugodno nadaljevati. Ti dogodki so bili uvedba splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, izbruh španske državljanske vojne ter pretirana psihoza, ki je nastala v Franciji zaradi teh dogodkov. Nikakor se pa ni vlada zatekla k ni pogoj za zanesljivost mednarodnega gospodarskega prometa. Nemčija misli, da devalvacija ne bo mogla odpraviti sistema kontrole deviznega prometa, ker je ta danes potreben. Nemčija mora imeti ta sistem zaradi Versajske pogodbe in težav pri nabavljanju surovin, gele potem, ko bodo te težave odpravljene bo mogoče misliti na liberalnejši sistem. Sedanji sistem nalaga sicer nemškemu narodu težke žrtve, ki pa so neobhodne. Vedna pa je Nemčija pripravljena sodelovati pri valutnih razgovorih, zlasti, če bi dali ti upravičeno upanje, da bo mogoče uvesti svobodnejši gospodarski promet. Konstituiranje ljubljanskega borznega sveta Na zadnji seji uprave Ljubljanske borze za blago in vrednote se je borzni svet konstituiral takole: predsednik dr. Ivan Slo-kar, podpredsednika Ivan Jelačin in Rihard Skubec. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra objavlja: Odločbo kr. namestnikov o ustanovitvi nove občine Dole pri Litiji — Odločbe kraljevih namestnikov o ustanovitvi novih občin Šmartno v Rožni dolini, in Nova cerkev ter o priključitvi krajev Bezovica, Gabrovec in Hrastnik občini Vojnik-okolioa ter o izločitvi k. o. Štefan in krajev Iglenik, Mrzla, Luža, Škovec in Pluska iz občine Velika Loka ter priključitvi občini Trebnje — Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov — Izpremembo v pravilniku monopolskih delavcev — Razglas o razpisu občinskih volitev v Logu in Pesnici ter o preložitvi občinskih volitev za občino Velika Loka Denarstvo Vlagatelji ne izgube ničesar zaradi kmetske zaščite! Prejeli smo: Z ozirom na razne meosnovane govorice, ki se širijo o kmečki zaščiti opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, da ne grozi vlagateljem denarnih zavodov niti najmanjša nevarnost niti delnega odpisovanja vlog, ker bodo vsi denarni zavodi, ki bodo odpisali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države odškodnino za vse odpise, za katere ne bodo zadostovale njihove rezerve in pri bankah še polovica delniške glavnice. Zato nova uredba o zaščiti kmetov sploh ne dopušča niti najmanjšega odpisa v breme vlagateljev. Ali bo premija 28-5%> zvišana V zvezi z delvavacijo franka in drugih valut se govori, da ostane tečaj našega dinarja neizpreme-njen. Pač pa se pričakuje, da bo oficialna premija 28'5 % zvišana na 42%, kolikor je v svobodnem prometu dejansko tečaj tujih deviz višji. S tem bi bil naš dinar dejansko enako devalviran ko švicarski frank. To povišanje ofici-alne premije pa bi se poznalo le v nekaterih kliringih in pridobili bi zlasti izvozniki, ki so morali doslej odstopati Narodni banki del svojih deviz po oficialnem pri-mu 28'5%. Na vsak način pa bi bilo dobro, če bi se oficialni tečaj dinarja izravnal z -njegovim dejanskim tečajem na svobodnem trgu. Dividenda Privilegirane agrarne banke največ 3% Delnice Priv. agr. banke so v zadnjem času zelo nazadovale. Beograjsko »Vreme« piše o vzrokih tega nazadovanja med drugim naslednje: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je vzbudila med delničarji PAB znatno vznemirjenje, zlasti zaradi določbe v poglavju 4. čl. 5. Ta člen določa, da se more do končne amortizacije posebnega fonda za ureditev kmetskih dolgov uporabiti tudi dividenda, ki se izplačuje delničarjem PAB, v kolikor znaša več ko 3%. Država sicer jamči za izplačevanje 6 odstotne dividende, toda delničarji morajo upoštevati, da je bila la dividenda garantirana pri čisto drugačnih okolnostih, ko se še ni moglo mislili na to, kakšne per-turbacije bodo nastale v našem denarništvu. (Tu bi si dovolili pripomniti, da so mogli najmanj misliti na te perturbacije uradniki, ki so bili skoraj prisiljeni, da so podpisali delnice Priv. agr. banke. Op. ured.) Tudi naj delničarji upoštevajo, da bo veljala državo likvidacija kmetskih dolgov okoli 80 do 100 milijonov din na leto. če prevzame država tako veliko breme, potem bi mogli tudi delničarji PAB nekaj odnehati. (Po našem mnenju bi se enaka žrtev mogla zahtevati tudi od delničarjev Narodne banke. Op. ured.) »Vreme« pravi končno, da znašajo dejanske obresti delnic PAB tudi pri nakupu po 220 din faktično 6'8%. Vrhutega pa naj upoštevajo delničarji PAB še to, da je po novi uredbi oproščena Priv. agrarna banka vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad in Trgovec izpolni dolžnost, te na- roti prvič in po- maga plasirati Pelifean terpentinovo milo za namakanje perila pa a d c> s l peric taks kakršne koli vrste in da velja ta oprostitev že za leto 1936. Delničarji bodo zato dobivali svojo dividendo brez odbitka 10% za dividendni davek. Upajmo, da bodo ti argumenti delničarje Priv. agrarne banke docela prepričali. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Podsredi za dobo 6 let za dolgove, nastale do 16. maja 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Od razvrednotenja franka in drugih valut bo imela Anglija, kakor poroča »Daily Herald« 160 milijonov funtov dobička, ki jih bo uporabila za oboroževanje in za javna dela. Turška državna banka je Izdala komunike, da bo zaradi devalvacije francoskega franka služil v bodoče angleški funt kot podlaga za določevanje tečaja turške lire. Uradni tečaj angleškega funta se bo gibal med 6.35 in 6.38 turške lire. Bolgarski finančni minister je izjavil, da lev ne bo devalviran kljub devalvaciji drugih nacionalnih valut. Enako je izjavil romunski finančni minister glede leja. Grška narodna banka je izdala naslednje sporočilo: Z ozirom na novo mednarodno valutno situaci- j jo je Narodna banka v soglasju z vlado sklenila, da na novo uredi | razmerje med vrednostjo drahme) in angelškega funta. Guverner' Narodne banke bo določal kupno-vrednost funta sterlinga v drahmah z ozirom na potrebe grškega gospodarstva, in sicer tako, da se bo gibala vrednost funta med 450 in 500 drahem. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar i Richter LJUBLJANA Romunski listi poročajo, da bo najbrže v najkrajšem času sklicanj sestanek guvernerjev narodnih | bank Grčije, Jugoslavije, Romuni- j je in Turčije. Na konferenci bi se največ razpravljalo o novi situaciji zaradi devalvacije valut. Politične vesti Naši novi trgovinski odnošaz Besedilo pogodbe objavljeno v barva, plesira to Ze v 24 urah itd. Skrobi 1, avetlolika srajce o vrat nike in manšete. Pere nit, mooga is lika domaCe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-9. Selenbnrgova ni. I Telefon it 22-71 Naša delegacija, ki se je pogajala v Rimu z italijanskimi zastopniki o novi trgovinski pogodbi, se je vrnila v Beograd in predsednik ‘delegacije pomočnik zun-. ministra Piija je že referiral predsedniku vlade dr Stojadinoviču. Upamo, da bo vsaj sedaj objavljeno besedilo nove pogodbe, kar bo itak dovolj pozno, vsaj je pogodba danes. dne 1. oktobra že stopila v veljavo in bi torej vsi naši uvozniki in izvozniki morali imeti besedilo pogodbe že pred seboj. Pa pri nas je že tako, da se vsaka stvar zavleče, ker imamo vedno ; dovolj časa. O vsebini nove trgovinske pogodbe se navajajo naslednje podrobnosti, ki pa seveda še niso . avtentične. | Prvotno je Italija zahtevala, da se naš izvoz zniža, da bi mogla Italija iz presežka našega uvoza plačevati naše stare terjatve. Po italijanski zahtevi naj bi bila trgovinska bilanca za njo aktivna in zalo naš izvoz v Italijo manjši ko naš uvoz iz Italije. Naša vlada pa je zahtevala, da bodi izvoz enak uvozu, a da se naš izvoz poveča, s tem pa seveda tudi naš uvoz iz Italije. Italijanska delegacija je na ta naš predlog pristala in razmerje med našim in italijanskim izvozom bo kakor 1:1. Istočasno pa je italijanska vlada sprejela tudi drugi naš predlog, da se poveča obseg zunanje trgovine. Mesto prvotnih 14'5 milijona lir bo znašal naš izvoz v 1. tromesečju (to je v času od 1. oktobra do 31. decembra 1936) 31'25 milijona lir. Nekateri naši listi označujejo ta pristanek italijanske vlade kot naš veliki uspeh, kar pa ni posebno pravilno. Kajti v primeri z našim izvozom pred sankcijami, je novi kontingent za 50 odstotkov manjši, dočim se je italijanski kontingent povišal. Razmerje med našim lin italijanskem izvozom je bilo preje 100:85, sedaj pa bo 100:100. V bodoče bomo torej izvažali v Italijo vsako tromesečje blaga za 31'25 milijona lir. Kot naši glavni izvozni predmeti so določeni; goveja živina, les (razne kakovosti in tudi za italijanske kolonije), pšenica, koruza in rude. Italija pa nam bo dobavljala riž, južno sadje, tekstilne izdelke, avtomobile, umetno svilo, bombažno predivo in druge izdelke. Posebno važno je, da nam bo Italija dobavljala bombažno predivo tudi proti -plačilu v Mitingu, dočim je preje izjavljala, da bo dobavljala to blago le proti -plačilu v devizah. Drugo važno vprašanje je, kako določa nova trgovinska pogodba plačilo naših starih terjatev, ki znašajo okoli 220 milijonov din. O tem se poročajo naslednje podrobnosti. Narodna banka klirinških nakaznic za lire ne bo več izdajala. Med našo Narodno banko in Nacionalnim zavodom za zamenjavo s ! tujino v Rimu (Istituto Naziona-le per i Cambi con 1’Estero) se uvede nov račun. Dinarski tečaj je pri te-m določen na 29‘50 lir za j 100 din, to je ena lira je enaka j 3‘38 din, dočim je znašal dosedaj obračunski tečaj 3'20. I Ker bo naš izvoz prav tako ve- j j lik ko naš uvoz, ni jasno, kako bi se mogle naše stare terjatve plačati. Tem manj, ker je znano, da moramo plačevati Italiji tudi za razne usluge kakor prevoz blaga, zavarovalnine itd. Zato se govori, da bo naša država naročila v Italiji mnogo avtomobilov in traktorjev in da bo s temi naročili polagoma plačan italijanski dolg. Tako smo v trgovinskih odnošajih z Italijo prišli v enak položaj, v katerega smo zabredli zaradi pre-j velikega izvoza v naših odnošajih i z Nemčijo. Predsednik vlade dr. Stoiadinovii o pogodbi Ministrski predsednik dr. Stoja-di novic je dal novinarjem o novi trgovinski pogodbi z Italijo daljšo izjavo, iz katere posnemamo: Italija in Jugoslavija se gospodarsko srečno izpopolnjujeta. Zato moremo upati, da bo nova trgovinska pogodba povečala medsebojno trgovino obeh držav in da se bodo zaradi tega zboljšali tudi drugi odnošaji med obema državama. Pogodba, ki je bila sklenjena dne 26. septembra je imela naslednje cilje: 1. dognati način za čim hitrejšo likvidacijo naših terjatev, 2. doseči novo podlago za medsebojne trgovinske odnošaje in 3. urediti način plačevanja za bodoče. Te cilje je nova trgovinska pogodba dosegla. Naše klirinške terjatve v Italiji znašajo okoli 50 milijonov lir. Likvidacije teh terjatev nismo hoteli vezati na trgovinski promet, ker bi to znižalo njegov obseg, temveč smo predlagali plačilo terjatev z državnimi dobavami. Na programu pa so še druga sredstva ter smemo zato računati na definitivno likvidacijo teh terjatev. Redni blagovni promet se bo v bodoče vršil na podlagi 100 odstotne kompenzacije. Dosegli pa smo večjo vrednost izvoza, kakor je bila prvotna namera italijanske vlade. Italijanska delegacija je pristala, da se znesek mesečnega izvoza dvigne na 32 milijonov lir ter se je s tem vrednost izvoza v 6 mesecih dvignila na skoraj 200 milijonov lir, kar je 52% našega izvoza v letu 1934. Ker je uvedla Italija v popolno zavarovanje valute sistem kompenzacije izvoza, smo uvedli tudi mi posebne polletne kontingente. Ti obsegajo glavne predmete našega izvoza: živino v vrednosti 8-8 milijona lir, to je 80% našega izvoza, perutnine za 3 milijone lir ali 18% izvoza, lesa za 20 milijonov lir ali 26% našega izvoza, na mehki les odpade od tega 11'5 milijona lir ali 31%. Poleg tega še rib, mesa, jajc, premoga in drugega blaga v skupni vrednosti 1 milijona lir. Več nismo mogli zahtevati, ker je bilo treba tudi zagotoviti uvoz v enaki vrednosti. Način plačevanja je urejen z normalnim kliringom. Pariteta med dinarjem in liro se bo določala sporazumno med našo Narodno banko in italijanskim pristojnim zavodom. Pogodba stopi v veljavo dne 1. oktobra. Z novo trgovinsko pogodbo so urejeni naši trgovinski odnošaji z našim glavnim kupcem in končano je nepogodbeno stanje. Vsi gospodarski krogi bodo obnovo trgovinskih odnošajev z Italijo sprejeli vsekakor z zadovoljstvom. 28. zvezek Trg. gospodarskega leksikona Naše največje gospodarsko leksikalno delo — Trgovsko-gospo-darski leksikon lepo napreduje. — Sedaj je pred nami že 28. zvezek in zaključeno je že poglavje geselc z začetno črko »0«. Novi zvezek nadaljuje z razlago odstotnih računov ter navaja številne primere za njih izračunanje. Nato nadaljuje z geselci z začetno črko »O« ter pričenja že geselca z začetno črko »P«, ki se začenjajo z okrajšavami P, p :in grško črpo p, ter se nadaljujejo do gesla papir. Iz poslovnega življenja je polno gesel, prav tako pa iz trgovske geografije ter drugih trgovskih panog. Ni treba še posebej poudarjati, da ima tudi najnovejši zvezek Trgov-sko-gospodarskega leksikona vse odlike prejšnjih zvezkov. Znova toplo priporočamo vsem »Trgov-sko-gospodarski leksikon«. Ker je Eden izjavil v Ženevi, da je Anglija pripravljena sodelovati pri reviziji pakta o Zvezi narodov, so se opogumili vsi revizionisti ter začeli v Ženevi poudarjati svoja načela. Posebno Madjari so bili v tem pogledu aktivni. Vsem tem revizionistom pa je odgovoril češkoslovaški zunanji minister dr. Krof ta, in sicer v imenu vseh držav Male antante. Glavna vsebina njegovih izvajanj je bila, da je revizija pač mogoča, toda samo s sodelovanjem in s pristankom vseh prizadetih, držav. Kdor pa bi hotel načenjati vprašanje teritorialnih mej, ta bo doživel težko razočaranje, ker bo naletel na strnjeno nasprotno fronto. Francoski parlament je po 26-umi debati sprejel s 350 proti 221 glasovi vladni načrt o devalvaciji franka. Za vladni predlog so glasovali poleg socialistov in radikalnih socialistov tudi komunisti, čeprav se ne strinjajo z vladnim načrtom. Hoteli pa so ostati solidarni z ljudsko fronto in zato so glasovali za vladni predlog. Z veliko večino pa je bil sprejet tudi pooblastilni zakon, po katerem sme francoska vlada izdati vse potrebne ukrepe, da zaščiti kupno moč franka ter da prepreči draginjo. Vse te svoje ukrepe pa mora predložiti parlamentu v odobritev do 31. januarja 1937. Mnogo večji odpor ko v poslanski zbornici pa je moral premagati Blum v senatu. Večina govornikov je ostro napadala vlado, zlasti pa je bila nezadovoljna, ker je vlada postavila parlament pred izvršeno dejstvo. Vendar pa ni verjetno, da bi senat popolnoma odklonil vladni načrt, temveč bo najbrže prišlo do kompromisa. Vrhovni komisar Zveze narodov v Gdanskem Lester je bil odpoklican ter je s tem Zveza narodov ustregla zahtevi narodnih socialistov. Predsednik španske republike Azana je baje odstopil, vso oblast pa so v Madridu prevzeli anarhisti. Agencija Havas javlja, da so hoteli nekateri člani katalonske vlade pobegniti, a so jim to anarhisti preprečili. Domačini v španskem Maroku so se začeli upirati, kakor poročajo nekateri listi. Sredi oktobra da se pričakuje splošen upor domačinov, ker so takrat zaradi deževja vsa pota tako razmehčana, da je vsako uporabljanje motornih vozil nemogoče in da se tudi letala ne morejo uporabljati. Španski nacionalisti nadaljujejo svoj pohod proti Madridu ter se zlasti trudijo, da bi osvojili Aran-juez, ker bi s tem pretrgali železniško zvezo med Madridom in pristaniščem Valencijo. če bi se jim to posrečilo, potem bi Madridu v kratkem začelo primanjkovati živil in tudi drugih potrebščin. — Mesto Bilbao je v plamenih ter se bodo najbrže rdeče čete brez boja umaknile iz mesta. Pri Gibraltarju je prišlo do pomorske bitke med belimi in rdečimi španskimi bojnimi ladjami. Nacionalistom se je posrečilo, da so potopili vladni rušilec »Almi-rante Femandez«, križarko »Gra-vina« pa poškodovali. čete nacionalistov so prodrle že 40 km do Madrida, ki ga mrzlično utrjujejo. Da bi bila obramba Madrida uspešnejša, je vlada odredila tudi mobilizacijo ženk. Nacionalisti poročajo, da so osvojili tudi mesto Cordovo. Iz njih nadaljnjih poročil sledi, da se pripravljajo na osvojitev Malage, proti kateri prodira 8000 nacionalistov, opremljenih z vsem orožjem. Litvinov bo predlagal v Ženevi sklicanje nove mirovne konference, h kateri naj bi bile povabljene tudi Združene države Sev. Amerike, Nemčija in Japonska. Nemčija bo ustanovila v kratkem svoje kolonialno ministrstvo, kakor se govori v berlinskih diplo-matičnih krogih. Šef GPU Jagoda je bil baje na zahtevo maršala Vorošilova odstavljen. V borbi proti trockistom je znal Vorošilov spretno izkoristiti situacijo ter povečati vpliv rdeče armade, ki da se je izkazala kot najbolj zanesljiva in zvesta opora vlade. Radek je bil aretiran, kakor poroča »Havas« iz Moskve. Radek je baje vedel za zaroto trockistov, a Je ni prijavil. In to je vzrok njegove sedanje aretacije. Nova švedska vlada je sestavljena iz zastopnikov socialno demokratske stranke, agrarne in demokratske stranke. Pri dopolnilnih volitvah v Franciji sta zmagala v dveh volilnih okrajih nacionalistična poslanska kandidata proti kandidatoma ljudske fronte. Finska vlada je odstopila. TRGOVSKI LIST, 1. oktobra 1936. MU BIT—11—1» ■—! I l«l ■■■—I II M — Dobave • licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo 1.000 kg kompresorne-ga olja. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. oktobra ponudbe za dobavo gramoza, peska, smrekovih hlodov in rezanega lesa, strešne lepenke ter gonilnil jermen; do 14. oktobra pa svinčenega kabla. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo transformatorskega in strojnega olja ter bencina. Direkcija drž. (udnika Vrdnik sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo portland in specialnega da na prvi pismeni licitaciji dne: nega v režiji šumske uprave v 8. oktobra v primeru brezuspešne Kranjski gori prve, pa na drugi dne 19. oktobra večjo množino mehkega tehničnega porabnega lesa, izdela- (Predmetni oglasi Zbornice za TOI v vpogled.) so v pisarni Ljubljani na rasla od 128,4 v 1. 1934. na 15(V,2 vala, da vrne ves tuji kapital, ki milijona din v 1. 1935. i Sa cenijo^ na 100 milijonov goldi- In Irai pravi Narodno blagostanie v« Našim čitateljem je še dobro znano, kako je dično »Narodno blagostanje« trdilo mesec za mesecem, da so laž vse trditve o propadanju 'lesne trgovine in indu cev. In to v dveh mesecih najvišje konjunkture! Kaj pa pravi sedaj slavno »Narodno blagostanje«? Zakaj pa sedaj ne objavlja teh številk? Zakaj strije^ v Sloveniji, ker da podatki sedaj ne bistroumi s svojo velikansko učenostjo, s katero se tako rado postavlja? Zopet se je izkazala stara resnica, da je sovraštvo slab svetovalec. »Narodno blagostanje«, ki smatra ob vsaki priliki in nepriliki za svojo posebno dolžnost, da se zaletava v slovensko gospodarstvo, je dosledno tej apatiji proti Slovencem hotelo doseči rekord, ko je trdilo, da niti sankcije niso škodovale slovenskemu gospodarstvu, da se torej Sloveniji od vseh pokrajin godi najbolje in da zato tudi od države ne potrebuje nobene podpore. Te naj bo deležna le južna Srbija, Slovenija kot bogata dežela pa naj plačuje. Danes je trditev »Narodnega blagostanja« pobita z njegovimi lastnimi argumenti ter je s tem tudi blamaža OUZD dokazujejo, da se je zaposlenost v slovenski lesni stroki po-cementa ter bencina in do 15. ok- | večala celo za časa sankcij. Jasen tobra za dobavo 20.000 kg buko- dokaz, da niti sankcije niso škodo-vega oglja. vale slovenskemu lesnemu gospo- dne 2. oktobra ponudbe za doba- belsko trditev »Narodnega blago-vo kompletnih ižicovodnih koles, i stanja« smo odgovorili s pojasni-Direkcija drž. železnic v Ljub- lom, kakšno je dejansko stanje v a^dTavS*“»* za zastave v državnih barvah. i smo z uradnimi podatki, da se je Artiljerijsko tehnični zavod ves izvoz lesa v Italijo ustavil. To- mornarice v Tivtu ^prejema do da »Narodno blagostanje« je še 11. oktobra ponudbe zaj dobavo • oonavlialo svoio trditev in volnenega suknja, svilene gaze, naPreJ ponavljalo svojo trditev in voščenega papirja i. dr., do 2 ®aroJf° blagostanje raznih primožev za stroj©, brusil- sala zaposlitev v gozdno-zagarski, se neki »Narodno blagostanjem bo-nih plošč ter stroja za brušenje industriji v juliju za 572 delavcev, | ri, če pa gre njegovo stremljenje nožev; do 19. oktobra za dobavo v avgustu pa za 652 delavcev, to-! za tem, da bi se blagostanje ene nih ^octakardh^uk^10 m CZ" j reJ v dveh mesecih za 1224 delav-l pokrajine docela uničilo. Komanda podmorniške flotiljev Tivtu sprejema do 15. oktobra ponudbe za dobavo kompletnih žarnic za motorje, ventilov i. dr. in do 30. oktobra za dobavo raznih žarnic. LICITACIJE Pri Glavnem sanitetskem slaga-lištu v Zemunu bo dne 2. in 5. oktobra ofertna licitacija za dobavo raznih zdravil, drog in kemikalij. Dne 5. oktobra bo v inženjer-skem oddelku štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo lesenega podu v skladišču v Zalogu. . Dne 7. oktobra bo pri Blegoški režijski komisiji v Škofji Loki ofertna licitacija za dobavo motornega in kompresnega olja, benpina ter portland-cementa. Z zavarovalnim poslom se je bavilo 14 domačih zavodov in il podružnic tujih zavodov. Domače zavarovalnice so imele 8,8 milijona din dobička, kar znaša pri glavnici 52 milijonov d.in 17 in pol odstotka. Naslednje družbe so izplačale dividendo (v odstotkih na nominalno vrednost delnic) Du-rnav 12%, Jugoslavija 20%, Oro-atia 8%, Sava 8%, Srbija 12.5% in Šumadija 12%, dočim so druge zavarovalnice prenesle dobiček na novi račun. Podružnice tujih zavarovalnic so imele 11,3 milijona din dobička, ki je odpadel na štiri podružnice, dočim je imelo ostalih šest podružnic 2,28 milijona din izgube, eno podjetje (Feniks) pa ni zaključilo računov. Naše zavarovalnice v preteklem letu Uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami je gotova in bo najbrž© izšla že koncem prihodnjega tedna. V zvezi s tem objavlja »Jugoslovanski Kurir« na podlagi letnih poročil zavarovalnic, naslednje poročilo o stanju zavarovalnic v I, 1935. Neugoden vpliv krize se je znatno poznal tudi pni zavarovalnicah. Stagnacija trgovskega prometa, zmanjšanje prejemkov nameščencev, negotovost glede kmet-Dne 3. oktobra bo pri Upravi »kih dolgov, vse to je vplivalo na Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za do-bajvo teles za ofenzivne bombe, železa in železne pločevine; dne 9. oktobra za dobavo ventilatorja in dne 24. oktobra za dobavo orožja. Dne 8. oktobra bo v intendan-turi štaba Osješke divizijske oblasti v Osjeku ofertna licitacija za dobavo raznega pisarniškega materiala. Dne 15. oktobra bo v inženjer-skem oddelku štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dozidan j e šupe in popravilo XIV objekta kasarne kralja Aleksandra. J. v Ljubljani. Dne 21. oktobra bo pri Upravi slagališta I. Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo raznega železa in dne 28. oktobra za dobavo raznih predmetov iz medi. Dne 10. oktobra bo pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertna licitacija za dobavo volnenih kocev in žimnatih blazin; dne 12. oktobra za dobavo 5.000 kg Čiste vate ,ter dne 16 oktobra za prodajo odpadkov od železa, pločevine, bakra, medi in jekla*.- Direkcija šum v Ljubljani pro rovalnice primeroma majhne. Zlasti prenizke premije pri elementarnem zavarovanju bi sicer mogle ... ,; naslov društva le: omagati pravilno razmerje med J premijskimi stopnjami in nastalimi škodami ter s tem ustvariti stanje, ki bi bilo neugodno tako za zavarovatelje ko za zavarovance. Umrljivost je bila manjša, kakor je bila računsko predvidena. Oslabljenje plačilne sposobnosti zavarovancev je povzročilo, da se plačilno sposobnost klientele zavarovalnic. Čeprav so se »občne finančne razmere v državi zboljšale«, se to zboljšanje v zavarovalni stroki zaradi padca vrednosti premoženja ne občuti. Poleg teh splošnih vzrokov pa je slabo vplivalo na poslovanje zavarovalnic tudi interno zlo, ki se je izražalo v nezdravi premijski politiki nekaterih zavodov. Vsa poročila nagiašaijo, da se je v letu 1935. posebno ostro občutila nezdrava konkurenca z zmanjševanjem premijskih stopenj izpod vsake tehnične in trgovske podlage. Ta konkurenca je nastala ker je zaradi uredbe o kartelih prenehal veljati tarifni sporazum. Šele po izprememhi uredbe o kartelih so mogle zavarovalnice skleniti nov tarifni sporazum in ga registrirati pri trgovinskem ministrstvu. Ta novi sporazum je stopil v veljavo 1. marca 1936. K sreči pa so bile 1. 1935. škode, ki so jih morale plačati zava- je zavarovana vsota znižala, da je, in ^tehniških po- zah te va posojila na podlagi police postala že vsakdanji pojav in da je bilo število novih zavarovanj manjše ko v normalnih letih. Zato se tudi ni mogel doseči no- ( ; ben napredek v zavarovanju, pa j čeprav je naša država v -zavaro-1 valni stroki še malo obdelana. j Če se primerjajo številke iz leta 1934. z onimi iz lanskega leta, pri čemer so se seveda morali podatki za Feniks odbiti, potem se j dobi naslednja slika: Zavarovana vsota v življenj- narjev. Narodna banka bo najbr-že povišala obrestno mero za 1 do 2 odstotka. V drugi polovici oktobra, ko se neha deževna doba v Etiopiji, pripravlja italijansko vrhovno poveljstvo v Etiopiji obsežne vojne operacije, ki naj bi dokončno zlomile odpor Etiopcev. Dve močni koloni kolonialnih čet bi s pomočjo motoriziranih edinic in letal prodirale proti mestu Gore, kjer je sedaj sedež nove etiopske vlade. Angleška vlada je odpoklicala iz nezasedene Etiopije svojega konzula, ki je bival dosedaj v mestu Gore. Iz tega odpoklica sklepajo, da angleška vlada računa s skorajšnjim padcem tega mesta v italijanske roke. Kakor sledi iz pisave italijanskih listov, bo Italija sele po popolni osvojitvi Etiopije z vso odločnostjo zahtevala, da se Etiopija črta iz članstva Zveze narodov. Italijanski listi vedo povedati, da je sovjetska vlada sklenila, da prenese svoj sedež iz Moskve v Omsk, da bo vama pred zračnimi napadi. Italijanski listi so prejeli vest iz Rige, ki je znana kot marljiva kovačnica vseh senzacionalnih vesti o Rusiji. če bi bila vojna, bi bila vest italijanskih listov še verjetna, tako pa ... Rudolf Hess, zastopnik Hitlerja, je poslal branilcem Alkazarja brzojavko, v kateri jim iskreno čestita k njih junaški in uspešni borbi. Vrhovno poveljstvo nacionalistov v Burgosu javlja, da so nacionalisti v zadnjih petih dneh sestrelili 22 vladnih letal, sami pa zgubili le dvoje letal. JVIadjarska je ustavila vsak izvoz pšenice v Švico zaradi devalvacije švicarskega franka. Cene so zaradi devalvacije franka v Franciji že poskočile. Tako se je podražil bencin za 0 12 franka za liter. O silnih snežnih viharjih poročajo iz vseh krajev, zlasti pa iz Poljske in Rusije. Tudi v Liki so bili veliki snežni zameti, da je tovorni vlak, ki je vozil proti Kninu obtičal v snegu. Slamnike iz stekla je baje začela izdelovati neka ameriška tvrdka v Illinoisu. Slamniki so zelo lahki, steklo pa je prožno, da se ne zlomi. Tržna poročila Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem z dne 25. 9. je bilo pripeljanih 318 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5—6 ted. stari 70—-110, 7—9 tednov stari 135—160, 3—4 mesece 170—240, 5—7 mesecev 250—360, 8—10 me-: secev 370—550, 1 leto 560—920 lia« Franja Kokolja, zaloge zobo-1 dinarjev za komad. 1 kg žive teže 6'50—8, 1 kg mrtve teže 9—10 din. Prodanih je bilo 120 svinj. Esperantsko društvo »Zelena zvezda«, Ljubljana, hotel »Metropol« nam sporoča: V času društvenih sestankov j (vsak petek od 20. dalje) dobite I v društvenem prostoru v hotelu »Metropol« brezplačna pojasnila1 glede letošnjih tečajev esperanta, tako pismenega, kakor tudi večernega. Istotam se dobi tudi Espc-rantska slovnica (korenska metoda), ki jo je priredil urednik »Verda revuo« za Jugoslavijo gosp. Damjan Valien, po kateri se bo učil tudi naš večerni tečaj esperanta. Cena 10 din. Prav tako se istotam naroča tudi »Slovensko-esperantski slovar«, ki ga je priredil g. Damjan Vahen in stane v predplačilu 35 din, pozneje po izidu 45 din (vsebuje 46.000 besed). Glede večernih tečajev esperanta bomo še pravočasno poročali. Prav tako radevoljno dajemo vsa pojasnila glede učenja esperanta tudi na pismena vprašanja, vendar se vsi, ki se obračajo pismeno na naslov, naprošajo, da prilože znamko za odgovor. Točen Esperantsko društvo »Zelena zvezda«, Ljubljana, Hotel »Metropol«. Konkum - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke »Danta- trebščin v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Tone Javornik, zasebni uradnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 30. oktobra ob 9. uri, rok za oglasitev do 26. oktobra. Soma in po sveto Petek, dne 2. oktobra: 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetni napevi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: žena na olimpiadi (gdč. Iva Preeglj) — 18.20: Reprodukcijski koncert Ade Sari — 18.40 (sodnik Valentin Bi- Število polic pa se je dvignilo za likarjev, časnikarji so nato obi- pr VELETRGOVINI A A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo 11 !— Lastna pražarna za kavo in mlini I za dišave z električnim obratom ■ Telelon st. 2866 Ceniki na razpolago! pj . . O oporokah Ministrski predsednik dr. Stoja- dovec) — čas, vreme, poročila dinovic je sprejel zastopnike Ju-i_ 19.30; Nac. ura — 19 50' Ku-, . goslovanskih časnikarjev ter jim pjetl (na Di0sčah) _ 2o on- 7.a- skem zavarovanju se je dvignila izjavil, da je za uvedbo obvezne- bavne odda;e naš DOStaie v novi od 2643 na 2743 milijonov din. ga pokoj ninskega zavarovan j a čas- gezoni ,prof Kuret) _ 20 10: Ve_ čer štiriročnih klavirskih skladb, izvajata dr. Švara in M. Škerjanc — 21.00: Kvartet »Fantje na vasi«, vmes plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 3. oktobra: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda v bodočem tednu — 20.00: Zunanja politika (dr. Kuhar) — 20.00: Novi športni prerok. — Vesela zvočna igra. I. del: Novo geslo. — Napisal: Josip Vomberger. Izvajajo člani radijske igralske družine, vodstvo: Ivan Pengov — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Koncert radijskega orkestra. 10.000 na 111.390 polic. Zavarovana vsota v vseh panogah zavarovanja, ki je znašala v 1. 1934. 76,5 milijarde din, se je v 1. 1935. znižala na 74,2 milijardi din. Dotok premij je znašal v življenjskem zavarovanju 126,5, v elementarnem pa 169,3, skupno 295,8 milijona din. V 1. 1934. pa skali še ministra za socialno politiko, ki jim je obljubil, da bo vprašanje pok. zav. časnikarjev v najkrajšem času ugodno rešeno. V kmetijskem ministrstvu' je bil končno izdelan definitivni načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. Mednarodni kongres žen se začne dne 1. oktobra v Dubrovniku. Istočasno bo tudi razstava knjig, ki so jih napisale pisateljice Jugoslavije, češkoslovaške, Litve in Ame- ije bil dohodek v premijskem za- ( rike ter razstava naših narodnih varovanju 121,4, v elementarnem ; ročnih del 168,7, skupno torej 290,1 milijona ! Jgf?' Mariju, interesenti ob- din. : iščite sejem, ker je znano štajer- Premijske rezerve so nekoliko sko sadje kot prvovrstno. popustile, in sicer v življenjskem1 V Belpvaru je bila obrtniška^raz- • „ aoo9 \r pipmon stava, ki je zelo dobro uspela, zavarovanju na 690,2, v elemen-. Kei^tinski proces ^ začne dne tarnem pa na 65,8 milijona din. I 5 oktobra v Zagrebu. Gre za zna- Izplačila dospelih premij so zna- ni pokolj na gradu bivšega hrva- šaia za življenjsko zavarovanje škega bana. Skupno je obtoženih 32,9, (1. 1934. 27,8), v elementar- ( ^fj^Tpoveljnik češkoslovaške' nem pa 78,3 (1. 1934. 77,9) milijo- vojske general Krejči je v Parizu na din. Odkup polic v življenjskem obiskal maršala Petaina in vojne- zavarovanju je dosegel lani vsoto ga ministra DaolaI^i®ran . . , 00 o ji • /jo a „ Nizozemski parlament je sprejel 32,8, predlani pa 43,6 milijona Zakonski načrt o novi valutni po- din. Posojila na police pa so na- jjtiki. Vlada se bo zlasti prizade- Dalmatinske fige in kraško bri nudi najceneje SEVER * KOMP., HUBLJA Gosposvetska c. 5 Izda la teli »KomorcU Trrovske** Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« U. d., njen predstavnik O Mihalek, vsi v Ljubljani