... Intervju: Ivana Klančnik... občina Radlje praznuje ... zdravstvena kartica do konca leta ... ultralahki v Libeličah ... tabor SKD na Poljani... NK Dravograd pri vrhu ... 9/IX • september 1999 • cena 250 SIT • Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem -KOROŠKI OOČASOPIS : ZAVAROVALNICA MARIBOR NOVO: POTRESNO ZAVAROVANJE SGPKOGRAD s proizvodnimi enotami betona, betonskih izdelkov in železa GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. INŽENIRING d.o.o. PRODAJNI CENTER d.o.o. • Dravograd - Črna • Slovenj Gradec - Mislinja - Prevalje - Nama Ravne - Lena Levec - SEDEŽNE GARNITURE ZA VSE PROSTORE Sedežna garnitura je najpomembnejše pohištvo povprečne dnevne sobe, saj jo vsi veliko uporabljajo: ko družinski člani počivajo, berejo, gledajo televizijo ali sprejemajo goste. Njena kakovost je zelo pomembna za udobno sedenje; kjer pa se udobno sedi, se sedi dolgo in z veseljem. Poleg tega kakovost sedežev pomeni dober dizajn in boljši videz prostora. V majhnih stanovanjih je navadno dovolj prostora za postavitev velikih sedežnih garnitur, posebej če naj bi omogočile tudi rezervno ležišče za goste. Včasih torej potrebujemo majhno sedežno garnituro, ki bi bila večnamenska in bi se čimbolj prilagodila skromnemu prostoru. Tudi če imate veliko stanovanje, boste želeli v dnevni sobi prostor za sedežno garnituro izkoristiti čimbolje. Proizvodni program sedežnih garnitur sestavlja preko štirideset v osnovi različnih garnitur, katere si lahko kupec oblikuje sam v zaključeno celoto, ki ustreza njegovemu bivalnemu okolju. Med seboj se razlikujejo predvsem po dizajnu, udobnosti, kompatibilnosti, funkcionalnosti in po vgrajenih materialih v sedežne blazine, ki nudijo bolj ali manj zdravo in udobno sedenje. OZNAKE IZDELAVE Vsaka sedeina garnitura in leiiiče Nove opreme je označena s posebnim znakom. Če ga znamo »prebrati« .borno takoj vedeli, kako je izdelana. Posamezne oznake vam predstavljamo in prilagamo opis vsake. »Super one« Pri garniturah s to oznako tvori osrednji del sedežne blazine poliuretanska pena, katere gostota znaša med 30 in 40 kg/m3, odvisno od tipa posamezne garniture. Zaradi razmeroma visoke specifične gostote materiala so ti sedeži srednje trdi. Med garniture s to oznako sodi tudi sodobno oblikovana garnitura SEBATA. »Super spot« Ta oznaka pomeni garniture, katerih sedežna blazina je sestavljena iz dveh različnih plasti poliuretanske pene. Spodnja nosilna plast je iz pene visoke gostote in zato trše. v katero so točkovno nameščene vzmeti. Preko nje je položena gornja plast iz t.i. komfort pene. nekoliko mehkejše in izredno elastične. Ena izmed tako izdelanih garnitur Nove opreme je EPOMA. »Super fantastic« Jedro sedežne blazine pri teh garniturah tvori t.i. bonell ______ vzmetenje, v katerem je MtlUdMB povezanih veliko število vzmeti manjšega premera. Ker so vzmeti ‘posejane’ razmeroma na gosto, se obremenitev blazine porazdeli med več vzmeti hkrati. Na spodnjo in zgornjo stran vzmetenja je položena nosilna elastična plast *termofilca‘ s plastično juto. Zgoraj in okrog po obodu vzmetenja je nalepljena poliuretanska pena. ki daje sedežu končno obliko. Med posamezne vrste vzmeti so vstavljeni še dodatni trakovi pene v funkciji zvočnega izolatorja, ki pa dajejo sedežu tudi večjo kompaktnost in mu zagotavljajo daljšo življensko dobo »Super prima« Jedro sedežne blazine pri garniturah s to oznako predstavlja bonell vzmetenje (enako vzmetenje boste našli tudi pri vzmetnici Euroqual). Na vzmetenje je položena nosilna plast iz t.i. termofilca, lahko tudi lateksiranega kokosa ali drugega materiala. Čez nosilno plast je položena plošča iz poliuretanske pene. Nosilna plast preprečuje, da bi se vzmetenje zajedlo v gornjo plast pene: ker so tu uporabljene vzmeti večjih premerov, je vgrajena nosilna plast precej trda. Oznako ‘ super prima* noti med orugim garnitura OV-1. HOM Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. 2380 Slovenj Gradec • Pod gradom 4 tel. 0602 50 500 • faks 0602 42 153 Pohištvo Novo opnmo $1 lahko oglodat» v vooh vočjlh salonih pohištva In v lastnih prodajalnah Nova oprama: Slovenj Gradec, Podgradom 4, telefon 0602/44 185, 50 500 Novo Mesto, Košemce 65 a, telefon 068/321674 Divača, Lokev 189 b, telefon 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, telefon 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, telefon 062/422 552 DDV V PRAKSI V starem veku so uvedli navado pozdravljanja z iztegnjeno dlanjo. Menda zaradi tega, daje sovražno razpoloženi izpustil orožje iz rok, saj se nikoli ni vedelo, kdaj ga bo uporabil. Orožje so nosili s seboj bogati, reveži so nastavljali dlani za dobivanje darov. Srednji vek je darovanje revežem skušal izvajati organizirano, na določene dneve in na posvečenih krajih, da seje vedelo, kdo daje in komu. Novi vek pa je glede darovanja tako pisan, da bi znanstveniki težko našli skupno značilnost. Revežev je toliko, da jih je težko prešteti, vzrokov za stiske vseh vrst pa še več. Ljudje se na stiske soljudi zelo različno odzivajo. Nekateri se na iztegnjeno dlan ozrejo s sočutjem in položijo nanjo, kolikor zmorejo, drugi se obrnejo ali odidejo na drugo stran ulice. Večina darovalcev je zadovoljna že s tem, da prispevek odda in se vključi v reševanje težav soljudi. Nekateri želijo dar oddati osebno, da vedo, če je obdarovani vsaj hvaležen. Zadnje čase pa je postala moderna oblika darovanja v obliki iztožene odškodnine. Kdor misli, da je bil javno obrekovan in ima dovolj dokazov za storjeno dejanje, toži storilca za visoko odškodnino. Če javno izjavi, da bo odškodnino dal v dobrodelne namene, bo sodišče njegov namen podprlo s pozitivnim sklepom. Demokracijo nekateri res zlorabljajo in povedo vse, kar jim pride na misel. Če so ob resnicah tudi laži, ki povzročajo duševne bolečine, pa so tožbe za odškodnine v dobrodelne namene vendarle dobrodošle. TIK L 1 Iz vsebine: Ktnško trgovina jutri 4 Intervju: Ivana Klančnik, županja občine Kavne 6 Koroška v sliki K Občina Kašlje praznuje Tl Umstvena kartica io konca leta 12 Ultralahki v Libeličah 14 Vuzeniški inevi ‘99 16 Moia: ženske po moško IS Tabor SKD na Poljani 20 Trening varne vožnje 26 Prevaljski planinci praznujejo 30 Turizem v Šentanelu: Costje se raii vračajo 31 Kaj na Kock Otočcu 32 HK Dravograi pri vrhu 36 Closirana črna kronika 40 Na naslovnici: Koroški trojček P RE Pl H Koroški časopis Izdaja ČZPVORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. KOROŠKA TRGOVINA JUTRI Prihod Mercatorja in združevanje koroške trgovine V trgovini na Koroškem že dolgo ni bilo čutiti takšnega adrenalina kot v času pred dopustom, ko je Mercator, največje slovenska trgovsko podjetje, najavilo prihod na Koroško: v Slovenj Gradcu bo Mercator v letu dni postavil sodoben hipermarket z okoli 5500 kvadratnimi metri površin, na Ravnah pa nekoliko manjšega z okoli 2500 kvadratnimi metri površin. Mercatorju, ki vehementno kupuje najrazličnejše trgovske firme po Sloveniji, pa so se po svoje postavila po robu tri koroška trgovska podjetja, ki so se združila v Koroško trgovino d.d. in bodo v Slovenj Gradcu, skorajda Mercatroju pred nosom, postavila novo trgovino. Kaj se dogaja in kam vse to pelje? Mercator je tu Zoran Jankovič, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator, in župan Mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec, sta julija podpisala pismo o nameri za gradnjo Mercator Centra Slovenj Gradec. Mercator Center Slovenj Gradec bo imel v eni etaži okoli 5500 kvadratnih metrov pokritih površin, gradil pa bo kajpak Kograd IGEM. Osrednji prostor bo Mercatorjev hipermarket s površino okoli 2600 kvadratnih metrov in v njem bo več prodajnih programov. Največ trgovskih površin bo namenjenih prodajnemu programu živil (peka kruha in peciva bo potekala v samem hiperamarketu). V tej trgovini bo tudi program neživilskih izdelkov, namenjenih za potrebe gospodinjstva. Celovitost ponudbe pa namerava Mercator zaokrožiti s specializiranimi prodajalnami, to je z verigo tekstilnih trgovin Mediana, trgovino s športno opremo, pohištvom, verigo tehničnih trgovin Trgoavto, dnevni bar Santana, cvetličarno in podobno. V tem centru pa načrtujejo še druge programe, od pošte, lekarne, banke, do frizerskega salona in drugih trgovin, za kar bo Mercator oddajal prostor v najem. Vrednost naložbe v Slovenj Gradcu je skoraj poldrugo milijardo tolarjev. V letošnjem letu pa bo družba SGP Kograd IGEM pričela graditi velik poslovni center z 2500 kvadratnimi metri trgovskih površin tudi na Ravnah, na zemljišču nekdanjega ravenskega Gradisa (to podjetje z nepremičninami in seveda dolgovi je kupil IGEM), kjer bo investitor prav tako Mercator. Lokacijsko dovoljenje za Ravne je že bilo izdano (Gradis seje namreč dogovarjal z multinacionalko Spar) in IGEM na Ravnah lahko že jutri prične z gradnjo, torej prej kot v Slovenj Gradcu. Nekaj časa je že znano, da bo na področju med obvoznico, reko Mislinjo, Ronkovo cesto in industrijsko cono v Slovenj Gradcu nastal sodoben trgovski center. Mestna občina in IGEM sta se že nekaj časa dogovarjala z Mercatorjem kot potencialnim investitorjem in ko se je izvedelo za te pogovore, se je za to lokacijo zbudilo zanimanje tudi med drugimi velikimi slovenskimi in tujimi trgovskimi podjetji. Predpogoj za gradnjo je sprememba prostorsko ureditvenih pogojev in svet- Župan Mestne občine Slovenj Gradec in direktor Mercatorja sta podpisala pismo o nameri za gradnjo hipermarketa v Slovenj Gradcu niki mestne občine so na zadnji seji pred počitnicami sprejeli osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih in v občini Slovenj Gradec predvidevajo, da bi ga do konca septembra lahko tudi sprejeli. Prostorsko ureditveni pogoji predvidevajo, da bi na to področje mesta namenili za trgovsko dejavnost, šport in rekreacijo. V posebnih določbah je predvideno, da bi lahko bil trgovski objekt osnih dimenzij 90x60 metrov, absolutna višina do vrha venca osnovnega objekta pa ne sme presegati 6,5 metrov. Od zunanjega roba Ronkove ceste bi bil oddaljen 32 metrov, od glavne ceste Gl pa najmanj 30 metrov. Prostorski pogoji določajo, da mora investitor zagotoviti najmanj 200 parkirnih mest za obiskovalce in 70 za uslužbence. Janez Komljanec, župan mestne občine Slovenj Gradec, takole komentira: "V strukturi gospodarstva v Mestni občini Slovenj Gradec trgovina pada. Na eni strani gotovo zaradi tega, ker je bil v zadnjih letih velik porast industrije, na drugi strani pa razne analize kažejo, da Korošci veliko kupujejo izven regije, predvsem v velikih nakupovalnih centrih, ki imajo veliko paleto ponudbe in nižje cene. Tega na Koroškem nimamo in v našem prostorskem planu smo za to dejavnost opredelili omenjeno področje. Za velika trgovska podjetja doslej Koroška ni bila toliko zanimiva, vse pa kaže, daje zdaj prišel čas, ko se trgovci zanimajo tudi za naš konec.” V Mestni občini Slovenj Gradec so se že pred časom dogovorili, da pri tistih investicijah, kjer ima občina nekaj možnosti pri odločanju oziroma postavljanju izhodiščnih pogojev, poskušajo dajati prednost domačim izvajalcem, seveda pod tržnimi pogoji. Od 1. julija dalje je ena od družb podjetja IGEM tudi v občini Slovenj Gradec in zato je njihov interes še toliko večji. Mimogrede, tod je še kakšnih 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in prostorsko ureditveni pogoji predvidevajo v nadaljevanju izgradnjo rekreacijskega območja. Gre za pokriti bazen z vsemi spremljajočimi objekti, kot so savna, fitnes in drugo ter olimpijski bazen na prostem. V občini Slovenj Gradec resno razmišljajo, da bi za gradnjo tega rekreacijskega kompleksa v prihodnjih letih razpisali tudi referendum za samoprispevek. Od ideje do realizacije Komentiramo Prav napovedani prihod konkurence od drugod je povezal tri trgovske družbe v koroški regiji. Kupna moč koroškega prebivalstva je precej nizka in vsak prihod novega trgovca pomeni le dodatno drobitev obstoječe kupne moči, zato se Oskrba Dravograd, Ponudba Radlje in Žila Slovenj Gradec tudi z združitvijo pripravljajo na prihod konkurence. Ideja o združevanju koroške trgovine je prisotna že nekaj let, v zadnjem letu pa so potekala dogovarjanja o združitvi petih koroških trgovskih podjetij. Soglasje o povezovanju so dosegle Oskrba Dravograd, Ponudba Radlje in Žila Slovenj Gradec, medtem ko sta Jamnica Prevalje in Korotan Ravne od prvotne namere odstopili. Na skupščinah omenjenih treh podjetij so sprejeli sklepe o spojitvah podjetij v novo družbo, ki bo nosila ime Koroška trgovina d. d. (prvotno so načrtovali ime Koroška trgovinska družba d. d.), ki bo imela sedež v Radljah ob Dravi. Radeljska Ponudba namreč ima v tej novi družbi tudi največji delež, to je 56,6 odstotka, Oskrba nekaj več kot 30 odstotkov, ostalo pa Žila Slovenj Gradec. Vinko Poderžan, direktor Oskrbe Dravograd, se zaveda, da so se odločili za zelo zahtevno pot. "Po našem prepričanju pa tudi za pravo pot. Kapital bomo vložili v razvoj, namesto da bi se med sabo kupovali. Res pa je bila ta spojitev zelo zahtevna in je bilo potrebno veliko strpnosti in pripravljenosti. Veseli smo, da so to podprli tudi vsi institucionalni lastniki vseh treh podjetij," pravi Poderžan. Nova družba Koroška trgovina d. d., ki v letošnjem letu načrtuje realizacijo osem milijard tolarjev, ima 61 maloprodajnih mest (trgovin in gostinskih lokalov), več kot 7000 kvadratnih metrov veleprodajnih skladišč na dveh lokacijah v Slovenj Gradcu, lastni avtopark in skupno okoli 350 zaposlenih. "Z združevanjem pričakujemo več učinkov: uskladili bomo poslovno politiko in nabavo, znižali stroške in tako lahko več sredstev namenili za nove investicije, zaposlenim pa bomo lahko zagotovili večjo socialno varnost. Mimogrede, odpuščanja delavcev ne bo. In kar je najpomembnejše, našim potrošnikom bomo zagotovili boljšo založenost trgovin," dodaja Poderžan, za povezovanje v Koroško trgovino d.d. pa obstaja zanimanje tudi s strani nekateri drugih podjetij. Ponudba Radlje je stopila v novo trgovsko podjetje z največjim dobičkom: v lanskem letu so ga ustvarili za dobrih 31 milijonov tolarjev, iz minulih let pa je bilo še nerazporejenega dobička za dobrih 54 milijonov SIT. Jože Planinšič, direktor Ponudbe Radlje, je prepričan, da bi lahko v njihovem podjetju še nekaj leta ohranjali dobre poslovne rezultate, vendar globalizacija zahteva novo miselnost. Planinšič pravi, da bo Koroška trgovina d. d. sposobna ponuditi potrošnikom vse, kar potrebujejo, saj ponujajo vse blagovne znamke, združeni in povezani pa bodo gotovo lahko ponudili več kot doslej. Ob prihajajoči konkurenci, ki prihaja na Koroško, pa je Planinšič omenil židovski pregovor, češ,nočemo imeti trgovine tam, kjer ni konkurence, saj tam ne moremo pokazati, da smo boljši. Optimizem nove družbe pa so podkrepili tudi z napovedjo, da bodo na Celjski cesti v Slovenj Gradcu, kjer ima danes Oskrba Dravograd skladišče, v kratkem pričeli z gradnjo novih trgovskih prostorov. Teh bo skupaj okoli 1500 kvadratnih metrov, od tega bo 1000 kvadrantih metrov namenjenih prodaji živil, ostalo pa neživilskemu blagu. V Koroško trgovino d. d. se je povezala tudi Žila Slovenj Gradec, ki je imela edina od tega koroškega trojčka v zadnjih letih precej težav. Tudi v lanskem poslovnem letu so imeli izgubo, ki pa jo bodo po zagotovilih vodstva v letošnjem letu sami odpravili. Albin Naglič, direktor družbe Žila Slovenj Gradec, pa pravi, da ne soglaša z oceno, ki pogosto prihaja iz mestne občine Slovenj Gradec, češ da je trgovska ponudba v tej občini slaba. Prepričan je, da je konkurenca na področju trgovine prav v Slovenj Gradcu največja. Za težave v Žili pa je omenil nekaj objektivnih vzrokov: še leta 1990 so imeli 20 trgovin in 125 zaposlenih, zaradi denacionalizacije so v treh letih ostali pri 14. poslovalnicah in danes zaposlujejo 77 delavcev. Dodaten udarec njihovi družbi pa je po Nagličevih besedah povzročila tudi sprememba prometnega režima v mestnem jedru. Direktor Žile tudi pravi, da v mestni občini Slovenj Gradec niso imeli podpore in da jim je ta z raznimi ukrepi samo še slabšala položaj. (mp) BILO JE POLETJE... Piše: Edi Prošt, novinar Radia Slovenija ... in minilo prehitro! Tisti teden pred turističnim v Črni, ko je kot običajno polarni zrak iztisnil toplega in so v Koprivni pognali jurčki, ga je bilo konec. Tako, temperaturno, do jesenskih kolotekov je bilo takrat seveda še daleč. Ostalo pa je poletje mnogim v srcih. Kot vsako doslej, žal tokrat tudi že s statistično dokazano grenkobo tretjine Slovencev, ki niso zmogli na dopust. Nekaterim je zato svežina s severa prinesla olajšanje, drugim nostalgijo po prihodnjih poletjih. Poleg mrka, ki je zatemnil sonce vsem, je zato marsikatera duša ostala v senci tudi po tisti mrčni sredi. In poletje tudi, saj ga ni, še zlasti za Korošce, poletja brez moija, vonja po halogenih v zraku in zagorelosti, ki jo lahko dobiš samo južno od Trsta. Socialna diferenciacija - se še kdo spomni popularnosti tega socialističnega pojmovnega izuma? - je tako vidna tudi že po barvi kože. In povsem nevljudno postaja spraševati "odkod ti barva?", saj se ve, da gre za razlikovanost po materialni plati, z ničemer povezano z rasnimi predsodki... ali članstvom v sindikatu (kateremkoliže). Nekateri najbolj "rdeči" so tako po tem poletju še bolj "črni", kot so bili po dopustu pred desetimi leti, brezbarvnost pa je tako že nekaj časa rezultatsko bolj stvar naključja, sreče, stranke, v kateri nisi, in drugih vesoljskih okoliščin. Barva po tem poletju je zato lahko v vseh mogočih niansah. Od brezbarvne do črne. Po tem poletju postaja tudi jasno, da se od industrij na Koroškem najbolj črno piše še vedno lesnopredelovalni. Vse kaže, da se bo Korošcem vendarle posrečilo zapraviti vse prednosti, ki jih imamo zaradi silnih lesnih zalog, in spraviti na boben, ali pa iz svojih rok, še tisto bore malo, kar je od silnih ambicij - nekatere so bile že kar uresničene - ostalo. Rakom žvižgajo vse po vrsti pohištvene tovarne, razen ene še vse žage... Iverka je strogo ekonomsko sicer rešena, a ji pod nogami gori ekologija. Po dolinah pa se že šušlja, ali bo TSP v Radljah (potem pa še vsi drugi) jeseni že gorenjski, notranjski, dolenjski... Odveč je pri tem jamrati, da bodo trgovci z lesom ostali pri koritu, ker so pač njim ostali novci in tržišča, dejstvo je, da Lesno jemlje hudič že dolgo in pred javnostjo, in da tudi sedaj ni videti, da bo Koroški ostalo kaj prida. Novi "prvi" v Lesni namreč pravi, daje mogoče govoriti o prodaji šele, ko bodo podjetja "čista"... Ali z drugimi besedami: šele, ko bo zamašena luknja iz preteklosti, nas bo kdo hotel. In kolikšna luknja je...? Zagotovo gromozanska, o koliko sto milijonih je govora, pa bomo (menda) zvedeli še letos. Ko bo novi "prvi" predstavil svoj novi razvojno sanacijski program. To poletje si bodo posebej zapomnili delavci iz Tovarne pohištva na Prevaljah. Stavkali so za plače, regres, jasno besedo o usodi (tudi njihove) tovarne. Dočakali so plače... Potem je pihnilo s severa in poletja je bilo konec. Blagor nam, ki smo zagoreli! Naš pogovor prepih Pogovor z županjo Raven na Koroškem Ivano Klančnik Do rezultatov s postopnim in vztrajnim delom Ivana Klančnik je po poklicu ekonomistka in je do upokojitve delala v Železarni Ravne. Njen vodja in vzornik je bil tudi legendarni direktor železarne Gregor Klančnik, ki ga je lahko spoznavala še osebno kot tasta in goji do njega zelo spoštljiv odnos. Zadnja leta delovne kariere je županja vodila uspešno železarsko družbo Noži in o tem pravi: "Mislim, da smo pokazali, da se naše družbe na Ravnah da sanirati, kar pa seveda ni enostavno." Gospa Klančnikova, ko ste se odločali postati županja, ste si gotovo želeli sprememb v občini? Odločila sem se le za kandidaturo, ki sem jo vzela z vso odgovornostjo. Gotovo smo vsi kandidati mislili, da bomo lahko marsikaj spremenili v tej občini, bodisi na socialnem področju, cestno gospodarskem, stanovanjskem, športnem in povsod tam, kjer so problemi največji. Zdaj problematiko veliko bolje poznam kot prej, jasno mi je tudi, da vsega naenkrat ni mogoče rešiti. Zastavljamo pa naloge, ki naj bi jih še izvršili v tem letu, ostalo bo počakalo. Tako bomo postopoma skušali narediti življenje našim občanom lepše. Ali bi predstavili načrte za tekoče leto? Kako bo z denarjem in kakšne bodo prednostne rešitve? Določene obveznosti občine iz proračuna (šolstvo, vzgojno varstveni zavodi itd.) se morajo poravnati, ravno tako moramo obdržati že dosežen nivo zadovoljevanja kulturnih in športnih potreb. Strašen problem predstavljajo ceste. So večinoma dotrajane, ne le v naseljih Čečovje, Javornik, Trg, temveč tudi širše - Strojnska reka, Dobja vas, sploh pa podeželske ter gozdne ceste. Za vzdrževanje slednjih ne država ne občina nista zagotavljali denarja v zadnjih letih. Še vedno je odprto vprašanje finaciranja naših kulturnih zavodov - Koroške osrednje knjižnice dr.Franca Sušnika in Koroškega muzeja, ki sta regionalnega pomena, a naj bi po zakonu o finaciranju občin večidelj bremena nosila ravenska občina. Bomo pa vse zastavili, da ohranimo to, na kar smo ponosni. Naslednje pereče področje je gradnja stanovanj, ki je že vrsto let upočasnjena. Kopičijo se težave, mlade družine živijo v popolnoma neustreznih prostorih samskega doma. O tem, kako gospodari Stanovanjsko podjetje, ki je v lasti železarskega koncerna, pa raje ne izgubljajmo besed! In dokler bo to tako, bomo mi te probleme zelo težko reševali. Sredstev, ki jih občina lahko zagotovi za gradnjo ali pa za ureditev neustreznih stanovanj, je zelo malo. Še vedno je možno dogovoriti z državo in koncernom prenos stanovanjskega fonda na občinski stanovanjski sklad, da bi iz teh prihodkov lahko uredili veliko več stanovanj, predvsem za mlade družine in druge v stiski. Je pa denarja premalo na vseh načrtovanih področjih, kot tudi za oživljanje malega gospodarstva, kmetijstva in turizma ter vsega ostalega. Dosežen pa je nekakšen konsenz in širina dejavnosti občine. Tudi za mlade ter za starejše, saj bo sofinancirana gradnja doma starostnikov na Prevaljah. Mislim, da se bo v sleherni lokalni skupnosti kaj dogajalo. Kakšna gospodarska gibanja pričakujete v občini v bližnji prihodnosti? Kakšnih večjih sprememb letos ni možno pričakovati. Država ni pripravila kakšnih novih instrumentov. Mislimo, daje potrebno čim bolje pripraviti zakon o skladnem regionalnem razvoju ter iz centra dobiti novih vzpodbud.... Sama občina, ki naj bi vzpodbujala malo gospodarstvo, turizem, obrt in trgovino, lahko to le posredno počne, s privabljanjem investitorjev (z ureditvijo komunalno opremljenih zemljišč), da se bodo začele stvari živahneje odvijati. Poleg A.L.P. centra računamo še na Regionalni pospeševalni center, ki je v ustanavljanju in naj bi imel sedež v Dravogradu. Sodelovali bomo na razpisih za najrazličnejše razvojne programe, sami in s strokovnjaki teh centrov. Pri tem gre za podeželje, program gozdnih cest, parkirišč, zelenic, turizma, kjer se že močno vključujemo, lahko bi se še bolj načrtno. Čedalje več možnosti bo tudi pri "evropskih programih", ki občine že povezujejo v regijsko sodelovanje; svet občin Koroške se mesečno sestaja, k čemur nas silijo potrebe. Kako bi lahko opredelili položaj in možnosti železarskih družb? To ni več nekaj novega, zdaj bo že deseto leto, kar obstajajo. Ogromno se je doslej o njih pisalo in po zadnjih podatkih iz časopisov sodeč, jim gre na bolje. Če je temu tako, sem zelo vesela. Ena lastovka sicer še ne prinese pomladi, vendar optimizem je zdrav, tudi za tam zaposlene, ki že dovolj dolgo živijo v črnogledem ozračju. Nadejajmo si boljših časov, na lokaciji Ravne je še vedno okrog tri tisoč zaposlenih. Platno in škarje pa sta v prvi vrsti v rokah koncerna in države in bil bi že čas, da se sanacija usmeri v tisto ta pravo, saj je bilo poizkusov dovolj in nekaj dobrih rešitev tudi. Menim, da ni prava pot v prodaji vsega, temveč v povezavi perspektivnih programov v reproverigo in sodelovanje s poslovnimi partnerji. S plačami smo Korošci menda pri dnu v državi in ena od posledic je lahko odliv strokovnega in vodstvenega kadra!? Denarje pomemben, posebej mladim, ki si ustvarjajo osnovo za življenje, popolnoma vse pa to ni. Gre tudi za možnosti razvoja kariere, pridobivanja znanja in podobnega. Nekdaj smo se Korošci praviloma zaposlo- Ivana Klančnik, županja Raven na Koroškem vali v domačem okolju, v novih razmerah pa smo priče preseljevanj in tudi k nam moramo privabiti kader od drugod. Kako se občina vključuje v zagotavljanje delovnih mest? Občina sama ne more zagotavljati novih delovnih mest, daje lahko pogoje za razvoj le-teh preko pospeševalnih centrov, ureja lokacije podjetnikom itd. Na odboru za gospodarstvo bomo definirali dejavnosti, ki naj jih občina vzpodbuja. V razvitem svetu vidimo vse več storitvenih dejavnosti. Na Ravnah že imamo ustanove, ki nudijo pomoč podjetnikom (pravne in knjigovodske storitve). Je pa najbrž res, da se železarske tradicije ta generacija še ne bo otresla, da bi lahko bolj smelo ustanavljali manj rizična podjetja. Socialne stiske in revščina ljudi v občini gotovo naraščajo. Ali se to spremlja in kakšna je ocena stanja? V času mandata na tem področju ni bistvenih sprememb. Poleg statistike in ustanov, ki se v občini ukvarjajo s socialno problematiko, sem tudi sama soočena s konkretnimi, skorajda vsakodnevnimi stiskami ljudi, ki mi jih sami zaupajo. Pogosto že ni več izgleda, kako bo od danes do jutri. Moram reči, da je teh primerov veliko več, kot sem si to kadarkoli predstavljala. To je kar precejšen šok. Razmere imajo seveda posledice pri mladini, rezultatih v Soli, razširjenosti mamil in podobnega. Vzroki tega so v brezposelnosti in v velikih sPrernembah v družbi, hitro pa se to ne bo dalo reševati. V prejšnjem sistemu se ni dogajalo, da bi morala družina oditi na cesto iz stanovanja privatne lastnine, zdaj je to možno. Jaz sem za spremembe, vendar prihaja do stvari, ki presenečajo. Kulturno podobo Raven predstavljata tudi "študijska knjižnica" in Kulturni dom, ki sta potrebna prenove? Za študijsko knjižnico je predračun obnove gradu okrog osemsto milijonov tolarjev, celoten strošek pa bo okrog milijarde. Polovico naj bi prispevala država, s prilivi naj bi pričela naslednje leto. Občina Ravne ima letos težave že z financiranjem dejavnosti knjižnice. V bodoče pa menim, da je treba vsako leto narediti korak naprej, saj je to velik zalogaj. Je pa Koroška osrednja knjižnica dr.Franca Sušnika pomemben kulturni spomenik Koroške in nobenega dvoma ni, da ga bomo obnovili. Pri Kulturnem domu pa bodo prvi koraki narejeni že v tem letu, saj bo stara kinodvorana porušena in na vhodu v Ravne bo novo križišče z novo bencinsko črpalko. Nove razglednice Raven bodo še prenovljena stara šola, kjer bo občinska uprava, pa krožni promet. Kako sodelujejo občine na Koroškem? Tedensko se sestajamo z župani Mežiške doline, ker je veliko skupnih zadev: komunalna vprašanja, kultura ipd. Še so skupni projekti iz časov, ko je bila to enovita občina. Svet občin Koroške deluje mesečno, kjer ugotavljamo, da ima vse več ustanov smisel, če so organizirane regijsko. Ne le zaradi projektov evropske unije, kjer skoraj ni projekta, ki ne bi bil regijsko naravnan, gre tudi za koroško dediščino. Njeno ohranjanje bo pomenilo našim ljudem z obeh strani Naš pogovor meje nov korak v Evropo. Vaše opozorilno pismo v slovenskih medijih je bilo odmevno tudi v glavnem mestu. Menite, da je bil namen dosežen? To je bilo pismo občinskega sveta, njegov namen pa opozarjanje. Zal še marsikdo ne pozna Mežiške doline, poti do Koroške, ali pa je v zadregi o državni meji. Kot tudi nekatere druge pokrajine se čutimo prikrajšane in potrebujemo npr. boljše komunikacije. Drugi vidik je bil promocijski, ni upanja, da bi nas razumeli, če nismo glasni. Bomo še naprej opozarjali, ko bo to potrebno, čeprav eni menijo, da je brez haska. Sama ne mislim, da bom lahko premikala goro, ampak da bom skupaj s sodelavci, ki bodo voljni pomagati, naredila v svojem mandatu največ, kar je v moji moči. Ali ste povečali število zaposlenih na občinski upravi? Zaenkrat se ni povečalo, mislim pa, da bo povezovanje z Evropo in izkoriščanje finančnih sredstev terjalo zaposlitev dodatnih strokovnjakov. Moram pa pohvaliti prizadevnost zaposlenih na upravi občine, ki se zavedajo odgovornosti. Odnos do narodnoosvobodilnega boja se na Koroškem tudi po slovenski osamosvojitvi ni veliko spremenil. Kakšen je Vaš osebni odnos do NOB in peripetij pri poizkusih sprave? Bo novi občinski praznik Raven zopet povezan z uporom ljudstva? Moj odnos do NOB, ker sem rojena takoj po drugi svetovni vojni, se ni spremenil. Menim, da diskusije o tem naj ne bi bilo. Eno je NOB, drugo so dileme, ali je bila to revolucija in kaj so vzroki za to. Popolnoma mi je jasno, da se NOB in osamosvojitvena vojna ne bi smela izrabljati v politične namene. Glede NOB-ja in peripetij okrog sprave na Slovenskem sem zelo na strani mlajše generacije, ki gleda predvsem naprej. Resnica je pomembna, zato se naj zgodovina dopolni, nato pa je treba gledati predvsem naprej. Mladi želijo vedeti, kaj bomo naredili danes, kaj jutri - zato da jim bo tu na Ravnah lepše! O novem občinskem prazniku na Ravnah bo končno odločitev dal občinski svet. Sklicala sem skupino ljudi iz različnih strokovnih področij, ki uživa ugled na Ravnah, in na prvi seji so pregledali vse možne datume: povezane z uporom ljudstva, s podelitvijo trških pravic, pa mestnega statusa in iz železarske tradicije. Zanimivi so predlogi o združevanju praznikov zaradi racionalnosti ali o skupnem prazniku s sosednjo občino Prevalje. Samo Šavc Na Ravnah letos zaradi prevelikih stroškov usposobitve niso odprli letnega kopališča. Toliko več je bil zato tudi poleti vreden zimski bazen, ob katerem so postavili zunanji bazen za otroke, tako imenovan čofotalnik. Slika Jasmine Detele kaže, da je bil dobro obiskan in v veselje otrokom. Koroška je bila avgusta polna družabnih in kulturnih prireditev. Po Traberg testu je sledilo slovenjgraško glasbeno poletje, Vuzeniški dnevi, pa črnjanski turistični teden, Guštanjska noč... V okviru turističnega tedna v Črni so se pred hotelom klub Krnes zbrali številni otroci, ki so se udeležili tradicionalnega škratkovega dne (posnetek: Petra Lesjak). 44. turistični teden je tudi sicer v Črno privabil številne obiskovalce. Največ jih je prišlo na celodnevni kramarski sejem in na maraton kralja Matjaža, dobro je bila obiskana tudi etnološka prireditev holcarsko-pavrski dan, ki so jo pripravili gozdarji in kmetje iz Črne (posnetek: Jasmina Detela) V Koroškem domu starostnikov v Črnečah nudijo poleg osnovne dejavnosti svojim varovancem tudi dejavnosti, ki predstavljajo višjo kakovost življenja v domu. Med take spadajo izleti, kot je bil tisti sredi avgusta na Ojstrico. Tokrat so se ustavili tudi ob cerkvi sv. Janeza Krstnika. Pot so nadaljevali na Košenjak in jo zaključili na kmečkem turizmu pri Vrajenku. In zopet je bil dan drugače preživet... Pred redakcijo prejšnje številke Prepiha se je s specialne olimpiade -10. svetovnih letnih iger v Severni Karolini, ZDA, vrnila ekipa slovenskih športnikov. Gojencem zavoda v Črni so priredili prisrčen sprejem, na katerem so jim čestitali za dosežene uspehe. Posnetek Zlatka Strgar Krajevna organizacija ZZB NOV Kotlje je organizirala proslavo v spomin padlim in zajetim partizanom pred 55. leti pri Jurčku v Podgori. Govor je k slovesnosti prispevala tovarišica Lojzka Pavlin - Cvetka. Člani krajevne organizacije ZZB NOV Pameče pa so imeli tovariško srečanje na kmetiji Brezovnik. Ob tej priložnosti so novim članom ZZB podelili članske izkaznice. Posnetka Stanko Hovnik Predstavniki najstarejše slovenske izseljenške organizacije SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota), stočlanska skupina slovenskih izseljencev iz ZDA, so med potjo po Evropi prišli na obisk k slovenjgraškemu županu in pevcem Okteta Lesna. Posnetek Stanko Hovnik Dravograjski kulturni ustvarjalci, njihovi likovniki, upokojenci kot organizatorji in drugi so poskrbeli za pestre likovne počitnice. V Woltsbergu so v skupni razstavi umetnikov iz Avstrije in Italije sodelovali dr. ing. Franc Pečnik, mag. Rok Pečnik, Feliks Fruhauf in Jože Kramberger. V cerkvi Sv. Vida v Dravogradu je gostovala Veronika Svetina z deli, ki jih je skrbno Obrala prav za to okolje in ta čas. Te dni pa je tam že razstava slikarke in pisateljice Marine Bahovec. Vabi vas 40 izbranih del. Posnetek Kristl Vaiti Društvo podeželskih žena Brezno - Podvelka, je v Breznu, v šotoru, pripravilo prijetno srečanje in prikaz zanimivih običajev svojega, okoliških in drugih krajev. Gostje iz Šala-mencev so predstavili nekaj pomurskih običajev, kmetice s Kaple v prijetni spremljevalni igri tamkajšnje krajevne noše iz začetka tega stoletje, vrstnice iz Lehna običaje nekdanjega pranja, domačinke pa še vrsto drugih prikazov in šaljivih točk. Posnetek Kristl Vaiti Društvo upokojencev Slovenj Gradec je ob dnevu upokojencev organiziralo proslavo pred domom društva v Slovenj Gradcu. Govor je k slovesnosti prispevala gospa Marijana Vončina. Posnetek Stanko Hovnik Znameniti gotski cerkvi sv. Volbenk in sv. Ana iz 15. stoletja stojita druga ob drugi na Lešah pri Prevaljah in predstavljata enega najkvalitetnejših spomenikov gotike v Slovenije. Letos je občina Prevalje namenila okoli deset milijonov tolarjev za obnovo strehe cerkve sv. Volbenka, julija so jo domači obrtniki prekrili s skodlami, nekaj pa je prispevala tudi država. Posnetek: Benjamin Kumprej Tudi to poletje se bo zapisalo v pohorsko in ribnniško zgodovino z izboljšavami na njihovih dostopnih cestah. Kar lep kos solidno narejenega asfalta, celo z robniki, so potegnili od Švičeve ravne proti Vuhredu in dolini, pravtako pa tudi lep kos preplastitve in solidne komunalne ureditve pa tudi na cesti od Podvelke proti Ribnici. Na vsaki strani za dober kilometer je torej po svoje Ribnica bližje dolini ali dolina bližja Pohorju. Posnetek Kristl Vaiti Zveza prisilno mobiliziranih v nemško vojsko v času druge svetovne vojne je tudi v Ribnici na Pohorju postavila lep spomenik domačim fantom, ki so padli na tujih bojiščih. Kar 31 imen je kamnosek, domačin iz Josipdola Alojz Kumer, vklesal v kamen. Res lepo delo, ki se vključuje v to spominsko okolje. Posnetek Kristl Vaiti Črneški župnik Franc Kraner je blagoslovil novi hangar, ki je zrasel ob lepo urejeni vzletno pristajalni stezi za ultralahka letala v Libeličah. Posnetek Marjan Vesonik Tradicionalno srečanje borcev Zidanškove bigade pri Svetem Primožu na Pohorju je bilo letos še posebej slovesno. Ob 55. obletnici ustanovitve je Občina Vuzenica brigadi podelila domicil. Svečanosti so se poleg borcev udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo, slovenski častniki in številni domačini. Posnetek Stanko Hovnik Maturantke in maturanti Gimnazije Ravne so pred dnevi prejeli maturitetna spričevala. Letos je maturo opravljajo 193 dijakov, od tega je uspešno opravilo maturo slabih 94 odstotkov (181 dijakov), kar Gimnazijo Ravne uvršča krepko nad republiško povprečje. Kot je na podelitvi poudarila ravnateljica Marjeta Borstner, so posebej ponosni na izjemne rezultate osmih maturantov. Jure Požgan z Mute in Mateja Peter s Prevalj sta na maturi dosegla vseh 34 točk, Eva Golob, Ajda Vasle, Mateja Dren, Marko Jeznik, Alenka Jelen in Martina Žaucer pa več kot 30 točk. Posnetek: Jasmina Detela V občini Radlje bodo tudi letos v mesecu septembru obeležili občinski praznik v sklopu 8. tradicionalnega jesenskega obrtno podjetniškega sejma v Radljah. V tej osrednji občini Zgornjedravske doline so opravili že veliko del, ki so jih načrtovali. Zupan občine Radlje Hubert Robnik je ob tej priložnosti podal tudi nekaj informacij o dejavnostih občine v prvem letu mandata: "V naši občini smo se v tem letu lotili zahtevnih nalog, ki jih je moč razdeliti na kar nekaj sklopov. V sklopu investicij v infrastrukturne objekte smo tako že pričeli z urejanjem šolskega objekta podružnične osemletke na Remšniku, kjer bomo objekt dvignili za eno etažo in tam pridobili tri nove učilnice. Z investicijo, ki bo veljala okoli 30 milijonov tolarjev, bo nekaj nad 70 učencev tamkajšnje šole dobilo primernejše prostore za izvajanje vzgojno - učnega procesa. V drugem sklopu moram omeniti projekt urejanja makadamskih cest na območju občine, kamor bomo ob zaključku vložili skupno kar nekaj deset milijonov tolarjev, nekatere investicije v cestno infrastrukturo na segmentu asfaltiranja, kar velja predvsem za obrtno cono spodnje Vižinga, že izvajamo, sodelovali pa smo tudi pri ureditvi asfalta oziroma protiprašne preplastitve ceste na Hmelini med Poslovnim centrom Era in prodajalno Cash & Cary." Kakšni pa so načrti za v prihodnje ? "Med najpomembnejše vsekakor sodi izgradnja stanovanjskega bloka na Partizan- ski ulici v Radljah, ki bo služil za namene nadomestnih stanovanj zaradi izgradnje obvoznice, za katero naj bi v kratkem Direkcija Republike za ceste opravila razpis za izvajalca del. V zvezi z investicijo v stanovanjski blok pa naj poudarim, da smo težave, ki so se pojavile, uspešno rešili in projekt prilagodili tako, da bo blok za etažo nižji. Kljub temu bomo v njem pridobili 16 stanovanjskih enot, 11 jih bo za potrebe nadomestnih stanovanj, pet pa za neprofitna stanovanja, ki jih v občini že nekaj časa primanjkuje. Ta naložba bo veljala okoli 130 milijonov tolarjev, polovico teh sredstev pa smo prek dolgoročnega kredita Stano-vanj-skega sklada Republike Slovenije že uspeli zagotoviti. Čeprav se je zaradi navedenih težav, v katerih so etažni lastniki iz stanovanjskega bloka, lociranega v neposredni bližini, zahtevali nižjo gradnjo, projekt zavlekel, pa naj bi že konec septembra, po izboru izvajalca, le - ta pričel z deli, ki naj bi bila zaključena do jeseni prihodnjega leta. Do takrat imamo v občini še veliko načrtov. V kratkem naj bi se v Vuhredu nadaljevalo asfaltiranje ceste proti Hidroelektrarni Vuhred v vrednosti 17 milijonov tolarjev, nadaljevali bomo tudi z že pričetimi deli na urejanju Turističnega centra Reš v Zgornji Vižingi, s projekti vodooskrbe, predvsem v Župan občine Radlje Hubert Robnik Zgornji Vižingi, in nenazadnje bomo prek projektov CRPOV nadaljevali z investicijami na področju kmetijstva." In kaj se v Radljah obeta v tem mesecu, v katerem bo občina Radlje slavila svoj občinski praznik? "Vsekakor bo glavnina dogajanj strnjenih v bogat program, ki ga v okviru tradicionalnega jesenskega obrtno podjetniškega sejma v Radljah pripravljamo v času od 23. do 26. septembra. V tem sklopu bo poleg razstave oziroma sejma petek 24. 9. tematsko vezan na razvoj podeželja in sodelovanja s sosedi iz Avstrije, sobota bo posvečena 20 letnici Območne obrtne zbornice Radlje, nedelja, zadnji dan sejma pa praznovanju občinskega praznika s slavnostno sejo sveta in drugimi spremljajočimi prireditvami. Vsekakor se bo v teh dneh dogajalo v Radljah marsikaj zanimivega, zato naj izkoristim to priložnost in povabim vse, da nas obiščete, občanom občine Radlje pa naj ob občinskem prazniku zaželim čimlepše praznovanje in čimveč uspeha na vseh področjih. Tomaž Karat mui Priprave na jesenski sejem v polnem teku Organizatorji obrtno podjetniškega sejma Radlje 99 se že aktivno pripravljajo na sejem, ki bo potekal v dneh od 23. do 26. septembra. Letos bodo imeli razstavljavci na razpolago okoli 4500 kvadratnih metrov razstavnih površin. Kot je povedal vodja projekta sejma Frančišek Podrzavnik, je okoli 70 odstotkov razpoložljivih kapacitet že rezerviranih, zato razmišljajo o postavitvi dodatnega šotora, ki bo služil prodajno-razstavnim namenom. Z namenom, da v času obrtnega sejma v Radlje privabijo čim večje število obiskovalcev, so pripravili tudi bogat program obsejemskih prireditev. V četrtek popoldan bo otvoritev sejma in razstav, petek bo namenjen podeželju, ta dan bo tudi okrogla miza o razvoju podeželja, v soboto pa bo obrtna zbornica Radlje praznovala 20. obletnico obstoja. V nedeljo, takrat občina Radlje praznuje občinski praznik, bosta slavnostna seja občinskega sveta in že tradicionalni hmeljarski likof. Jasmina Detela Kartica zdravstvenega zavarovanja pred vrati KOROŠCI DOBIMO KARTICO DO KONCA LETA Kartica zdravstvenega zavarovanja je nov, sodoben in računalniško berljiv dokument za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki nadomešča dosedanjo zdravstveno izkaznico. Predstavlja prehod na nov, elektronski sistem izmenjave in obdelave podatkov v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Leto dni po uspešno zaključenem pilotnem projektu v Posavju je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravljen za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja. Projekt kartice prinaša pomembne novosti v slovenski prostor zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki so zelo odmevne tudi v širšem mednarodnem okolju, saj s tem dinamičnim razvojnim projektom Slovenije sooblikuje tudi evropski model uvajanja kartičnih tehnologij v zdravstvo. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije tečejo intenzivne priprave na uvedbo kartice. Postavljena je natančna organizacija projekta in vzpostavljena služba za poslovanje s kartico. Na zavodovi direkciji v Ljubljani bo od začetka distribucije kartic deloval odprti telefon, na katerega bodo lahko tako zavarovanci kot zdravniki, medicinske sestre ali informatiki naslavljali vsa vprašanja glede poslovanja kartice oziroma rokovanja s kartico. Na lokalni ravni pa bodo v času uvajanja sistema kartic tovrstni telefoni delovali na sedežih območnih enot zavoda. Pripravljen je dokumentarno izobraževalni film o rokovanju s kartico, ki ga bodo predvajali na lokalnih in nacionalnih televizijskih postajah, v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, na različnih strokovnih in izobraževalnih srečanjih. Projekt je predstavljen tudi na internet strani Zavoda (www.zzzs.si). Na lokalnih radijskih postajah bodo že v začetku septembra začele potekati kontaktne oddaje o kartici, kjer bodo poslušalci lahko postavljali strokovnjakom konkretna vprašanja. Odgovore na najbolj aktualna vprašanja bodo objavili v lokalnem časopisju. Vsi, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovani pri zavodu, so že prejeli kratko informacijo o uvedbi kartice. Zgibanke s splošno predstavitvijo projekta kartice zdravstvenega zavarovanja pa so v teh dneh na voljo v vseh območnih enotah in izpostavah zavoda kot tudi na vseh javnih mestih (zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne itd.). V oktobru in novembru se bodo aktivnosti še dodatno povečale. V vseh zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih ter v zavodovih izpostavah se bo začela instalacija vse potrebne opreme, softvera in temeljito testiranje. Kar nekaj vsebinskih novosti bo postopno nadgradilo osnovne administrativne funkcije kartice. V primerjavi s posavskim pilotom se bodo zavarovanci lahko kmalu izrekali že za darovalca organov in tkiv. Ta osebna in popolnoma prostovoljna izjava bo zapisana v čipu kartice. V kartični sistem bodo vključene tudi lekarne. Na kartico pa bo postopno preko samopostrežnih terminalov moč vnesti tudi podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (Zavoda in Adriatica). Za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja je tako vse pripravljeno. Distribucija kartice prebivalcem regije se bo izvedla nadzorovano in postopno. Prvi na državni ravni bodo kartice prejeli prebivalci dolenjske, savinjske, koroške, prekmurske in mariborske regije. Uvedba v tem delu Slovenije bo potekala od druge polovice septembra 1999 do konca februarja leta 2000. Na Gorenjskem in Primorskem bodo zavarovanci prejeli kartico v mesecu marcu in aprilu in kot zadnji jo bodo prejeli prebivalci ljubljanske regije, v času od maja do konec junija 2000. V tem obdobju bo razposlanih približno milijon devetsto tisoč kartic. Odprti telefoni na območni enoti Ravne na Koroškem: 280-212 Ana Škalič, 280-232 Danijela Štumberger, 280-206 Valerija Širnik, 280-219 Vilko Rek, 280-217 Nevenka Golob, e-mail: daniela.stumberger@zzzs.si Zavodova WWW stran. www.zzzs.si/kzz/slo/kzz_indx.htm Zavarovanci bodo kartico prejeli po pošti kot vrednostno pošiljko. Ob kartici bodo prejeli tudi izpis vseh podatkov, ki so v čipu kartice, ki jih bodo morali natančno pregledati ter sporočiti morebitne nepravilnosti na najbližjo izpostavo zavoda ali na odprti telefon, ki bo na voljo zavarovancem. V pošti, ki jo bo vsak zavarovanec prejel na dom, pa bo kartici in izpisu podatkov priložena tudi knjižica z vsemi informaciji o kartici (o razlogih za njeno uvedbo, načinu njene uporabe, o delovanju samopostrežnih terminalov in mestih njihove namestitve, o potrjevanu kartice itd.). Zavod se je za uvedbo kartice odločil zato, da bi zavarovanci lažje, enostavneje in hitreje uveljavljali svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno osebje, delo- Adi Cigler, direktor OE ZZZS Ravne na Koroškem: »Korošci bomo kartico dobili do konca tega leta« dajalci in zavarovalnice pa se izognili nepotrebni administraciji. Zavarovanci bodo z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja vsekakor pridobili boljšo kakovost storitev. Komunikacije med zavodom, zdravniki in zdravstvenimi zavodi bodo bolj enostavne. Zagotovljeno bo tudi večje varovanje osebnih podatkov zavarovancev. Manj bo administrativnih opravil, s tem pa bomo dosegli večjo učinkovitost dejavnosti zavoda in zdravstvene službe, poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je v teh dneh pričelo z obsežno akcijo predstavitve vseh prednosti kartice. Mednje sodijo tudi samopostrežni terminali za potrjevanje veljavnosti kartic, ki omogočajo, da zavarovanec sam pristopa do svojih podatkov o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki so v centralnem računalniku na zavodu (ali v podatkovnih bazah drugih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja, na primer Adriatica) in jih v postopku potrjevanja vpiše na svojo kartico. Zavarovanec v sistemu kartice prevzema odgovornost za ažurnost svojih podatkov o zdravstvenem zavarovanju. Terminali bodo nameščeni tam, kjer zavarovanec uveljavlja zdravstvene storitve (v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih in na izpostavah zavoda, kasneje tudi v lekarnah). Upokojenci in otroci bodo po novem potrjevali kartico enkrat letno, ostali pa na tri mesece oziroma ob obisku zdravnika, in ne več enkrat mesečno kot doslej. To bodo zavarovanci lahko storili vsak dan, od 6. do 22. ure. Ob obisku zdravstvene ustanove bo tako zavarovanec po potrebi, če bo veljavnost kartice že potekla, vstavil svojo kartico v samopostrežni terminal ter tako podaljšal veljavnost obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni delavec oziroma pooblaščeni referent na Zavodu bo vstavil svojo profesionalno kartico v čitalnik, se prijavil s svojim osebnim geslom ter jo s tem aktiviral. Kartico zdravstvenega zavarovanja pa bo vstavil v drugo režo istega čitalnika. Med karticami se bo vzpostavil dialog, na podlagi katerega bo zavarovančeva kartica pripravljena prikazati dovoljene podatke na zaslonu osebnega računalnika profesionalnega delavca. Vsak poskus prenosa nedovoljenih podatkov na kartico čitalna naprava prepozna in kartico vrne brez prikaza njene vsebine. Ce bodo podatki veljavni, jih bosta zdravnik ali sestra lahko odčitala in uporabila za obračun storitev. V nasprotnem primeru bo moral zavarovanec storitev plačati sam, podobno kot velja sedaj, če kot zavarovanci nimamo urejene zdravstvene izkaznice. Ce zavarovanec ne bo imel potrjene kartice, ga bo medicinska sestra napotila do najbližjega samopostrežnega terminala, kjer bo kartico potrdil. Zavarovanci bodo prepro- sto vstavili kartico v režo samopostrežnega terminala in tako potrdili veljavnost kartice. Prek samopostrežnega terminala bodo podatki na njej takoj avtomatsko preverjeni. Dodani jim bodo podatki iz glavnega računalnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in veljavnost zavarovanja bo potrjena. Celoten postopek traja le nekaj sekund. Na kartici bodo vidni ime in priimek zavarovanca, datum rojstva ter številka zavarovanca in ime izdajatelja. V zgornjem levem kotu bo izobčen krogec, namenjen slepim. Na zadnji strani kartice bo kratko obvestilo za uporabo, s pripisom, da je zloraba kartice kazniva. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo v čipu vsebovala tudi zapis o naslovu in spolu zavarovanca, podatke o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju ter o veljavnosti teh zavarovanj. Poleg tega bo na kartici zapisano tudi ime izbranega zdravnika, pediatra, zobozdravnika in ginekologa. Vsi ti podatki so pomembni za administracijo v zdravstvu. Medicinskih podatkov, ki so se do sedaj brez pravih zakonskih podlag vpisovali v zdravstveno izkaznico, na kartici zdravstvenega zavarovanja ne bo. Hkrati pa kartica zdravstvenega zavarovanja s sistemom varovanja omogoča naknadno nadgradnjo podatkov v prihodnosti. Na osnovi podobnih razmišljanj v Evropi gre za izbrane, t.i. stabilne medicinske podatke, kot so na primer krvna skupina, alergije, cepljenja, pomembna klinična stanja idr. To pa je odvisno od zakonskih podlag in drugih standardov, ki bodo podrobno uredili področje zbiranja, hranjenja in prenašanja medicinskih podatkov ter zagotovili ustrezno organizacijo in varnost podatkov. Torej bo potrebno vsebino in vrsto teh podatkov zakonsko določiti, za kar pa so pristojni strokovnjaki s področja medicine in Ministrstvo za zdravstvo. Zavod predlaga, da se o naboru medicinskih podatkov na kartici bolniki v prihodnje odločajo prostovoljno, kar je tudi v skladu z evropskimi priporočili. To velja tudi za podatek o darovanju organov in tkiv. LU Ravne na Koroškem Vas vabi, da se vključite v PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: - OSNOVNA ŠOLA - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - VISOKA UPRAVNA ŠOLA - 2. in 3. letnik - USPOSABLJANJE ZA DELO (viličaristi, varstvo pri delu, računalništvo) - TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA IN IZPITI ZA PRIDOBITEV SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA - SPLOŠNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI - RAZLIČNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ZA PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO - ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE Prežihova 24 (v trgu) Tel. in faks: 0602 22 296 Uradujemo od 7. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure. VAŠA POT DO ZNANJA PELJE NA LJUDSKO UNIVERZO RAVNE! V LIBELIČAH Pred nekaj leti smo Dravograjčani še zvedavo in nezaupljivo usmerjali poglede proti nebu, ko se je iz smeri Libelič vedno pogosteje pojavljalo, za mnoge še neprepoznavno, ultralahko plovilo, ki ga je vodil, danes vsem dobro poznani domačin, bolje rečeno Libeličan, Damijan Cehner. To je bil čas, ko je imel Dravograd še svoje mesečno glasilo, v katerem se je našel prostor tudi za mladega nadebudnega letalca Damijana, ki je takrat spregovoril o svojih zračnih začetkih, načrtih, željah... Kot fanta ga je letenje vedno privlačilo, občudoval je lahkotnost, s katero so letala premagovala lastno težo in plula po zraku. Od tod do poizkusa pa je samo še korak. Ampak, eno je gledati plavajoče letalo, drugo pa je v njem sedeti in ga upravljati. Prve izkušnje je Damijan pridobil v Aero klubu , Slovenj Gradec, leta 1988 pa je ze državniprvaK organizator srečan-samostojno vodil motorno letalo. ja sogovornik... Leto kasneje je odšel na služenje vojaškega roka (še v prejšnji državi), kjer je bil pilot na Galebu. Tam si je pridobil še dodatna znanja, ki so potrebna za brezhibno in varno letenje. Po končanem služenju je poizkusil še motornega zmaja, s katerim je nemalokrat prisilno pristal v koruzi, si nabiral izkušnje v aero klubu in sanjal o svojem letalu. Z veliko mero samoodrekanja in nekaj kredita mu je leta 1995 uspelo kupiti ultralahko letalo, ki je stalo toliko kot malo boljši avtomobil, v vasi Libeliče pa mu je uspelo dobiti tudi kos zemlje, ki zadošča za vzletanje in pristajanje aviona. V septembru leta 1996 je dobil odločbo o registraciji kluba, saj že od vsega začetka ni bil sam. "To ni samo ljubezen do letenja, to je tudi pristen pristop k naravi, kjer se s prijatelji svobodno gibljemo, ne da bi pri tem naravo krnili", je takrat dejal Damijan. In v soboto, 14. avgusta, je bilo lepo videti, koliko prijateljev ima Damijan, ki ga na omenjeni stavek ni bilo potrebno posebej opomniti, saj sta njegova prijaznost in odprtost do vseh, ki vsaj malo razmišljajo tako kot on, govorili o še enem dnevu uresničenih sanj. Dmijath kaj se pravzaprav dopaja tukaj v UMičall? "V Libeličah smo organizirali mednarodno srečanje pilotov ultralahkih plovil in ljubiteljev letalstva, katerega se je v tem trenutku (sobota) udeležilo dvajset plovil, jutri (nedelja) jih pričakujemo še petnajst iz Avstrije, kar je za to, recimo lahko panogo letenja, izredno veliko. Namen je jasen in preprost - to je druženje akterjev tega srečanja. Za gledalce in udeležence mitinga pa smo pripravili tekmovanje v preciznem pristajanju. Vse skupaj bomo zaključili s skupinskim poletom nad Koroško z vsemi plovili in tako poskušali popularizirati ta šport. To kar se dogaja tukaj v Libeličah, se ni zgodilo še na nobenem državnem prvenstvu." Ja, državno prvenstvo, Sedaj si vendar državni prvak v, J "...preciznem pristajanju, časovni točnosti in navigacijskem letu z ultralahkim plovilom, skupaj s kopilotom Matejem Hribernikom, ki Plovila najrazličnejših velikosti so bila prava paša za oči. Posnetek Petra Lesjak se šola pri meni in je še dijak, star šestnajst let. Na tekmo sva odšla zelo sproščeno in mogoče sva ravno zaradi tega zmagala. Naj povem še to, da je bilo prvenstvo v Imenem pri Podčetrtku, udeleženih pa je bilo osem posadk, se pravi šestnajst tekmovalcev. Po pokal sem šel z oporami, resje izgledalo malo čudno, daje državni prvak na "berglah", je bil pa občutek zato toliko lepši." Bina kratko pokomentira/svojo zračno nezpodo? "Nezgoda je splet okoliščin, ki se ne bi smele zgoditi... Lahko bi govoril o aerodinamiki itd., ampak to najverjetneje bralcev ne zanima." Brez pretirane skromnosti povejmo, da si v Libeličah zbrat skoraj vse slovenske ultralahke letalce, prijatelje iz Avstrije in Italije, Kako bi ocenil domačo stezo? "V Sloveniji je takšnih ali vsaj podobnih vzletišč štirideset. Nekatera so manjša, nekatera krajša. Naše sodi med srednja, vendar najbolje urejena. To je potrdil tudi republiški inšpektor, ki si je stezo ogledal po varnostno strokovni plati. Velik novi hangar, ki smo ga danes svečano odprli, pa daje našemu vzletišču še bolj dovršeno podobo." Če povemo, da se Damijan počuti mnogo varneje v zraku in bo v višave popeljal še mnogo mladih, potem smo lahko prepričani, da bodo novodobni Ikarji še dolgo v zračnih višavah v lastno zadovoljstvo in naše občudovanje. Ker so pač Libeliče nekoliko bolj oddaljene od Dravograda in drugih centrov naše regije, prepoznavne pa le ob okroglih obletnicah zgodovinskega pomena, je do nedavnega le malo ljudi vedelo, da Libeliče postajajo pravi center ultralahkega letenja pri nas. Marjan V. Otvoritev prodajno-skladiščnega centra podjetja Bramac V Otiškem Vrhu so odprli vrata prodajno skladiščnega centra podjetja Bramac, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo strešnih kritin. Obrat podjetja Bramac v Otiškem Vrhu, ki po zaprtju proizvodnega dela v začetku tega leta zaposluje samo še šestnajst od petde- < setih delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih še lani, bo igral vlogo prodajno-skladiščnega centra, medtem ko proizvodnja podjetja poteka v Škocjanu. Čeprav je trenutno v celotnem Bramacu zaposlenih 80 delavcev manj, kot jih je bilo pred nedavno uvedbo racionalizacijskih ukrepov, ko je bilo v Škocjanu in v koroškem obratu skupno zaposlenih 182 delavcev, komercialni direktor podjetja Janko Jordan zatrjuje, da sta kakovost proizvodov in storitev zagotovili za nadaljnje uspešno delo podjetja. "Zamenjali smo zastarelo tehnologijo, kar pomeni, da smo morali povleči določene poteze, s katerimi nam bo odprta pot v Evropo. Čeprav smo odpuščali delavce, so ti večinoma našli nova delovna mesta oziroma so bili ustrezno odpravljeni. Res pa je, da sedaj ena tovarna zaradi novih tehnologij lahko proizvede več kot prej oba obrata skupaj," je zatrdil Jordan. Novi prodajno-skladiščni prostori podjetja, ki se nahajajo v nastajajoči ekonomski coni, so pridobitev tudi v ekonomskem smislu, kar je tudi eden od ključnih razlogov za njihovo odprtje. Kot je pojasnil Jordan, so z novo lokacijo v nastajajoči ekonomski coni obr- Skladišče je dobro založeno Posnetek P. Lesjak Novi prodajni prostori Bramaca v Otiškem Vrhu nili spremenjeno davčno zakonodajo v svoj prid, saj bodo prihranili čas pri plačilu davka. Na pridobljeni lokaciji, ki se nahaja na asfaltnem prostoru 5600 kvadratnih metrov, ki jih ima podjetje v najemu, bodo omogočali kupcem tudi prevzeme naročil. Čeprav seje letošnji izvoz v primerjavi z lanskim zmanjšal iz sedmih milijonov na štiri milijone strešnikov, kar je posledica ekonomskega stanja držav Hrvaške, Albanije, Bosne in Ukrajine, v katere so izvažali, v podjetju računajo na nove izvozne možnosti na področju Kosova. Kot je povedal Jordan, so poslovni rezultati v Sloveniji dobri, saj imajo 46 odstotni tržni delež, prodaja pa je v primerjavi z lanskim letom narasla, saj so do sedaj že uspeli prodati 14 milijonov strešnikov, medtem ko sojih celotno lansko leto prodali 16 milijonov. PETRA LESJAK SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN Krajevna skupnost Libeliče in društvo kmetic Dravograd so letos že petič pripravili srečanje kmečkih družin in njihovih prijateljev. Srečanje je bilo na vzletišču letal v Libeličah, kjer so pripravili tudi zanimive družabne igre. Sadili in pospravljali so krompir ter ga pripravljali za jed. Pri lupljenju krompirja so se najbolj izkazali Dani, Marjan in Edi (na posnetku), ki so krompir kar najlepše olupili. F. Jurač Vuzeniški dnevi 99 Bogat prikaz novosti in tradicije, zadovoljni občani in obiskovalci Že šestič so letos v Vuzenici pripravili bogat program prireditev ob Vuzeniških dnevih, ki so trajali od 6. do 15. avgusta, ko je občina Vuzenica slavila tudi svoj občinski praznik. Njihovo geslo "Za vsakogar - tudi za vas" se je uresničilo tudi letos, ko so program desetih dni napolnjevale prireditve promocijskega, kulturnega, verskega, športnega, turističnega, zabavnega in tekmovalnega značaja; vse so brez vstopnin, njihov pokrovitelj pa je bila Občina Vuzenica. tam. Zidanškovi so slavili 55. letnico obstoja in prvič prisluhnili veteranom vojne za Slovenijo. Vuzenica neguje tudi slavne zgodovinske osebnosti, ki jih ni malo. Številnim knjižicam ob tej priložnosti se je letos pridružila še nova: "Slomšek v Vuzenici". Poleg tradicionalnega Rokovega sejemskega dogajanja v soboto in nedeljo so v zabavnih prireditvah v šotoru in v športnem parku svojo priložnost v dobrobit vsem izkoristili v športnem, turističnem, kulturnem društvu in podobami na stropu. Tam je Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec uredil prikaz nedeljske šole tedanjega časa. Slomškovo bogato duhovniško obdobje v Vuzenici je občina letos obeležila v knjižici, ki je izšla v 3000 izvodih. Ernest Ber-ložnik, vuzeniški nadžupnik, jo je pozdravil: "Med nami je Slomšek vedno bolj resničen, živ. Naklonjenost občine, na čelu z županom Miranom Kusom, nam omogoča izid brošure, ki z besedo in sliko prikazuje ta leta vuzeniške preteklosti. Veliko mi pomeni." Besedilo je po virih zapisal domačin Primož Praper, slikovno gradivo je delo Foto Anke, in kot izdelek je lepo darilo Vuzeničanom in vsem obiskovalcem. Na otvoritveni slovesnosti v vuzeniški cerkvi sta se s koncertom predstavili Karolina Šantl Zupan na flavti in Pavla Uršič Kunej na harfi. Razstava v Slomškovi spominski sobi v župnišču Na osnovi tradicije, želja občanov in bogatih izkušenj je organizacijski odbor Vuzeniških dni tudi letos na osnovi razpisa uspel pripraviti program, ko so se poleg zabave in praznovanj lahko celovito predstavila tudi društva v kraju. Zaobjel je prav vse, ki so želeli izkoristiti možnost promocije. Tudi tokrat so bila dogajanja postavljena v tradicijo, dodali so jim le še vsebine različnih področij. In kaj je tudi letos vodilo organizatorje in ustvarjalce Vuzeniških dni? Iz bogate zgodovine kraja črpati nove izzive vsakdanjosti in za bodoče rodove, priložnosti izkoriščati v novosti in iz vseh delčkov graditi celostno podobo teh dni. In prav vse prireditve so bile dobro obiskane in zadovoljstvo organizatorjev je bilo očitno. Medtem ko je občina poskrbela, da se kraj ureja v najbolj vitalnih pomenih bivanja, je obnovila sakralne spomenike bogate krajevne dediščine. Del avditorija je prenesla tudi v cerkev ter župnišče, saj sta tamkajšnja razstava in koncert postali tradicionalni prizorišči. In Primož na Pohorju, saj je občina podelila domicil borcem Zidanškove brigade na Primožu in je ena od prireditev potekala tudi Anton Jeznik - peti občinski nagrajenec Anton Jeznik - občinski nagrajenec Anton Jeznik je že peti občinski nagrajenec, ki se je letos pridružil zaslužnim osebnostim kraja. Občinski svetniki so soglasno sprejeli sklep o priznanju, ki gaje svetu posredovala Lovska družina "Zeleni vrh". Poleg tega, da je Anton Jeznik pomagal pri gradnji lovskega doma, je bil angažiran skorajda pri vseh akcijah v kraju. Kot predsednik bivše krajevne skupnosti je aktivno sodeloval pri izgradnji telefonije, kabelskega sistema pri obnovi župnišča itd... Kot gozdarje dobro poznal kmete in marsikaj dobrega postoril tudi njim v prid. Gospoda Jeznika imajo ljudje radi in v občini so prepričani, da je tudi letošnje priznanje prišlo v prave roke. Vuzeniški dnevi so tudi letos pokazali na pravilnost njihovega koncepta, saj so izkušnje pokazale, da je potrebno tradiciji dodajati kakovostne vsebine in prav vsem ponuditi priložnost za promocijo. Žal je vsi še niso izkoristili in so kljub vsemu dogajanja samo opazovali. Nikoli ni prepozno, 7. Vuzeniški dnevi bodo prihodnje leto in možnosti bo skozi dogajanja drugega poletja dovolj. Irena Fasvald si prislužili kakšen dinar. Nov list, ki so ga torej v Vuzenici obrnili že šestič, je prinesel zadovoljstvo. Zadovoljen je bil nov občinski nagrajenec, mladi so se zabavali. Organizatorji pa ob pravilnosti svojih odločitev že snujejo ideje za prihodnje leto. In zakaj v Vuzenici prireditve uspejo? Najbrž zato, ker so vsi, ki v kraju kaj pomenijo, združeni v želji, daje celostna podoba Vuzeniških dni čimbolj dovršena in posega po pričakovanjih. Politike in politikanstva v njih ni čutiti, saj v tako skupnost ne sodita. Slomšek v Vuzenici Vuzeničani so letos posebno pozornost posvetili škofu, narodnemu buditelju, vzgojitelju slovenskega ljudstva, piscu in pesniku Antonu Martinu Slomšku, saj ga bo papež septembra v Mariboru proglasil za blaženega. Slomšek je služboval tudi v Vuzenici in za seboj zapustil mnoge sledi, v tem kraju je napisal tudi znameniti slovenski učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V njem je z izostrenim pedagoškim čutom podal učno snov in vse, kar je bilo potrebno za praktično življenje. V vuzeniškem župnišču je urejena njegova spominska soba z znamenitimi & AVTO Fekonj a PRODAJNO SERVISNI CENTER RADLJE tel.: 0602/73-015, 73-440 Novi Mogano POPUSTI DO 200.000,00 SIT RAVNE NA KOROŠKEM obutev šport 285-030 285-031 MEŽICA 35-472 Ml SMO ŽE PRIPRAVLJENI NA JESEN... NAPRODAJ TESTNA VOZILA Ponudba rabljenih vozil: DAEWOO RACER BASE I. 1994 OPEL VECTRA 2,0 IGL 1.1991 NISSAN PRIMERA 2,0 I. 1990/91 BMW 316 I. 1988 CITROEN AX 1.1990 RENAULT 5 Pive Plus I. 1996 W©0ofc§l OSfeOD3® - otroška, ženska in moška obutev - usnjena galanterija - vse za šport in prosti čas ... pa vi? Vabljeni v prodajalne Mojca - obutev Ravne in Mežica ter Šport Ravne! PREPIH PREPIH PREPIH PREPIH PREPIH PREPIH PREPIH ZOLES d.o.o. --- .-jr**- jkv /JMk GRADBENI MATERIAL TRGOVINA "GRAD" Javornik 13, Ravne na Koroškem tel.: (0602) 287 180, 287 181 PE ŽERJAV Žerjav 18, Črna tel.: (0602) 39 140 SALON KOPALNIŠKE OPREME IN KERAMIKE Janeče 1, Ravne na Koroškem tel.: (0602) 20 759 AKCIJE V ZOLESU R!c«r ' *! l§k * - -DEMIT fasada 1.821,70 SIT/m2 komplet 5 cm z zaključnim slojem in dostavo na objekt - klasičen parket HRAST 2.999,1 - baterije ARMAL -15% - baterije MAJA -10 % - kopalniško pohištvo in keramične ploščice vodilnih evropskih proizvajalcev po SIT/mJ KREDITI T+0 %, GOTOVINSKI POPUSTI, PLAČILO NA VEČ ČEKOV (OBROKOV) Moda Piše: Stanka Blatnik ŽENSKE PO MOŠKO Q recej časa je trajalo, da so ženske v moški obleki lahko dokazale, da hlače ne pomenijo tekmovanja z moškim spolom, še manj pa da jih nosijo hladne, preračunljive in neerotične "možače". In vendar je ženska v moški obleki vedno pomenila nekakšno prikrito grožnjo, provokacijo, drugačnost, izzivanje in upiranje ustaljenim normam. Obstajajo ženske, ki se v hlačah počutijo bolj sproščeno in praktično, ter takšne, ki si življenja brez hlač ne znajo predstavljati: močne, samozavestne, poslovne ženske brez dlake na jeziku. So tudi ženske, ki natančno vedo, da svojo privlačnost poudarijo prav z moško obleko. V tridesetih je bila to Marlene Dietrich. Ženska vamp v moški obleki in s hipnotičnim pogledom izpod priprtih vek z zavihanimi trepalnicami. Zaradi nespodobnosti moške obleke na ženskem telesu so ji spodobni Parižani prepovedali sprehode po pariških ulicah. V štiridesetih je šla božanska Greta Garbo tako daleč, da si je privoščila strogo moško opravo z nepogrešljivim ustnikom za cigare vred. Tudi Ingrid Bergman ni bila nič manj ženska, ko se je odločila za športno ležerni moški stil. Močna ženska z močno voljo Katerine Hepburn je hlače nosila v kombinaciji s čevlji na vezalke in belo srajco in gladko pometla s predsodki, da hlače nosijo ženske, ki skrivajo svoje noge. Konec petdesetih je bila Audrey Hepburn princesa z mandljastimi očmi in figuro balerine, ki je proslavila ozke Givenchyjeve hlače "capri". In potem so prišla še revolucionarna šestdeseta: moda uniseks, brisanje meja med moškimi in ženskami. Dietrichova je pomenila začetek, nežna, suhljata Twiggy trideset let pozneje pa je bila revolucija dvospolne podobe. Kratke deške poteze, blede ustnice, anoreksična telesca brez vseh ženskih značilnosti... in hlače v vsem svojem razkošju - jeans kultura. Konec šestdesetih se je pas spustil nizko na boke, hlačnice so se razširile. Rock'n'roll je diktiral modo. V sedemdesetih je Yves Saint Laurent z revolucionarno kolekcijo po moško krojenih oblek in smokingov prvi odgovoril na razcepljeno vlogo ženske, ki se je skušala uveljaviti v moškem poslovnem svetu. Rodila se je nova evropska ženska in z moškim videzom želela zabrisati mejo med spoloma: femme fatale v strogi moški obleki, z nazaj zalizanimi lasmi. Ženska, ki je za ceno feminizma postala biseksualna in vendar zato nič manj ženska. "Ženska, ki nosi moške hlače, izžareva neustaljivo spolno privlačnost in samozavest", trdi Guccijev modni oblikovalec Tom Ford. Veliki modni guruji prisegajo na obojespolni videz. Ne na stil vamp Plavega angela, ne na skrivnostno privlačnost Grete Garbo, niti ne na strogi moški stil Annie Lennox. Novi vzor se kvečjemu vrti okrog bizarne privlačnosti Kleinove muze Kate Moss. Prihaja ženska, ki je deško nežna. Vsakdo med nami ima ženski in moški pol. Konec devetdesetih je popolnoma jasno, da je osebnost tista, ki izžareva samosvojo energijo, čutnost ali samozavest. In le ženska z močno osebnostjo si bo privoščila ostre in brezhibno krojene moške linije. Tudi zato, ker ve, da zapeti in strogi kroji še bolj razkrivajo tisto, kar je očem prikrito... PREPIH Moda Slovo od poletja Qodobne ženske so se ob koncu tisočletja osvobodile strogih poslovnih pravil v O oblačenju in v skladu s svojim razgibanim življenjem razvijajo svojo individualnost. Moderna ženska zahteva udobje, kvaliteto in izbiro. Modna ponudba je iz leta v leto bogatejša, kupci pa vedno zahtevnejši in željni izbire, v takem sosledju pa se moda prilagaja željam in potrebam sodobnih žensk. Možnost odločanja je tesno povezana z oblikovanjem individualnega okusa oziroma stila, individualnost pa je vedno pogosteje izrečena beseda kreatorjev. Še v ne tako daljni preteklosti so ženske z individualnim stilom in videzom zbujale pozornost. Modne zapovedi so bile skoraj strogo narekovane, pravila oblačenja za različne priložnosti pa še strožja. Črn hlačni kostim za poslovno večerjo, krilo do kolen za poslovni sestanek, pastelna obleka za poroko in podobne omejitve. Strogo določene priložnosti so danes vedno bolj tolerantne v svoji namembnosti in zahtevah v oblačenju. Izbira oblačila postaja vedno bolj svobodna in prepuščena posameznikom. Ideja o modni izbiri je letos še posebej poudarjena, saj je težko določiti moderno. Sporočilo je razveseljivo preprosto. V bogati ponudbi je dobro izbrati tisto, kar nam pristaja, v čemer se počutimo udobno in kar lahko kombiniramo s tistim, kar že imamo. Če sledimo sebi in se izogibamo slepemu posnemanju tistega, kar vidimo v modnih časopisih, ne moremo zgrešiti. Treba pa se je zavedati, da vse v modi nikoli ne pomeni čisto vse, čeprav je letos veliko aktualnega. Nekatere stvari, kot na primer mini krila, hlače na korenček, suknjiči z debelo podloženimi rameni in kričečimi gumbi, so zares že čisto iz mode. Zato je najbolje iz svojih omar takšno kramo odstraniti. Kot pravi veliki Calvin Klein: "Osebni slog, ki se s časom tako kot mi spreminja, bi moral biti glavno vodilo pri izbiri". Pomembne so majhne subtilne spremembe, ki lahko že obstoječe spremeni v aktualno. Zelo učinkoviti so novi modni dodatki, ki lahko poceni in učinkovito posodobijo lanskoletno garderobo. Spreminjanje videza ustvarja tudi kombiniranje, na primer z letos zelo modnim in udobnim kosom - jakno z zadrgo. Če jo, kot predlaga Jil Sander, nosimo k oprijetim ravnim hlačam, bo učinek minimalističen in v trendu čistih, ravnih linij. Nasprotje lahko dosežemo prav s kombinacijo preprostega krila, kot predlagajo pri Cerruti Arte. Zadnjih nekaj sezon je minilo v znamenju sive, sive in sive barve. Nekaj se je je gotovo našlo tudi v naših omarah. Medtem se je večina modnih kolekcij letošnje sezone odela v mavrične barve. Sončno rumena, zelena, modra oranžna in roza so bodisi žareče, bodisi umirjeno pastelne. Kombinirajo se z belo, ki je nova osnovna barva, rjavo, med seboj, pa tudi najljubšo sivo obleko bodo osvežile. Nikar torej ne obupujmo nad sivino, ki smo se je medtem morda že naveličali, le nekaj mavrice spustimo nanjo. Novih oblek in kompletov iz mehkih pletenin se bodo razveselile predvsem tiste, ki so jih klasične obleke in suknjiči utesnjevali. Med tkaninami prevladujejo skoraj izključno naravni materiali, kot so kašmir, bombaž in svila. Pletenine so največkrat grobega videza, vendar peresno lahke. Mala jopica iz kašmirja, ki jo predlaga Donna Karan, je nadomestila strogi suknjič in povzročila pravo modno polemiko. Ravnotežje v prepiru med jopico in suknjičem so nekateri kreatorji, z Valentinom in Armanijem na čelu, našli v tako imenovanem suknjiču-jopici. Ti padajo mehko z ramen, so široko krojeni ter brez ovratnika in gumbov. Njihova prednost je, da delujejo kot suknjič, obenem pa so udobni in nosljivi kot jopice. Še do nedavna se je večina žensk za večerne in slavnostne priložnosti zatekala k črni barvi. Črn hlačni kostim, krilo ali oprijeta obleka so vedno nekako primerni, vendar tudi že nekoliko izpeti. Pri vseh novih barvah, materialih in oblikah te sezone se ponujajo številne nove alternative. Posebej privlačni so prosojni materiali, ki jih poznamo še iz prejšnjih sezon, vendar so tokrat oblačila izdelana večplastno, kar jim daje mehak in romantični videz. Pomembna pri igrah prosojnosti pa je diskretnost v zakrivanju odvečnih kilogramov. Najboljša in najzanesljivejša odločitev je sprejemanje modnih novosti po korakih. Drugače se lahko zgodi, da smo videti kot modna žrtev, medtem ko nova modna filozofija ponuja izbiro in svobodo v odločanju, ki poudarja individualnost. Prisluhnimo sebi in poiščimo tisto, kar je v nas posebnega in nas ločuje od drugih. Tudi priznanje za Koroško Jubilejni tabor SKD na Poljani Na Poljani je zadnjo avgustovsko nedeljo potekal deseti tabor Slovenskih krščanskih demokratov, letošnji največji dogodek te stranke. Poleg članov in simpatizerjev stranke se je tabora udeležilo več pomembnih političnih veljakov, med njimi Marjan Podobnik, predsednik SLS, Janez Janša, predsednik SDS, prva moža Zelenih Slovenije in Liberalne stranke, Miha Jazbinšek in Vitomir Gros, ter nekaj poslancev, predstavnikov koroških Slovencev in lokalnih politikov. Jubilejni tabor SKD je po uradnih podatkih organizatorjev privabil sedemnajst tisoč obiskovalcev, spremljajoče okrogle mize o kmetijski politiki, družini in odnosu med državo in cerkvijo v dneh pred taborom pa so pritegnile manjši krog ljudi, ki sojih posamezne teme zanimale. Najpomembnejša v okviru spremljajočih dogodkov tabora je bila skupna seja sveta SKD in glavnega odbora SLS, katere glavni sklep napoveduje združitev teh dveh strank, ki je predvidena za 26. december. Osrednji del nedeljskega tabora so oblikovali slavnostni govori Lojzeta Peterleta, predsednika SKD, župana občine gostiteljice dr. Matica Tasiča, predsednika Mladih krščanskih demokratov Valentina Hajdinjka, ki so jim s pozdravnimi mislimi sledili še predsedniki povabljenih strank. Lojze Peterle, glavni slavnostni govornik, se je dotaknil številnih problemov slovenskega razvoja in izrekel vrsto kritik na račun sedanje vladne politike. "Vlada si z nenačelno politiko še naprej kupuje socialni mir, namesto da bi podprla podjetniški sektor malih in srednjih podjetij, ki so sposobna odpirati nova delovna mesta in reševati problem visoke slovenske nezaposlenosti, " je dejal. Peterle je med drugim spregovoril o gospodarskem in socialnem razvoju in opozoril na čedalje večje razlike med centralnimi in obrobnimi območji Slovenije. Pri vprašanjih zunanje politike je izpostavil približevanje Evropski uniji in poudaril, da hoče SKD "še naprej uveljavljati srednje-evropski in sredozemski značaj Slovenije, z jasnim ciljem dobro pripravljene vključitve v Evropsko zvezo in NATO." Dr. Matic Tasič, prevaljski župan, je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je SKD za organizacijo tabora izbrala njihovo občino in Koroško, o pomenu Koroške za slovenski razvoj pa je spregovoril tudi prvak SDS Janez Janša. Petra Lesjak fÙtezj Selene. PeZelèJ^ S ilhhd l Kij jurdi/is ud màlrnc 'oietn- L -2 dl Kij vČifelti re$ m m \oy(eqd fdMKvo^\ rSi 1 * j Avtocenter Meh Koroška 7 d 3320 Velenje tel.: 063 898 2522 fax: 063 866 395 Audi STAVBNO POHIŠTVO SLATIN ELEGANCE ...izdelava in vgradnja oken, vhodnih vrat, balkonskih vrat in drugega stavbnega pohištva... okno TROCAL ELEGANCE dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu za leto 1999 TROCAL SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem tel.: 0602/288-830, fax: 0602/288-831 PRODATI ALI POSODITI Svetniki Mestne občine Slovenj Gradec so po opravljenih meritvah jakosti hrupa sprejeli sklep, da je treba skate park v soseski S-8 odstraniti. Ker se na tem igrišču še vedno nič ne dogaja oziroma še ni prišlo do demontaže naprav, je ravenska županja povprašala slovenjgraškega župana, če bi naprave prodal za potrebe nadobudne ravenske mladine. Župan Komljanec je odločno rekel NE. Slovenjgradčani bi lahko naredili dober posel in naprave Ravenčanom le začasno posodili - za visoko najemnino, seveda -, saj za zdaj nič ne kaže, da bi za prenos naprav v Slovenj Gradcu pripravljali kakšno drugo, ustreznejšo lokacijo. V__________________________________________J NATROSIL JIH JE... PO MRKU - MRKO Direktor Koroškega radia Slovenj Gradec, podžupan Občine Prevalje, nekdanji član upravnega odbora prevaljskega Korotana in zdajšnja siva eminenca tega kluba - Danilo Vute ni bil navdušen za opazovanje sončnega mrka. Sodelavcem je pojasnil, da je že tri dni prej, v nedeljo, videl in doživel pravi mrk na domačem nogometnem igrišču, ko so Korotanovci izgubili prvenstveno tekmo proti Dravogradu. Danilo je bil razočaran tudi nad neuresničeno napovedjo, da bo ob ali po mrku konec sveta. Po mrku je namreč mrko zabrundal vase: "No, pa bomo morali spet garati in pridelati za honorarje..." # Osnovni pogoj za kritiziranje mladij je staranje. # Pasje vdani še zdaleč niso tudi pasje zvesti. # Pendreku je delovno mesto - hrbet. # Politik je trot, ki misli, da je matica. # Mladost je norost: umre, ko je najlepša. «F MP Nage babe Črnjani so jezni, ker se je toliko pisalo o Ukrajinkah, ki so jih obiskale v času turističnega tedna. Kot da ne bi smeli pogledati še kakšne druge nage babe kot le domače. Sicer pa, - vse so črne. KONEC PASJIH DNI Marko je mrknil Zaposleni na Koroškem radiu so tamari, ker že tri dni pred sončnim mrkom ni bili mogoče nikjer kupiti zaščitnih očal. Pa se je veselo oglasila honorarka Urška in postavila sodelavce na balkon v vrsto, in so eden za drugim z njenimi zaščitnimi očali pogledovali proti mesecu (in soncu). Odgovornega urednika Koroškega radia Marka Vrečiča ni bilo v vrsti na balkonu. Imel je namreč lastna zaščitna očala in je z njimi tiho mrknil v svojo pisarno, kjer je enkratni nebesni pojav "skoncentrirano" opazoval s stola pod oknom. Ker Marko naslednjega sončnega mrka ne misli dočakati na domačih tleh, bo morda očala ponudil po znižani ceni. Drago Golob, direktor družbe Kograd IGEM GOK, je nadvse ponosen na svojo hčerko Evo, ki je letos blestela na maturi. Nekateri zlobneži pravijo, da je Eva brihtna po mami in lepa po očetu. Ponosni očka je hčerko tudi postavil na ogled na koroškem sejmu v Slovenj Gradcu, kjer je IGEM razstavljal leseno kopalniško garnituro. IM W Lojze Peterle, predsednik SKD, je v začetku leta ob razpravi o Holmcu dogodke na Poljani leta 1945 označil za zločinske. SKD je imela deseti tabor na Poljani. Vračanje na kraj zločina(?). PREPIH in prepihane čveke ŽELELI STE, OBUPAJTE! 6 © ® Kar imamo, kar imamo, za obiske damo. © © ® Najstarejši nebotičnik v Philadelphiji je bil na dražbi prodan pod ceno. Se dogaja tudi pri nas, le da kar je pri nas prodano pod ceno, je običajno prodano tudi pod roko. © © ® Gradbinci, ki so v Turčiji zgradili stanovanjske krste namesto hiš, pravijo, da niso krivi, da se je ob potresu vse sesedalo in sesuvalo. Seveda niso, kriv je profit. Več kot 12000 človeških žrtev to potijuje. © © ® Večji del tistih, ki so v nekdanji Jugoslaviji sodelovali v jogurtni revoluciji, nima danes niti za jogurt. © © ® Rahel potresni sunek v Posočju, kateremu je naslednji dan sledil obisk kmetij-skega ministra Smrkolja, dokazuje, da usodne povezave med vlado in katastrofami postajajo vse bolj očitne. © © ® Dr. Drago Ocvirk, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, je izjavil, da je izvirni greh naše države, da praktično ni nič storila, da bi zaživela civilna družba. Močno sumim, da si je pod civilno predstavljal cerkveno družbo. © © ® Vedno je za svoje grehe našel črnega Petra, zdaj pa se čudi, da ga sveti Peter ne spusti v nebesa. © © ® Namesto človeka bi naj mislili računalniki, delali roboti, za reprodukcijo vrste pa poskrbel genetski inženiring. Na koncu bo človek le še jedel in pil sam. © © ® V____________________________________________________________/ NAGRADNA IGRA: m&m a gmb Naša nagradna igra POIŠČITE SE V PREPIHU je med bralci tako priljubljena, da jo moramo nadaljevati. Tokrat je naš fotograf naredil posnetek nekje na Koroškem. Kje, to bo povedala gospa na posnetku gospodu Stanku Planinšcu, urarju in zlataiju v slovenjegraški Katici, kjer jo čaka lepa nagrada, zlat obesek za verižico z imenom. Zlatarstvo Planinšec pa vas pričakuje tudi v prihajajočem jesensko-zimskem času, ko boste lahko izbirali lepa darila. MASKOTA ZA SREČO Branko Golob, človek, ki je pred leti Odbojkarski klub Fužinar pripeljal v prvo slovensko ligo ter z njim osvojil naslov državnega prvaka in pokalnega prvaka v eni sezoni, se je zadnje čase posvetil delu pri odbojkarski šoli na Ravnah. Po dodatno znanje in izkušnje se podal tudi v daljno Japonsko in pri maskoti svetovnega prvenstva v odbojki med drugim iskal srečo za odbojkarski podmladek na Ravnah. Ali jo jc našel, bomo videli v naslednjih tekmovalnih sezonah. Spomin na vroče poletje Skoraj 40 Korošcev veselo piknizira sredi Dalmacije v Supetaiju na Braču. Množično srečanje je delo ambasadoija Brača v Sloveniji (na Ravnah), dipl. ing. Mateja Vladisla-viča. Samemu pikniku so botrovali Sandi Kotnik-Buda, Damijan Berložnik in Alojz Buhvald, ki je izbral tudi vino. Pri ribah se je za naj večjega poznavalca izkazal profesor Adi Urnaut. No, vsi pa so jedli, pili in se veselili, nekateri celo pozno v noč. Pa naj še kdo reče, da Korošci tudi na tujem nismo kaveljni. 30 LET IZKUŠENJ NA ZAHODNIH TRGIH TUS-KOSI,d.d., podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Pod gradom 2a 2380 Slovenj Gradec telefon 0602/43 731 faks 0602/43 795 http://www.tus-kosi.si e-mail: info@tus-kosi.si NARAVA POD VAŠO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken. ^ POSTEUNI VLOŽKI ZA LAHKO NOČ in dobro jutro Uporabljamo le izbrane materiale: kokosova, sisalova in konopljina vlakna, ovčjo volno, kašmirsko volno, kameljo penjeni lateks, nebeljen bombaž. Ma sejmu MOS ‘99 se predstavljamo v hali M/14. ® preverit zagotovljeno zadovoljstvo proizvajamo: • AVTOMOBILSKE SEDEŽNE PREVLEKE PREVENT d.d. Kidričeva 6. SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: <-386602 503000. Fax: >386602 503 010 • DELOVNA, POKLICNA IN IMAGE OBLAČILA • DELOVNE ROKAVICE PREVENT 4.4.-PC MISLINJA, Gozdarska c 38. SI-2382 Mislinja Tatafforr *3£€efl25527», Faz ♦386802 56 082 • REZALNO ORODJE PREVENT TR04~o.o.. Par zonali 2,2391 Pravalja Talafon *386 602 34 600 Fax: ♦386602 31 773 Sedet PREVENT d d . Kidričeva 6. SI-2360 Slovenj Gradec Telefon -*386 602 503 000 F a* •• 386 602 S03 010. E-.potrta pre*©m@ študijskimi obveznostmi. Naj vam razpoloženja ne skalijo trenutki osamljenosti ali kak obrobni nesporazum s sorodniki. Zvezde vam omogočajo premišljeno ravnanje z lastnimi in tujimi čustvi in obetajo koristne partnerske naveze. MALI OGLASI - Na območju Koroške honorarno pospravljam in likam. Tel.: 33 224. - Iščemo sodelavce, ki imajo 2-3 ure prostega časa na dan za kuvertiranje na domu. - Muta0 Pmdantdvo^obno stan5v0priiličju, tel., CATV. 0602 61-668, 041 507 293. - Prodam R4,1. 84, registriran do 8/2000. Cena 80.000 Sit. Tel.. 0602 42-269. Črna kronika PREPIH UìMom hm Zrezek med drvmi Če se lahko že kar nekoliko na začetku tokratne koroške črne kronike, ki je še zadnjič nekoliko poletno obarvana, vsaj malo pošalim, moram reči, da je temeljna značilnost minulega obdobja, da so bili tudi zmikavti prejkone na dopustu. Zato je v policijskih analih moč zaslediti manj vlomov in tatvin. Žal pa mi tudi tokrat ni dano, da bi lahko še naprej ostal šaljiv: največ dogajanja je bilo namreč ponovno na "cestnem bojišču", kjer so ponovno padale tudi žrtve. Padel iz avta Tako se je na glavni cesti Slovenj Gradec -Dravograd, zunaj naselja Pameče, 12. 8. ob 22.20 pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izguba življenje. Voznik osebnega avtomobila I.N. iz Pameč je vozil iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Pred blagim in preglednim desnim ovinkom zunaj naselja Pameče je z vozilom zapeljal na nasprotni vozni pas in zatem na travnato površino, kjer je avtomobil pričel bočno drseti. Trčil je v betonsko tlakovano dovozno cesto. Pri tem je vozilo dvignilo v zrak, po padcu na travnato površino pa se je prevračalo še 52 metrov in obstalo na strehi. Med prevračanjem je iz vozila padel sopotnik na prednjem desnem sedežu V.E. iz Bukovske vasi pri Dravogradu, ki se je tako hudo poškodoval, daje umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila se je v nezgodi huje telesno poškodoval, o obsegu nezgode pa nazorno priča podatek, da je na vozilu nastalo kar za okoli 2 milijona tolarjev gmotne škode. Čelno trčenje Druga prometna nezgoda, prav tako s smrtnim izidom, pa seje pripetila 26. 8. ob 11.55 na glavni cesti Dravograd - Radlje ob Dravi. Voznik osebnega avtomobila S.R. iz občine Dravograd je vozil iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Muta je na ravnem delu cestišča iz neznanega vzroka zapeljal v levo in na nasprotnem voznem pasu čelno trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil T.Z. iz občine Slovenska Bistrica. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik osebnega vozila, kljub takojšnji pomoči zdravnika, podlegel že na kraju nezgode. Gmotna škoda na obeh vozil znaša okoli milijon tolarjev. Delovno - prometna nezgoda V Podpeci seje 19. 8. okoli 06.00. ure pripetila nezgoda, ki bi lahko veljala tako kot prometna kot tudi delovna nezgoda. Žal se je končala najbolj tragično. Delavec F. P. iz občine Prevalje je na gozdni cesti s pomočjo hidravličnega dvigala nalagal hlodovino na tovorni avtomobil Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Ko je na vozilo naložil okoli 9,5 kubičnih metrov hlodovine, je tovornjak pričel drseti navzdol po gozdni cesti. Zdrsnil je preko roba cestišča na strmo pobočje, kjer se je močno nagnil na levi bok in s sprednjim delom zagozdil med podrta drevesa. Delavec je pri tem padel s sedeža hidravličnega dvigala pred tovorni avtomobil, ki ga je povozil s kolesi na levi strani. Njegove poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nezgode. Še enkrat čelno Še eno hudo čelno trčenje so obravnavali policisti koroške policijske uprave v minulem obdobju. V njem smrtnih žrtev na srečo ni bilo, udeleženci pa bodo posledice verjetno čutili še precej časa. Voznik osebnega avtomobila U.A. iz občine Slovenj Gradec je dne 26. 8. vozil po glavni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Zunaj kraja Šmartno pri Slovenj Gradcu je začel prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozil S.Ž. Tedaj mu je pravilno po svoji strani voznega pasu pripeljal voznica osebnega avtomobila Z.G. iz Raduš. Kljub močnemu zaviranju obeh voznikov je prišlo do čelnega trčenja. V nezgodi sta se hudo poškodovala oba voznika ter v vozilu Z.G. še sopotnica M.T. iz občine Slovenj Gradec. Vse so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. Motoristi v nevarnosti Ena izmed značilnosti minulega obdobja v prometu na koroških cestah je tudi udeležba motoristov v prometnih nezgodah. Običajno so posledice seveda hude, čeprav pogosto ti prometni udeleženci niso nič krivi in nič dolžni. Tako seje na primer huda prometna nezgoda z udeležbo, a kot kaže ne tudi krivdo, motorista pripetila 23. 7. na Muti. Voznik osebnega avtomobila RS. iz občine Ravne na Koroškem je vozil po mestni ulici v naselju Muta. V križišču je zapeljal na prednostno regionalno cesto prav tedaj, ko je po njej s kolesom z motorjem pripeljal 15 letni otrok z Mute. Prišlo je do trčenja med voziloma, v njem pa se je mopedist huje telesno poškodoval in so ga morali prepeljati v slovenjgraško bolnišnico. Še na Muti Podobna prometna nezgoda seje pripetila 1. 8., prav tako na Muti. Tokrat se je z vozilom neprevidno s stranske na glavno cesto vključil voznik osebnega avtomobila M.Š. iz občine Maribor. Iz smeri Radlje od Dravi proti Dravogradu je prav tedaj pripeljal motorist G.K. iz občine Dravograd in ponovno je prišlo do trčenja. Motorista je namreč zaradi močnega zaviranja zaneslo, ob trčenju v osebni avtomobil je motorno kolo odneslo na travnato površino, motorist, ki je padel, pa se je hudo poškodoval in do ga prav tako prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Spregledal zavijanje Na glavni cesti, zunaj naselja Turiška vas se je 8. 8. ob 15.55 pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta se poškodovala motorist in njegova sopotnica. Motorist D.M. iz občine Velenje je vozil motorno kolo, na njem pa je imel še sopotnico R.J., prav tako iz občine Velenje, iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Turiška vas je dohitel voznico osebnega avtomobila, ki je vozila za voznikom tovornega avtomobila. Motorist je pričel prehitevati osebni avtomobil, tedaj pa je opazil, da tovorni avtomobil namerava zaviti levo na krajevno cesto. Da bi preprečil trčenje, je motorist poskušal zapeljati med osebni in tovorni avtomobil, vendar je pri tem trčil v zadnji del tovornjaka in padel. Tako motorist kot njegova sopotnica sta se pri tem hudo poškodovala. V koruzo Kako nevarna je lahko vožnja z neprilagojeno hitrostjo na spolzki cesti in ob prisotnosti alkohola, so na svoji koži občutili voznik osebnega avtomobila in njegovi sopotniki, ki so bili udeleženi v prometni nezgodi, zunaj naselja Dobja vas, dne 12. 8. ob 01.45. uri. Tedaj je namreč voznik osebnega avtomobila D.R. iz občine Ravne na Koroškem vozil z Raven proti Prevaljam. Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo na mokri in spolzki cesti ga je v levem, nepreglednem ovinku pričelo zanašati. Vozilo je bočno drselo po desnem robu vozišča okoli 36 metrov. Ko je Črna kronika zadelo ob nabrežino, seje obrnilo na streho in se po travniku prevračalo kakih 11 metrov, zatem ga je odbilo preko makadamske cesto v koruzno polje, kjer se obstalo na strehi. Voznik in njegov 19-letni sopotnik sta ostala ukleščena na prednjih sedežih, 18-letnega sopotnika na zadnjem sedežu pa je med prevračanjem vrglo iz vozila in se je hudo poškodoval. Voznik osebnega avtomobila je bil med vožnjo pod vplivom alkohola, saj je preizkus z alkotestom pokazal prisotnost ene promile alkohola v organizmu. Kolesar na "ohter" Sicer pa je tokratni rekorder med vinjenimi prometnimi udeleženci na Koroškem iz vrst kolesarjev. 19. 8. so namreč policisti v Dravogradu ob 19.50 ustavili kolesarja S.K., ki je "napihal# kar 3,38 promile alkohola. Romal bo k sodniku za prekrške. Med vozniki osebnih avtomobilov se je visoko uvrstil B.R. iz občine Ribnica na Pohorju, ki sta ga policista PP Radlje ob Dravi 14. 8. ob 01.15. uri poskušala ustaviti na Mladinski ulici v Radljah ob Dravi, vendar njunega znaka z rdečo lučjo ni upošteval in je peljal naprej. Med nadaljnjo vožnjo je poškodoval klop in nek parkiran osebni avtomobil, ko pa sta ga policista ugnala v rog, se je zaletel še v njuno službeno vozilo. Alkotest je pokazal prisotnost 2.38 promile alkohola. Sicer pa je bilo za minulo obdobje koroške črne kronike značilnih še več podobnih nezgod in dejanj, ko vinjeni vozniki niso upoštevali očitnih znakov policistov in so nadaljevali vožnjo ter tu in tam poškodovali kakšno policijsko službeno vozilo. Ogrožanje delovne varnosti Ob upoštevanju policijskih analov bi lahko prišli do sklepa, da je bil na Koroškem prav letošnji 12. avgust tisti dan, ko je šlo marsikaj narobe. Verjetno nič čudnega, saj so nekateri ob sončnem mrku napovedovali celo konec sveta. Tega dne se je med drugim zgodila tudi huda delovna nezgoda v stru-garski delavnici podjetja OBSA d.o.o v Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem. Okoli 11. ure je delavka D.O. iz občine Mežica na stružnici stružila navoje na regulatorjih železniških tirov, ki so v obliki valja. Obde-lovanec je vpela v vpenjalne čeljusti ter z drsnimi vrati zavarovala delovno območje stroja. V računalnik je nesla ustrezne podatke in stružnico vključila. Po končanem delovnem procesu je delavka odprla drsna vrata stroja in v izdelan navoj privila kontrolnik. Ugotovila je, da navoj dimenzijsko ne ustreza in v računalnik je vnesla nove podatke in takoj pričela z delovnim procesom. Pri tem pa ni odstranila kon- trolnika. Stružni nož, ki se vrti z okoli 5000 obrati na minuto, je zadel delavkino roko in jo hudo poškodoval. Odpeljali so jo v bolnišnico Slovenj Gradec, zatem pa v Klinični center v Ljubljano. Nezgoda v gozdu 23. 8. ob 19. uri seje v gozdu v Pamečah pri Slovenj Gradcu pripetila še ena delovna nezgoda ali nezgoda med delom. Domačin S.G. je namreč ob navedenem času v gozdu z motorno žago pričel z rezanjem smreke, ki jo je podrlo neurje. Pri tem mu je med deblo in korenine stisnilo podlahet in dlan leve roke. Po njegovih klicih na pomoč sta mu prišla pomagati mati in sosed, nakar so ga odpeljali v bolnico Slovenj Gradec. Istega dne seje v gozdni vlaki v Mislinjski Dobravi poškodoval tudi 15 letni kolesar, ki je med vožnjo izgubil oblast nad kolesom in padel. Padec v Mežo V vodo pa je 30. 7. okoli sedme ure zjutraj padel R.P. iz občine Dravograd. Njegova žalosten zgodba se je pričela s prihodom nekega ribiča na PP Dravograd, ki je povedal, daje v reki Dravi, pod nekdanjim hotelom Košenjak, opazil neznanega moškega, ki krili z rokami in kliče na pomoč. Na kraj dogodka je odšla policijska patrola in policist Srečko Kotnik je skupaj z ribičem skočil v reko in neznanca rešil. Krajevni zdravnik mu je nudil prvo pomoč, zatem pa so ga odpeljali v bolnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za R.P. iz občine Dravograd, ki se zaradi paralize težko giblje. Tega jutra naj bil odšel iz svojega stanovanja na nabrežje reke Meže, kjer se je sezul in se spustil v reko. Tok ga je odnesel 350 metrov nižje v Dravo in še okoli 400 metrov po njej, kjer ga je videl ribič. Policija je tudi ugotovila, da R.P. ni bil žrtev kakšnega kaznivega dejanja. Po svetinjah Brez tako imenovanega drobnega kriminala tudi tokrat ni šlo. Začuda so bile pod udarom tokrat spet pogosteje svetinje. Tako je na primer v dneh med 1.7.99 in 12.7.99 neznanec ob krajevni cesti v kraju Kot na Prevaljah z 2,3 metre visokega lesenega križa odtujil lesen kip - podobo križanega Jezusa, staro okoli 690 let. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. Le nekaj dni kasneje pa je prav tako neznanec ob krajevni cesti v kraju Podklanec iz kapelice odtujil kip iz mavca - podobo Marije, visoko okoli 8o centimetrov. Njena vrednost je dobrih 15.000 tolarjev. Naznani odtujevalec sakralnih predmetov in podob je bil, kot kaže, v tistih dneh na pravem pohodu po Koroški. Med 23.in 27. 7. 99 je namreč v naselju Leše iz nezaklenjene kapelice "Hvaljenega Jezusa Kristusa" odtujil leseno razpelo, na katerem je bil nameščen kip križanega Jezusa. Kip je visok okoli 65 centimetrov in star več kot 100 let. Izdelan je iz mavca. Tesalec Kratko policijsko sporočilo: "Policisti PP Ravne na Koroškem so bili dne 28. 7. 99 obveščeni, daje neznanec meseca junija letos v gozdu, last S.B. v Beznici, podrl in odpeljal neznano kam 14 smrekovih dreves, v skupni izmeri 14 kubičnih metrov. S tem je lastnika oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. Policisti za neznancem in odtujenimi drevesi poizvedujejo." Kratko navodilo policistom: "Skoncentrirajte svoje iskanje na ljudi, ki si brez pravega vzroka prepevajo tisto znano slovensko narodno: "le sekaj sekaj smrečico, da si boš stesal barčico" Banka ali nogavica Še eno (skrajšano) policijsko sporočilo: "Dne 28. 7. 99 okoli 13.25. ure je S.P, doma z območja občine Prevalje, v gostišču na Poljani na Prevaljami izza točilnega pulta odtujil usnjeno žensko denarnico, v kateri je bilo 66.930 tolarjev gotovine. Denarnico je shranil v žep in zapustil gostišče, nakar jo je (denarnico z dokumenti namreč) skril v skladovnico drv, denar pa je skril v nogavico leve noge. Zatem se je vrnil v isto gostišče, kjer so ga prijeli policisti." "Najprej je, kot olajševalno okoliščino -seveda, brez potuhe zmikavtom in zlikovcem - treba upoštevati, da se je S.P. vendarle vrnil v isto gostilno in da je denar nameraval na tak, sicer poseben način, preko napitnic in napitnine vrniti v domačo blagajno ali .karikirano povedano, denarnico," se ponovno vtika Rene, prijatelj mojega prijatelja "bifedžije" Mirana. "Drugi del zgodbe pa je predvsem klofuta bankam in njihovim oglasnim agencijam. Kot kaže, njihove reklame in slogani, češ ne imejte denarja shranjenega v nogavicah, marveč ga zaupajte raje nam, niso naletele na bog ve kakšen odmev med varčevalci. Ta primer namreč nazorno kaže, da imajo slednji raje trezorje (beri denarnice) med drvmi, denar pa v nogavicah (beri leve noge). Zame pa je vsa stvar nekoliko težja. Jaz svojega značilnega francoskega kosila -dunajskega zrezka s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem - ne morem skriti ne med drva, ne v nogavico leve noge!" T.I. Sejem Radlje PREPIH OBRTNIŠKO PODJETNIŠKI SEJEM RADLJE sobota, 25. 09. 1999 TEKOM DNEVA OŽIVUEN RADELJSKI DVOREC S PRIREDITVAMI IN DOGAJANJI V SREDNJEVEŠKEM SLOGU 14.00 OTVORITEV SEJMA 14.30 -15.30 OGLED SEJMA 15.30 -16.30 POGOSTITEV GOSTOV V PRIREDITVENEM ŠOTORU 17.30 -18.00 OTVORITEV ODRA SPLAVARJEV četrtek, 16.00 ZABAVA Z ADIJEM SMOLARJEM 23. 09. 17.00 MAGIC SHOW 1999 18.00 ZABAVA Z ŽIVO GLASBO RAZSTAVE DRUŠTEV V DRUŠTVENEM ŠOTORU RAZSTAVE V GALERIJI OSREDNJEGA RAZSTAVIŠČA 09.00 PRIČETEK SEJEMSKE SOBOTE STROKOVNO PREDAVANJE O GOBARSTVU STROKOVNO PREDAVANJE O RADIOAMATERSTVU 09.00 - 12.00 ZBOR LOKOSTRELCEV TAEKW0N-00 KLUB RADLJE OB DRAVI, KARATE KLUB RADLJE OB DRAVI 14.00 SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE RADLJE OB DRAVI 17.00 MODNA REVIJA SEKCIJE TEKSTILK IN FRIZERJEV OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE RADLJE OB DRAVI V AVLI OŠ 09.00 PRIČETEK SEJEMSKEGA PETKA 10.00 SREČANJE MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV V PRIREDITVENEM ŠOTORU Z ŽIVO GLASBO (TERTINEK) 16.00 OTROŠKA PRIREDITEV 18.00 DOMAČI HUMORISTI Z NASTOPOM HARMONIKAŠEV 15.30 OKROGLA MIZA-MOŽNOSTI RAZVOJA 24. 09. TURIZMA NA PODEŽ. innn (gostuje minister za kmetijstvo in ostali drž. predstavniki) POSVET O BIOKMETOVANJU 18.30 PREDAVANJE O KONJENIKIH 15.00 DRUŽINSKO KOLESARJENJE 14.00 OTROŠKA PRIREDITEV Z IZBOROM OTROŠKE MISS IN KLOVNESO 13.00 TEKMOVANJE GASILCEV ZA PRENOSNI SEJEMSKI POKAL 20.00 OBRTNO PODJETNIŠKI PLES V PRIREDITVENEM ŠOTORU 23.00 OGNJEMET NA SEJMIŠČU 09.00 PRIČETEK SEJEMSKE NEDELJE SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OTVORITEV POTI ORJAŠKIH LIP 1999 SPREJEM ŽUPANOV AVSTRIJE KAJ VEMO O SOSEDU? - OBMEJNA POT PRIHOD OLDTIMERJEV - TRAKTORISTOV IZ SOSEDNJE AVSTRIJE 17.00 PRIKAZ 1. REŠEVANJA GASILCEV NA SEJMIŠČU 2. REŠEVANJA GORSKIH REŠEVALCEV NA SEJMIŠČU SKUPINSKI OBISK SEJMA S KOSILOM 10.00 ŠAHOVSKI TURNIR V HOTELU MERX TEKMOVANJE KINOLOŠKEGA DRUŠTVA BREZNO 14.00 OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 19.00 ZAKLJUČNA ZABAVA Z NARODNOZABAVNO GLASBO Osrednji prireditveni šotor z ansamblom Slapovi + humor, progr. Gostuje Poslanski ansambel Gostuje: Skeč o proizvodnji sira (kraj Remšnik) 15.00 HMELJARSKI LIKOF HMELJARSKI PLES 16.00 - Zabavna prireditev v glavnem prireditvenem šotoru s Čuki 19.00 ZAKLJUČEK SEJMA Mestna občina Pliberk vas vabi na 606. pliberški sejem na travniku. • , :*■ • ' •*-/••• - m'' • . V /: - ' ; " ' ihmi________^ - mm-1 Odlete 1393 najv^čje in n^jstarejše ljudsko é slavje južnih predelov Koroške 4. do 6. september 1999 V oeteh. 3. septembra 15.00 Sv. maša na Prechtlovem avtodromu; mašuje duhovnik razstavljavcev Josef Franzi 18.00 Pričetek pliberškega sejma, družinski in otroški večer V soboto. 4. septembra 10.00 Praznovanje 45. obletnice „Koroške Laridsmannschaft“, kra-jevna sekcija Pliberk, slavnostna prireditev v Grenzlandheimu 10.00 Mednarodno srečanje upokojencev v šotoru »Edinost« 12.00 Velika slavnostna povorka z vpregami in spremstvom 13.00 Postamtev sejemskega znamenja; tržni referent podžupan Stefan VLsotschnig naznani začetek sejma 13.30 Odprtje pliberškega sejma na travniku in načetje sodčka piva; opravita dež. glavar dr. Jorg Haider in župan dež. poslanec mag. Raimund Grilc v prazničnem šotoru skupine »Jauntaler Trachtenhapelle« 14.30 Odprtje okrajne razstave malik živali 15.00 Odpiije »2. razstave Alpe-Jadran« 18.00 Slovenska oddaja voščil ____ iz šotora „Edinost“ MlJJ 21.00 Velik ognjemet ----- podjetja »Hirter Bier« V nedeljo. 5. septembra 11.00 Dopoldanska oddaja ORF iz šotora „Schnitzelkónig“ t»i;l J Prosti trg, Alpe-Jadran razstava okrajna razstava malih živali V oonedelleh. 6. septembra 17.00 Srečolov Lions Club, zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru Prosti trg, Alpe-Jadran razstava okrajna razstava malih živali Zabavišče * Razstavišče kmetijskih strojev .0. Srečolov Lionskega kluba/ izkupiček v dober namen, v soboto, nedeljo in ponedeljek: PROSTI TRG Ni potrebno biti šej^ da imaš najboljši izvir kvalitetnega olja. Samo kdor navrta zares donosen vir, si je Zagotovil | »ravi Vir. Z. Za vse nadaljnje informacije pokličite Arai Super I ronie, Telefon 061/123 36 23 ,, n Telefaks 061/123 36 05 I lutili ionie in Basic- _________________________ Tronic vam nudimo celo tri »donosne bisere« ki vam zagotovijo najboljše počutje Vse Super, vašega avtomobila.