UVOD Rak dojke je v Sloveniji najpogostej{i `enski rak in njegova pogostnost nenehno nara{~a. Po zadnjih podatkih Registra raka za Slovenijo (1) je v letu 2000 za invazivnim rakom obolelo 932 bolnic. Le slaba polovica (49 %) rakov je bila omejena. Preinvazivnih rakov je bilo 50. Pogostnost se pove~uje s starostjo; ve~ kot dve tretjini `ensk zboli po 50. letu, pred 30. letom starosti pa je bolezen izjemno redka. Po sedanjih podatkih lahko vsaka {estnajsta Slovenka pri~akuje, da bo do 75. leta starosti zbolela za rakom dojk. Rak dojke je {e vedno na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka med `enskami, v letu 2000 jih je umrlo 365 (1). Pre`ivetje bolnic, pri katerih je bolezen odkrita v omejenem stadiju, je bistveno bolj{e od tistih, pri katerih so prizadete regionalne bezgavke. SLIKOVNE METODE Od slikovnih metod za zgodnje odkrivanje raka na dojki pri~akujemo veliko ob~utljivost* in specifi~nost**. Na `alost pa pove~anje ob~utljivosti pogosto povzro~i padec specifi~nosti in obratno. Uspe{no krmarjenje med napa~no pozitivnimi in napa~no negativnimi izvidi je mogo~e le z dobr{no mero znanja, izku{enj in zbranosti pri delu. Vendar se dolo~enemu {tevilu napa~no pozitivnih in napa~no negativnih izvidov s {e tako skrbnim delom ni mogo~e izogniti. Pomemben je strog nadzor nad vsemi fazami diagnosti~nih metod. Slikovne metode so: mamografija, ultrazvok, duktografija in magnetna resonanca. Mamografija Mamografija je trenutno naju~inkovitej{a metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Metoda je tehni~no zelo zahtevna (2). Slikamo z mehkimi rentgenskimi `arki, ki omogo~ijo kontrast med mehkimi tkivi in s tem razlikovanje normalnih tkiv od obolelih. Vsak najmanj{i odstop od optimalnih tehni~nih pogojev pomeni veliko spremembo v kakovosti, zaradi ~esar lahko celo spregledamo karcinom. Naj{ibkej{a to~ka mamografije je razvijanje filmov, zato je obvezno vsakodnevno preverjanje kakovosti. Standardi za kakovostno mamografijo so zbrani v Evropskih smernicah (3). Ob~utljivost mamografije je odvisna od gostote tkiva dojke ter od velikosti in strukture oz. od zgradbe tumorja. Na ob~utljivost vpliva tudi kakovostna izvedba celotnega postopka slikanja, osvetlitev negatoskopov ter seveda znanje in izku{nje radiologa. Znano je, da je struktura dojk mlaj{ih `ensk na splo{no gostej{a in mamografsko bolj nepregledna kot pri starej{ih `enskah. Postmenopavzalno se za~ne razra{~ati ma{~oba, kar omogo~i bolj{o preglednost mamogramov. Ob~utljivost kakovostne mamografije ma{~obno preoblikovanih dojk je skoraj 100 %, kar pomeni, da bolezenske spremembe v ma{~obno preoblikovanih dojkah lahko izklju~imo, ~e je tipljiva sprememba zajeta na posnetku. Ob~utljivost mamografije dojk z gosto, nepregledno strukturo je slab{a. Vseeno pa lahko kljub gosti strukturi najdemo predvsem tumorje, ki vsebujejo mikrokalcinacije. Na sre~o velika ve~ina najagresivnej{ih preinvazivnih tumorjev kalcinira. Manj agresivni tumorji kalcinirajo v manj{em odstotku, vendar so za manj{o umrljivost manj pomembni. Ker je mamografija edina metoda, ki omogo~a najdbo mikrokalcinacij in s tem preinvazivnih tumorjev, tudi dojke z gosto strukturo pregledujemo s slikanjem v rednih razmakih in ne ultrazvo~no, saj ultrazvok ni nadomestna metoda za slikanje. V gosti strukturi na mamografskih posnetkih mnogo te`e najdemo manj{e in tudi ve~je tumorje, ki so podobne gostote kot parenhim. Zato izvid mamografije goste dojke ni »negativen«, temve~ mora biti klinik obve{~en o nepreglednosti. Specifi~nost mamografije je le redko velika. ^e pacientka ni utrpela po{kodbe ali ni bila operirana, so zvezdaste spremembe z gostim jedrom (Slika 1) prakti~no sinonim za malignom, najpogosteje za invazivni duktalni ONKOLOGIJA / v `ari{~u ( &   &   #    31 Slika 1. Zvezdasta sprememba z gostim jedrom: invazivni duktalni karcinom, stopnja II. *Ob~utljivost: pravilno pozitivni pravilno pozitivni + napa~no negativni **Specifi~nost: pravilno negativni pravilno negativni + napa~no pozitivni karcinom. Tudi mikrokalcinacije v obliki odlitkov mle~nih vodov so zna~ilne za malignom (Slika 2). Nekatere benigne spremembe (kalcinirana oljna cista, hamartom, lipom, bezgavka, kalciniran fibroadenom) imajo zna~ilno obliko (Slika 3). tako pomembna primerjava s prej{njimi mamogrami. Vsaka nova sprememba pri postmenopavzalni `enski, ki ne jemlje hormonov, je `e vnaprej sumljiva. Ker v mnogih primerih ne moremo takoj postaviti diagnoze, razvr{~amo mamografsko vidne spremembe v razrede glede na stopnjo verjetnosti, da predstavljajo malignom. Pri nas uporabljamo modificirano klasifikacijo EUSOME (evropsko multidisciplinarno zdru`enje vseh, ki se ukvarjajo z obolenji dojk: www.eusoma.org) in NHSBSP (angle{ki nacionalni organ za presejanje): 1. normalen izvid ali zna~ilno benigne spremembe – kontrole v obi~ajnih razmakih na 2 leti 2. verjetno benigne spremembe – kontrola ~ez 6–12 mesecev 3. neopredeljene spremembe – za diagnostiko 4. sumljive spremembe 5. zna~ilno maligne spremembe 0. nepreglednost – ta razred smo dodali, da je klinik obve{~en o strukturi dojke Uvrstitev pomeni kliniku navodilo, kak{en naj bo nadaljnji postopek za mamografsko vidne spremembe, in ne velja za nekatere tipljive spremembe, ki jih obravnavamo posebej, po dogovoru s klinikom. Indikacije za mamografijo • Tipljive spremembe – po 35. letu starosti Naloga mamografije je, da potrdi ali izklju~i malignom, zato mora biti na napotnici ozna~eno, da gre za tipljivo spremembo in tudi njena lega. V tem primeru lahko slikamo z drugimi ekspozicijskimi pogoji (manj kV) kot pri presejalni mamografiji, saj je bolj{a kakovost posnetka pomembnej{a od ekspozicijske doze. Tudi {tevilo dodatnih posnetkov je navadno ve~je, vendar najmanj{e mo`no, da problem re{imo. Vedno se moramo zavedati, da imamo opravka z rentgenskimi `arki in da temeljno na~elo varstva pred ionizirajo~im sevanjem zahteva, da je korist zaradi uporabe sevanja ve~ja od {kode zaradi sevanja (2). Starostna meja 35 let je postavljena zato, ker je struktura pri mlaj{ih preiskovankah navadno nepregledna, tkivo mlaj{ih `ensk pa je ob~utljivej{e za rentgenske `arke. Tveganje za radiogeni rak je najve~je, ko se dojke razvijajo – med puberteto do 20. leta, pozneje pa strmo pada. Poleg tega karcinomi pri mlaj{ih `enskah niso pogosti. V letu 2000 zna{a v Sloveniji pogostnost raka dojke v starostni skupini 30–34 let 12,2/100 000, v skupini 35–39 let pa 36,6/100 000 (1). ONKOLOGIJA / v `ari{~u 32 Slika 2. Mikrokalcinacije v obliki odlitkov mle~nih vodov: preinvazivni duktalni karcinom, stopnja III. Slika 4. »Citoguide« – slikan polo`aj igle pred histolo{ko punkcijo zvezdaste spremembe. Slika 3. Kalciniran fibroadenom. Nekoliko manj zna~ilne za benigne spremembe so okrogle, ostro omejene tvorbe. Med njimi je manj kot 2 % malignomov, zato jih obravnavamo po protokolu za »verjetno benigne« spremembe. Med zna~ilnimi benignimi in zna~ilnimi malignimi oblikami pa je obse`no sivo obmo~je neopredeljenih sprememb. Sem spadajo mikrokalcinacije, ki so vse prej kot zna~ilne; med be- nigne ali maligne spremembe jih lahko bolj zanesljivo uvrsti- mo le z dodatnimi projekcijami ter tanko- in/ali debeloigelno biopsijo. Za take rentgensko vodene punkcije se je udoma~il naziv »cito- ali histoguide« (Slika 4). Vendar punkcije ne morejo biti nadomestilo za slabo slikovno diagnostiko. ^im manj{i so malignomi, tem te`e jih lo~imo od benignih sprememb in v~asih celo od normalnega tkiva (4). Zato je Tipljivi malignomi so ponavadi invazivni. ^e ne vsebujejo mikrokalcinacij in ne dajo posrednih znakov (strukturni nemir, znak {otora itn.), jih na posnetkih v gostem tkivu dojke pogosto ne razberemo. Kot `e re~eno, lahko malignom z veliko verjetnostjo izklju~imo le v ma{~obno preoblikovanih dojkah. Vendar se moramo prej prepri~ati, ali je tipljivi predel prikazan na posnetku (zlasti baza dojke, spodnja mamarna guba in aksilarni podalj{ek). V vseh drugih primerih pa »negativna« ali nepregledna mamografija malignoma ne izklju~i, zato je primeren ultrazvok. Negativen ali neuporaben izvid proste tankoigelne biopsije tipljive spremembe v mamografsko nepregledni strukturi prav tako ne izklju~i malignoma. Tudi v tem primeru je primerna nadaljnja diagnostika, navadno ultrazvok. • Asimptomatske preiskovanke – presejanje od 50–69 let na 2 leti Mamografija je edina izmed do sedaj znanih slikovnih metod, ki je primerna za presejanje. Je ponovljiva, z ugodnim razmerjem med ceno in koristnostjo. Zaradi prikaza mikrokalcinacij lahko najdemo ve~ino preinvazivnih karcinomov in razmeroma veliko manj{ih invazivnih karcinomov. Kljub temu pa gre za velik poseg v zdravo prebivalstvo. Ve~ina preiskovank od metode nima koristi, nekatere pa tvegajo {kodo. Slikamo skupine, pri katerih je to smiselno, ker je pogostnost karcinomov dovolj velika in ker je postala struktura dojk `e bolj pregledna. Zato je spodnja starostna meja 50 let. O presejanju pred 50. letom mnenja niso enotna. Dejstvo je, da se v Sloveniji pogostnost raka dojke na 100 000 prebivalk pri skupini 45–49 let ne razlikuje dosti od skupine 50–54 let. Pri mlaj{i skupini zna{a 152,2/100 000, v skupini 50–54 let pa 164,3/100 000. Vendar pa se je treba zavedati, da je v skupini mlaj{ih preiskovank (tudi po na{ih izku{njah) ve~ napa~no pozitivnih in napa~no negativnih izvidov, zato mora biti kontrola kakovosti {e posebno skrbna. @enske naj bodo seznanjene s pozitivnimi in negativnimi stranmi mamografije. Razmak med slikanji v tej starosti naj bi bil kraj{i, kajti karcinomi v tej starosti rastejo hitreje. Ve~ina avtorjev priporo~a slikanje na 1,5 leta. ^e je pla~nik dr`ava, je razmak med slikanji kompromis med stro{ki in koristjo. Po 50. letu starosti je po mnenju mnogih skrajni razmak med slikanji 2 leti, saj i{~emo agresivne, hitro rasto~e tumorje, ki najbolj vplivajo na umrljivost. ^e so intervali dalj{i, nam »uide« ve~ hitrorasto~ih karcinomov. To so t. im. intervalni karcinomi, ki jih preiskovanka ali njen zdravnik zatipata med dvema pregledoma. S kraj{im razmakom med slikanji (na 1 leto) najve~ pridobijo posameznice z najagresivnej{imi malignomi. Namen mamografskega slikanja asimptomatskih `ensk je zni`ati umrljivost. Ta u~inek pa se za~ne kazati {ele 6 in ve~ let po odkritju karcinoma. Zato se pri dolo~anju zgornje starostne meje skupine za presejanje ravnamo po povpre~ni `ivljenjski dobi v neki dr`avi. V katerih primerih je smiselna mamografija klini~no nemih 80 in ve~ let starih `ensk? Ultrazvok Ultrazvo~no rezno sliko – ehosonogram – tvorijo odboji ultrazvoka na stiku dveh medijev, ki imata razli~no akusti~no impedanco. Sonogram je zato toliko pestrej{i, kolikor ve~ je takih stikov, in toliko natan~nej{i, kolikor vi{ja je frekvenca ultrazvoka, s katerim opravljamo preiskavo (5). Uporabljamo linearne sonde s frekvenco vsaj 7,5 MHz pa vse do 16 MHz. Glavne indikacije za ultrazvok: • tipljive spremembe pri preiskovankah, mlaj{ih od 35 let • tipljive spremembe, ~e je struktura dojke mamografsko nepregledna • netipljive spremembe – razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti • predoperativni pregled pazdu{nih bezgavk – selekcija pacientk za biopsijo varovalne bezgavke • UZ-vodena cito-/histolo{ka biopsija Ob~utljivost Rezultat preiskave je odvisen od kakovosti ultrazvo~ne naprave ter od znanja in izku{enj preiskovalca. Na splo{no je ob~utljivost ultrazvoka (s pomo~jo dopplerja) dokaj velika za tipljive invazivne tumorje. ^e tipljiva zatrdlina ultrazvo~no ni vidna, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da ne gre za malignom. Kljub temu pa ima v tem primeru zadnjo besedo klinik, ki se glede na klini~ni vtis odlo~i za nadaljnjo diagnostiko ali poskusno operacijo. Ob~utljivost ultrazvoka za mikrokalcinacije in s tem za preinvazivne malignome je precej slab{a. Iz tega razloga ultrazvok ni primeren za presejanje. Ob mamografsko vidnih nepravilnostih negativen ultrazvok ne izklju~i patolo{kega procesa. Nasprotno, ob mamografsko sumljivem izvidu negativni ultrazvo~ni izvid pogosto pomeni, da gre za trden tumor. Ultrazvo~no negativen izvid je neredko vzrok nepotrebnih zastojev v diagnostiki raka dojke. Zato mora preiskovalec obvladati tudi mamografijo, tako da ob koncu preiskave svetuje nadaljnji postopek. Ob~utljivost ultrazvoka je precej slab{a pri ma{~obno preoblikovanih dojkah kot pri gostem `leznem ali vezivnem tkivu – ravno obratno kot pri mamografiji. Zato ultrazvok pri ma{~obno preformiranih dojkah praviloma ni smiseln. Specifi~nost Ultrazvok je odli~en za odkritje in razlikovanje cist od drugih sprememb (Slika 5). Manj uspe{en je pri lo~evanju benignih od malignih trdnih sprememb (Slika 6). Še manj uspe{en pa je pri odkrivanju in razlikovanju mikrokalcinacij. Tudi ultrazvo~no vidne spremembe glede na stopnjo sumljivosti razvr{~amo podobno kot pri mamografiji (od 0 do 5). Kadar je UZ zadnja med preiskavami, mora preiskovalec napisati skupen zaklju~ek, upo{tevaje obremenilne dejavnike, klini~ni izvid, mamografijo in izvide cito-/histolo{kih preiskav. ONKOLOGIJA / v `ari{~u 33 Duktografija Secernirajo~ mle~ni vod napolnimo s kontrastnim sredstvom in rentgensko slikamo. Tumorske ra{~e v steni in v svetlini mle~nega voda postanejo vidne kot polnitveni defekti (Slika 7). Indikacije: • krvav izcedek • spontan mono-/oligoduktalni izcedek (serozen, moten, rjavozelen) • citolo{ko sumljiv izcedek Ob~utljivost metode je dokaj velika. Poka`e najmanj{e procese, ki so {e omejeni na mle~ne vode in jih na mamografskih posnetkih {e ne vidimo. Specifi~nost je odvisna od velikosti procesa. Na splo{no pa je razlikovanje med papilomi in malignomi te`ko, specifi~nost je majhna. Magnetna resonanca Magnetnoresonan~no slikanje dojk se navadno dela na napravah z mo~jo magnetnega polja 1–1,5 T, v rezih 2–4 mm, s kontrastnim sredstvom (6). Glavne indikacije: • razlikovanje brazgotin od malignoma • predoperativna izklju~itev multicentri~nosti • pozitivne pazdu{ne bezgavke – i{~emo izvor • silikonski vlo`ki – iskanje recidiva • slikonski vlo`ki – iskanje zapletov (brez kontrasta) Ob~utljivost Metoda je zelo ob~utljiva za invazivne karcinome, celo do 95 %. Za preinvazivne karcinome je slab{a, od 50 % navzgor. Specifi~nost Je zelo majhna, navadno opisujejo 30–50 %. Za bolj{e rezultate priporo~ajo interpretacijo izvidov skupaj z drugimi diagnosti~nimi metodami, strogo selekcijo pacientk z upravi~enimi indikacijami in interpretacijo izvidov, ustrezno klini~nemu problemu. Specifi~nost izbolj{amo s punkcijami pod magnetnoresonan~no napravo, vendar so te za zdaj {ibka to~ka precej{njega {tevila diagnostik. Sklep Zaradi velike ob~utljivosti za preinvazivne karcinome in razmeroma velike ob~utljivosti za majhne invazivne karcinome je mamografija {e vedno najbolj{a med do sedaj znanimi diagnosti~nimi metodami za iskanje za~etnega raka na dojki. Druge metode so dopolnilne. Diagnostika raka dojke mora biti vpeta v {ir{i klini~ni kontekst. Le tako in ob upo{tevanju prednosti in omejitev vsake posamezne metode dose`emo bolj{e rezultate. Tesno sodelovanje med vsemi udele`enimi v diagnosti~nem in terapevtskem procesu (radiolo{ki in`enir, fizik, radiolog, citolog, patolog in klinik operater, internist in radioterapevt) je nujno. Literatura 1. Incidenca raka v Sloveniji 2000. Ljubljana: Onkolo{ki In{titut – Register raka za Slovenijo; 2003. ONKOLOGIJA / v `ari{~u 34 Slika 5. Ultrazvo~na slika septirane ciste s papilomatozno tvorbo ob steni prikaz `ilja z Dopplerjevo metodo: papilarni karcinom. Slika 6. Neostro omejena eholucentna spremeba s {irokim hiperehogenim robom, distalno akusti~no senco in obrobno precej prekrvljena (power Doppler): fibroza, kroni~ni periduktitis in limfocitni lobulitis. Slika 7. Duktografija: s kontrastnim sredstvom oblit papilom (pu{~ici) v mle~nem vodu. 2. Zde{ar U. Zagotavljanje in preverjanje kakovosti v mamografiji. Radiol Oncol 1998; 32 Suppl 7: 20–6. 2. EC. European Guidelines for quality assurance in mammography screening. European commission, Luxembourg, 2001. 4. Rener M. Nekaj napotkov za za~etnike. Radiol Oncol 1998; Suppl 7: 97–101. 5. Guna F. Ultrazvo~na anatomija dojke, instrumentacija in tehnika sonomamografije. Radiol Oncol 1998; 32 Suppl 7: 41–4. 6. Heywang-Koebrunner SH, Schreer I, Dershaw DD. Diagnostic breast imaging. Stuttgart: Thieme, 1997. ■ ONKOLOGIJA / v `ari{~u 35