LETO (VOL.) VIIL JUNE 25th, 1921 Published and distributed under permit (No. 650) author)*«] by theAct of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, IUinois.by order of the President, A. S. Burteson, ^g^ipaster General. hf* ii i>i "AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered as secoiid-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, I1L, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Scction 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919. NAZNANILO. S tem se naznaja vsem Ameriškim rojakom da je naše podjetje, ki je last slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki, stopilo v najboljšo direktno zvezo z najuglednejšimi in najzanesljivejšimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji in tudi po vseh drugih državah v Evropi. Naše podjetje si je nadelo nalogo že ob svojem početku, da bo slu. žilo v dobrobit svojega naroda v naši novi domovini v Ameriki. Od prvega dne 6vojega početka pa do danes je to nalogo vršilo kar najbolj točno in zanesljivo. Skozi naše roke je romalo v vse dele Evrope na sto in sto tisočev dolarjev in vsaka pošiljatev je dospela na določeno mesto in se izplačala v primeri z drugimi najhitrejše in prejemniki niso imeli nikakih sitnosti ob prejemu denarja. To nam potrjuje na stotine pisem, ki smo jih prejeli od svojih rojakov cd tu in iz domovine. Da nam pa bo mogoče našim rojakom v Ameriki služiti še bolje kakor do sedaj, zato smo stopili v zvezo, kakor smo že omenili, z najuglednejšimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji, v zasedenem ozemlju, ki pripada sedaj po mirovni pogodbi Italiji in tudi drugod po vseh državah v Evropi. Da 6qoo »topili v te zveze nas je privedlo to, kor smo bili priča neštetih prever in sleparij, ki so jih doživeli naši ljudje v Ameriki zadnje čase, ko 60 sedali na limanice in vabljive obljube raznih zakotnih agentov, ki so jemali od naših ljudi denar lo iz izkoriščevalnih namenov. Naše podjetje 6i je torej nadelo veliko nalogo delati za korist svojega naroda v Ameriki in ga tako obvarovati vsakih neljubih posledic pri pošiljanju denarja v staro domovino. Zatorej rojaki! V Vaš lastni dobrobit bo, ako boste podpirali naše podjetje; prvič, pri nas boste našli najbolj točno postrežbo in drugič: obvarovali se boste prevar, ker mi Vam jamčimo za vsak cent, ki ga pošljete po nas kamorkoli. Cene za pošiljatve denarja boste vedno našli v listu Edinosti in po njih se ravnajte kadar nam boste izročali denar, da ga pošljem v staro domovino ali že kamorkoli. Za vse navodila pa se vselej obrnite na: EDINOST. 1849 West 22nd Street KADAR HOČETE POSLATI DENAR ¥ DOMOVINO tedaj se obrnite na podjetje Edinost in Vaš denar bo naj-j hitreje v domovini. i Mi pošiljamo denar v stari kraj in na vse druge kraje Evrope najceneje, najhitreje in najzanesljivejše. Vsaka pošiljatev je zajamčena. Zato je v Vašo lastno korist, ako se poslužujete pri pošiljanju denarja našega podjetja. Vse pošiljatve naslovljajte na: EDINOST 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. NOVI MOLITVENIKI DOSPELI IZ STAREGA KRAJA. "Pri Jezusu", zelo praktični žepni molitvenik za fante ali n-.ožc... "Presv. Rešnje Telo", krasna knjiga zelo primerna za nase žene...... "Sveta Družina", prekraBna maina . knjiga vezana v mehke platnice. Zelo priporočljiva za naš« žene.. Lavretanske Šmarnice, Dr. Jožefa Jerše ............................ Mati Čudovita, Šmarnice, Dr. Jožefa Jerše ........................... >*tf Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca ........................... « Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca, s zlato obvezo .......... ' CHICAGO, ILL, j M. Elizabeta. MATI. Dehteče rože zro v nebo, jih solnca žar napaja, srebrnih kapljic sto in sto jih lepša in pomlaja. A take rože kot si ti, Marija, svet še videl ni, roža najlepša vseh rož. y Globine morske tajna moč si bisere ustvarja, ki v njih se lomi žarek vroč, z lepoto jih ožarja, a lepših biserov kot ti, Marija, v srcu morja ni, }i biser iz božjih rok. Ko tiha noč zasede tron, se v bajno luč zavije, srebrnih zvezdic milijon nad glavo ji zašije. A take zvezde kot si ti, Marija, tam na nebu ni, zvezda najlepša vseh zvezd. Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. „ _ Za Evropo ................ $3.50. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci, ŠTEV. (No.) 13. JUNE 25th, 1921. LETO (VOL.) XIII. Pro Ecclesia et Pontifice H. Kjer je Peter, tam je Cerkev. Ali ni l>eter v grobu? In Cerkev? Ne Peter, ne Cerkev. Peter Jonov sin je v grobu, Peter — Skala, na katero je Gospod pozidal svojo Cerkev še živi in bo živel s Cerkvijo in Cerkev z njim do konca dni. Dinastija Peter-Skala ne izumrje. Ona je najstarejša plemiška, vladarska dinastija in bo vse druge pokopala, ker njeni plemiči "niso iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni". Sv. Peter je prvi vidni praded te slavne dinastije, vladajoči papež Benedikt njen zadnji potomec, zopet ne po mesu in krvi, anlpak po duhu. Zadnji? Zadnji v dosedanji vrsti, da, sploh zadnji, ne, ker vrsta še ni in ne bo končana, dokler bojujoča cerkev ne preide v zmagoslavno. Katera plemenitaška, ali tudi kraljevska, cesarska rodovina se more ponašati s tako slavno preteklostjo, s takimi pradedi, kakor ona? Katera ima take obljube za prihodnjost, kakor jih ima ona? Nobena! Druge plemenitaške, kraljevske in cesarske rodovine, ki so mnogo pozneje stopile na pozorišče zgodovine, so že zginile z njenega ali komaj še životarijo v zadnjem potomcu in se bližajo grobu, Cerkvi in njeni dinastiji se tega ni bati. Ko bo o raznih slavnih, zdaj morda še močnih plemenitaških rodovinah, poročala le še zgodovina, ko bodo razne kraljevske in cesarske krone le še po muzejih oznanjale minljivost vsega posvetnega, bo papež-ka tijara še dičila glavo namestnika Kristusovega. Njena zunanja oblika se bo morda še spremenila, kakor se je že, a odnesel mu je ne bo noben vihar, kot mu je doslej ni. A dasi je zgodovina plemstva, kraljevskih in cesarskih dinastij, zgodovina minljivosti, mejtem ko je zgodovina sv. cerkve in papeštva zgovorna priča resničnosti Kristusove obljube: Peklenska vrata je ne bodo premagala, plemstvo mnogo bolj visi na svoji plavi, kraljevski in cesarski krvi, je veliko bolj ponosno nanjo, kot so pa katoličani na svojo, nad vse krvno plemstvo vzvišeno mater Cerkev in svojega očeta papeža, namestnika samega Kristusa kralja. Zastonj iščete plemiča, ne boste našli uda kake kraljevske ali cesarske hiše, ki bi zaničljivo govoril o svojih prednikih ali še živečih članih svojega rodu, dasi so mu morebiti vse zapravili, da mu ni ostalo drugega kot prazen naslov, od katerega se pa zlasti dandanes ne da po grofovsko, še manj po kraljevsko ali cesarsko živeti. Nasprotno, vsak je poln, prepoln hvale o njih, mejtem ko o raznih rodbinskih škandalih noče ničesar slišati, še manj, da bi jih sam vlačil na svetlo. Poslušajte pa otroke sv. cerkve! Ne mislim tu onih njenih zgubljenih sinov, ki jih je žalibog tudi mej na- — Za Cerkev in papeža. B. šim malim narodom veliko, kateri vidijo več dobrega na vragu, kot na Cerkvi in papeštvu. Saj je še nedavno neka ameriška delavska propalica imenoval papeža največjega lumpa sveta. Ne takih ne mislim tukaj, za take imam samo pomilovavno zaničevanje. Pred oci"1 imam one katoličane, ki imajo še Cerkev za mater in papeža za očeta. Te, pravim, poslušajte pri njih zaupni'-1 pogovorih, zlasti v družbi nasprotnikov. Kolikokrat pade kaka taka čez to njih duhovno mater in duhovnega očeta, ki bi jo iz ust dobrega njenega otroka nikdar ne pričakovali in bi nikdar ne smela pasti. Če že "e začno sami, pa saj pomagajo, ne pravim, da iz prepričanja, ker o takih, kakor rečeno, tu ne govorim, ajmpak iz strahu, ki je seve vse kaj druzega, kot dar sv. Duha- Spominjam se še, ko sem včasih hodil ob shodih na Brezje, pomagat spovedovat. Vlak je bil navad"0 nabito poln romarjev. V vsakem kupeju je bilo goto^0 ;nad polovico potnikov brezjanskih romarjev od razni'1 krajev. To je gotove bogomržne druge potnike v oči i srce bodlo. Zdaj pa zdaj je katera padla čez Cerkev in pa peža, kot pijavke žepov nezavednega* ljudstva. Poboz ne romarice pa, mesto da bi se na takega Judeža, ki "c 11111 za Boga vsacega vinarja škoda zdi, vsaj z jezik«"11 navalile in bi moral gotovo obmolkniti, so, res da vse, še kimale, deloma celo pomagalo Jaz nisem vC del ali bi se jezil ali bi se smejal, zlasti ko sem j1'1 pozneje slišal, kako so od Otoč do Brezja celo pot roz"1 venec molile in prepevale Marijine pesmi. Skromnost in ponižnost sti lepi čednosti, a prevelika skromnost 1,1 ponižnost, ki radi ljubega miru prodajati najsvetejše' nisti več čednosti, ampak napaki, nasprotni krščanskj srčnosti. Bogu bodi potoženo, je te zajčje srčnosti nami katoličani precej, tako v stari, kakor v novi dom vini. Staro domovino zdaj Bog operira te gnilobe ostrim nožem kulturnega boja. Mi moramo gledati, da se podobni operaciji, ki je nazadnje le mukepolna, s te'11 izognemo, da pravočasno sami z milejšimi sredstvi 0 pravimo to gnilobo. Četrta božja zapoved to od nas zahteva. Ako s"1^ dolžni spoštovati telesnega očeta in mater, kateri"' imamo le za naravno življenje zahvaliti in še to je . njegovem najbistvenejšem delu, duši, naravnost od ga, ne od starišev, moramo tem bolj spoštovati svoje ^ liovne stariše, mater Cerkev in očeta papeža, kater"" imamo zahvaliti za neprimerno dragoceneje nadnara^ no življenje, ki naj je dajejta, oziroma zgubljeno in zopet vračata. Otrok, ki svoje stariše zanicuju' njih slabo govori, se ne potegne za njih čast, ko i blatijo drugi, ampak še z njimi potegne, tak otrok 111.. liko vreden. On, če ga je kaj prida, mora o sta1'" Benedikt XV. Cast naša časi, njih sramotenje naše sramotenje. Tako i s^a bil pokril, je šel t > pravit svojima bratoma. Jvi! st je oči- prespal in zvedel kaj je st>ril Kam, je preklel njega in njegov rod. Bog je potrdil njegovo prekletstvo v svarilen zgled otrokom, da so dolžni svojim starišem primerno spoštovanje tudi takrat, ko ga morebiti ne zaslužijo. Nis:> 1 (/temtakem duhovni otroci Cerkve in papeža. še br.ij dolžni le dobro misliti ) svoj'h du1 ovnih stariših, dobro govoriti o njih, braniti njih čast proti vsakemu, ki jo blati, sploh v vsakem slučaju zvesto stati na njih strani, četudi morda kaj ni v redu. Sicer je pa sv. cerkev vedno čista nevesta Kristusova, brez madeža in pege. Zgodovina papežtva pač pozna tudi slabe nositelje tijare. Ni jih bilo veliko in še ti so bili slabi kot slabotni ljudje, ne pa kot naši očetje, ker so nas vedno prav učili. Danes nam glede njih tega razločka niti ni treba delati, ker lepa vrsta novejših papežev, brez izjeme, je bila ne samo neoporečnega ampak naravnost vzornega, da svetniškega življenja. Ne, takih duhovnih starišev, kakor sta naša duhovna mati Cerkev in naš duhovni oče papež, se ni treba nikomur sramovati, ampak je lahko vsak ponosen nanje, zato mu jih ni težko braniti. Seveda je radi tega tembolj žalostno in obsojenja vredno, če jih kdo ne brani ali celo sam sramoti. Mi bodimo vslkdar njih dobri otroci, katerim bo njih ■mi '/li" '/t«" mm dfa ^^ LILIJA IZ RAJA. + + * + + * * + * K. PASTIRJI. Mirno še je ležala cela okolica Betlehema v nočnem spanju, ko je Jožef ves zmaknjen klečal z Marijo pred jaslicami in molil nebeško Dete, ko so se oglasili angeljski glasovi nad votlino in prepevali v temno noč novi spev, kakoršnega človeško uho do tedaj še ni culo: ' 'Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Ne daleč od votline so se razprostirali veliki pašniki, na katerih so pastirji pasli svoje črede. Ni bilo še toliko mraz, da bi se bili umaknili s pašnikov v votlino. M irno so ležale črede v svojih skrivališčih in spale. Pastirji so e-nako že zaspani polegli, da se od-počijejo za prihodnji dan. Samo e-den je še čul, oni, ki je imel nočno stražo. Ogenj je že pojemal. Ravno je stražnik naložil novega goriva, kar ga obsije neka čudna oča-rujoča svetloba. Prestrašen je padel na svoj obraz. Kaj je to? Iz te svetlobe pa se je prikazala krasna postava, v obliki nebeško lepega mladeniča, z velikimi perutnicami in takoj za njim še velika množica druzih angelov. Velika svetloba je prebudila tudi druse pastirje, da so prestrašeno planili pokoncu. "Kaj pa je?" — "Kaj pa je?" -"Kaj se je zgvodi)p>" hiteli po pre- strašeni vpraševati in si mencati o-či, da bi se popolnoma zavedli in zdramili. In angelj jih je nagovoril: "Ne bojte se! (Zakaj glejte prinašam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu: kajti rojen Vam je danes Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem! In to vam bodi v znamenje: Našli boste dete v plenice, povito in v jasli položeno". Po teh besedah se je cela truma nebeških duhov počasi začela dvigati in veličastni mogočni spev an-geljev se je razlegal po poljanah: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Prestrašeni in začudeni so pastirji kleče poslušali to čudno oznanilo angeljevo. In ko so bili ti nebeški duhovi že daleč daleč v višavah, so še klečali in strmeli za njimi proti nebu. Kako naj si razlože to prikazen? O čem takem niso še nikdar culi! Kaj nai pomenja vse to? Je to res-nica? So res*videli to prikazen? Se jim morda ne sanja? Ne, to ne morejo biti sanje, saj čujejo? Saj se zavedajo vsega, kar se okrog njih godi! Precej časa so tako ostali. Potem so se spogledali med seboj, kakor bi se hoteli vprašati drug dru-zega, če so vsi to videli in slišali? Slednjič vstane najstarejši pastir in ginien nravi; "Bratje, ,sto videli in culi?" F Molče so vsi stali in zrli za sveti0 i prikaznijo, ki je še plula v mirni 1" rasni noči nad Betlehemom vdaljc I dalje v višave. 1 "Pojdimo v Betlehem!" pravij0 J r.lednjič vsi skoraj obenem, kakor ''' 1 bili vsi ene misli. "Pojdimo in p0' , glejmo to stvar, ki se je zgodila katero nam je oznanil Gospod!' I11 pograbili so vsak svojo pastu 1 sko palico, se ogrnili v svoje pasti'' ske plašče in odhiteli proti mestu.^ "Stojte, bratje", pravi nastarejš1' "Ne smemo prazni priti, ko se b° mo poklonili novorojenemu Mes'J1 Netimo vsak kak mali dar!" "Saj res!" so rekli vsi in vsak ic Htd. da naide nekaj, kar ie misli'-da bi bilo naipripravneje, kar bi 1"' klonil v pozdravni dar novorojene 11111 Odrešeniku. Eden je pograbil novorojeno nje in je zadel na svoje rame. D*^ • • , . , v • v V t ll gi je zagrabil nekoliko očiščene oprane volne, tretji nekoliko sir*1' četrti nekoliko mleka, in tako d<1 lic. Vsak je našel nekaj. I" * C0 ' ko so odhiteli za angelji, katere s • «• flO videli ravno nad votlino, kamor • f'l' sami seganjali svoje črede v zu in dežju pod streho. Molče so hiteli, kajti bili so PrC, več začudeni in preveč presetiece da bi bili mogli govoriti. Njih s . jo čutilo neko posebno nerazu"1 , vo veselje in srečo, kakoršne so nikdar preje občutili i" ' kar naprej! Nekaj skriv-neSa je, kar se je zgodilo!" l;no'te'' So dalje in prišli pred vot- , " In kaj tu vidijo? v ^"jo in Jožefa in Dete povito e»ice in v jasli položeno. Začudeni so se spo- gl^8uPniI> so! vali'a'- ■ ta^ega n'so pričako- rev'. 'a revno oblečena ženska! Ta je ^ -ž? To vbožno Detice! Naj t). ° kra'j judovski in Odrešenik? zelo, zelo so bili presenečeni. 1 * kaj takega niso pričakovali. Vsak si je že naslikal v svoji do-mišliji, kako bo tu našel vse v zlatu in v svili in v dragocenih kamenih, obilno spremstvo, bogato mater in očeta s kraljevo krono na glavi. Na! Tu pa je samo revno Detice, kakor vsako drugo, slabotno, kakor vsako drugo, na zunaj popolnoma enako vsem novorojenim detetom. Vse njegovo spremstvo je bila ta revna žena in ta revni mož. Ob jaslicah je pa stal vol in osliček, ki sta dihala proti jaslicam, kakor bi bila hotela ogreti mrzli zrak okrog Deteta s svojim dihanjem. Je to kralj ? Kje je njegova krona? njegovo že-zlo? njegovo veličastvo? njegovo spremstvo? Kje je njegovo zlato in dragocenosti? Kje je vojaštvo in njegovi krasno oblečeni stre-žaji ? Samo detice, revno, navadno detice, kakoršnih so že toliko videli! Popolnoma enako drugim detetom. Toda pogledali so natančneje to ženo, ki je klečala pred jasli in tega moža ob njeni strani. Ali so že kedaj videli večjo pobožnost, večje ginjenje in večjo milino, kakor je ta, katera odseva od teh dveh? Pogledali so ju še bolj naravnost ! In ta nebeška očarujoča milina! Je to nekaj navadnega ? Ne! Kaj takega še niso videli. Bili so ginjeni! In pa ti angelji okrog jaslic! Ta prečudna nebeška bitja! Iz Deteta samega je odsevala neka prečudna svetloba. In njih srca so se začela tajati. Obšli so jih občutki, kakoršnih še niso nikdar preje imeli. Vstopili so prevzeti teh čutil v hlevček in padli na svoja kolena skupaj z Marijo in Jožefom. "Da, to je novorojeni kralj!" Ni sicer kralj mogočnjakov in velika-šev, temveč kralj revežev in ponižnih. kralj onih, ki so stiskani in pre-zirani na svetu, kralj onih, ki trpe in so preganjani. "Gospod je poslal zveličanje svojemu ljudstvu!" so slednjič vsklik-nili in se zatopili v gorečo molitev, kakoršne še niso do sedaj poznali. Govorilo je srce s kraljem src. Padli so na svoje obličje in mu darovali vsak svoj revni dar, katerega so 11111 prinesli. Marija in Jožef sta še vedno klečala pred Dcticem v jaslicah, ko je nenadoma vstopila v votlino Elizabeta s Caharijem in malim Janezom. Bili so tudi oni v Betlehemu in so prišli že zjutraj. Elizabeta je zvedela i>o posebnem sporočilu od Boga, kaj se ie zgodilo v votlini in takoj je odhitela tja, kjer je res na-š'a sveto nazareško družinico zatopljeno v molitev. Elizabeta je že hotela pristopiti naglo in objeti sveto Detice, ko so se ji začele noge šihiti in nevede kedaj, je tudi ona padla na svoja kolena in z njo vred Caharija in tudi ona dva sta molila novorojeno božje Detice. Srce jima je trepetalo sreče v teh trenutkih, kajti začutila sta pričujočnost božjo. Detice Janez v naročju Elizabete je tudi stegovalo svoje male ročice proti Jezusu, kakor bi hotelo pohiteti tja in pozdraviti Onega, katerega predhodnik bo. V tem sta se spogledali obe presrečni materi. Elizabeti so se udrle solze ginjenja. Marija ni jokala. Njena duša je bila prepolna sreče. V svoji velikodušnosti je pač znala držati tudi občutke veselja in sreče v pravi meri. Vsi narodi so bili že zdavnaj seznanjeni z obljubo božjo, po kateri je Bog obljubil človeštvu Odrešeni-ka. Ves svet je toraj bil v velikem pričakovanju Onega, ki ima priti.— Pri Judih, kakor pri poganih so bili modri in sveti možje, ki so s hrepenenjem čakali prihoda tega Odre-šenika. Vsesplošno je bilo 11a svetu prepričanje, da mora vsak čas priti ta veliki in tako zaželjeni mož in prorok, ki bo prenovil obličje zemlje. Nekateri so ga pričakovali v veselem upanju, drugi v boječem strahu. Doba, napovedana po preroku Danielu je bila izpolnjena. Napovedi lzaijeve so se spolnile. Ves svet je živel v miru po dolgih in krvavih letih vojska in bojev, ki so pretresali človeško družbo. Več kakor dvajset let je že bil na judovske m tronu tujec Herod, ki se po krivici imenuje veliki. Bil je sicer kralj toda bil je samo kralj po milosti poganov, Rimljanov. V resnici ie bil samo njih suženj, kakor ves judovski narod. Izraelski narod, tako ponižan in osramočen, je dvigal proseče svou roke proti nebu in prosil rešenja. prosil Odrešenika. Ljudstvo se jc željno vpraševalo med seboj, kedaj, •kedaj bo prišel zaželjeni narodov. Kedaj bo prišel oni, ki bo zavladal s slavo in častjo nad Izraelom, ki bo osvobodil Izraelski narod poganske sužnosti, dal mu nazaj svobodo in narod dvignil do slave in časti, kakoršne še nikdar preje ni vžival. Seveda ta narod niti sanjal ni o kakem duhovnem kraljestvu. Mi-r.Hl si je samo svetnega kralja in vladarja. Aelel si je samo svetn;: slave in časti in mogočnosti. Mislili so samo na nekdanjo slavo naroda, mislili so samo, kako bo ta kralj podvrgel njih navladarstvu celi svet. vse narode sveta. Tako jim je po menil prihod tega Mesije, tega kralja židovskega samo zmago, samo podvrženje vseh narodov in uničenje vseh sovražnikov židovstva. In ta kralj je prišel . . . revno De tiče . . . rojeno od Device . . . Njegov oče-rednik samo priprost tesar . . . reven . . . tako, da ni imel niti prostorčka, kamor bi bil svojo trudno glavo položil . . . Le malo izvoljeno .številce posebno povabljenih prič jc bilo vrednih, da jim je bila oznanjena in odkrita velika skrivnost, ki se je zgodila, oznanjena skrivnost božjega ponižanja . . . Množice so čakale velikega in mogočnega kralja slave . . . pastirčeki so pa klečali pred Njim in ga molili . . . kot revno detice. Od tod njih velika ginjenost. O, blažena noč! O, sveta noč, ki si dala svetu tega mogočnega kralja in sicer ne v pomenu židovske sebičnosti, židovske posvetne prevzetnosti, temveč kralja v resnici, kralja moči in slave. Veselite se. vsi ljudje, veseli se zemlja in celo stvarstvo, kajti rojen je oni, ki bo odrešil celi svet. O, tiha noč ... O blažena noč! • • • Z MOJiH POTOV V AMERIKO. Rev. Hugo Bren. " (Dalje.) Včasih je bila moja želja videti Pariz. Sicer ni bila ta želja nikoli tako kipeča, kot je n. pr. Italijano-va po njegovem dolce Napoli, o katerem pravi v svojem znanem preti-ravanju: "Vedere Napoli e poi mo-rire, videti Neapel potem pa umre-vem pa da je bila. Neposredno vojski se je to hrepenenje celo povečalo, ker smo bili prepričani, da nani dotlej ponižanim in razžaljenim °d tam vzide zarja lepših dni. Ko 1)1 se bil v tistih dneh bližal fran-c°zki prestolici, bi bil bržkone tež-ko čakal, kdaj ugledam naš Betle-'leiT1- Ker se je pa mej tem skazalo, so bile naše nade prevelike in I)revisoke, sem zgubil za Pariz še ti-st(> hrepenenje, ki sem je prvotno >mel. Zato sem se mu tako brezbrižno bližal kot Ljubljani takrat, v so me z Verda nazaj poslali. Malo ])red poldnem 14. oktobra Sll1° dospeli tja. Ker je Pariz za sP°znanje večji kot Višnja gora, se n,seni vedel kam dati. Le naslov Pr>poročilo sem imel 11a očete la-ariste, s katerim so me prijazno o-J^V10z,li njih ljubljanski sobratje. - leer bi jii, bil z avto hitro našel, Pa s„ • . fr. 1111 Je predrag zdel. Deset lik °V Cna tl,ra Sc slcer ne sliši ve-Osemdeset kron, kar je to ta- skil Znes'° v avstrijsko-jugoslovan- sei kronah' t0 Je Pa precej. Jaz nies 111 °ra' v starem kraju skoro pol jjl ec;i '"aševati, da sem jih zaslu- , ' ker sem takrat še čisto v r°nah lo vi "lvel> se mi jih je vendar ma-k( s<(»d;i zdelo, da bi jih tako na lahni k.6" Vrgcl- Grem tedaj k poulič-snie 111 vPrašam, če gre morda v Vresn danega mi naslova Rue de Sedel Prav nič ni karo-vodja vede , -C 1)1 tC) kilo. V tistem pa pri-1,11110 neki drugi tak, ki se mu je poznalo, da bi rad kaj po strani zaslužil. Sam se mi ponudi, da me hoče tja spremiti. Ker poznam take tiče, kako človeka oskubijo, če se ni prej zmenil, koliko jim bo plačal, sva se naprej pogodila za pet frankov. To res ni bilo veliko, ker je bi!a pot precej dolga, deloma peš, deloma z metro ali podzemeljsko železnico, posebno še, ker mi je tudi lažjo pletenico prtljage nesel. Tako sem prihranil šest in trideset kron. Ob štiri krone me je kasir-ka pri metro, hote ali ne hote, pripravila, ker mi je pri izmenjavi dala tudi en dijonski krajevni bankovec za pol franka, ki bi ga bil moral iti v Dijon zapraviti, če bi hotel kaj zanj dobiti. Očetje lazaristi v materini hiši so me prav gostoljubno in ljubeznivo spejeli. Toda moje veselje, da se mi ne bo treba po hotelih potikati, ie bilo kmalu zagrenjeno. Vprašam če je glavni predstojnik doma. Pravijo mi, da je že dalje časa odsoten. Takoj me je zaskrbelo, kako bo z mojim prostorom 11a parniku La Savoie, s katerim sem mislil potovati. Moj tovariš, ki je šel nekaj mesecev pred menoj isto pot, mi je nasvetoval, ,naj se pismeno obrnem na glavnega predstojnika 00. lazaristov za prenočišče, na našega rojaka Rev. Alojzija Kuharja, slušatelja socialnih ved na pariškem vseučilišču, ki je v samostanu 00. lazaristov dober znanec, pa za eno mesto 11a imenovani ladji, ki naj bi mi je pri tarnkajšni ev ropejski agenturi zasigural. Tako sem storil. Priporočeno ekspresno pismo sem naslovil na glavnega predstojnika in pridejal še pismo na Rev. Kuharja, ker mi je bilo rečeno, da se je mejtem časom najbrž že k 00. lazaristom preselil na sta- novanje. Na, zdaj pa ni bilo ne enega ne drugega in seveda tudi ne za me rezerviranega prostora. Po kosilu grem takoj na evropej-sko agenturo na 220 Boulevard St. Germain, če bo še mogoče dobiti kak prostor drugega razreda na La Savoie, dasi nisem imel veliko upanja, ker je bilo res že pozno. V četrtek popoldan je to bilo, v soboto popoldan je pa imela La Savoie odpluti iz Mavra. Res mj agenturni šef g. Da-vidovatz pove, da so vsi prostori druzega razreda že oddani, vendar hoče še poskusiti, če se bo dalo kaj narediti, naj pridem drugo jutro še enkrat vprašat. Dasi utrujen, ker sem že dve pretekli noči le za skrajno silo spanja vjel, mi negotovost tudi to noč ni pustila spati. Komaj sem čakal, da zvem pri čem sem. Prostora le ni bilo. Kot zadnjo bilko, ki bi se je naj oprijel, mi agenturni šef svetuje, da grem na slepo srečo v Havre, in skušam priti do kakega prostora, ki ga je drugi sicer zasigural, a je iz kateregakoli vzroka zaostal. To da se pri vsakem transportu dogaja. Zagrabil sem za to bilko, ker se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bi en teden v Parizu čakal drugega parnika. Popoldan okrog tretje ure sem se odpeljal proti Havru. Da nisem mogel biti posebno razigrane volje, se razume. Na eni strani nesif.'ur-nost, bom li prišel dalje, na drugi pa še negotovost, kam se bom na noč dejal v popolnoma tujem mestu, prenapolnjenem z izseljenci. K sreči dobim v kupeju neko blago francozinjo s sinom dijakom, ki sta mi vsaj glede prenočišča dala potrebna navodila. To je morala biti res vzorna gospa in mati. Celo pot je deloma vezla, deloma brala življenje sv. Benedikta. Dasi sem bil civilno oblečen, je vendar slutila, da sem duhovnik. Ko je videla, da sem o-pravil svoje duhovske molitve, je sinu namignila, naj me vpraša, kam grem. Tako smo se seznanili. Bila je benediktinska tretjerednica, sin pa jezuitski gojenec. Svetovala sta mi, da najbolje storim, če vzamem hotelski voz hotela Normandie, ki je znan kot pošten hotel s prenočišči. Ko smo ob devetih zvečer prišli v Havre, mi je po materinem naročilu sin pomagal nesti prtljago do hoteljskega voza, da sem pravočasno došel. Bog obema plačaj; za uslugo! S tem pa vprašanje prenočišča še ni bilo končno rešeno. V hotelu Normandie je bilo že vse zasedeno. Kaj zdaj ? No, to lepo navado, kakor je videti, imajo haverski hotelirji, da to kar enemu ostane in ne more na noben način pod streho spraviti, drugim privoščijo, ki niso tako oblegani. Voznik mi je rekel naj grem nazaj v voz, da me hoče peljati v drug hotel. Še pri enem me je zastonj ponujal. Sele pri tretjem se me je znebil. Ni bil ravno prvovrsten, a kolikor sem spoznal pošten, kar je bilo za me glavno. Brat hotelirke ie tudi katoliški duhovnik. Ker sem bil skrajno ubit, sem šel kmalu k počitku. Ko se ponoči enkrat prebudim, slišim ob nostelji neko praskanje. Kaj neki ;e? Saj sem vendar vrata zaklenil. Kadar sem se vzdignil, da vidim kaj in kje je, jc prenehalo škrtanje, komaj sem zopet skušal zadremati, je znova začelo. Nazadnje mi le pade v glavo kaj bo. V pletenici poleg postelje sem imel slanino, ki mi jo je neka dobra ljubljanska duša dala na pot. Gospodičina miška, ki ima za tnke dobrote zelo dober nosek, si je mislila, to pa tudi jaz rada jem. — Škoda te za me tako redke pečenke, če bi ta amerikanec na ta ali oni način ribe krmil z njo. One se gotovo ne bodo tako oblizovale po njej, kot jaz. Zdaj on utrujen gotovo že smrči, hajdi na delo. In je šla. Ko bi bil jaz gotov, da bo drugi dan barčica po morju plavala in jaz v njej, bi bil najbrž res spal, da bi me še kaj druzega ne zbudilo, tem manj miš. V takem položaju kakor sem bil pa ni šlo več, kakor je narava absolutno zahtevala. In to je gospodičini miški prekrižalo njene mastne načrte. Ker se mi radi nje ni ljubilo vstajati, sem najprej eno zaglavno blazinico, ki mi je bila odveč, vrgel na pletenico. Toda ona je bila že preblizu svojega cilja, da bi se dala oplašiti. Po kratkem presledku je zopet začela prodirati proti trdnjavi, ki jo je sklenila na vsak način osvojiti. Nazadnje me je vendar prisilila, da sem moral "ausri-kati". Prižgem luč, odprem pletenico in začnem kos za kosom obleke zlagati iz nje. Na sredi sem že bil, ko je napravila obupen skok čez mojo roko in jo urnih krač ubrala pod posteljo in od tam ne vem kam. Gotovo so se ji celo ostalo noč sline cedile po obljubljeni deželi, ki jo je imela že pred seboj. — Ko bi bila hotelirka kazala kak poseben ponos na svoj hotel, bi ji bil to povedal, tako sem bil pa tiho. Drugo jutro sem jo po maši v bližnji župnijski cerkvi začasa mahnil v kakih dvajset minut oddaljeno pristanišče, kjer je bila zasidra-ra La Savoie, da mi kdo kakega morebitnega razpoložljivega prostora na odje. Tam zvem, da bo to mogoče šele popoldan dognati, ko pride izseljeniški vlak s potniki prvega in drugega razreda iz Pariza. Tako sem imel dosti časa opazovati babilonsko vrvenje in valovanje ogromnih izseljeniških mas tretjega razreda, ki so po prestani karanteni skušali dobit prostor. Tu sem gledal vso tragiko, vse mučne prizore iz-seljeništva in izseljevanja. Taki prizori bi se bili odigravali ob Noe-tovi ladji, če ne bi bil Bog že naprej odredil, kdo bo dobil prostor, kdo ne. Sami zdelani in izmučeni pro-letarski obrazi, ki jim je mej in povojno gorje in pomanjkanje začrtalo svoj mrki pečat. Iz izmozganih lis se jim je kar vidno bralo drhtenje po boljšem in večjem kosu kruha, ki jih čaka onstran morja. Od tod njih nervozno vrvenje in drve-nje sem in tje, da bi ja pravočasno spravili vse potrebno skupaj in se čim preje odpeljali. To pa zlasti v tujerodnem pristanišču ni lahka stvar, posebno če človek ne zna jezika. In večina potnikov tretjega razreda govori le bogve kateri materin jezik. Za te je bilo pravo mučeništvo priti naprej. Gledal sem družino. Mati je z otroci sedela na raznih punkeljcih, mož oče je letal kakor nor okoli. Po dolgem čakanju in prerivanju je prišel pri tem ali onem uradu končno na vrsto. Uradnik 11111 pravi, da njegovim listinam še* to ali ono manj ka. On ga ne razume. Proč mora, nazaj v mesto, na agenturo in potem na novo nastopiti križevo pot. Tako enkrat dvakrat,« še večkrat.—-Tam je žena, dekle, mož, ženin je iz Amerike poslal karto. V na-di, da bo zdaj vse gladko šlo, kakor če ima človek karto za vlak, ste se odpravili od doma in morebiti le za silo z mamonom oborožili. Tu jima dopovedo, da na tej ladji ni prostora, morate druge čakati. Kaj hočete, čakati morate. Ko ste pričakali druge pa zopet ni prostora. Nič ne pomaga, ni ga. Torej zopet nazaj v kake izseljeniške bezni-ce, ker za kaj boljšega ni denarja. S trdim štedenjem in stradanjem so se prerile do odhoda novega parnika. A glej nesreče! Zdravniška preiskava je ugotovila, da imajo golazen i" kot okuženi pod nobenim pogojeni ne moreti naprej. To je naravnost obupen položaj, zlasti za kako mater, ki vleče otroke s seboj. (Dalje prihodnjič.) i Ne, za absolutizem danes ni več lllesta, v kolikor se ta izvršuje od zmotljivega človeka in to v nobeni užbi, ne v državi, ne v narodu, ne v društvu, ne v družini. Čem prej Sc tisti, ki so glave te ali one izmej 'lr>enovanih družb, tega zavejo, tem )()1K za nje in njih vodstvu izroče-'|e- S tem seveda nikakor nočem e'ati komplimentov boljševizmu.— j (,lJsi je še za vsako družbo abso-11 t i z e m. — Res on dela iz družbe . bolj vojašnico, a °'jsevizem jo uniči. Kam pa pri- mo, ce bi vsak mlečnež in samo- dJcnil< imel popolno pravico samo-- )(l'očbe. Sicer so se po polomu cen- draln'h držav slišale zahteve po štu- "tovskih sovjetih, gimnazijskih n ^ntov, katerih mnogi še malo- Platno prodajajo. Da, neki nem- Vzgojeslovec se je ogreval celo ' samoodločbo otrok nasproti sta-"isem r> '• ta menim, da se tisti danes sami bil gku bii k sel)i smeieJ°' seve- če ,;>i Jih v(1() poslušal, bi se mi danes vsi vred„c JPaj jokali. To so blodnje, ne-pametnega človeka. iij)1>n ekstrema, oboje nasprotstev, na ')r°sn' absolutizem in neomeje-SatTl°odločba sta zmotna, tako na Rmem, kakor na vzgojnem po- Polit 'ju. (• . • Kristus Gospod nas ni pustil ' eP'h, da bi nas mogli lahko zape-Jatl in preslepiti. Podal nam je zna-nieilje, po katerem lahko krivega Pr°roka spoznamo: "Prihajajo k nedolžno oblačilo, katero naj ?-akrilo njihove slabe namene. — "azati vam hočem danes ovčje o-hlaci' okazc t(>aC,,'° krivih prorokov. Če se ozre In 0k(>li med našim ljudstvom, jih ) e kmalu spoznali. K ' ]j "Vl Proroki prihajajo med naše ( stVo kot najboljši prijatelji ljud- stva — v pravcatem ovčjem oblačilu. Prvo tako ovčje oblačilo je oblačilo "prosvitljenosti". Hočejo ljudstvu prinesti "prosveto", sami sebe nazivajo prosvitljence, naprednja-ke, zavedne narodnjake itd. Kdor ne poje njihove pesni, kdor ne trobi v njihov rog, ta je farški podrep-nik, tercijal, mračnjak — takih in podobnih psovk nasproti katolikom jim ne zmanjka. In ta ovčja obleka, "prosvitlje-nost, prosveta" premoti in zapelje le premnogo ljudij. Vsak hoče biti "napreden", "zaveden", "prosvit-ljen", "podrepnik", "mračnjak" noče biti nobeden. Oglejmo si pa to ovčjo obleko, to "prosvitljenost" nekoliko bližje. Pravijo, da prinašajo "svetlobo", da vas hočejo razsvetliti. Kristusov nauk bi bil toraj tema, mračnjaštvo! Kristus je prinesel na svet nauk o Bogu, nauk 6 večnosti itd., ta svoj nauk je potrdil z nebrojni-mi čudeži; niti farizeji jih niso tajili, le ker so bili prevzetni, so v svoji ošabnosti in zakrknjenosti vpili, "češ, s pomočjo hudobnega duha dela čudeže". Kristus je rekel: "Moja dela pričujejo, da me je poslal Oče". "Jaz sem luč sveta, kdor hodi za menoj, ne hodi po temi". (Jan. j, 12.) Sedaj pa prihajajo ljudje, pa pravijo, da imajo oni vso "prosvitljenost", Kristus pa da je bil največji nazadnjak. Ni li to grozno bogokletstvo? Pojdimo dalje! Koliko takih krivih prorokov je že vstalo, in vsak je trdil, ,da EDINI on pravo trdi in uči, vsi drugi ne. Tisoče in tisoče takih krivih prorokov je vstalo, vsak ie učil svoje, drug je nasprotoval drugemu v svoji "prosvitljenosti", drug je kričal proti drugemu. Vstal je Luter, vstal je Kalvin, vstal je H us, vsak je učil svojo "resnico", drug je drugega proglasil za lažni-ka, krivoverca. Kje je toraj "prosvitljenost"? — "Zatemnjeno je blazno njihovo srce", pravi sv. Pavel. Ne dajte se od njih zapeljati. Če bo kdo prišel k vam ponujat svojo "prosvitljenost" ako vam pošiljajo knjige, liste, kjer je na debelo tiskano, da je vse pisano le v "pouk in prosveto", da bi ne verjeli katoliški cerkvi in njenim služabnikom, poglejte si dobro to ovčje oblačilo, da ne bo prepozno ! Naj vas vnanjost ne slepi. Apostol Pavel pravi, da tudi hudobni duh vzame na se podobo angela, le da bi človeka pogubil. Drugo ovčje oblačilo, v katerem prihajajo, je oblačilo "svobode". Napraviti vas hočejo svobodne, da bote lahko "svobodno" mislili, svobodno govorili in svobodno delali. Ne verjemite duhovnom, to se pravi: Ne verujte Kristusu, kar uči o smrti, sodbi, kaznih v večnosti, vse to so bajke, ne verujte! Sužnje vas hočejo imeti, a mi in le mi vam damo pravo svobodo! I11 tako se ti krivi proroki imenujejo "svobodomiselne" v veri. In le premnogo jih vjamejo na svoje limanice! Kdo bi ne bil rad svoboden ? Res popolnoma nedolžna ovčja obleka! Oglejmo si jo pa od blizu. Jeli resnica, da nam bodo ti ljudje prinesli svobodo, če nam vzame-io vero? To je gorostasna laž! Odpravite Kristusovo vero, in kaj bo posledica? Bo li nastala zlata svoboda? Ne, ravno narobe: Pravcato suženjstvo! Ko se človeku ne bo treba bati Boga, se bo moral človeka. Vrnili bi se časi, kakor so bili pred Kristusom, sila, moč bi vladala. Poglejmo v Čehoslovaki-jo. Kako se je slovaški narod veselil, da dobi svobodo. Mu je li češki "svobodomislec" prinesel svobodo? Ne! Vzeti mu hoče vero, zasužnjiti ga popolnoma. Je li morda to suženjstvo, kar nam nalaga vera, kakor trdijo krivi proroki? Ravno narobe! Kristus pravi: "Resnica vas bo osvobodila". Ravno spolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi nas vede k pravi svobodi. Kdor se pa neha klanjati Bogu, klanja se kakemu zlatemu teletu, tej ali oni strasti, in to je potem pravo suženjstvo. Ako pa kdo trdi, da vera ne pusti svobodnega mišljenja v zadevah vere, da je to suženjstvo, potem je pa tudi suženjstvo, da moramo verjeti, da je dvakrat dve štiri. Resnica je le ena, in spoznavati, držati se resnice, ni nikako suženjstvo. Tretje ovčje oblačilo krivih prerokov je "prijateljstvo". Mi vas hočemo poučiti, skrbeti hočemo za vas, da bote srečni in zadovoljni. Krasne besede! Vsakdo hoče biti srečen. V resnici so te besede le ovčje oblačilo; mar jim je sreča, blagor bližnjega, gre se jim le za njihov lastni žep. "Varujte se krivih prorokov", o-pominja nas Kristus. "Prihajajo k vam v ovčjem oblačilu, znotraj pa so grabežljivi volkovi". Ne dajte se zvesti, ampak ostanite zvesti Kristusu, ki je daroval svoje življenje za vas. Amen. OSMA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Napravite si prijateljev s krivičnim mamonom. —Luk. 16, 9. Današnji evangelij se nam zdi nekoliko čuden. "In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika". To je nekaj posebnega, vendar se da razložiti, kako treba razumeti to pohvalo. Glavni namen, katerega je imel Kristus pri tej priliki, je bil, da bi kolikor mogoče globoko v srce vtisnil poslušavcem opomin: "Napravite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo, ko obnemorete, v večna prebivališča". Ta opomin naj bo predmet našega premišljevanja. Dogodek sam, kakor ga nam pripoveduje Jezus Kristus, nam kaže, da so bili pred 2000 leti ravno taki ljudje, kakor so dandanes. O nobeni reči ne slišimo in ne beremo tako pogosto kakor o poneverjenjih. In take vrste človek je bil tudi o-r.krbnik današnjega evangelija. Gospodaril je dobro, toda gledal je preveč na svoj žep. Vse to je zvedel njegov gospodar in zahteval od o-skrbnika, da mu predloži knjige in račune: "Daj račun o svojem o-skrbništvu!" Oskrbnik je vedel, da pride ob službo: "Ne boš mogel več biti oskrbnik". Toda ni izgubil glave. Poklical je k sebi dolžnika za dolžnikom, izbrisal vsakemu nekaj dolga in mu zašepetal: "Prijatelj, ko bom brez službe in mi bo morda trda predla, takrat mi pa vrneš nekoliko". In tako si je oskrbnik napravil prijatelje, ki ga niso pozabili, ko je prišel ob službo. Gospod je seveda vse to zvedel: " Prav tič je bil to", je rekel, "mene je sicer ogoljufal, za sebe je pa vendar le poskrbel. In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, pravi evangelij. Čemu ga je pohvalil? Zato, ker je kradel, ker ni bil pošten? Ne, radi tega bi ga nikdo ne bil pohvalil, ampak radi tega, "ker je modro ravnal". In Kristus dostavlja: '"Napravite si prijateljev s krivičnim mamonom". Kaj je to: Krivični mamon? To je imetje, katero nam je Bog izročil. Bog je gospodar tega imetja, ti si samo oskrbnik. Rabi to imetje za dobra dela usmiljenja, in tako si boš napravil prijatelje, ki ti bodo po smrti stali ob strani. Bogatin, o katerem nam pripoveduje evangelij (Luk. 16, 19), ki se je oblačil v škrlat in v tančico in se vsak dan sijajno gostil, ta je porabil vse za sebe, na večnost ni mislil. Zato pa v večnosti ni našel niti toliko pomoči, kolikor gre vode na ko- nec prsta. "Sin, pomisli, da si prejel dobro v svojem življenju". Berača Lazarja pa, ki je stradal pred vratmi bogatinove palače, so nesli angelji v Abrahamovo naročje. Uboga vdova poslala je v večnost pred seboj dva vinarja, katera je darovala v templju. Nikdo se ni zmenil za ubogo ženo, toda pravični Bog je zapisal njeno ime v knjigo večnosti. Umrl je usmiljen Samaritan. Težko je umiral, ni bil nikak svetnik, grehov je imel dovolj na sebi, in bal se je sodbe božje. Pri tem se je pa spomnil na nekaj in se potolažil. Spomnil se je, kako je šel enkrat po samoti in našel tam ranjenega človeka; kako se je sklonil iz usmiljenja nad njim, mu vlil olja v rane, ga obvezal in ga posadil na ži-vinče in ga peljal v gostilno, kjer je naročil, da naj skrbe za njega, da bo vse poplačal. To ga je tolažilo, ni se več bal, in angelj mu je šepetal v uho: "Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli". In s temi besedami na jeziku je umrl, in dobro 11111 je v večnosti. Častnik, sv. Martin'— ni bil še krščen — je videl na pol nagega berača, ki se je tresel mraza. Potegnil je meč, prerezal plašč in dal polovico beraču. V noči se mu je prikazal Kristus v spremstvu angeljev in rekel: "Martin, še ne krščen, me je odcl s svojim plaščem. Dragi moji, ne slišite Kristovih besed: "Resnično, povem vam, kar ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili". (Mat. 25, 40.) Delajte si prijatelje z molitvijo. "Sem tak revež", poreče morda ke-do, "jaz pač ne morem komu kaj dobrega skazati". Prijatelj moj, i-maš dve koleni in dve roki; poklekni na kolena, skleni roke in moli za svojega očeta, svojo mater, svoje prijatelje. Morda so v vicah, tvoja molitev bo delo usmiljenja. — Morda te je kdo razžalil, obrekoval — odpusti 11111 iz srca, poklekni in moli: "Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom" — tvoja molitev bo dobro delo usmiljenja. Delajte si prijatelje z dobrimi deli. "Če imaš mnogo, dajaj mnogo, če imaš malo, iz tega malega rad dajaj". (Tob. 4, 9.) V sv. pismu stoje besede: "Ubožcu lomi svoj kruh" (Izaija 58, 7). Tam ne stoji: "Daj mu!" da bi konečno sam ne imel ničesar, ampak stoji: "Lomi", to-raj vsaj košček mu daj. In dragi moji, ne vidimo li sami, da ima več- krat ubožec več sočutja ko bogatini? Ti še niso poskusili, kaj je hudo, zato pa ne vedo. Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom. To bodo zvesti, zanesljivi prijatelji. Ko skažete komu dobroto in se vam ta iz srca zahvali s kratkim "Bog plačaj", je to kratka molitvica, ki trka na Božje Srce in prosi za vas. To je vaš zvest, zanesljiv prijatelj. Ko umr-jete in se bodo vaši sorodniki, prijatelji in znanci vrnili od groba, blagor vam, ako bote imeli še druge prijatelje dobra dela usmiljenja. Ta bodo šli za vami: "Opera enim il-lorum sequuntur illos" — Njihova dela pojdejo za njimi —, izprosili vam bodo božje usmiljenje in vstop v nebeška prebivališča. Amen. Nikar jim ne branite. Kako so lepo izgovarjali otroci te besede! Kako navdušeno! Videlo se je vsem, da jim gredo iz srca. "O, Marija, glej nas svoje otroke tu pred seboj! Danes se ti slovesno posvečujemo za celo naše prihodnje življenje! Ti, Mati, veš, kako zelo smo potrebni tvoje pomoči m tvojega varstva. Ti veš za nase nevarnosti, katerih se mi komaj zavedamo. K tebi pribežimo, o Ma-t1' Ti nas sprejmi pod posebno materino svoje varstvo in varuj in brani nas ... ! Takoj na to so se pa otroci razvrstili v lepo procesijo in so prinesli vsak v dar Mariji gorečo svečo, kar le pomenilo, da je njih življenje od Sedaj naprej posvečeno Mariji. Kakor sveča na Marijinemu oltarju go-n m se s tem počasi povžije, toda £°ri in se povžije v čast Mariji, ta-0 naj bodo življenja teh otročičkov "d sedaj samo lepe svečke na oltar-Ju Marijine časti in ljubezni in naj enako gore in se povžijejo do zadrega vzdihljeja na smrtni postelji samo Mariji v čast. j posvecenjcm je bil sprejem v ( rustvo, ko je vsak dobil znak druš-Va. dečki svetega Alojzija, dekli-Ce svete Neže. Slovesen blagoslov s svetim Reš-Hm Telesom je zaključil prelepo slovesnost. 0 je dobil še vsakdo maj ppo- K. minček tega lepega dne in vsak lepo svetinjico, so odhiteli otroci proti domu zvečine v spremstvu svojih starišev ali vsaj matere. Charley je ostal še nekoliko pri Fathru Frančišku v šoli. Father je opazil, da je dečku težko, ko so vsi otroci veseli kazali starišem lepe spominke, katere so dobili, samo on jih ni imel komu pokazati. Bil je tako osamljen. Čutil se je otožnega. Slonel je pri mizi in mirno gledal veselo vrvenje svojih tovarišev in tovarišic, ki so srečnejši kakor je on. Father je govoril z raznimi materami in očeti, ki so ga nagovarjali in se mu zahvaljevali za trud, katerega je imel z njihovim sinčekom ali hčerko, segali v roko in mu obetali, kako bodo pazili na svoje male, da ne bode izgubljeno, kar je Father vsejal v njih srce pri tem poduku. Še-le ko je že večina starišev in otrok odšla, je opazil svojega Char-leya še stati samega. "Kako pa ti, Charley", ga je nagovoril smeje. Pogledal ga je natanjč-neje v oči in opazil je, da Charley ni vesel. Opazil je, kako ga nekaj teži v srcu. Bistro oko skušenega duhovnika je pa tudi takoj videlo globje doli v dušo dečkovo in tudi takoj slutilo VZfoH te otožnosti. "Ka pa je, Charley? Ti si žalosten?" "Ne, Father! Nisem žalosten!" "Mogoče nisi žalosten, toda vesel nisi, kakor bi bil moral biti danes!" "Saj sem vesel!" "Da, si! Gotovo si! Toda tvoje veselje ni čisto!" Deček je molčal. "O, vem, kaj te teži, Charley!" "Kaj? Mene nič ne teži!" "Charley, zakaj pa ni bilo tvoje mame popoldne v cerkev?" Deček je zardel. Duhovniku je bilo žal, da se je dotaknil te rane dečkovega srca, ker je videl, kako ga je zabolelo. Vendar zdelo se mu je potrebno, da se je dotakne, da vlije nekoliko hladilne tolažbe v to rano, da ne bo tako pekla in žga-la, obenem pa da bode v dečku o-krepil voljo do dobrega in tako o-slabel slab vzgled domače hiše. Tudi njega je bolela verska mlačnost Charleyevih starišev. "Mama je rekla, da nima časa!" Deček je povdaril, da je mama to rekla. Videlo se mu je, da ni popolnoma verjel svoji materi tega. "Da, Charley, mogoče mama ni i-mela časa. Vendar za mamo moraš veliko moliti! Mama ima veliko dela in se trudi za te. Le rad jo imej, pa za njo moli, da bode tudi ona dobila čas in prišla v £erkev!M je rekel modro duhovnik, Vzel je dečka seboj v župnišče, kjer ga je potolažil s prijateljskimi pogovori in mu skušal nadomestiti, kar mu domača hiša danes ni hotela dati. Dečku se je to zelo dopad-lo in res je pozabil vse, kar ga je preje težilo. Proti večeru je že bilo, ko je šel proti domu vesel in potolažen. "O, kako je bilo lepo v cerkvi, mama!" je rekel, ko je prišel domov in začel mami pripovedovati o vsem, kar je bilo v cerkvi. Mati ga je poslušala in mu pritrjevala. Videlo se ji je sicer, da je ne zanima veliko vse to pripovedovanje, vendar ko je videla, s kolikim zanimanjem deček p r i p o v ed uje, je morala vsaj na zunaj kazati zanimanje. Ko ga je tako poslušala in mu gledala v nedolžni obraz, kako mu je žarel veselja in navdušenja, je tudi njo nekaj ganilo. (Zazeblo jo je globoko v njenem mlačnem srcu in glas vesti ji je očital, da ni prav storila, da tudi ona ni bila v cerkvi, kakor vse druge matere. "Vse matere sveh otrok so bile v cerkvi, samo ti nisi bila, mama!" je rekel Charley ne; misleč, v kako veliko zadrego je spravil mamo s temi besedami. "Ko pa nisem imela časa. Vsaj vidiš, kako veliko- imam dela ! Komaj imam malo časa, da nekoliko sedem in se odpočijem!" je rekla v zadregi. Deček jo je pogledal v obraz, kakor bi bil hotel brati na očeh mame ali mu laže ali resnico govori! Do sedaj se mu je zdelo, da bi m a m a lahko šla v cerkev, da je imela čas. Mama ga je pogledala in se mu materinsko lju-beznjivo nasmehljala, kajti rada je imela svojega Charleya. In deček je bil potolažen! Kakor bi se bil sramoval, da je kedaj dvomil o svoji mami, tako je za trenutek povesil glavico in potem pa zopet mamo po- gledal in odšel ven na ulico, kjer je našel že več svojih tovarišev prl igri. Težke sanje je sanjal Charley ono noč. Bil je sam doma. Naenkrat se priplazi v hišo velika kača in sika proti njemu. Charley beži, bezi pred njo, kača pa za njim. Kričal je in klical na pomoč. Toda nikogar ni bilo doma. Zastonj je klical mamo, zastonj ata. Nikogar ni bilo. Že se je kača začela ovijati o-krog njegove noge in on je kričal v smrtnem strahu. V tem se pa na-gloma vrata odpro in v sobo priteče Father Frančišek, ki zagrabi kačo za vrat, jo strga s Charleya in vrže ven skozi okno. Charley se je oddahnil. "Charley, Marija me je prišla klicat, naj ti hitim pomagat in te rešit", je rekel Father Frančišek . • • In v tem se je Charley prebudil-Bil je že dan in mama ga je ravno prišla klicat, -da je čas vstati k zajutreku. Rev. Evstahij Berlec, O. F. M. Hrepenenje po nebesih. Stvarnik, moj Bog! Slavno, mogočno je tvoje ime, Oče izvoljenih vdanih otrok, jasna nebesa veselo časte tebe, Najvišji. Miljeni Bog! Milostno dviga me tvoja perot, lice mi spiraš v valovih nadlog, ljubil očiščen bom v tebi, Gospod, Večni, Najvišji! — Veliki Bog! Gledati tebe na veke želim, delo sem tvojih umetniških rok, v srčni molitvi nad zvezde hitim k tebi, Najvišji. Iz katoliškega in neka-toliškega sveta. Srebrna maša. — Dika slovenske duhovščine v Ameriki, Very Rev. Matija Šavs, župnik in dekan v Shakopee, M inn. je dne 24. maja na slovesen način obhajal svoj srebrni jubilej. Prvih petindvajset let pomeni za duhovnika zlato dobo njegovega duhovniškega zvanja, dobo največje energije in delavnosti. In Very Rev. Father Šavs lahko z vsem zadovoljstvom gleda na to dobo nazaj, ker Je bila v resnici zlata doba apostoljske delavnosti in njej odgovirjajočin vspe-hov. Za danes ga ne mislimo spremljati Po njegovih četrtstoletnih dušno-pastirskih potih, 11a !:at:-r h se je vedno kazal kot pravega pastiria, ki ooziu svoje ovce m one poznajo njega. To se bo zgodilo ob drugi priliki. Spominjamo le ka- ko Prisrčno so njegove ovčice praznova- 'e ta jubilej svojega duhovnega očeta, dopoldne v cerkvi, zvečer pa v gledališč« pri njemu 11a čast prirejenem slavnostnem večeru. Vse mesto je dalo duš-a svojemu globokemu spoštovanju, ki ima do tega vzornega duhoviiika. takemu pa tudi kot našemu prijatelju. mu i mi kličemo: Bog daj učakati zlato. K Rimske novice: — Papež jo poslal irskemu primasu, kardinalu Logue, pismo, v katerem pozivlje Irce in Angleže k spravi. Izrecno povdarja, da ne misli ' zavzeti nikakega enostranskega stališča, kar <>-a pa ne ovira, da ne bi ojujočih se skupin, ki v nesmiselnem e do l\l v 'IISIIUSCIIICI . °JU le obojestransko narodno življenj imetje uničujeti, skušal pripraviti do da se mirno pobotati. — Dne 30. ""J« bo zopet papežev konzistorij, v ercni bodo imenovani trije novi kar-nJna. Kakor se čuje, mej prcodloče- cc't-' Za t0 Čast n' no')encRa ameriškega rkvenega kneza. — Za Albanijo se je Sc ai]0vi'a nova apostoljska delegatura s v„ ,m v Skadru. Podrejene ji bodo 8e albanske škofije. — Z.-, novega tonov i"^ Za Ho,andsko jc papež imc" šč-\,clana najvišjega cerkvenega sodi-izred Roberta Vincentinija. — Za tik "C?a f,ancozkega poslanika pri Va-Ve» "m JC v':l('a imenovala prejšnega za-Jo."-Sx komisarja v Atenah Charles "arta -"ako "1 sicer za dobo šestih mesecev. Žavn 0 Jc Papež imenoval drugega dr-cija ega tajnika Msgr. Ccrettija za nun-cev arizu, prav tako za šest mese-lir 7 oče je daroval: dva milijona ki se' - ' Za Skof|jsko cerkev v Lincu, vl>ok '"'i d0,Ra 1e,a zida- sto tisoi:" lir> za s,ovenskc železničarje petdeset ti- soč lir. Kongregacija sv. obredov, ozirbma papež, je potrdil češčenje Marjete Lota-rinške, vojvodinje Alesonske ,vdove in pozneje klarise, v sluhu svetosti umrle 1. 1521. Da je bila res sveta duša, priča odlomek enega njenih pisem, ki ga je pisala svojemu sinu Karolu, francoz-kevnu vrhovnemu vojaškemu poveljniku: Boga ljubi, tako piše, čez vse! Ne želi samo z njim živeti, ampak tudi zanj u-mreti. Vladarska slava ne obstoji v tem, da vladarji narodom zapovedujejo, ampak da voljo božjo spolnjujejo. Amer. novice: V Jolietu so imeli v ned. dne 22. maja redko slavlje. Tamkajšni rojak Rev. J. Butala, je pel novo sv. mašo. To je za ameriške Slovence res redka slovesnost, tako, da če bi mej njimi pastirovali samo tu rojeni in vzgojeni slovenski duhovniki, bi bilo za naše ljudi v verskem oziru slabo poskrbljeno. Zato vse dobro misleče tem prisrčneje pozdravlja novega navdušenega bojevnika za naše svetinje, ki jih hoče rdeče morje na vsak način pokopati v svojih umazanih valovih. Da bi Rev. Butali le še več naših tukajšnih mladeničev sledilo 11a pot k altarju, ker veterani se umikajo, treba novih moči. Njemu pa Gospod daj leto za letom bogato trgatev v svojem vinogradu, tja do zlate maše et ultra. — Slovenski frančiškanski komisarijat, ki ima svoj sedež v New Yorku, oziroma njegovi zastopniki, so imeli te dni 'ondi važno posvetovanje, kako strniti vse njegove moči in dobili novih, da bo mogoče ustreči škofom, ki sc obračajo za pomoč. — Šniar-niška pobožnost, ki srno jo imeli tu v Chicagi, pri sv. Štefan u, vsak večer, je bila tako dobro obiskana, kakor nedeljske službe božje. Ko smo jo zaključili, so ljudje rekli: Prehitro je prišel sklep, kar dolg čas nam bo. Tudi k sv. mašam so jako pridno in številno prihajali, zlasti mladina. Čez štiri slo sv. obhajil smo imeli 11a teden. — Podporni sklad za Irsko je prinesel nad tri milijone dolarjev. Chicago sama je zbrala skoraj en milijon, Cleveland petdeset tisoč dolarjev. — Pri tekmi najboljšega latinca, ki so jo imela St. Louiški vseučilišča in gimnazije, je dobil premijo, zlato medaljo, slušatelj katoliškega vseučilišča Sv. Ludovika. To so tiste inferiorne katoliške šole, čez katere imajo mnogi toliko povedati. — Znameniti springfieldski zobozdravnik Dr. Kirby, bivši prostozidar ene najvišjih stopenj, ki je pred par leti prestopil v katoliško cerkev, je zdaj, po smrti svoje soproge, stopil v semenišče St. Viator pri Bour-bonnais, 111., in se pripravlja za duhov-ski stan. — E11 čas se je časopisje iz tako zvane "plave nedelje", ki je za pro-hibicijo kot druga zvezda na ameriškem obzorju, bolj norčevalo. Zdaj pa že izraža bojazen, da jo znamo v doglednem času res dobiti. Tisti, ki jo hočejo, imajo denarja kot smeti. Kjer je pa denar, tam je vse. Eden teh plavonedelj-skih aposteljnov se je izrazil: Mi ne nameravamo ljudi s kako postavo ob nedeljah v cerkev goniti, ampak jim hočemo le tisto vzeti, kar jih od cerkve odvrača. Ce jim vzamemo avto, konja, parnik, nedeljsko časopisje, če jim zapremo parke, gledišča, ter druga razve-seljevavna sredstva in lokale bodo iz dolgega časa sami našli pot v cerkev in jo vzljubili. Dopis. Dobivam semkaj "Ave Maria", "Edinost". Zlasti Ave Maria je list "11011 plus ultra", na višku, ozir njegove oblike, opreme, zlasti pa vsebine. Z največji :n zanimanjem ga vsi beremo. Skrijejo se pred tem listom vsi naši listi, to .ie splošna sodba. Jaz komaj čakam nove številke. Spisi Rev. Dr. Hugona z imenitnimi vpletljaji in tudi pšicami 11a naše slovenske prekrasne razmere so v resnici krasni. Potem pa tehtni spisi K. Z., J. K. Izborniših člankov ni zlepa dobiti. Gotovo boste s takim delovanjem dosegli veliko vspeha. Kar ni že "onolnoma vragu zapisanega med Va-šimi Slovenci boste gotovo še rešili in -'dobili za Boga in vero . . . UREDNIŠKI KOTIČEK. Cvetje, 5. in 6. številko v enem zvezku. smo vsem naročnikom razposlali. Ko bi je kdo ne bil dobil, naj se oglasi. Če bi se še kdo želel naročiti mu takoj lahko postrežemo z vsemi letošnjimi številkami in celoletnim koledarjem, v katerem dobi natanko povedano, kdaj je nnlen odpustek ali vesoljna odveza. — Dalje obveščamo cenjene naročnike, da smo dobili za par sv. maš, ki naj bi se o-pravile pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Ker bi morebiti še eden ali drugi gojil to željo, da bi se v milostni kapeli našega starokrajskega Lurda po njegovem namenu maševalo, ga s tem opozarjamo na priliko, ki jo ima. Zato bomo z od-nošiljatvijo prejetih masnih intencij malo počakali. Cleveland, O. — Dragi striček : — Zopet sem prišla na Vaš korner. Vam moram povedati, da sem se že precej dobro naučila slovensko brat in pisat.— "Prav rada prebiram naš ljubljeni list Ave Maria in Edinost, ki se mi tudi jako do-pade, ker so tako lepe povesti, zgodovine in dosti novic iz raznih krajev Amerike in Evrope. Ker pa tudi rada pogledam uganjke sem pa zopet vidla eno v listu Edinost in jo pošiljam ako ie pravilno rešena. — Tako le: Po mojih mislih je pravilno in če je tudi po vaših mislih prav, bi prosila, da bi mi poslali za nagrado knjižico ker bi jo z veseljem sprejela! Vedno molim za Vas in prosim ljubega Boga in Marijo, da Vam dodeli ljubo zdravje in dolgo življenje in bom šla za Vas k svetemu obhajilu za veseli majnik in bom prosila Marijo za Vas, da vas bode varovala nrrd vsemi vašimi sovražniki. Sedaj pa tudi jaz Vas prosim, da se tudi Vi spomnite na me pri sveti maši. Sedaj pa jest še enkrat leno pozdravim Vas in vse in ostanem Vaša prijateljica. Mary Oblak. Draga Mary! Zelo si me razveselila, da si tako lepo slovensko pisala to pismo. Vidite, otroci, koliko se da doseči, kedor se hoče učiti slovenščine! Kar na noge vsi, in se učite slovenščine! Posebno sem ti hvaležen, da bodeš šla za me k svetemu obhajilu meseca majnika. Da. draga Mary, tudi jaz se te bom spominjal pri sveti maši. Le pridna bodi. pa še večkrat mi kaj piši. Good by. Mary. Tvoj striček. Cleveland, O. — Dragi striček: Ni še dolgo, kar sem Vam pisal nekai za veseli majnik. Ali sedai imam še nekai bolj veselega, dobil sem novega naročnika za list "Edinost" in "Glasnik Presve-tega Srca Jezusovega". Ker je dotičnn oseba že naročena 11a list "Ave Maria" zato želi imeti vse tri liste. Pošljem Vani $3.np za naročnino. Naj bo to moj mali dar Mariji za šmarnice lista "Ave Maria". Želim Vam mnogo naročnikov. Zdaj pa Vas lepo pozdravim drap-i striček, vaš ljubeči Josef Mervar. Dragi Joseph: — Kako si me razve-se'i! s svojim pismom in darom. To kaže kako si dobrep-a duha. Tako je Bog te blagoslovi, dragi Josef. da bi ostal vedno dober dečko. Otroci na kornerju, posnemajte dobrega Joe-a iz Clevelanda, kateremu zakličimo: Three cheers! Tvoj striček. St. Louis, Mo. — Dragi striček: — Jez se tudi učim pisat slovensko. Hodim v St. Aloyusius School v S. grade, .las sem star devet let in hodim mestre-lat u Holy Innocents cerkev sv. obhajilu grem vsako nedelo in jutri bom daroval sv. obhajilo za Vas, dragi striček. Mama moja me uče slovensku pisat in brat. Pozdrav Vam dragi striček in se kmalu spet oglasim. Frank Žvanut. Dragi Frankie: Iz St. Louisa, Mo., pa nismo že dolgo nikogar videli na našem kornerju. To je pa jako lepo od tebe, da si se oglasil, da vemo, da je tudi tam doli kaj naših dobrih slovenskih boys and girls. Kako sem ti hvaležen za tvoje sveto obhajilo. Tudi jaz sc te bom spominjal pri svetih mašah. Kako so tvoja mama dobra, da te uče slovensko. Le rad jih ubogaj in lepo jih pozdravi v mojem imenu. Pozdravljen. Tvoj striček. Eveleth, Minn. — Dragi striček: — Tukaj sem Vam poslal zastavico rešeno. Zdaj se bom pa bolj zanimal za ta Vaš list "Edinost", ker sem se že malo naučil brat in pisat slovensko. Tukaj je teško, ki se učimo samo anglleško, kar se pri starisih naučim. Zdej bom pa komaj pričakoval vaše knjižice. Adijo! Z Bogom! John Gruden. Dragi Johnnie: Kako je to lepo od tebe da si se že toliko naučil slovenščine. Kako me to veseli, da nisem ta leta zastonj vabil moje boys and girls na kornerju, da bi se slovensko začeli učiti. to je res lepo! Threo cheers for my darlings na kornerju! — Dragi Johnnie, le še večkrat kaj piši! Bog te živi! Tvoj striček. Cleveland, O. — Dragi striček:-Jaz sem rešila tiste numare, da na vsaki strani šteje samo 15 in o-lasi tako . . . Vas vse lepo pozdravljam Adijo! Z Bogom Mary Mivšek. Draga Mary: Kako je lepo, da si se tudi ti postavila in rešila u-ganjko. To ie lepo! Le še večkrat pokaži, da imaš smart glavico. Tvoj striček. •■ Joliet, 111. — Jaz Vam pošiljal'1 to rešitev zastavice v misli, da boste vi meni poslali nagrado, ce sem jo jaz zaslužil. Jaz mislim da jo bom dobil. Jaz Vas, gospod u-rednik in upravnik lista, gospode Zak' rajšek in Knoblehar vse prav lepo PoZ' dravim iti naj Vas Bog blagoslovi. John Želko ml. Dragi Johnnie: — Kako me veseli tvoj nozdrav in tudi vse druge, katere P0' zdravljaš, vse veseli in te enako vsi praV '"no pozdravljajo. Drag-i Jlohnnie, 'c večkrat se oglasi. Bog te naj blagoslovi! Tvoj striček- Zahvale. Prisrčno se zahvalim Mariji Pomoči"' ci kristjanov za večkrat uslišano prošnJ0' Helena Aussener, St. Marys, P3' Iz srca se zahvalim Mariji Pomočnic' in presv. Srcu Jezusovemu za zdravje mojega sina in zboljšanje mojega last nega zdravja. Marija ti mene nisi za pustila, daj da tudi jaz tebe ne boni! Elizabeta Gerbec, Barberton, Ohio- Prav prisrčno se zahvaljujem prek'" | Devici Mariji in sv. Jožefu za usliša"0 ; molitev. Josipina Krajnc, Cleveland, Ohio- Thomas, W. Va. — Pošiljam $2 v Mariji in prosim, naj gore sveče Pfl Marijinem oltarju za me. Zmolitc P^0' sini tudi nekaj očenašev za mojega raj"' kega moža, ki žc počiva v črni zemlji. Agata Tomažin. Opomba: Svečke smo takoj priž0a. | pri Mariji in v nedeljo smo zmolil' P' vsaki maši en očenaš, kakor ste žclc'!' Hvala. Urednik- Teleobone: Canal 1^14 VSTANOVLJENO 1888. A. N. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. '000-2004 Blu* Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! ZA NOTARSKA DELA kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, s« obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE poatrcieni. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prerode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj! Pisma naslavljajte: J. JERIGH & U. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. SEIZ BROTHERS Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo vfcliko izbir, ko nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podobi svetinjic i. t d. Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakup« zastav in društvenih znakov. 21 Barkley Street, Ntftr York. Telefon: 5985 Barcfey. Katoliški Slovenci zave-vedajte se svoje dolžnosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE." T * * * + + + + * * ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, 'preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili bo vedno na razpolago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Trgovec in pogrebnik Cleveland, O. * * * * * i * * + * * * * * * * * * * i 1 S slabim želodcem ni vspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudi; je na sveta, ki se imajo zahvaliti za svoj vspch v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec In trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zla** kolajna V«fift& awflo * * * * * * * * 4» * r> + * t * * * * * * i i + + $ * Paiuuns tpT« TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znan« zdravilo« vrednosti in naravnega rdečega vin*. Izčisti ielodoc, odpravi vse snovi i« notranjosti, poapeio)« prebavo, vrne slast, ojači žive« in celo . telo. Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, itd. Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno m zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja, TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno aa zunanja zdravila. Oprostilo te bo rcvmatizma in trganja. Ako so tvoji adje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, aH si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si a njim namažei utrujene mišice ali noge potem, ko si se skopal, bo4 začuden čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRiNER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111 * * * + * tir + + + tir + + + tir tir tir J * * % tir + * tir tir + * * tir * * t i * + tir % tir ! tir tir tir tir