Leto III. -	V Celju, dne 3. septembra 1908.	St.-37.
Glasile» narodne stranke za Štajersko.		
Iiihaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n» naslov: ^Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.	„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.	Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Kmetski jubilej.
Leto 1908 je leto jubilejev. V ospredju stoji jubilej sivolasega našega cesarja, 60 letnica nastopa njegove vlade. Slavi se tudi papežev, Marijin — in bogzna še kakšni jubileji.
Le enega jubileja se ne spominja nihče — ali se ga noče spominjati. In vendar slavimo baš letos tudi jubilej avstrijskega kmetskega stanu, slavimo obenem z jubilejem našega vladarja tudi jubilej končne osvoboditve kmečkega stanu iz več-stoletnega suženjstva in tlačanstva, jubilej pripo-znanja osebne svobode kmetov.
Stoletja in stoletja so robotali in tlačanili avstrijski kmetje grajski gospodi. Stari ljudje se
spominjajo še časov pred 1. 1848. Toda časi najhujšega tlačanstva kmetov so minili že za cesarja Jožefa II. Končno pa je naš sedajni vladar odpravil zadnje sledove kmetske sužnosti, potrdivši sklep državnega zbora avstrijskega, ki je dne 3 1. avgusta 1. 1848 izrekel, da je kmetska podložnost odpravljena, in ki je dne 7. septembra 1. 1848 izročil tozadevne sklepe cesarju Francu Jožefu I., takrat 18 letnemu mladeniču, v potrjenje in podpis. Še dne 7. septembra 1848 je cesar podpisal in se je objavila postava, da je kmetska podložnost prenehala za vedno. Poročila govore o velikem veselju, ki je zavladalo med kmečkim ljudstvom. Ko je državni zbor dne 31. avgusta 1848 sklenil, da je kmečka podložnost odpravljena, so — pravi zgodovinar — kmetski poslanci objemali tovariše in jim stiskali roke.
Pri sklepanju te postave so tudi takratni slovenski poslanci vrlo pomagali. Znano bo, da je prvi sprožil tozadevni predlog moravski poslanec Kudlich, mlad, neizkušen mož, sanjač. Čutil je pač v sebi neko potrebo staviti tak predlog, a nepoznajoč razmer mu ni mogel dati jasne oblike. Še le nekateri drugi poslanci kakor Lasser, dalje posebno Slovenci dr. Kavčič, Doljak, Dominkuš, Črne (ki je poleg dr. Kavčiča nastopal najbolj radikalno!) in Gorjup so spravili predlog tako daleč, da je v konkretni obliki postal postava.
Velik boj se je vnel v zbornici tudi pri vprašanju: ali se ima plačati za odpravo robote
LISTEK.
Slavka.	Konec.
Spisal Josip Premk.
/ „Čemu prašujete — saj smo vendar že dovolj domači!"
Poznala sta se namreč po njenem bratu že celo leto.
„Vi ste nekako otožni. Kaj vam je, Slavka?"
Njegov glas je bil naenkrat poln milobe in hvaležno ga je pogledala.
„Kaj mi je? Saj veste!... O vi! Čemu ste tako brezsrčni — saj vam vendar nisem ničesar storila!... O vi ne veste — to boli!..."
Tedaj jo je prijel za roko in poprosil ponižno:
„Odpustite mi — sam se ne razumem!"
„In čez pol ure boste zopet taki —"
„Vrag me vzemi — že sedaj me mika, da
bi vam zabrusil psovko v obraz--,in vsega
ste krivi vi sami!"
„Jaz ?"
„Zakaj ste plašni? Zakaj ne govorite odkritosrčno ?"
kaka odškodnina? Odločno so nastopili proti vsaki odškodnini dr. Kavčič, Črne in drugi; končno se je s 174 proti 144 glasovom sprejela točka, da se ima plačevati za nekatere odpravljene dolžnosti odškodnina. Sklenila se je tudi ustanovitev posebnih kronovinskih zalog, iz katerih se je odškodnina plačevala.
Toliko kratke zgodovine! Vidimo torej, da slavi kmetsko ljudstvo dne 7. septembra t. 1. 60 letnico odprave kmetske podložnosti. Ta dan mine 60 let, kar je bila konečno strta sramotna sužnost kmetov. V onem viharnem letu, ko so navdušeni mladi svobodomisleci izvojevali s svojo krvjo Avstriji prvo ustavo, ko je 18 letni mladenič nastopil težko pot vladanja avstrijske države, v onem letu je padel tudi zadnji steber kmetske podložnosti. Pač so se protivili temu plemenitaši in ž njimi združena duhovščina, vendar duh svobode je prodrl takrat vsaj deloma tudi v našo državo.
Dala se je kmetu svoboda, piosto je odslej razpolagal s posestvom. V koliko je proglasitev gospodarske svobode bila na dobro ali na škodo kmečkemu stanu, o tem govoriti bi bilo preobširno. Podelitev osebne svobode v bil le en korak k izboljšanju kmetskega položaja. Takratni državniki niso gledali v bodočnost, niso imeli zmisla za potrebe kmetskega ljudstva; mislili so, da je z odpravo robote storjeno vse. Kako so se motili, vidimo danes, ko treba zastavljati vse sile, da se ustvarijo pogoji za ohranitev kmetskega stanu, ki je v dobi gospodarskega liberalizma postal žrtev sebičnih kapitalistov. Nove reforme in silno obsežne se morajo izvesti na telesu kmečkega stanu, ako hočemo, da bo avstrijski kmet sploh še mogel slaviti stoletnico svoje osvoboditve.
Dala se je kmetskemu ljudstvu pred 60 leti pač telesna svoboda, a ni se mu dalo, ni se mu znalo in j vedelo dati one svobode, ki je temelj napredku in razvoju, ni se mu dalo duševne svobode. V duševni odvisnosti, v duševnem suženstvu še živi danes večina kmetskega ljudstva — vsaj pri nas na Slovenskem. To se jasno opazuje v našem javnem življenju, kjer vidimo, kako slovenski kmet ponižno klone tilnik pred gospodom iz župnišča, ki ga —■ kakor nekdaj grajščak v družbi z duhovnikom v telesni — drži
Njegov glas se je zopet spremenil in lice se mu je zresnilo.
„Moj Bog, kako ste čudni!"
In ko sta prišla do cerkve, kjer je Slavka na večer vedno vstopila za nekaj hipov, se je sklonil k njej in ji pošepetal:
„Še za mene en očenaš —"
„Saj molim za vas vsak večer!"
„Čemu ?!"
Nato mu ni mogla odgovoriti in v zadregi je odhitela preko ceste. A čula je, kako se je za njo pridušil in ko se je ozrla, je zagledala njegove oči polne jeze.
V cerkvi je potem ihtela skoro na glas...
Tako so tekli dnevi in Slavka je molčala. Znala je, da ne bo imela nikdar tistega poguma,
da bi povedala temn temnodnšnemu človeku, da ga ljubi.--
t	-^mmimman
In vse to je premišljala sedaj, ko se je predramila iz sanj... Debele solze so ji polzele po licih in mladostne grudi so se ji dvigale ob vsakem vzdihu...
Dolgo, dolgo še ni zaspala — delala je naklepe in slednjič je sklenila, da mu pove ...
prikovanega v duševni sužnosti. Kar so rekli „gospod", to je „sveto in nedotakljivo", in najsibo stokrat kmetu v škodo, on bo šel in bo pljuval v svojo lastno skledo, samo da ugodi „gospodu". To je sramotno suženstvo našega veka, to je duševna tlaka in 'desetina, hujša od telesne, ker ubija duševno moč našega naroda in s tem fizično energijo njegovo, ga dela slabotnega, slabi njegovo odporno silo, kar jasno vidimo v našem narodnem boju.
To sužnost, to duševno robstvo streti bodi naša naloga. In štrli jo bomo edino s prosveto, izobrazbo našega ljudstva. Čim večje nasprotstvo na drugi strani, tem večje bodi naše veselje do
ustvarjajočega dela. Vsak posameznik našega naroda — duševno svoboden, samostojno misleč človek — to bodi naš cilj.
In če slavimo letos z našim kmetskim ljudstvom radostnih src 60 letnico odprave kmetske sužnosti, delajmo z jako roko na to, da bode čez 40 let slavilo naše kmetsko ljudstvo stoletnico svoje osvoboditve prosto in svobodno, duševno silno, kljubujoče duhu tujinstva doma in od zunaj !
t
Iz političnega sveta.
Bosna. Svoječasno so poročali časopisi, da bodo Mladoturki v turškem parlamentu najprej zahtevali vrnitev Bosne in Hercegovine Turški. Mladoturški odbor zato izjavlja, da so ta poročila lažniva. Oni nočejo nikakih pridobitev, ampak
samo reforme v Turški sami.
*
Srbsko. Ministerstvo se je preosnovalo in so vstopili vanje tudi člani mladoradikalne, t. j.
opozicijonalne ali dozdaj protivladne stranke.
*
Turško. Na Turškem dozdaj niso imeli nobenega vseučilišča v pravem pomenu besede, ka-koršna se nahajajo v vseh modernih državah. Novi naučni minister je zato predložil minister-skemu svetu načrt ustanovitve modernega vseučilišča v Carigradu. Ministerski svet je pritrdil.
.........
Ko so posijali v sobo prvi žarki jutranjega solnca, se je zopet prebudila.
Počasi se je opravila, vzela neko knjigo in odšla v park.
Trava je bila še vsa polna raznih biserov, drevje je stalo nemo, nič ni šelestelo in metulji so posedali orošeni po resastih glavicah zaspanih cvetk.
Sama ni znala, kaj jo je prignalo tako rano tu sem, saj tudi tukaj je bilo še vse mrtvo, še ščinkavec ni pel, ampak le zdajpazdaj tam za za grmom trmoglavo začivkal.
A vendar je bilo lepo, mnogo lepše kot v njeni spalni sobi, kjer jo je nemo zrla le madona, kot da noče razumeti njene bolesti...
In tedaj se je zahotelo Slavki, da bi legla
tja v rosno travo in zagledala v nebo, tja v božje solnce in zaspala za vedno ...
Tako bi ležala tam — bleda, brez življenja, sred duhtečih cvetk, poleg klopice, kjer je on tolikokrat tako v jutru sedel — in prišel bi morda tudi sedaj in jo zagledal s široko razprtimi očmi, z bledimi ustnicami, ki so ga prosile tolikokrat:
— O ne bičaj — tomboli!...
Morda bi se mu vsaj takrat zasmilila, da
Trgovinska pogodba s Srbijo je torej z dnem 1. septembra stopila v veljavo. Preko kmečkega ljudstva so se na škodo naše živinoreje odprle meje srbskemu uvažanju živine. Če smo pravični, moramo seveda reči, da je sedanja pogodba mnogo boljša od prejšnje, ki je dovoljevala uvoz žive živine. Po zdajni pogodi se sme uvažati iz Srbije k nam le zaklana živina in to le takrat, ako v Srbiji ni nikakšne kužne bolezni. Vsa uvažana živina mora imeti potne liste, ki morajo imeti potrdilo državnega živinovdravnika, da je živina srbska in zdrava. Potrjeno mora biti tudi, da je živina iz take srbske pokrajine, kjer ni nalezljive živinske bolezni. V obmejnih klavnicah se mora živina zopet zdravniško pregledati če je zdrava. V celem se sme iz Srbske na leto v Avstrijo izvoziti le 35.000 govedi in 70.000 svinj. V letošnjem letu se sme še na ta način uvesti 11.667 govedi in 23.334 svinj. Izračunalo se je, da je to le 1—2% naših konsumnih potreb. Naj bo kakorkoli, nepravilno in protiustavno je, da se je pogodba uveljavila kar potom odredbe brez sklepa državne zbornice. Proti temu moramo odločno ugovarjati, tembolj, ker se je uveljavila pogodba na pritisk industrijalcev proti zahtevam agrarnih strank.
*
Pogodba s Srbijo in krščanski socijalci. Vodstvo krščansko-socijalne stranke je sklenilo po dolgem posvetovanju, da se da vsem strankinim poslancem glede glasovanja o srbski pogodbi prosta roka, da postopajo v interesu svojih volilnih okrajev.
*
Vladne obljube Nemcem. Svoj čas smo poročali ó skodu vsenemškega poslanca Wolfa, kjer je ta govoril tudi o obljubah, katere je dala vlada Nemcem, ko so ti skušali v zadnjem zasedanju državnega zbora zamašiti ves dnevrti red in nsta-viti delo zbornice z nujnimi predlogi. Takrat jim je. je djal Wolf, obljubil izpolnitev nekaterih njihovih zahtev. Sedaj je pa Beck izjavil zastopnikom češkega državnozborskega kluba, da o takih obljubah nič ne ve in da ni dal nikakšnih obljub nemškim poslancem. Kdo zdaj laže — Beck ali Wolf?
*
Galicija. Za namestnika deželnega maršala je imenovan maloruski metropolit grof Andrej Szeptyczki.
*
Cesar odpotuje dne 5. septembra naravnost iz Ischia čez Dunaj v Budimpešto in odtam k
cesarskim vojaškim vajam.
*
Balkan. Mladoturški listi pišejo ostro proti zgradbi novopazarske železnice. Pravijo, da bi se s to železnico samo ojačil vpliv Avstrije na Balkanu, Turčija pa bi ne imela od nje skoro nikakšne koristi.
*
Moravsko. Deželni odbor je sklenil predložiti deželnemu zboru zakonski načrt, s katerim se ima odpraviti šolnina na ljudskih in meščanskih šolah.
*
Kitajsko. Poseben odbor za pripravljanje
ustave je predlagal vladi, naj uvede ustavo 1.1907.
*
Turška vlada se v zadnjem času pridno pripravlja na delovanje turškega parlamenta. Sedaj pripravlja načrt novega davčnega sistema, s katerim se bode davek moderno uredil in se bodo
odpravile stoinstoletne krivice.
*
Poljedelski minister dr. Ebenhoch je ponudil cesarju demisijo, češ da je vsled uveljavljenja trgovinske pogodbe s Srbijo njegovo stališče ote-
žkočeno. Cesar demisije menda ne bo sprejel.
*
Hrvaško. Čuje se, da namerava vlada razpustiti deželni zbor in razpisati nove volitve, pri
katerih bi dobila večino Frankova stranka.
*
Na Marokanskem (v Afriki) se je zvršil preobrat. Mulej Hafid, brat dozdajnega sultana Abdul Azisa, je tega v veliki bitki premagal in je povsod proglašen za sultana. Evropske velevlasti razun Francoske so pripoznale Hafida za pravega sultana.
Slovenskim staršem!
Najgrši greh, da, zločin store starši, ako pošiljajo svoje otroke v tujo šolo, kjer ni učni jezik naš mili jezik slovenski.
Slovenske otroke v slovenske šole!
V tuji (nemški) šoli se izgubi slovenske dete popolnoma, otopi duševno, nravno in narodno! Ne nauči se ničesar: niti tujega niti materinega jezika; za življenje potrebnega ne pridobi ničesar, saj ne razume, kaj razlaga učitelj. — Prava vzgoja in izobrazba je mogoča lena podlagi materinega jezika.
Slovensko dete spada v slovensko šolo!
Kdor bi otroku zadal rano na roki ali nogi, bi bil zločinec. Toda še veliko večji greh je, ako dajo zaslepljeni starši svoje otroke mučit in trpinčit v šolo, katere učni jezik je nemški, in ne v šolo, katere učni jezik je slovenski. Težje se pregreši nad svojimi otroki, težje se zagreši nad svojim narodom, kdor še vedno pušča vnemar pravice svojega materinega jezika.
Slovenska deca spada v slovensko šolo!
Zatorej zvršuj vsak svojo narodno dolžnost, poučuj z vsemi sredstvi usmiljenja vredne, zaslepljene starše, ki bi hoteli pri novem vpisovanju zopet privesti nevedno in slabotno deco v drugo šolo, kakor v slovensko, ki bi zopet hoteli dati mučit in uničevat svojo deco na duhu in telesu!
Prav posebno prosimo starše, da po nobeni ceni ne vpišejo otrok v schul-vereinske šole, kjer bi se navzeli sovraštva do slovenskega jezika
Slovenski otrok spada v slovensko šolo in nikam drugam!
I
Na praznik 8. septembra 1908 priredi trboveljsko pevsko in tamburaško društvo „Zvon" iz Trbovelj koncert v „Skalni kleti". Ker je čisti dobiček namenjen „Sokolskemu domu" se nadejamo obilne udeležbe. Začetek ob 4. uri popoldne.
6. septembra vsi v NovoceHcev! Ustanovna slavnost požarne brambe obeta biti jako sijajna! Kar more, v nedeljo vse tja!
Štajerske novice.
Skrb poslanca Roškarja za koristi njegovih kmečkih volilcev. Dne 29. avg. se je vršila prva glavna seja okrajnega pomožnega odbora za ljn-tomerski politični okraj pri c. kr. okr. glavarstvu. K seji sta prišla kot uda med drugimi tud poslanca dr. Ploj in Malik. Ni pa prišel k tej velevažni seji, kjer se je šlo za določitev podpore posameznim posestnikom celega okraja, „dični orjak" Roškar, državni poslanec teh okrajev, dasi bi bila to njegova prva in prokleta dolžnost. Sploh se ni potrudil Roškar niti za najmanjše informacije pri okrajnem glavarstvu. Vsi udje komisije (glavar, Mursa, Štuhec, župnik Kunce, Divjak in drugi) so bili iznenadeni, da ni prišel k seji Roškar kot dr-žavnozborski zastopnik celega okraja. — Pač utegne Roškar hoditi k nam hujskat in zdražbo delat, kadar se pa gre za zastopanje koristi nas kmetov, takrat ga vedno zmanjka. A naši kmetje začenjajo spoznavati, kam jih je zapeljala duhovščina pri zadnjih volitvah.
Zborovanje Štajerčeve stranke v Ptuju dne 23. avg. je moralo biti, kakor poročamo iz poročil nemških listov in „Štajerca1', presneto kla-verno. Imelo je seveda skozinskoz nemško-nacijo-nalni značaj in jasno se je pri tem zborovanju pokazalo, da Štajerčeva takozvana „napredna"' stranka danes ni nič drugega kakor agitacijska mašina za nemški šulferajn, Südmarko, razne nemške hranilnice in posojilnice, razna nemška politična društva itd. — Štajerčeva lažina-predna stranka je danes v resnici po-lična organizacija spodnještajer-skega nemštva in laž in drzna sleparija je, če se imenuje ta stranka še kmečko stranko. Kaj je dosegla za kmeta ? NiČ! Ko se imajo zdaj deliti podpore po suši, kaj je zahtevala ta stranka ? Da se naj zidajo iz tega denarja palače ptujskim meščanom, kmetje si pa naj denar skozi prste pogledajo, ali z drugimi besedami: iz tega denarja naj dobi Ptuj nova po-poslopja, kmetje si pa naj zaslužijo ta denar, ki ga imajo od države naravnost dobiti v pomoč, kot delavci pri stavbi teh poslopij. To je ljubezen te ptujske laži-napredne stranke do kmeta, to je ljubezen Orniga, Linharta in drugih do slovenskega ljudstva. Fej! — Da so tudi kmetje že to spoznali, je pokazalo to zborovanje laži-na-predne stranke v Ptuju (istotako pa istega dne se vršeči kmečki zbor v Narodnem domu v Ptuju!) Kmete so lahko v svojem Vereinshausu na prste šteli. Zborovanje, je otvoril „kmet"' Ornig, predsedoval je „kmet"' Kautzhammer, meščan v Ormožu, pozdravili so shod „slovenski kmetje" Marckhl, Hoffmann. dr. Kokoschinegg, Stiger, uredništvo slovenožrških „Freie Stimmen" v Celovca itd., govorili so „kmetje" Linhart, Ornig, dr. Plachki, Siegl itd. Stranka je imela lani nad
bi obžaloval svoje kruto ravnanje, morda bi se sklonil k njej, jo poljubil skesano in zaplakal v zlato jutro ...
Ali pa bi se le nasmehnil prezirljivo in šel mimo s srdom v očeh, niti ne pogledal bi je ne ■— kdo ve, kaj skriva njegova temna duša.. .
Počasi, počasi je stopala po rosnem pesku, ki je hreščal pod njenimi nežnimi nožicami in zdajpazdaj se je ozrla naokrog — morda li ne prihaja od k{ike strani on.
» Pa nič se ni zgenilo, samo rosa je padala raz lista na njen širokokrajen slamnik, pod kojim se je obžarjen od jutranjih žarkov svetil njen ljubek, nekoliko upal obrazek.
Tam daleč nekje se je čulo nerazločno šumenje — mesto se je prebujalo iz spanja ... tam visoko v goši je nakaj počilo kot suha veja pod trdim korakom in Slavka se je stresla ...
Pravil ji je večkrat, da blodi po lesu in č^a zaide tudi v park, ko je še vse ovito v jutranji mrak, a ko začuje odkod prvi smeh, da odhiti, ker se mu zdi. da je s tem smehom, skaljeno vse , čisto, svečano jutro, in nastopa dan poln greha, poln .gnjusobe ...
z vami pred grehom dneva?" ga je poprašala nekoč, dasi zelo' težko.
„Zaljubil?" — se je nasmehnil. „Morda bi se,' in ljubil bi jo, samo, ko bi mi nikdar ne povedala, da me ljubi!"
„Kako to?"
„Ker se mi zdi, da je vse krasno in nežno, kar je skrito v duši, profanirano s prvo besedo, ki pride iz človečkih ust... Kdor govori, ta je zagrešil iu izgubil vse, kar je prej lepega posedal! ..."
Slavka je takrat molčala, ker ga ni dobro razumela.
Sedaj pa je čutila, ko bi morda prišel v park, da bi se morda pregrešila zoper njegove besede. Povedala bi, da ga ljubi — in pogubila s tem sebe in njega, ker vse', kar je morda nosil lepega za njo v svoji duši, bi mu iztrgala z eno besedo in ga prikovala na mrzlo skalo, odkoder bi ne mogel več poleteti v svoje mogočno kra-jestvo ... — kot je dejal.
„Molčite in hrepenite, ker v tem je irioč, v tem je krasota... a ko dosežete, je ubito vse, in ničesar več nimate, nad čemer bi v sladkem strahu trepetalo vaše srce!" .
Tako ji jé govoril mnogokrat in Slavka je znala, da ji ne pove nikdar — tudi ako jo ljubi.
Tedaj se je za njo nekaj zganilo in ko se je ozrla prestrašeno, ga je zagledala z lahnim nasmehom na ustnicah.
„Pa ste rani —"
Hotela mu je nekaj odgovoriti, a ko se je ozrla v njegove oči, ki so jo gledale začudeno, je povesila pogled in vstrepetala.
„Čemu ne govorite? Lažje vam bode — dasi je boljše, ako molčite", ji je dejal in jo prijel za roko. „Vi sè mi smilite!"
„Ne morem, ne morem — oh, vi — vi —
ste--prokleti!..." je vzkliknila obupno in
stekla proti jezeru ...
Tedaj se je nasmehnil... a ta smeh je bil grenak in nekaj kakor kesanje mu je leglo v obraz ...
„Ljubim —" je zavzdihnil.
Potem pa je posegel v žep, raztrgal nekaj, kar je bilo zapisano na bel listič kakor verz in se bolestno prijel za čelo.1
„Ljubim — te!" je zakričal drugič in planil za njo ...
1300 kron zgube; sklenilo seje, naj to zgubo pokrijejo razna nemška društva, za katera stranka dela. — Tudi pri volitvah v deželni zbor se hoče stranka zopet še blamirati. V celih 6 okrajih bodo Ornigovi laži-kmetje kandidirali. Naj le poskusijo! Bo vsaj naše ljudstvo pomedlo na temeljit način s to skozinskoz koruptno gospodo iz Ptuja. — Dvojni poraz so doživeli Ornig, Linhart in bratci dne 23. avgusta: Klavern shodič stranke — in velikanski protishod slovenskih kmetov! In vse to v Ptuju, v gnezdu Štajerči-janstva! Naše pomilovanje!
Na shodu Štajerčeve stranke v Ptuju je govoril tudi vsenemški Siegl, uradnik .južne železnice, ter hvalil Linharta in stranko. To je tisti Siegl, ki se mu je dokazalo kot uradniku že nešteto uečednih dejanj, ki ga pa ravnateljstvo juž. železnice še vedno pusti v Ptuju, med tem ko je Slovenca Gregorka na prvo podlo ovaduštvo premestilo. Zdi so nam, da je južna železnica res izvrševalni organ nemške politike!
Kmečki shod v Ptuju z dne 23. avgusta je Linhartu čisto zmešal možgane (če je to sploh še mogoče!). V „Štajercu"' psuje kakor stekel pes Pa nihče se za njegovo lajanje ne zmeni, ker je fantič prenulenkosten in ne zna še prav politične „puške držat". Pri vsem tem si pa Linhart silno mnogo domišlja, če misli, da je res kakemu Slovencu „trn v oku1'. Revče!
Shod na Ptujski gori. Kaže se, da se dviga zavednost naših kmetov. Shodi, ki se prirejajo, uspevajo vedno lepo in vidi se povsodi stik med govorniki in poslušalci. V nedeljo, 30. septembra se je zbralo do 100 posestnikov v Jagodi čevi gostilni na Ptujski gori. G. Drag. Zupančič je otvoril shod, na kar se je izvolil predsednikom g. Kupčič. G. učitelj Pesek je otvoril razpravo s kratkim pregledom o krajevnih gospodarskih razmerah s posebnim ozirom na letošnjo sušo. G. dr. Koderman je poročal o podporni akciji in delovanju naših poslancev ter pozival kmete k samopomoči in združevanju. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri se protestira proti temu, da bi se poverila razdelitev podpor nemškutar-skemn okrajnemu zastopu in da bi se zapostavljale pri delitvi podpor Zgornje Haloze, ki so razmeroma trpele največ, za drugimi kraji. O imenovanju nadučitelja za Goro je govoril g. dr. Koderman. Krajni šolski svet je soglasno, tudi z nemškimi- glasovi, predlagal na prvem mestu g. Klemenčiča, ki je pri vseh občanih priljubljen, okrajni šolski svet z glavarjem Weissom na čelu pa se je udal pritisku ptujskih nemškutarjev in zlasti znanega Strascinila ter prezrl željo prizadetih davkoplačevalcev. Ljudstvo je izvajanjem burno pritrjevalo ter — dasi je bilo navzočih več Štajerčijancev — enoglasno sprejelo resolucijo, s katero se ogorčeno protestira proti postopanju šolskih oblasti. Po nagovoru g. Zupančiča je ob splošnem navdušenju zaključil predsednik shod. Štajerčijanci so pač na Gori zgubili ves vpliv. Kmetje so se začeli zavedati in moško nastopajo za svoje in narodne pravice.
Cenitev škode po suši se je vršila te dni po Spod. Štajerskem. Kako nagli so ti gospodje! Več ko mesec je že preteklo od takrat, ko so se učinki suše na poljih najbolj videli, parkrat je že od tistih dob dež namočil zemljo in tako že precej odatranil posledice suše — in gospodje od glavarstev so srečno prišli nà deželo ter cenili škodo! Tako delajo vedno: po toči, po povodnji itd. — vedno mesec ali 2 mesca pozneje! Pri tem se pa še norčujejo, češ, saj ni videti nobene škode. To se mora resno premeniti. Naši kmečki poslanci naj to postopanje temeljito razkrijejo v zbornici in naj izpolnjujejo ministersko odredbo, da se mora škoda po vsaki ujmi tekom najkasneje enega tedna preceniti!
Društvo „Dijaški dom" v Celju in začetek šolskega leta. Od vseh strani nam prihajajo vprašanja, kaj vendar delo društvo „Dijaški dom", ki je nabralo precejšnjo vsoto za ustanovitev dijaškega doma, v katerem bi slovenski dijaki bili pod vrlim nadzorstvom. Bliža se zopet začetek šolskega leta, a društvo ..Dijaški dom", ki bi vendar tudi sedaj že moralo skrbeti ' za usodo našega dijaštva, spi spanje pravičnega. V Mariboru je že pred več tedni slovensko trgovsko društvo pridno šlo na delo za preskrbo dobrih stanovanj slovenskim dijakom. V Celju imamo posebno društvo, ki bi moralo za to skrbeti, a ne vidimo in ne čujemo, da bi storilo le najmanjši kórak. V imenu in v interesu slov. staršev, ki bodo dali v kratkem svoje sinove v Celje, zahtevamo, da društvo začne izpolnjevati svojo nalogo!
Celjski časniki ob novem letu. Še enkratna mnogoštevilne dopise odgovarjamo, da bode narodna založba v Celju gotovo še tndi po novem letu izdajala enkrat na teden ljudstvu namenjen list, menda dosedajni „Narodni List". Prosimo, da to naši zaupniki na znanje vzamejo in povsod pojasnijo. Če bode se oglasilo dovolj naročnikov za dnevnik, kar je seveda dvomljivo, izdajali bi še povrh vsak dan večji časopis, in sicer doslej večina naših zaupnikov priporoča izdajanje „Domovine'" kot dnevnik.
Župnik Cizej — dekan v Škalah ? Vemo sicer, da je župnik Cizej že težko čakal smrti dekana Lempla in vemo tudi, da se silno trudi, da bi postal njegov naslednik. Toda opozarjamo poklicane kroge, naj nas ne dražijo z njegovim imenovanjem, ker bi sicer morali govoriti o preteklih dogodkih, ki bodo pripravni Cizeja kot dekana storiti nemogočega med ljudstvom!
Siidmarkovci na delu. Minolo nedeljo so nsta-novili v Celju posebno žnpo Südmarke za Spod. Štajersko. Predsednik župe je znani „amtsvor-stand" dr. Ambroschütz v Celju. Tako bodo začeli torej Nemci sistematičen gospodarski boj z denarnimi sredstvi „Siidmarke" zoper štajersko Slovenstvo!
Podpora po suši. Kakor smo sporočili, je vlada nakazala za Štajersko za podporo po suši oškodovanim najprej 300.000 K. Sedaj je izročila namestniji zopet 100.000 K. Da je v primeri z ogromno škodo vse to malenkost, smo že dokazali.
Izgubljeni ali ukradeni spisi? „Slov. Narod" je objavil novico, da se je v Gradcu pri namestniji izgubil akt o ljudskošolskem vprašanju v celjski okolici. Koliko je na tej uovici resnice, ne vemo. Vznemirljivo je pri celi stvari, da pristojna oblast ni poslala doslej nikakega popravka.
Torej bode nekaj resnice na stvari. Mi vemo iz
najzanesljivejših virov, da je izmed imenovanih spisov res že pred več leti pri graški namestniji izginil najvažnejši spis, namreč pravomočni sklep pristojnih korporacij o določitvi šolskega okoliša. Ker je vlada takrat hotela okoliš celjske slovenske ljudske šole razbiti z ustanovitvo več dvo-razrednic po vaseh celjske okolice, je smešno mi-siiti, da se je ravno dotični spis, ki oi storil to namero naravnost nemogočo, kar slučajno izgubil. Gotovo je, da so ga ukradli iz nemškonacijonal-nih vzrokov. To je takrat dr. Dečko namestniku v obraz povedal. Ali je sedajna „izguba" spisov iste vrste, bode se pač moralo dognati. Pa tudi taka turška praksa pri graški namestniji — se bode maščevala. Zahtevamo, da naši poslanci namestnika v ti zadevi v prihodnjem zasedanju deželnega zbora vprašajo, kaj je na celi stvari in kdaj bode mu ljudskošolsko vprašanje v celjski okolici že dovolj zrelo za rešitev?
iz Št. Petra pod Sv. gorami se nam piše: Minulo nedeljo imela je kmečka zveza v gostilni pristnega zvezarja J. Drofenika svoj shod, na katerem sta govorila dr. Korošec in dr. Jankovič. Shod je bil jako klaverno obiskan, polovica je bila žensk in otrok, druga polovica hribovskih zvezarjev in naših somišljenikov, ki so iz radovednosti in dolgega časa šli na shod. Dr. Korošec je svoje nežne poslušalke in uboge poslušalce neusmiljeno farbal ter se hvalisal, kaj je še vse izposloval in kaj — šele hoče storiti za našega ubogega kmeta. — Za varnost na shodu je bilo ginljivo dobro preskrbljeno, občinski sluga in trije žandarji z nasajenimi bajoneti so patrulirali pred gostilno, v zborovalni sobi pa je igral vlogo policaja tukajšnji c. kr. poštar Stadler, ki je s svojim hripavim glasom pretil z žandarji nekemu naših pristašev, ker si je ta dovolil nedolžen medklic. Mogoče pa je naš poštar zgrešil svoj poklic ? — Sicer pa, g. dr. Korošec, privoščimo vam iz srca ta shodek, znabiti Vam je bil v malo tolažilo za 12. majnik lanskega leta!!
Poroke. V soboto 5. t. m. se poroči g. Fr. Voglar, učitelj na okoliški šoli v Celju, z gospico Anico Knapičevo iz Vidma ob Savi. — Dne 2. t. m. se je poročil v Gradcu g. Ernst Slane, nadučitelj v Petrovčah, z gospico Sidonijo Štuhec, bivšo učiteljico. Bilo srečno!
Kako naj brani Slovenec svojo narodno čast? Minulo nedeljo se je po dirki na Cvenu peljalo iz Ljutomera z vlakom več udeležencev. \ kupeju je bil tudi neki komi iz Apač, bojda slovenski odpadnik. Ker je jel razgrajati ter se nasilno vesti, ga je M. Filipič iz Stare vasi opozoril, naj miruje in ne nadleguje sopotnikov. Raztogoteni komi mu zakliče: „Sie sind ein ganz gewöhnlicher windischer Trottel", nakar mu F. odgovori s krepko zaušnico. Razjareni komi pa potegne
revolver in ga pomeri na F. kričeč: „Schlag noch einmal zu. wenn du Courage hast!" Na ta vzklik mu F. — ne bodi len — pripelje še krepkejšo, da se je oni kar sesedel. Morilno orožje je moral vtakniti v žep ter sedeti mirno kakor otrok. V Radincih so razgrajača prijeli orožniki.
Kdor ne more iti v Ptuj na skupščino Ciril-Metodove družbe, naj v ta namen kaj žrtvuje za družbo. Brzojavk ne pošiljajte, ker družba nima ničesar od njih. Namestu njih kupite poštno nakaznico, kateri izročite manjši ali večji znesek, na odrezek pa pridi pozdrav skupščini. Seveda treba to storiti par dni poprej. Poslatev naj se naslovi na moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Ptuju. Lani je družba na ta način prejela lepo vsoto 477 K 51 v.
Kdo vzdržuje šulferajnsko šolo v Hrastniku? Največ je dal seveda Schulverein, namreč 20.000 kron, drugih 20.000 sta dali kemična tvornica in trboveljska preinogokopna družba. Naj si Slovenci dobro zapomnijo te dve družbi, ki jemljeta naši domovini podzemeljske in nadzemeljske zaklade, t. j. slovenske otroke. — Zaradi hrastniške šole so si sedaj zelo navskriž nemški bratje. Schulverein je bil uverjen, da je šola njegova last, a skazalo se je, da stoji na svetu, ki je zasebna lastnina. Ogenj se je vnel v nemški strehi, ker ni nobenih letnih računov in se ne ve. kako so obračali denar tisti trije nemški kolovodje, ki so osrečili Hrastnik z nemško šolo.
Narodni trgovci, posnemajte ! „Slov. Branik" poroča sledeči slučaj: Neki naroden trgovec na skrajni slov. meji ima v svoji trgovini nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. Vsak agent, s katerim trgovec kako kupčijo sklene, mora dati nekaj v nabiralnik, pa bodi Nemec ali Žid ali karkoli. To je posnemanja vredno. — Nabiralniki naše
obrambne družbe ne spadajo samo v gostilne, ampak tudi v trgovine. Tudi marsikateri odjemalec bo tuintam vrgel kak vinar v nabiralnik! Narodni trgovci, storite narodno dolžnost!
Družbi sv. Cirila in Metoda za Rečico in okolico je daroval g. Praznik Josip, trgovec in župan v Kokarjih 6 K mesto venca na grob g. Cajnarjevi Ani iz Pustegapolja.
Tovarišem abiturijentom ! Kdor si želi informacij glede visokošolskega študija v Gradcu, naj se obrne v počitnicah na enega izmed sledečih tovarišev: j ur is ti: N. I. Vrabl, Središče, Štaj.; Milan Korun, Ljubljana, Krakovski nasip 6.; filozofi: Josip Glonar, Sv. Barbara pri Mariboru, Štaj.; medicinci: Jakob Schober, Krško, Dolenjsko ; tehniki: Vekoslav Hrovat, Veliki Podljuben p. Novo mesto.
V Podčetrtku in sicer v šoli se vrši v nedeljo 6. sept. ob 9. uri dopoldan ustanovni shod čebelarskega društva za kozjanski okraj. Dojdeta strokovnjaka gg. Jurančič in Knrbus. Prijatelji čebelic, na svidenje!
Toča v siovenjegraškem okraju. Predzadnjo sredo je toča silno razsajala v občinah Golava-buka, Pameče in Št. Jedert. Na sadnem drevju in ajdi je napravila mnogo škode. — Poživljamo okrajno glavarstvo, da da škodo takoj preceniti (ne šele mesec dni poznejeüX in poslanca g. Ježovnika, da stori potrebne korake!
Nesreča. Železniški sprevodnik Ozvaldič, oče štirih otrok, je na mostu pri Zaprešiču (proga Zagreb-Zidani most) padel s stopnic pri železniškem vozu, ker se je zadel ob železen steber pri mostu. Prišel je pod kolesa, kjer mu je odtrgalo-obe nogi. Kmalu je umrl.
Velika ljudska slavnost v prid Sokolskemu domu v Celju se vrši 20. sept. v Celju. Opozarjamo vse spodnještajerske Slovence na to prireditev!
Redka prikazen. Iz Zdol pri Vidmu se nam piše: Dne 27. avgusta je pri g. Janezu Černoga, trgovcu na Zdolah novo nabrano grozdje zabito dno soda raztrgalo. Grozdje z moštom je pognalo več metrov daleč. To kaže na prav zgodnje leto. Tudi je prav obilo grozdja. Ker nas tudi toča ni obiskala, se je nadjati dobre kapljice.
Požar. Minolo soboto je zgorela v Loki pri Zidanem mostu sušilnica Lukmanove graščine.
6. učitelj iožef Čonč v Jarenini nam piše, da je na sumu, da je pisal v zadnjo številko „N. L." notico o kaplanu Vračku. Izjavljamo, da g. Jožef Čonč ni pisal dotične notice.
Uredništvo „Narodnega Lista".
Mariborski okrajni zastop je v svoji seji dae 25. t. m. sklenil storiti predpriprave v zadevi stavbe nove okrajne ceste iz občine Velke pri Cmureku do okrajne ceste Št. Jakob-Št. Juri v Slov. Gor.
t
Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za šolsko leto 1908/09. v I. razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, kteri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih sta-rišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in šolska naznanila.
Koncert pevskega in tamburaškega društva ,.Zvon" iz Trbovelj bode v torek (na praznik) dne 8. sept. t. 1. v „Skalni kleti" pri Celju. Na sporedu je tamburanje in petje, čisti dobiček je namenjen „Sokolskemu domu" v Celju. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 50 vin. — Vrlo društvo „Zvon" je pač spoznalo veliko važnost „Sokol-skega doma" in neobhodno potrebo povečati dohodke istemu. Prepričani smo, da tudi Celjani ne bodo zaostali za vrlimi Trboveljčani in da pridejo v obilnem številu na koncert v „Skalno klet" ter pripomorejo po svojih močeh našemu „Sokolskemu domu".
V	Hočah je umrl dne 28. avgusta krčmar in mesar Kari Sleflitsch, „zvest sin nemškega naroda" (ič!), kakor pišejo nemški listi!
Nov deželni zdravstveni zakon se bo ustvaril za Štajersko.
Učiteljsko mesto je razpisano na 6 razredni ljudski šoli v Poličanah.
V	Studencih pri Mariboru so ustanovili klerikalci posojilnico za občine Studenci, Novavas, Lembah, Pekre in Radvauje.
V	Slovenjem Gradcu je umrl dne 24. avg. notar g. I. Tomschegg. Bil je svoj čas župan mesta in je bil tudi častni občan.
Gostilno na „Anini višini" pri Celju so kupili celjski Nemci. Veliko veselje vlada med Nemci!
Šmartno v Rožni dolini. Dne 23. avgusta je govoril g. Goričan jako poljudno, kakor zna edino le on v ljudski šoli. Predaval je najpoprej o raznih škodljivcih sadnih dreves, o zatiranju raznega mrčesa, naposled pa o pridobivanju jabolčnika. Z velikim zanimanjem in pazljivostjo so ga poslušali. Kako bi pa tudi ne, saj jim je podal mnogo zlatih zrn in navodil, koja prinašajo s pametno uporabo mnogo zaželjenega dobička. V imenu poslušalcev prav iskreno zahvalo g. Goričanu.
Za živež so skrbeli, pa na nepošten način, uzmoviči v Gaberju pri Celju. Minoli petek po noči so zasačili stražniki podružnice družbe nočnih čuvajev na Dečkovi njivi v Gaberju par uzmo-vičev. ki so nosili kar cele vreče krompirja domov.
Rojak v tujini. V Linkolnu v Sev. Ameriki je neki Litvanec ustrelil Andr. Šprogerja, doma iz Poljčan.
Odlikovanje. Zlat zaslužni križec je podelil cesar voj. evidenčnemu oficijalu g. Karlu Drofe niku v Slov. Gradcu.
V	ptujski okolici razsaja davica in je pomrlo na tej bolezni v dveh mesecih blizu 40 otrok.
Požarna bramba v Družmirju pri Šoštanju vrlo napreduje. Že letos si misli, kakor čujemo, postaviti svoj gasilni dom! Vrlo naprej!
Št. Juri ob j. žel. G. Alojz Plauštajnar je o priliki svoje poroke dne 15. avg. daroval za tuk. obrtniško nadaljevalno šolo 10 K. Odbor mu izreka iskreno zahvalo in priporoča v posnemanje.
Naša šolska družba in narodni kolek. Prijatelj nam piše: Ali bi ne bilo pametno, da bi Ciril-Metodova družba izdala narodni kolek tudi v drugačnih oblikah. Nemški šulferajn n. pr. ga izdaja s podobami raznih mest in trgov. Ljudje se kar trgajo za nemški kolek, ki ima tudi slike n. pr. Celovca, Borovelj, Slov. Bistrice itd. Vsakdo kupi po 20—25 vrst kolkov naenkrat. — Priporočamo to naši šolski družbi v uvaževanje!
V	Ormožu je dne 28. avg. umrla zdravnikova vdova gospa Jožefa Magdič v 81. letu starosti.
Iz finančne službe. Finančni nadsvetnik in prokurator v Ljubljani g. dr. Wenko je premeščen v isti lastnosti v Gradec, ker je stopil dr. Buchaczek v pokoj.
Šulferajnsko šolo pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. toVej pridno zidajo. Vsa lenarčka nemškuta-rija je na nogah, kar nori od veselja. Pa jih bo tudi to počasi; minilo!
Iz Ruške koče se nam „brzojavlja", da se bode 8. sept. t. j. na Malo gospojnico brala v cerkvi Sv. Areha sv. maša in da se vrši isti dan v Ruški koči .prava planinska veselica. Za godbo je iz prijaznosti poskrbel koncertni vodja Ro-mastilik. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Tudi elegantni in z vsem komfortom preskrbljeni prostori kavarne „Central" bodo isti dan odprti. „Pastirc pa pravi: juhe, juhe ..."
V	Laškem trgu je dne 30. avg. umrl gosp. Josip Pezdirec, uradnik delniške pivovarne.
Dramlje. V nedeljo je župnik Ogrizek srečno „ustanovil" svoje „katoliško izobraževalno društvo". Kot govornik je prišel „mladenič" Žebot. Župnik naših somišljenikov ni hotel sprejeti za člane. O zborovanju še obširneje sporočimo. — Drameljski rodoljubi ustanovijo v najkrajšem času javno ljudsko knjižnico.
Dva ptička v osebah Sebastiana in Jurija Rateja („črni Juri"), ki sta zadnji čas izvršila v celjski okolici, posebno v Pečovniku, več tatvin, so zaprli za 4 in 8 mesecev.
V	Ljubečneni pri Celju se je 13 letni Anton Vrečer igral s pištolo. Ko je ustrelil, se je pištola razletela in fanta težko ranila.
Umrl je pri Sv Lovrencu na Drav. polju dne 31. avgusta g. Elija Turin, trgovec, star 56 let. Smrt je nastopila nenadoma, najbrž ga je zadela srčna kap. Bil je rojen Srb, izvrsten trgovec naprednega mišljenja, zelo skrben oče in odkrit značaj. Blag mu spomin!
Zadrugo za prodajo sadja je ustanovila celj. zadružna zveza pri Sv. Križu nad Mariborom.
Duhovniško hranilnico in posojilnico je ustanovila klerikalna zadružna zveza v Trbovljah.
Tako se zgodi, če fant pri ljubici spi. Te dni se je v Laškemu trgu nekemu slikarju potožilo po svoji v Celju bivajoči ljubici in se je odpeljal tja. Ko se je zjutraj od svoje golobice poslovil, je šel na vlak. Ker je bil pa fant zelo truden, je v vlaku zaspal in mesto da bi izstopil ven v Laškem, se je pripeljal v Ljubljano, kjer so ga zbudili. Toda kako nazaj ? Voznega lista in tudi denarja ni poznal njegov žep nič. Naglo se odpravi k starinarjem in proda tam edini suknjič, potem se pa golorok odpelje nazaj. Sedaj pa hoče zaljubljeni fant imeti proti povračilu svoj suknjič nazaj, češ, da ga brez njega zebe. Starinar mu bo ustregel in tako zaljubljencu ne bode potreba golorokemu obiskovati svoje celjske ljubice.
Pozor pred agenti! Marsikateri ubogi kmet je bil že opeharjen od agenta; po slabih izkušnjah na lastni koži se ga po pravici sedaj rad izogne. Pred tremi ali štirimi leti je hodil tudi neki agent, ki se je laskal ljudem, posebno pa brumnim ženicam pripovedoval, koliko maš in oče-našev se bo zmolilo v tej in tej cerkvi, ako s naroči od njega podobo sv. družine, križec ali kaj takega — seveda za denar, katerega reč ni vredna — češ da se gre to za zidanje neke cerkve na Nemškem, o kateri še živ krst od nas Slovencev ni kaj slišal! Agent dobi od ene prodane stvari 2, 3 in še več kron dobička, oni del pa tvrdka, ki to izdeluje! Ubogi kmet pa se mučiš, predno prislužiš toliko, kar agenti vtaknejo v žep, ki radi potujejo sedaj, ko so zrele češplje in se sladi grozdje. Torej pozor! Proč s takimi agenti, ki nas gulijo!
Čuden odlok je izdalo okrajno glavarstvo v Weizu na Gor; Štajerskem. Odredilo je, da morajo biti psi vedno doma pri hišah. Vsakdo, ki najde na cesti psa brez gospodarja, lahko psa ubije. V vseh občinah se naj večkrat vrši iskanje takšnih nenadzorovanih psov in naj se vsakega takšnega ubije. — Ali je pač okr. glavarstvo pomislilo, kaj je ukazalo ? Ali je pomislilo, s kakim veseljem bode sosed sosedu pobil neljubega psa, ali je pomislilo, kako bodo otroci in vse ljudstvo pri tem podivjalo, in ali je pomislilo, da se bode baš na ta način našlo največ slučajev stekline, ker bodo napol pobiti ubegli psi zastekleli?
Čudimo se kratkovidnosti tamošnjega glavarja. Je morda kak degenerirani baron ali grof!
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Občni zbor akad. fer. društva „Prosveta" se
vrši letos dne 5. septembra.
Nagrobni spomenik Simonu Gregorčiču se
odkrije dne 6. t. m., in sicer ob 11. uri dopoldne nagrobnik, ob 2. uri pop. pa spominska plošča na
ÌWSSbmtWMuiow w- iWwl t«n
Trdno spanje. Pretekli teden sta skočila pri
Sv. Luciji na Primorskem dva voza s tira. Sunek
je bil tolik, da so se odbili „odbijači". V jednem
vozu se je vozil nek goriški trgovec in je tako
trdno spal, da se ni prav nič zbudil navzlic sunku
in ropotu	.
Krst brez duhovnika. V Drenovi pri Reki je
škof premeni! dosedajnega župnika. Župljani pa
nočejo priznati onega, katerega jim je sedaj škof
nanovo poslal. Zato se je izvršil minuli teden pred cerkvijo „civilen"' krst: mesto duhovnika je krščeval nek starec v navzočnosti 4 prič.
Ceno vino. V goriški okolici je še toliko lanskega vina, da ga prodajajo celo krčmarji po 40 vin. liter. Ker so letos vinogradi zelo obrodili, se boje gospodarske krize pri vinorejcih. — V sev. Italiji pa je baje toliko vina, da človek gre v gostilno, plača za prvo uro 10 vin., in za vsako nadaljno 5 vin. ter lahko pije kolikor hoče.
Stavka na kranjskih papirnicah še vedno traja. Ni mnogo upanja, da bi se za delavstvo ugodno končala. Delavci bodo trpeli, klerikalci pa, ki so delavstvo zapeljali k stavki, si bodo po stari navadi umili roke: Mi smo nedolžni.
Velikansko gobo sta našla dva šolarja blizu Št. Vida na Kranjskem. Bila je nad 1 meter široka in 19 centimetrov visoka.
Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev ima svojo XX. glavno skupščino dne 6., 7. in 8. t. m. v Gorici. Na zborovanju se bo posebej razpravljalo o sledesih točkah: 1. Šola in kmetiško vprašanje, 2. Regulacija učiteljskih plač, 3. Na-rodnonapredno učiteljstvo in klerikalizem. 4. Kaj naj stori učiteljstvo v trajen spomin šestdeset-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. — Želimo najlepžih uspehov!
Nesreča na železnici. Osebni vlak, ki vozi iz Zagreba v krapinske toplice, je dne 30. avg. blizu postaje Pušče-Bistra skočil s tira. 2 osebi sta mrtvi, 19 težko ali lahko ranjenih. 8 težko ranjenih je v bolnišnici.
Odlikovanje. Cesar je podelil bivšemu županu Ljubljane, Petru Graselliju, red železne krone in ga povzdignil v plemenitaški stan.
Potrjenje. Cesar je potrdil izvolitev g. Fr. Povšeta za predsednika kmetijske družbe kranjske.
V Biatogradu na Koroškem je ogenj uničil 9 posestnikom 18 poslopij. Tudi šola in cerkev sta žrtev požarja. Zažgali so otroci.
Meščanska šola v Krškem si je pridobila vsled svojih izbornih uspehov veliko simpatij. Učni jezik je sicer nemški, a delujejo na šoli sami slovenski učitelji, tako da se učenci na eni strani dobro nauče nemškega jezika, na drugi strani pa se ne odtujijo slovenski narodnosti. 'Priporočamo vsakomur, ki bi hotel dati sina v meščansko šolo, naj ga da v Krško.
Češka osrednja Matica šolska je objavila v svojem „Vestniku" 27. letno poročilo. Iz njega je jasno, kako velikanska je požrtvovalnost bratov Čehov za ohranjenje češke mladine in kako obsežna in vztrajna je delavnost Matična. Lani je dosegla češka šolska Matica najvišje število dohodkov, namreč 784.238 K 80 v, stroškov pa je imela 772.566 K 04 v. Najstalnejši vir Matičnih dohodkov so doneski njenih podružnic, ki so ji nabrale dobro polovico prispevkov —■ 351.622 K 09 v, za 14.263 K 30 vin, več nego predlanskim. Vsem matičnim podružnicam na čelu stoji ženska podružnica v Pragi, ki je obogatila Matico za 29.753 K 60 v. Nekatere podružnice so že slavile 25 letnico. Leta 1907. je 0. M. Š. vzdrževala 116 šol in sicer: 60 ljudskih šol, 54 vrtcev in 2 srednji šoli. Prve so imele 133 razredov, vrtci 72 oddelkov, srednje šole 16 razredov. V vseh Matičnih šolah je bilo vpisanih 12.625 dijakov in dijakinj. Učilo je v njih 26 profesorjev in dva srednješolska ravnatelja, 136 učiteljev, 72 vrt-naric. Katehetov je imela Matica najetih 55. učiteljic ženskih ročnih del *3. Na Matičnih šolah službuje 423 raznih oseb. Velikanskemu razvoju Č. Š. M. se čudimo in blagrujemo požrtvovalni češki narod, ki si je ustvaril tako krasno šolsko družbo.	(„S. B.")
„Mlekarska zveza" v Ljubljani, ustanovljena v področju klerikalne „Gospodarske zveze", je dobila od vlade 7000 kron podpore. Prav mastno si dajo klerikalci v raznih oblikah plačevati svoje vladno hlapčevanje.
Madžarsko nasilstvo na Hrvaškem. Madžarski javni inšpektor je nedavno pregledoval prostore „Zveze železniških delavcev Hrvatske in Slavonije" v Zagrebu. Po preiskavi je napravil madžarski zapisnik, prati čemur so zastopniki društva protestirali. Nato je inšpektor društvo razpustil, češ da je imelo seje, pri katerih ni bilo zadostno število članov. Jasno je: takšne seje so pač. neveljavne, a zaradi tega društvo še vedno lahko obstoja. Toda madžarska pravica je druga!
Kobilice so napravile letos ogromno škodo po Bosni." Kar ni vzela suša, so požrle kobilice: pustile so gola polja in travnike. Bile so različne v velikosti: drobne in suhe kot muhe pa tudi debele kot kobilice so bile med njimi.
Vodovod v Pragi. Mestni svet praški je imel v seji dne 27. avg. odločiti, ali naroči cevi za vodovod v Pragi pri nemških, ali pri francoskih tvrdkah. Odločil se je za francoske. Cevi bodo stale nad 3 milijone kron. — V prebivalstvu v Pragi je sklep zbudil obče odobravanje, Nemci pa bljuvajo žveplo.
Dopisi.
Šmartno w Rožni dolini. V zadnji številki „Slov. Gosp." se je nekdo obregnil ob tuk. bralno društvo, katero že blizu 10 let deluje plodonosno v gospodarskem, kakor v izobraževalnem oziru. Vsako leto, kakor tudi letos se je priredilo v šoli več poučnih predavanj, pri katerih so nastopili razni strokovnjaški govorniki, kakor gg. Bele, Goričan, Levstik in drugi ter vsakokrat nudili poslušalcem priliko vglobiti se v umno gospodarstvo. V okvirju bralnega društva je tudi pevski zbor, koji je pri raznih prilikah doma in drugod nastopal z velikimi uspehi, v cerkvi pa razveseljuje zlasti ob praznikih domače farane z lepimi umetno ubranimi pesnimi ter si tako pridobil priznanje ne le doma, ampak je dobro znan po vsej okolici. Vse to smrdi zlobnemu dopisniku, kateremu bi bilo najljubše, ako bi se večleten trud razpršil v prazen nič; a ljudski pregovor pravi, da oslovski glas ne seže do nebes.
Da pa zamore bralno društvo nakupiti raznih knjig, priredi vsako leto ljudsko veselico, katere čisti dobiček se uporabi za zgoraj navedeni namen; tudi za šolske izlete so se vselej prispevali znatni doneski; da se pri enakih prireditvah, kakor so ljudske veselice po vaseh, ne more nuditi občinstvu bogve kaj velikanskega, pritrdi mi vsak,
kdor le količkaj pozna razmere na deželi; a že samo pevske točke priprostega zbora, sestavljenega iz samih kmečkih fantov in deklet, so upli-vale vedno blagodejno in navduševalno na obiskovalce veselice. Hudobni dopisnik, reci, da to ni res!! Sicer pa vemo, zakaj ta jezica! Gre se mu za komando, za podjarmljenje njemu neljubih oseb. A ne boš! Rožnodolčani ne potrebujemo od takih ljudi nikakih nasvetov, če stokrat imenujejo naše bralno društvo jetično in starokopitno. Pričakujemo pa, da V najbližnji bodočnosti razveseli lažnjivi dopisnik širni svet z velikansko ljudsko prireditvijo po popolnoma „novem kopitu"; k j e bodo nastopale svetovno znane osebe — in kako, to ve lažnjivi dopisnik samo.
SSivnica pri Celju. Letošnja suša, katera je trajala dva meseca, nam je prizadela ogromno škodo. Kar pa ni vzela suša, vzela nam je toča. Kmet ne bo pridelal samo za živino malo, ampak tudi sam bo trpel veliko pomanjkanje. JSarsikateri predalček bo prazen.
Velike podpore bi potrebovali, ali namesto podpore naj le še dajemo od tega ma malega, kar smo si pridelali. Naši gg. duhovniki so ob času volitve tako navdušeni za kmeta, v nesreči pa se skažejo vse lepe obljube za prazne. Ko pa volitve minejo, pa kmeta ne potrebujejo in ga tudi te poznajo več.
To so pokazali letos. Tudi letos hodijo po žitni beri, ne meneč se za slabo letino. — Kmet, le daj!
Tako se godi na Slivnici.
Naš kaplan Dvoršak hodi od hiše do hiše, tudi k najrevnejšim kočarjem; če nimajo dati žita, prosi, naj mu dajo jajc ali pa denar. ■
Ko je pa bila suša, nas je zasmehoval, češ to je šiba božja, Bog vas kaznuje, ker ste never-niki. ker čitate grešne časopise in knjige itd. — Nekateri mu seveda dajejo bero, samo da imajo ob nedeljah mir.
Farani, pozor! Kaplan ima bero plačano, in nedostojna je zanj takšna beračija!
Iz Št. Ju rja ob j. ž. Samo mala pripomba na odgovor v Slov. Gospodarju. — Vsak
bralec „Nar. Lista" se mora zgražati nad suro-
• f Al	11	a
vim „popravkom kaplana Zganka in Zugmeistera
v zadnjem „Slov. Gosp." Kar je „Narodni List" pisal o otoliški požarni brambi, je popolna resnica. Dopisniki „Slov. Gosp." so itak izgubili ves sram, tem bolj jih veseli zavijanje.
Načelnika požarne brambe smo imeli priliko že dalje časa opazovati kot človeka, ki svoje nemško-klerikalne barve čudno spreminja.
Kaplana Žganka pa smo spoznali pa njegovi pridigi na praznik sv. Cirila in Metoda. Zabavljal je čez narodnjake, pravil je, da ljudje kateri imajo sedaj družbo sv. Cirila in Metoda v
rokah, so najhujši sovražniki vseh Slovencev in vere itd. Nemškutarji mu niso prav nič na poti.
„Čednih" stvari imate pač vi brez števila; seveda v tujem očesu vidite pezdir, v svojem še pa bruna ne. Med tako svetimi ljudmi „kršč. soe. zveze" bi se ne smele takšne reči goditi, kot jih vidimo pri vas, da zavoljo dostojnosti niti pisati ne moremo o njih. Po njih delih jih sodimo.
Kršč. soc. zveza dobi 2 K, ker je- „Slov. Gosp." tako „nobl" popravek prinesel. Zato sem se tudi jaz, dopisnik „Nar. Lista" navdušeno odločil, da darujem za narodni sklad 4 krone.
Požarni brambovec iz okolice.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dolgo je že temu, odkar sem se zadnjič oglasil v Vašem cenjenem listu. Med tem časom se ni dogodila nobena posebnost — a zdaj tem več! Našemu organista in mežnarju, ki je menda tudi obiskal zajedno z Roškarjem „socijalni kurz", in si pridobil sam prakso dajanja zaušnic (o zadevi bode govorila c. kr. sodnija) so posebno smrdeli lepaki za sokolsko slavnost. Učil je svoja sinčka, kako se trgajo isti raz hiš in zmerjal proti slavnosti. Sicer se za njega tu prav malo zmenimo. A glejte! Ravno tisti Kocbek „narodnjak" je okrasil hišo z zastavo na čast došlemu veteranskemu društvu, ki ima nemško povelje, in naši „ljubi" pevci so jim delali v gostilni kratek čas! S kako nevoljo ste se udeležili pred tremi leti sokolske slavnosti pri g. Kreftovi.
Gospod kapian BratUšek, znan od Sv. Miklavža, prav pridno komandira v Čitalnici. Prevzel je mesto Stuheca! Mislili so uprizoriti dve igri „Izbiralka in eno enodejanko. Prvič sta našli obe milost pri g. Bratušeku, a pozneje so spoznali, da sta „zaliibleni". Vse „device" so vrnile na njegovo voljo vloge — in z igrami ne bo nič!
To je zavednost, to prosta volja! Dva meseca je kaplan tu, pa tak upliv. Gospod so gotovo z „devicami" zelo ljubeznivi, da so jim vse tako naklonjene. — Ali se re* vsi pustite od enega ko-mandirati? Sramota! — V Čitalnici poka in smrdi po — misererei O priliki pometem natančneje.
/Habt' acht! tako so nam donele dne 18. t. m. besede naših veteranov na uho. Nemški? Da, nemški! Sramota za naš lepi kraj, da se toliko šopiri tuja, za nas neumljiva beseda! Ali nas je naša mati učila v „blaženi" nemščini govoriti?
Slovenskemu narodu v okolici, posebno rojakom v tujini kličem v spomin, da ima šentjursko veteransko društvo nemško povelje — in da naj pomni kaj ima storiti, ko se bo zbiralo za zastavo. Upamo, da se kmalu spremeni! Potem bomo pa z veseljem tudi pomagali!
Kocbeku pa h koncu častitamo, da mu je ljubši nemčur ko „liberalec".
„Sokol1.
Brezno. (Generalna spoved.) Težko je katera naših narodnih veselic nemčurjem tako udarila v g;avo, kakor veselica v Breznu z dne 9. t. m. Sedaj je že 14 dni, kar se je vršila, pa še zmirom jim leži v želodcu, da je ne morejo prebaviti. — No, jeza in sovraštvo sta najboljše sredstvo za „olajšavo" želodca, nemški in nem-čurski lističi pa itak radi sprejemajo duševne in druge odpadke svojih „narodnih mučenikov" zlasti sedaj v dobi kislih kumar.
In tako se sedaj že črez 2 tedna naslajamo in zabavamo nad besnimi izbruhi onemogle jeze v „Tagblattu", Marburgerci, „Štajercu" itd. Najbolj jih seveda jezi, da je veselica tako dobro uspela. Mislili so, da so nam že popolnoma zadrgnili vrat, da nas sploh ne bo nikdar več na površje — sedaj pa kar naenkrat 160 K čistega dobička, in to v prid smrtno sovraženi družbi sv. Cirila in Metoda. Pa v Breznu, kjer je vendar dosedaj neomejeno kraljeval patentirani „Nemec" Sonns in narekoval občini svojo voljo, kjer še Slovenec ni dal nikdar ničesar slišati o sebi! O jerum, ali ni to za „hin bit'!" No, pa to bi se že še prestalo, toda da je naša dična ženska mladina — z nekaterimi, sicer jako sumljivimi, toda neškodljivimi izjemami seveda — taKo zavedna in navdušena, to jim ne da spati. Zato — ves žolč črez njo! Zlasti velenarodna obitelj Urban-čeva jim je trn v peti, in da bi ji podkopali ugled, obrnili so puščico svojih podlih dovtipov in v moralnem močvirju porojenih napadov na njeno čast!
Gospodje, začeli ste ostuden boj! Čeravno imamo za vašo kulturno višino le zaničljiv posmeh, povemo vam na glas, da nimate od sedaj naprej pričakovati od nas nobenega pardona. Naše potrpežljivosti je konec! Zasesali ste se v v našo kri in meso kot pijavke, bili ste prijazni
in sladki proti nam, dokler vam je slaba predla — sedaj pa, ko se že cedite maščobe, postajate nesramni in se igrate z našo miroljubnostjo! Slovenci iz okolice, dajte tem izzivačem primeren odgovor, pokažite jim, da si ne date komandirati od kopice privandranih nemčurjev!
Trojica Prelog-Harrich-Wieser na našem kolodvoru pa naj ne hodi preveč na solnce s svojim maslom na glavi. So vsekakor preveč dvomljivi značaji. Soustanovnik „Slov. Gospodarja", steber „Narodnega doma" v Mariboru dr. Prelog bi vrat zavil svojemu sinčku vkljub občudovanja vrednemu krofu, ki ga velesrčkano obkrožuje, ako bi videl, kako se balia s svojim pristnim germanskim pokolenjem, odkar je postal — postajena-čelnik. Učiteljevo razmerje z lepo Tončko je jako plodovi to in služi najbrž šolarjem v vzgled in posnemanje — čudimo se le, kako da šolske oblasti tega ne vidijo. Opozarjamo na to čedno razmerje deželni šolski svet in ga poživljamo, da napravi nemudoma red na naši šoli, in naj si bo Harrich tisočkrat od šulferajna podpirani nemčur. sicer ne prevzamemo nobene odgovornosti za posledice.
Vzor vseh bismarkovcev pa je gotovo tretji gospod v emenjeni trojici, o katerem si ljudje pripovedujejo, da hodi z nabito pištolo na lov, pa ne morda na zajce ali srnjake, temveč na — lastno ženo. — O, kako nad vse vzvišena je pač nemška kultura; če ne rodi Eulenburge, pa rodi Wieserje! V nedeljo 9. t. m. je g. Wieser najbrž ravno nabijal revolver za pričakovan lov, da ni utegnil ubogati svojega prijatelja Preioga in ni razobesil Frankfurtarice mariborskim Slovencem v jezo in pogin. — Sicer pa le pobijte se med seboj, vsaj nam to delo izostane.
Sedaj pa, da ne bodo mogoče ljubosumni, še
nekaj besed o naših gg. gostilničarjih.
Enega, pravkar imenovanega patent-lovca, ki ima s svojega „Gasthaus zur schönen Aussicht" gotovo krasen razgled po polju svoje lovske slave —smo se že spomnili; pridete na vrsto le še vi, g. F. G. in vaš tovariš na kolodvoru. Čisto zaupno vam povemo, da se bodete še bridko kesali, ako bodete še enkrat tako predrzni in bodete slovenske goste, od katerih izključno živite, izzivali in žalili z nemškim plakatom. Prokleto se motite, ako mislite, da Slovenci ne znamo vrniti milo za drago; pa živite potem od Nemcev, ako morete! Isto velja tudi za g. najemnika gostilne na kolodvoru. Svetujemo mu, naj ne pozabi, da je koroški Slovenec, naj se ne sramuje govoriti z vsakomur slovensko, sicer mu bo res — „tužni Gorotan". G. lastnika te hiše pa uljudno vprašamo, zakaj se tako boji naših nemčurjev, da je dal odstraniti 8. avgusta slovenski plakat? Nemški pa je mirno visel na steni in žalil mimoidoče Slovence! Ako hočete postati sam krčmar, vas opozarjamo na dejstvo, da se more gostilna le vzdržati, ako jo Slovenci podpirajo. Upamo, da ste nas razumeli. Glejte, prejšnji gostilničar S. G. mora hoditi sedaj s trebuhom za kruhom kot „kinematograf-direktor" po svetu, ker je preveč paradiral s svojo nemškuta-rijo — bodi vam njegova usoda v svarilo!
S tem bi bili z javno nemškutarijo pri kraju, preostane nam le še nasloviti par resnih na ono tajno, zavratno nemčursko gnezdo, ki se je od zunaj ©bdalo s sijajem narodne zavednosti. Poznamo vas dobro, boljše kot „Štajerc", katerega zalagate s svojimi infamijami, vrednimi pouličnih pobalinov. Tudi za vas raste v gozdu brezovka, ki vam zapoje prav gotovo še enkrat novo mašo. Zabliskalo se bo in ziagrmelo, in takrat bo vašega intrigantstva konec! Capito? Na kristalno čisti značaj Urbančeve hiše, kateri izrekamo tem potom še enkrat svoje najodličnejše spoštovanje, pa mečete zaman blato svoje duševne ničvrednosti; ona nam je bila, je in bo vedno vzor narodne, nesebične obitelji. Roke proč, sicer bo-demo brez usmiljenja razkrinkali vas in vse po-nočne sejalce ljulike!
Mi vstajamo in vas je strah!
Po kaj tako hrumite?
Več domačinov.
Gospodarski paberki.
Nevarnost preti našemu zelju!
(Po „Gosp. Glas.")
Če ogledujemo letos naše zeljnike le prav površno, tako nam kažejo zelo žalostno lice, ker jim pač primanjkuje potrebna moča. Dolgotrajno lepo vreme pa v veliki meri pospešuje razvoj raznih rastlinskih škodljivcev, katerim so slabo rejene rastline predane na milost in nemilost.
Če pa gremo na kak zeljnik, da bi si posamezne rastline natančneje ogledali, opazimo celo gručo belih metuljev, ki imajo na vsaki letalnici po 2 črni piki. To je tako imenovani zeljni belin, ki še doslej ni nobeno leto nastopil v tako velikanskih množicah, kakor ravno letos. Samica tega metulja zleže nad 200 jajec, podobnih hruškam, na zeljevo perje v malih kupčkih. Iz teh jajec se izležejo čez nekaj dni najprej male gosenice, ki zelo hitro rasejo in so pri tem tak., požrešne, da pustijo od zelja samo rebre listov. Ker je letos zaradi suše zelje itak že slabo razvito, nam ga lahko te gosenice popolnoma uničijo.
Kako pa se lahko ubranimo tega požrešnega sovražnika? To lahko dosežemo na tri načine in sicer:
1.	Če pridno lovimo in pobiramo metulje, 1 ar lahko delajo tudi otroci, ki imajo sedaj tako po večini šolske počitnice in torej lahko brez škode opravljajo to delo. Iz kraja jim bo to pač delalo mnogo veselja, a potem se' bodo naveličali. Da se to ne zgodi, naj se jim obljubi za vsakega vlovljenega metulja nagrada po 1 vinar. Če pomislimo, da pride od vsakega metulja najmanj 100 gosenic, potem bo pač vreden za nas vsaj 1 vinar.
2.	Potrebno je, da vedno ogledujemo zelje, ali so kje metulji že izlegli na-nje jajca. Te kupčke jajec moramo z roko zmečkati. To delo se mora seveda opraviti vsak dan.
3.	Če so se gosenice že izlegle, moramo zelje na vsak način nemudoma poškropiti s sledečo mešanico: na 100 1 vode se vzame 2 kg tobačnega izvlečka ali ekstrakta (se dobi v trafikah) in l1/2 kg mazljivega mila (Schmierseife), ki pa se mora prej v vroči vodi raztopiti. Škropiti se mora s fino razpršujočo drevesno ali trsno škropilnico in sicer zvečer ali pa ob slabem vre* menu. V dežju pa ne smemo škropiti, ker bi nam vse spral, če bi pa v solncu škropili, bi nam tekočino zeljno perje razjedla. Glavni pogoj pri škropljenju je, da zadenemo vse gosenice, kar pa dosežemo le, če pogostokrat škropimo.
Pri iskanju jajc bomo našli tudi sive ali svinčenobarvaste listne uši, ki se najdejo v velikem Številu po zeljevem perju. Tndi zoper te uši
pomaga škropljenje z gori navedeno mešanico.
' Proti zelenim in umazano sivim, po trebuhu bolj svetlobarvanim gosenicam in proti različnim škodljivcem, ki se nahajajo v zeljevi glavi, smo skoro brez vse moči.
Ravnajmo se po tukaj navedenih pravilih, potem ne bomo v jeseni stali pred objedenim, žalostnim zeljnikom, ampak bomo imeli dovolj lepega zelja, posebno če bo mesca avgusta in septembra dovolj dežja. Tudi bomo dobili lepo ohranjeno perje zelja, ki ga bomo lahko krmili svinjam in živini, kar nam bo posebno letos, ko tako na vseh koncih in krajih primanjkuje krme, jako dobro došlo.	Loh.
Izlet trsničarskih zadrug t Šmarje.
Pri obnovi vinogradov so velike važnosti ameriške podloge. To velja posebno v apneni zemlji, v kateri ne uspeva vsaka ameriška trta.
V šmarskem, rogaškem in celjskem okraju n. pr. vsebuje v nekaterih okoliših zemlja toliko apnenca, da ne uspeva v nji ne riparija portalis, ne solonis, ne montikola; imenovane trte trpe namreč na bledici, ter se v kratkem času posuše.
Za tako zemljo priporočajo Francozi razne vrste novih sort — hibrid.
Poljedelsko ministerstvo je ustanovilo leta 1903 v Šmarju pri Jelšah državni poskuševalni vinograd, v katerem se iz inozemstva vpeljane hibride preskušavajo elede njih porabnosti za naše razmere.i
Za trsničarje je brez dvombe velike važnosti, da sami na lastne oči na licu mesta vidijo, kako uspevajo hibridi v naših razmerah.
Letošnje sušno leto seveda tudi hibridom ni bilo ugodno; marsiKatera sorta je trpela od suše.
Bilo bi toraj baš letos najprimerneje, da si trsničarji ogledajo omenjeni poskuševalni vinograd, ker bo letos najložje razločevati dobre sorte od slabih.
Po vabi j am toraj vse zadruge, da še to leto obiščejo državni hibridni vinograd v Šmarju.
Izlet se vrši v nedeljo 6. sept. t. 1. po sledečem sporedu:	' A. Vožnja v Šmarje.
1.	Bolfenčani se odpeljejo z vlakom ob 6'37 uri v jutro na Pragarsko.
2.	Lj.tomerčani peljejo se z vozovi v Ormož (ker preko Spielfelda nimajo ugodne zveze) ir odtod z vlakom ob 6. uri 51 min. v jutro na Pragarsko.
3.	Lovrenčani se odpeljejo z vlakom ob 7. uri 32 min. v jutro iz Ptuja na Pragarsko, kjer se snidejo z Ljutomerčani in Bolfenčani.
Dohod na Pragarsko ob 7. uri 58 min. v jutro, dohod na Grobelno ob 9. uri 50 min predpoldne.
4.	Ob 10. uri predpoldne odhod peš iz Gro-belnega v Šmarje (9 km = 1V4 ire).
5.	Žetalčani se pripeljejo z vozovi.
6.	Sestanek v Šmarju v Habjanovi gostilni
7.	Ob pol 12. uri dopoldne odhod v državni hibridni vinograd.
8.	Konec ogledovanja hibrid ob pol 2. uri popoldne.
9.	Ob 2. uri skupni obed v Habjanovi gostilni v Šmarju.
B. Odhod iz Šmarja.
1.	Ljutomerčani, Bolfenčani in Lovrenčani odkorakajo ob pol 4. uri iz Šmarja na Grobelno; odtod se popeljejo z vlakom ob 5. uri 57. min. zvečer na Pragarsko.
Lovrenčani dospejo zvečer ob 8. uri 55 m. na Ptuj, Ljutomerčani .ob 9. uri 29 min. v Ormož, Bolfenčani ob 9. uri 42 min. v Središče.
2.	Žetalčani se odpeljejo z vozovi.
(Morebitno podaljšanje izleta v sosedne
kraje šmarskega, rogaškega, celjskega, slovenje-bistriškega, brežkega ali katerega drugega okraja se določi na potu v Šmarje.)
C. kr. vinarski inšpektor na Štajerskem:
F. Matiašič.
Mislite na zadružno prodajo jajc in perutnine! Leta 1907. se je izvozilo iz Avstro-Ogrske jajc in perutnine v vrednosti za 123 milijonov kron, uvozilo pa za 48 milijonov kron, torej je izvoz za 75 milijonov kron večji, kakor uvoz. Pri tem je še upoštevati, da se porabi tudi doma ogromna množina teh pridelkov. Iz obeh dejstev sledi jasno, da je trgovina s perutnino in perutninskimi pridelki pri nas ogromna, osobito pa sledi iz gorenjih številk, da je pri nas perutnin-stvo v obče zeli razvito. Vprašajmo pa kmeto-valca-perutninarja, ima-li kak poseben dobiček od perutninarstva ? Kaj še, pač pa razni „jajčji baroni"! Ni čuda: perutninar da, oziroma mora dati blago iz rok za tako ceno, da dela trgovec včasih celo 400—500%, s 150—200% P» redno. Prodaja perutnine in perutninskih pridelkov se mora organizirati zadružno.
Češplje v jesihu. Zloži lepo cele češplje s peclji v kozarec za kompot, kuhaj potem 10 minut 1 liter jesiha z 1V2 kg sladkorja in vlij to tekočino hladno na češplje. Nato ]ih kuhaj še 3 minute v sopari, a ne dalje časa, ker se češplje
razpočijo.
Sadje v medu. Češplje, grozdje, črešaje in drugo sadje zloži v porcelansko posodo in nalij vanjo toliko medu, da je sadje popolnoma pokrito. Potem posodo dobro zapri, da ne more zrak do nje in jo postavi na hladen prostor. Na ta način vloženo sadje se jako lepo ohrani in je tudi zelo okusno.
Bob. Ta hvaležna rastlina,. ki jo štejemo med sočivje, pri nas rada uspeva, a premalo jo čislamo. Bob sadimo spomladi s fižolom okrog fižola, krompirja in korenja. Uspeva v vsaki zemlji in je izluščen in zabeljen tečna hrana. Olupljen (sirov) in posušen na solncu, potem zrezan in pražen kot prava kava, daje dobro slast in je redilen. Marsikje ga veliko goje in dajejo mleti. Ta moka, pomešana med domačo žitno moko daje slasten tečen kruh. Spoštujte stare domače pridelke!
Jabolčni olupki so izvrsten dodatek vsakemu čaju. Olupki se na peči ali v peči do trdega posuše in spravijo v papirnati vrečici na suhem kraju, da ne splesnijo. — Kuhani olupki aroma-tično diše, delajo ves čaj slasten in okučen. Osobito za bolan želodec .,e to sredstvo prikladno, ker dela slast do jedi in pospešuje prebavanje. Kdor ne verjame, naj poizkusi. Letos se lahko olupkov nabere na mernike. To je tndi domača ekonomija.
Ne zavijajte jestvine v časopise ! Vedno zopet opazujemo, da zavijajo ljudje jestvine v časopise. To moramo1 zelo grajati. Prvič ni ravno okusno, ako se kakega kosa kruha drži tiskano črnilo, drugič treba pomisliti, kje je časniški papir že vse bil in skoz kake roke je potoval, predno smo zavili vanj svojo jed. Tudi nalezljive bolezni prenaša časniški papir. Pomislite, da je časopis bral morda kak jetičen človek in kašljal vanj. Občinstvo bi naj bilo v tem pogledu jako energično in zahtevalo po prodajalnah odločno, da se zavijajo jestvine v čist, nepotiskan papir. Ako vam štacunar zavije sladkor ali sir v časopis, ne sprejmite ga. No, po mestih je dandanes v tem oziru povprečno malo grajati; a toliko več po deželi, kjer je higijena pastorka!
Zemljiška posest na Norveškem je boljše in pravičnejše ìazdeljena, kakor kjerkoli na svetu. Norvežani so demokratičen narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na celem Norveškem so komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 180 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v najem. Tudi na Danskem, kjer živ:' po krvi in jeziku Norvežanom najsorod-nejši narod, bodo veleposestva kmalu zginila. Neprestano se parcelirajo in prodajajo kmetom. Norveški in danski kmetje so v nekaterih stro-
kah kmetijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal čitati in pisati; takih srednjih in visokih kmetiiskih šol nima noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani.
Vrtnarstvo in naše kmetijske gospodinje. Vemo, da bo marsikatera gospodinja ugovarjala, češ, da nima časa za natančno delo v vrtu. No, skrbna in pridna gospodinja si bo že našla časa tudi za to, a pomagati ji mora pri tem vsa družina, ne izvzemši gospodarja samega. Posebno naj se za lažja vrtna dela uporabljajo otroci. Vendar pa mlajših otrok ni predolgo zadržavati pri delu, kajti otrok se mora tudi igrati. Ker smo že pri otrocih, bodi našim gospodarjem priporočeno, da sejejo redkvico, ki bo posebno zgodaj spomladi, ko še ni sadja, otrokom za malico jako dobro došla. Prilegla pa se bo seveda tudi odraščenim. Dalje naj se na primernem kraju zasadi ribizelj, maline itd., ter se sploh gleda na to. da bodo otroci skozi vse leto imeli sadje. To je najboljše nadomestilo za slaščice. Bodi še pripomnjeno. da v vrtu ne sme biti visokih dreves, ker njih korenine vzemo vso hrano drugim rastlinam, a s svojimi vejami zastirajo solnčne žarke, katerih svitloba in toplota je rastlinam nujno potrebna.
Za setev naj se jemlje vselej najdebelejše in najtežje zrnje. Dognano je. da posejana množina lažjega in enaka množina težjega zrnja ne da enako pridelka, ampak slednja več, nego prva. Bastline, ki so zrastle iz težjega zrnja, obrode bolj bogato in zrnje in slama je boljša. Velikost in teža zrna se deloma krije, ker je večje zrno navadno tudi najtežje.
Kako pospešimo rodovitnost sadnih dreves? Dvorni vrtnar Lebl v Frankfnrtu n. M. piše v kmetijskem časniku za Westfalsko in Lipsko: „Ker nastavlja sadno drevo v avgustu in septembru sadne popke za prihodnje leto in pripomagra k temu, da se lesni popki spremene v cvetne oz. sadne, fosforova kislina, priporoča se, naj se sadnim drevesom v onem času gnoji s fosfornimi gnojili. Najbolje se je sponesla zmes fosfornatih s kalijevimi gnojili. Zato naj se vzame boljši su-perfosfat (z 20 odstotki fosforne kisline) in žve-plenokisli kalij (s 50 odst. kalija). V 100 litrih vode se raztopi 1 kg superfosfata in 1/2 kg žve-plenokislega kalija. S to raztopino se zalije drevesa trikrat in sicer v drugi polovici avgusta enkrat in potem vsakih 14 dni do prve polovice septembra meseca. Za stareja debla se vzame 20—40 litrov, za mlajša in manjša 10—20 litrov raztopine. Vsa sadna drevesa, ki so vsled obile rodovitnosti opešala ali postala iz drugega vzroka nerodovitna, bodo na to dobro rodila.
Zadnja poročila.
V	Mirnu pri Gorici se ustanovi v najkrajšem času „Sokol".
V	Kandiji pri Novem mestu so zaprli 25 letno samsko deklo Julijo Divjak iz Št. Pavla v Sav. dol., ki je porodila otroka, ter ga izložila v gozdu, da je umrl. Ona pravi, da je prišel otrok mrtev na svet.
Iz Vranskega se nam piše, da tam bera še ni rešena. Čudimo se temu in moramo politično oblast odločno opozoriti na obstoječe postave!
Telefonska zveza med Celjem in Žalcem je izročena prometu.
Morilec Sičinski. Kakor smo sporočili, je Si-činski, ki je umoril gališkega namestnika grofa Potockega, vložil proti obsodbi na smrt pritožbo. Najvišje sodišče je včeraj razveljavilo pravorek lvovske porote in je odredilo novo razpravo in sicer iz tega vzroka, ker je sodišče pri prvi razpravi brez povoda in po krivici odklonilo zagovornikov predlog, da se preišče duševno stanje Sičinskega.
Zveza narodnih drustfcy.
Knjižnica Št. Juri ob juž. žel. izreka jia tem mestu iskreno zahvalo g. Edmundu Kavčiču, trg. v Ljubljani, ki je daroval za društvene namene 20 K namesto venca na grob dr. G. Ipavca.
Odbor.
Ljudska veselica bo 13. sept. v Družmirju na vrtu gosp. Botnika, katero priredi požarna bramba.
Bralno društvo „Edinost" v Središču priredi v proslavo svoje 25 letnice v nedeljo dne 6. t m. na vrtu g. Šinka koncert ob 4. uri pop. Vstopnina 40 vin.
Planinska veselica na Lisci v Razborju
se vrši dne 5. t. m. zvečer in 6. t. m. celi dan. V slučaju grdega vremena pa 7. in 8. septembra.
Brežice. ,.Zrno do zrna pogača". Ravnajoč se. po tej narodni prislovici sklenilo je dijaštvo brežiškega okraja prirediti v prid naši šolski družbi gledališko predstavo." da položi tem potom svoj obolus na aitar domovini. Prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. stopi zopet po dolgem času „Tat v mlinu" na Drežiški oder. Smelo lahko trdimo, da ne bo nikdo zapustil dvorane, ne da bi se iz srca nasmejal velekomičnim tipoip te obče priljubljene šaloigre. — Po igri sledi ples v dvorani. Apelujemo na naše narodno občinstvo, zlasti pa naše narodno ženstvo v Posavju, da prihiti v nedeljo čim najbolj mnogobrojno v Brežice. Kdor se hoče v nedeljo prav pošteno razveseliti in obenem prispevati svoj delež naši družbi, prihiti brezdvomno v brežiški narodni dom. Polna dvorana bo najlepše plačilo in zadoščenje prirediteljem za ves trud. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. ari.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi na praznik dne 8. septembra pri čebelnjaku gostilničarja Frana Sameca na Ložnici pri Celji čebelarski shod, na katerem bo zraven praktičnih navodil v čebelarstvu znani strokovnjak gospod Jurančič predaval o prezimljenju čebel. Ker je prezimljenje eno najvažnejših del v čebelarstvu, kliče vse čebelarje na mnogobrojni obisk	podružnica.
Bralno društvo na Gomilskem priredi dne 13. septembra 1908 Gregorčičevo slavnost. Zanimiv vspored objavimo prihodnjič, Od zavednih sosedov pričakujemo obile vdeležbe.
Družmirje pri Šoštauju. Naša vrla mladina se že prav pridno pripravlja za veselico, ki jo priredi 8. septembra pri „Basistu". Vprašal sem, kaj bo kaj vse, pa mi nočejo vsega povedati, ker pravijo: „Pridite vsi na veselico, tam pa boste videli, kaj bo, nobenemu ne bode žal." Toliko sem pa le zvedel, da nastopi ta dan prvokrat domače pevsko društvo, in tudi smešno igro „Bucek v strahu" bodo igrali. Nudilo se bo vsakemu dovolj zabave in veselja. Torej 8. sept. pojdimo vsi k „Basistu". Veselica pri vsakem vremenu. Na svidenje.
Iz podružnice Lehen pri Ribnici „Družbe sv. Cirila in Metoda". V eni zadnjih številk „Narodnega Lista" proglašen odbor podružnice Lehen p. R. se prekliče, ker se ni volilo v smislu pravil in bo torej treba, da podružnično načelstvo v ureditev svojih notranjih zadev skliče v kratkem občni zbor.
Telovadno društvo „Murski Sokol" v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 6. sept. t. 1. v g-o stilni gospe Terezije Kukovec veselico s sledečim sporedom: 1. Zbiranje „Sokolov" ob 3. uri popoldne istega dne v gostilni gospe T. Kukovec; 2. Javna telovadba Sokolov. 3. Govor o sokolski ideji, govori brat Fr, Sagaj. 4. Avtomat. 5. Sre-čolov. 6. Šaljiva pošta, ples, prosta zabava itd. Vstopnina na prostor veselice 30 vin. Vstopnina za ples 60 vin.
Zgornja Poljskava. Dne 6. septembra se vrši tukaj pri g. Hermanu velika ljudska veselica. — Na sporedu je godba, dijaška burka, petje, mena-žerija in Še yinogo drugega. Okoličani, pridite ta dan v obilnem številu k nam na par prav veselih uric, Začetek ob 3. uri popoldan.	Odbor.
V Šmarjeti na Dr. polju blizu Rač priredi akademično fer. društvo „Bodočnost" dne 8. sept. ob pol 4. uri popoldne v gostilni ga. A. Goloba veliko veselico. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanavljanje ljudskih knjižnic na severu, vas prosimo, da nas vsestransko podpirate in nam pomagate.	Odbor.
Akad. fer. društvo „Bodočnost" priredi dne 6. septembra t. 1. na Polenšaku ob 3. uri pop. v šolskih prostorih veselico s petjem moškega in mešanega zbora, tamburanjem in gledališko predstavo enodejanke „Bratranec". — Po sporedu je prosta zabava s konfetijem, šaljivo pošto, srečo-lovom itd. na vrtu gostilničarja g. Šori. Slovenci, Slovenke iz Slov. goric in sosednih krajev, pridite v velikem številu! Pri veselicah se drug drugemu najbolj približujemo ter se spoznavamo. — Obenem pa položite na oltar domovine tudi majhen dar, ker je čisti dobiček namenjen za ustanavljanje jaVnih ljudskih knjižnic na nemški meji.
XIII. glama skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda. Udeleženci, kateri nameravajo priti že na predvečer skupščine — 12. septembra — v Ptuj in reflektirajo na prenočišča, naj to naznanijo „Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju" najpozneje do 8. septembra.
Za udeležence skupščine se bo ob 10. uri dopoldne čitala maša v podružniški cerkvi sv. Ožbalda v Ptuju.
Vabijo na XXIII redno veliko skupščino „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v nedeljo dne 13. septembra ,1908. v Ptuju. Spored: Zborovanje se prične ob 11. uri dopoldne v „Narodnem domu". 1. Nagovor prvomestnika. 2. Taj-nikovo poročilo. 3> Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbino vodstvo. 6. Volitev nadzorništva (6 članov); 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti.
Dostavek: Po* zboróvan ju bo skupni' obed-v restavraciji, „Narodnega doma". Kuvert 2 K £0 v. Udeležencem Se je zglasiti do 8. septembra z naslovom: Moška podružnica družbe sv. Cirila
in Metoda „Narodni dom" v Ptuju. — Dne 12. sept. odhod iz Trsta ob 1130; dne 13. septembra odhod iz Ljubljane zjutraj ob 4'54, iz Zidanega mostu ob 64:1, iz Celja ob 715. Prihod v Ptuj ob 9. uri 53 minut.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Razne novosti.
„Na Laškem puške pokajo". Nedavno so imeli italijanski vojaki ob tirolski meji vaje. Hipoma pa so začele frčati krogle proti avstrijski mejni straži. Avstrijski vojaki so se brž zaklonili za skale, a še potem so frčale nad njihovimi glavami italijanske svinčenke.
Na Triglavu je ponesrečil dunajski turist Karol Vagner. Po dolgem iskanju so ga našli na severni strani Triglava v skoraj nepristopni razpoki. Wagner je žrtev lastne predrznosti, ker je hotel priti brez vodnika čez strmo steno, katere ni še nihče preplezal. Tudi ni bil zadosti pripravljen za tako *turo. Wagner je star 22 let, po poklicu bančni uradnik.
Kolera v Rusiji. Po uradnem izkazu je zbolelo na koleri na Ruskem od 14. do 20. avgusta 1145 oseb in jih umrlo 517; od 21. julija, ko se je pojavila ta bolezen, je umrlo na tej zavratni bolezni 900 oseb, zbolelo jih je pa 2024.
Drago plačana drznost. Lastnik menažerije Koczka v Munkaču je objavil, da se hoče pustiti v levovi kletki obriti. Neki brivec se mu je ponudil, da ga obrije. Komaj je pa ta stopil v le-vovo kletko in pričel briti, je začel rjoveti lev, brivec je hotel ubežati, toda prepozno, lev ga je že ranil, da ostane težko pri življenju. V pričo leva se pač ne sme briti norcev.
Hudo točo so imeli v adiški dolini na juž. Tirolskem. Naredila je veliko škode po sadonos-nikih in vinogradih.
Naliv zrušil mesto. V Mehiki se je nad mestom Folsomem utrgal oblak ter mesto popolnoma razdjal.
Pozor pri gobah! Iz Galicije se poroča, da je umrlo v 3 rodbinah 18 oseb vsled zavživanja strupenih gob.
Izropana sinagoga. V Komornu so neznani roparji ponoči popolnoma izropali sinagogo.
200 oseb zbolelo vsled zavživanja slabega mesa. V predmestju Magdeburga in v nekaterih drugih krajih je obolelo 200 oseb vsled vživanja prekajenega mesa. Bolezen kaže znake zastrup-ljenja, bolniki so večjidel delavci. Proti prodajalcem mesa so uvedli kazensko postopanje.
Četrti esperantski kongres v Draždanih od 16. do 22. avg. je uspel nad vse sijajno. Svojo praktično porabo je dokazal esp. že neštetokrat, uprizoritev Goethejeve „Ifigenija na Tavridi" in neštete pevske točke pa so pokazale, da je pora-ben esp. tudi za umetniške smotre. Zanimiv je bil poskus s šolskimi otroci v starosti od 10 do 13 let, ki so kljub kratki učni dobi 7 tednov odgovarjali v svetovnem jeziku zelo gladko. Za prihodnje leto se je določilo za kongresa mesto Cha-taqua pri Novem Jorku in Barcelona. Slovenci na tem kongresu še nismo imeli zastopnika, ker se še ne zavedamo velikega pomena svetovnega jezika. Da se obrne to deloma na bolje, opozar jamo zopet na „slovenski esperantski krožek", ki razpošilja zastonj tozadevne brošurice in letake in ki nabira naročnike za slov. esp. slovnico. — Naročniki za knjigo, ki bi stala približno 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzelju, naj pošljejo nemudoma svoie naslove na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Štajersko).
Zahvala.
Načelstvo „Posojilnice v Konjicah" izreka najpri-srčnejšo zahvalo vsem velecenjenim domačim in vnanjim sotrudnikom in gostom, ki so s svojim sodelovanjem in vdeležbo pripomogli k tako sijajnemu uspehu slavnosti in veselice, katero je obhajala posojilnica pretečeno nedeljo povodom 25 letnice svojega obstanka in 25 letnice ravnate!jevanja ' gospoda Ivana Šepic-a.
Posebno se zahvaljuje načelstvo govornikom, ki so pri banketu in pri ljudski slavnosti slavili posojilnično in njenega ravnatelja plodonosno in požrtvovalno delovanje, gg. dr. Božiču, ravnatelju Franjo Joštu kot zastopniku Zadružne Zveze v Celju, Novaku in vsem drugim!
Nadalje se načelstvo iskreno zahvaljuje vsem velecenjenim damam, ki so se neumorno trudile pri šotorih in drugače, da povečajo sijaj veselice in so tudi pripomogle k lepi svotici, ki jo bode prejela družba sv. Cirila in Metoda.
Istotako gre prisrčna zahvala cenjenemu pevskemu zboru in njenemu kapelniku, slavni celjski narodni godbi, vrlému narodnemu gostilničarju konjiškega Narodnega doma ter vsemu slavnemu občinstvu, ki se je v tolikem številu udeležilo slavnosti. Vsem skupaj torej še enkrat prisrčna hvala !
489 i	Načelstvo Posojilnice v Konjicah.
s= o
tf) rt N
CO
OD
cn >
rt
>
«H-
*E=
O N
-u
O
C£<
Ì3'
i-t-<
CD
o<
CD N
IS3
<
CO CD
CD IM<
CD
»3
29 O
Tisti „ljubeznivi gospodi", ki je zadnjič po meni vprašala, priporočam, da si izposodi od ljudskošolskega otroka „Drugo Berilo", in naj pazljivo prečita 21. berilce. Za danes zamolčim imena. Kadar bodete zopet „barko vozili", pazite, da ne zadenete ob kako skalo. Trg Lemberg 1908.
Fr>. P. Zidar.
Listnica uredništva.
Št. Janž na dr. p. Na vsako kaplanovo neumnost v „Slov. Gosp." pač ni vredno odgovarjati! Oprostite, imamo premalo prostora! — K. Z, Pragersko: Odgovorimo Vam v pismu!
Loterijske številke.
Trst, 29. avgusta 1908: Line, „ „ „
9, 82, 76, 35, 61. 67. 4, 8. 36, 38.
Za sode
hrastov les ima naprodaj MATEJA OBRAN, Brezno nad Mariborom.
170 2-2
Proda se
iz proste roke v Letušu, Savinska dolina, posestvo, obstoječo iz novozidane hiše ob cesti, z lepim sadnim vrtom, s pripadajočim gospodarskim poslopjem,
9 njiv, 3 travnikov in 2 lepo zrastenih gozdov. V kuhinjo je napeljan vodovod, zraven ceste je tudi dober kamnolom. Oddaljeno je četrt ure od kolodvora Rečica na Paki. Gena po dogovoru. Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku Franc Goltniku istotam.
445 3 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in
7 52-36
igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVincnitii peresa pcrcsniHi radirk HameučHi tablice gobice črnilo
Traovske kniiae T vseh velikostih Crtane
_2_iS— z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseli tiskovin
z* občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnici, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezHoV in risanK.
Panirnafo uroro vseh velikosti po origi-rdpinidie vrete nalnih tovarniških cenah
N. v	* \
Čfomhjlip pečatniki, vignete, (Siegelmarken) O lallluiljc Zft nra(je jn privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
linnisnirp umetne, pokrajinske in s cvetlicami UV|il5llltc 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppniki za tiskovine in pisarniške potrebščine Oclllltl s0 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
venci
Slatino kislo vodo
zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 13413-13
JAKOB ¥REČ6(0, Slovenjgradec.
Darujte i JMi M !
Puške!
Lancaster K 26-—, flobert - puške K 8 50, pištole
K 1*50, revolverji K 5* ceniki franko.
Poprave ceno. Ilustrirani
F. Dušek, Opočno št. 80, Češko (ob drž. žel.)
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenah.	5-2-35
Ernst Slane
nadučitelj v Petrovčah
Sidonija Slane roj. Štuhec
Petrovče
poročena. 2. septembra 1908.
Grader
Dražbeni oklic.
Na zahtevanje Posojilnice v Celju se proda dne
5. septembra 1908
dopoldne ob pol 11. uri pri c. kr. okrajni sodniji v Celju odd. III. posestvo v Košnici tik Celja ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, 16 oralov host, 18 oralov njiv in travnikov, vse pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo je cenjeno skupno na 20.896 K 43 vin. in pritikline na 595 K 20 vin. Najmanjši ponudek znaša 10.745 K 82 vin., pod tem zneskom se ne proda.
468 3-3
Edino pristen je le kW* Thiennyjev balzam «-fpj
z zeleno
kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thieppyjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K3'60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico), krče, kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno 'pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri RagatCB. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	107 33—20
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda!
stavbe
nadzidanja jednega nadstropja na šoLko poslopje na Gorici.
Ustmena zmanjševalna dražba se bo vršila v pondeljek, dne 14. ki-movca 1908 ob I. popoldne v šolskem poslopju na Gorici.
Stavba se bo le enemu glavnemu podjetniku oddala. Izklicna cena znaša 19.000 K.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih poarojev je vpogled razpoložen v šolski pisarni na Gorici in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražhenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku po 1900 K.
šolski svet na Gorici,
dne 21. avgusta 1908.
Načelnik: Josip Praznik.
417 3-3