JList S7. V torek Velkiga travna 4849 Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold i 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljaui se odrajtuje še '/„ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., ene kvatre 4 gold., za ene kvatre 2 gold. in '/,, za gold., polletno Deržavne dela ali stavbe v Austrii. Časopis Austria od 20. Aprila, v i-ed de-van od ministerialniga svetvavca Černika, poda pregled večih in imenitniših del ali stavi) deržavnih, od sedajniga ministerija izpeljanih, iz .kteriga naslednje posnamemo. Posebno se ministerstvo prizadeva za železne ceste. Na južni železnici, ktera bo, kadar se dokonča, sinje ali jadransko morje vezala z severnim, se dela brez vsega prenehanja. Na vseh me-steh med Glognico in Ljubljano, kjer so za-deržki, se dela, sosebno na Semerniku, kjer se je iz štajerske strani zaznamvalo mesto, de se bo tunel dolg 800 seženov skozi goro prekopal. Izpeljanje tega tunela so prevzeli bratje Kleini. Nedoveršeni kos železnice med Celjem in Ljubljano se bo dognal še tekočiga leta, od Ljubljane k Terstu se bo tudi že letaš delati počelo. Od Prage k saksonskim mejam se delo že k koncu bliža, tako de bo v letu 1850 Praga z Draždani po železnici za gotovo sklenjena. Na Dunaju se bo ustanovil novi centralni cestni dvor (ali kolodvor) blizo invalidske hiše na deželni cesti (Landstrasse), v kterim se boste zedinile cesti od juga in severja. To bo za res velika korist in pripravnost za popotne in za kupčijo, ker bodo čolne, poštne in druge potrebne poslopja vse skupej. Plani (očerti) k ti imenitni stavbi se že delajo. Za železnimi cestami je ministerstvo posebno gledalo na vodne dela. Izravni se korito ali rečišeMure, Enže, Drave, Ina, Svi-tave, Morave in drugih rek na Češkim, v Galicii in na Austrijanskim. Z popravo vodne poti po Savi se doseže, de se bo moč s časam peljati na večih ladjah po reki Kulpi, in ravno tako se bo gledalo, de bo mogoče tudi po Dnjestru v Galicii na parobrodih se vozili. Na Dunaju pa je podoba, de se bo enkrat izpeljala že davno izrečena misel, vravnati brege Donave in postaviti čez njo stanoviten most, kteriga bi led zrušiti ne mogel. Se že delajo priprave k temu. Reka Ečava na južnim Tirolskim se bo tudi kmalo regulirala. Na cestah se ne dela manj. Napravljajo se nove ceste in stare prestavljajo in popravljajo. V djanju stoji obderžanje in poboljša-nje deržavnih cest na češkim, nemškim in Galicii ter Dalmacii (od Ilirskiga kraljestva nam Austrija nič ne pove) vsako leto 5 miljonov gold., med tem ko cestni col le samo 2 in pol milj. znese. Letaš se dela v Austrii priprav-niši prehod čez verh Ičlsdorfski k Znojmu in čez Merdrsdorfski k Rogouin, na Češkim boljši cesta v Kerkonoših in tako skorej v vseh deželah. Med velkimi deželnimi stavbami zaslužijo na Dunaju de se posebno imenujejo: hiša za zmotene v mislih v Hernalsu, ki bo narejena po izgledu narboljšili naprav te verste; okrajna bolnišnica na Videnskim predmestju za 700 bolnih, z oddelkam za bolne otroke, kot perva deržavna naprava te baže; v Pragi se razširja občna bolnišnica in z cestnim dvorani se bodo združile vse eolske, poštne in druge potrebne poslopja v eno velikansko stavljenje. Sploh se poganja ministerstvo za deržavne dela kolikor more za pomnoženje in poveličanje stavb (Bauten), in želeti je, de bi se v svojim težavnim početju od vseh omikanih, za pravo blagovitost deržave vnetih mož kolikor je mogoče podpiralo. Neumna lesica. Lesica je prebrisana in zvita zver. Kako de se po zvijaško k pristavami perkrade in skerbnim gospodinjam marskatero glavo kuretnine podavi, od tega vedo kmetovavci — kako de se zna svojem sovražnikam poskriti in tudi že zalezena lovskim pešam zvijaško vbegniti, od tega vedo lovci dosti povedati. Učeni možje so jo že večkrat v predmet svojih učenih spiskov izvolili. Iz starine imamo lepo bazno, kako de je zvita lesica nekiga kavrana vkanila: Lačna, ki že mende dolgo kakšne perutnine dobila ni, pod drevam lesica stoji, kar perleti kavran, in se, kos sira v kljunu, nad njo na vejo vsede. Ta bi bil, si misli lesica, dober koš-čik za me, pa kako dobiti ga ker leteti ne znam, in na drevo plezivši bi kavrana le spodila; treba je tedaj zvijače. Pozdravi tedaj kavrana prav lepo in ga začne silno hvaliti, de je lepi in ponosni tič, de ima tak lepo svitlo perje, posebno pa de prav lepo poje. Tvoj glas, mu pravi, je meni nar prijetniši, in močno bi me razveselil, ako mi zdaj precej eno zapoješ. Kavran se da vkaniti, zakroka in spusti sir iz kljuna, kateriga lesica sme-javši se nad lahkovernem kavranom, zagrabi in požre. Ta je bila tudi prav zvita lesica! Zdaj se pa v Turinu, poglavnem mestu sar-dinskiga kraljestva tudi neka lesica glasi, pa ne zvita in prebrisana, temuč prav neumna Splašena preganjana in izstradana se okoli sebe ozira, zagleda slavjanskiga orla z do brim kosam sira v kljunu, in se ga loti. Hvali ga jako jako, de je krasni tič, de se tak verlo obnaša, in de zna tak prijetno popevati, zato mu tudi pergovarja, de bi ji eno zapel; pa ne hoče, de bi jo zapel v svojimu perro-jenimu glasu, temuč po mažarsko in po taljansko. Al ni to neumna lesica? Slavjanski orel bo po mažarsko pel, on ki ga je mažarski glas toliko v gerlu žgal dokler se je z zedinjeno močjo in s kervaviin kljunam ptujiga jezikoslovca znebil? On bo po taljansko pel, on ki vidi, de povsod kjer koli se je taljanska lesica na slavjansko zemljo vrinila , je bil slavjanski orel al odrinjen alj saj tako tlačen de je skora svoj lastni materni glas pozabiti moral. In zdaj bi moral po mažarsko in po taljansko peti? Al je pač grozno neumna in zaroblena lesica tista v Turinu! Slavjanski orel ne bo drugači kot v svojem perrojenim glasu, nikdar pa po mažarsko al po taljansko popeval; pa tudi ne bo nigdar svoj kos sira (mi menimo svoje pridobljene ustavne pravice) nevidni in lačni taljanski le-sici v žrelo vergel. Res de ni švajcarski sir in tudi ne olandežki, temuč le domač mlad in pust sir; pa nič ne de, dobro hranjen in skerb-no vravnan se bo gotovo če dalej bolj popravil Večina naših bravcov bo leto povest dobro umela; katerim bi nerazumevna bila, listini povemo, de se je v Turinu neko družtvo osnovalo, ki se družtvo za taljansko-slavjansko zvezo imenuje. Izdalo je tisto družtvo, kakor nam nekteri časopisi povedo, četertiga dne Marca t. 1. svoj oglas (manifest) v katerimu vse češke, ilirske in bulgar-ske Slavjane (mende misli austrijanske Serb-ljane) prav po zvijaško kakor lesica nagovori. Podpisan je ta manifest od samih ter-dih Taljančanov; sej Slavjana v tistimu družtvu ne more biti, ako ne kakšiniga obvupniga Poljaka, katerih je po celimu svetu, kjer koli se kaj zmešnjave, prekucije in puntarije pod-pihavati najde, zadosti raztrošenih. Brez dvoma je tudi misel na osnovo tistiga turinskiga družtva v persmojenih možganah kakšniga ta-ciga brezvupniga nimaniča oklila. V tistimu manifestu tedaj turinsko družtvo za taljansko-slavj ansko zvezo vse austrijanske Slavjane vabi, austrijanski deržavni vladi odpovedati se in z Madžaram in Taljanam ozko zvezo storiti, to je austrijansko Cesarstvo razdjati. Tako, pravijo Turinčani, se bo veliki slavjanski narod na tanjko po zemljopis-nili razmerah omejašil in vterdil, to se pravi, Taljani bi si narprej od slavjanske zemlje vzeli kolikor bi jim bilo vseč, ostanek pa Madžari. V dosego tega častitljiviga namena obljubijo Turinčani za Slavjane bojevati se, pa jim tudi napovedo, de bojo od njih životne (materialne) moči terjali, to se pravi, de bi radi pečeniga kostanja z mačkino taco iz per-havke poberali. Neumnejši lesice je pač ne more biti na svetu! (Slav. Rod.) Austriansko Cesarstvo. Slovenska časopisov na žalost vidi, celo posebno lanjskiga zbora, in banskiga svetovavstva, de tu se mu kmalo razjasni, de Germanja je červ, biti počenja, se ne more odreči — ali ravno I |,i se hervaški jezik za diplomatiški jezik v ki si sam svoj rep grize. za to Je potrebno, de vladarstvo odkrito in deželi in pri centralni oblasti priznal, de bi se Zdaj se stranka k Madžaram oberne; odločno ravna, in narodam da, kar po pra- Lastran granice sklep deželniga zbora izpol-sej imajo s Taljanam enake misli, enake „a- vičnosti iskati morcj°> in kar so zaslužili; in niI) kteri£a smo si Po pravici obetali, in kte- je pridružil. žarski puntarski derhali bojo na vsih stranib|nSa bi gotovo imeli, ako bi se cas in moc.| Nov. herv. si. d. prineso pismo Jelačiča od Drave in Donave pregnani in Košut se dostojno porabili bili. bana na Zigroviča, uda zgorej imenovaniga čez Tiso v blatnih in močvirnih ravninah po-l „ ^daj P« sl°je izidi v 1vo>ki zizidi ,v P°" poslanstva, v kterim ban oznani, de iz Pešte skrije kl V tak° tesni zvez1' de se redn° adjn,ni~ <>dide in de se bo moral le s vojskinmi rečmi Le eno samo vupanje še taljanski stranki ^rativno stanje le tako doseči zamore, ako pečatL 5jStanjCj pravi y tem pi.smu? ktero ostane; ozre se zdaj na Slavjana, misleč, de se ,utro in, dobro *ad,arska vojska konca; - nas pr|čakuje, je dvomljivo , in nar boljši bobi narod, ki je še v mnogih zadevah pre V te,m P^lcdnj.m oziru sim jez ze svoje misl. mo stori,j5 če se tega derži kar y resnid ' J & izrekel. 1=-------•----- mlad, lahko v svoje naključbe zemrcžil. Pa I , , „ ul. . 'mamo in na polju narodniga razvitja tudi o tem se strašno pomoti. , Kadar Herva8kl, MI?BkTI naroduhevtrudljivo delamo. - Moje dozdajno Tako taljanska stranka zdaj na eno zdaj foko Poda' kadar sovražnika bije, kadar zem- obnašanje bodi Va„, za to porok? de |Mte y na druo-o stran omahuje clo nič terdniga in 'Ja od sovražnika osvobodjuje; ima gotovo meni rodoljuba? ki edino le na blagor svoje stanovitniga temelja imevši. Slavjan nasproti glede nj.hn.ga notrajniga vrananja kako be- doraovine in svojiga naroda misli. To zaupa-terdno kot hrast v svoji zvestobi do ustavniga sedo lzSov°ntl ~ 111 ban pošteno misli s svo- nje v mene je edini pogoj? z kterim jaz zft_ nc vihar ne J,m monarham, Austrijo in s svojimi deželam. m0rem narod namestvati, in zato Vas iskreno zemlje potres ga ne polomi, tim več mu svoje družba poljniga maršala kneza Vindis- prosimj de sedajne zmešnjave, ki me silo tare, korenine bolj In bolj vterdi. Edino mogočno »rrcca> ktenniu P ememt.ga serca nihce ne od-L prevelikim tirjanjem še ne povikšate.« _ , J J J . ... . , rece, ne more nikakor mojiga zaupanja zado-l austriiansko cesarstvo ie vodilo njegoviga ob- ' . ... • i ••• -I ~ " . . . . ... . , biti; vsi ti madjarski vehkasi in plemiči, naj Serbska voivoilinn našan a, n emu e Austrija cez vse! I \ . ■> , ■• ',•«,„ »cmsii« vvjvooua. J ' J J rsiav Rodoljub) |se se konservativne pokazujejo, niso,I | . sosebno kar se njihniga madjar-or-l V. Bečkerek 24. Aprila. V levi roki Oznanilo zastran prodaja slavJan~|saga tiče, kar nič boljši od Košuta; njihna puško deržaje s desno pero vzamem, de vam škili knig. V Terstu nimamo zaloznice slav~Iprevzetnost se ne more ločiti od idee gospod- žalostno novico oznanim. Madjari so včeri v janskih knig; tukajšnih prodajavcov knig no-l tyft jiad drugimi) na Ogerskim prebivajočimi Kikindo prišli. Odtod gre dana s drugi batal-beden slavjanskiga jezika ne pozna, se rad si ne od une nad drugimi austrijan- jon dištrikčanov. Slišim, de so Madjari pri- prodajam knig tega jezika ne peča, in se zalkimi de£eianii> _ ]vova ustava jim ne do- derli v Kikindo razkačeni kot levi. Vojaki so njih naročilo se pusti dolgo in lepo prositi. Ide _ oni nočej.Q enakopravnosti, oni ho- vsi nadušeni, ali kaj pomaga, če vodji za-Kdor tedaj v Terstu želi slavjanskih knig ka"Lej0 gospodarstvo. - Oni popisujejo serbsko spano delajo. (Napredek.) koršniga narečja si bodi kupiti, mora dolgo I _ j.. ge s-cer nmogim kot prav lojaini dolgo na-nje čakati. Zdaj nam je pa gospod I ^ ^ dozdeya _ kot nezvesto in razža_ Moravia in Silezia. Anton Zivic Slovenc in tukajsni bukvovez ^ (mj ^^ jn njih bana? jn Veličanstvo cesar je imenoval Dr. na znanje dal, de s, misli slavjanskih knig| yseh sredsteVj de w se reč dolJ ^ ^ ^ J vsih narečji preskerbet, in za na prodaj pri- ^ kftko w kakim nevgodnim prUžavljanske pravde na c. k vseučilišu v Ho- pravljene deržati. To naznanilo nam veliko p .. . „„ •„ .i.1S!<,„ii ut^,.; hi niib , ± ■ , - i . . , . . . . . . v. . . godku za sebe pogoje dosegli, kten bi njin iomucu z zavezo taisto po cesko razlagati. radost stori mo m. gospoda Ziv.ca vsim za- jo darstva izpolnili. Iz Kunstata se piše Moravskim loznikam slavjanskih knig v Ljubljani, Za- rfu se ne sme zakrivati} monarh jeLovinam . Ako pri„,erimo Ietošno leto z Ianj-grebu, v Becu m Prag. sercno perporocimo, izrekel enak ravnost vseh narodov, 8kim, kak razi0ček? Vlani se ni smel mes^a de b. njega po pr.jatelsko podperati blagovo-nost n resnica postane. I Aprila noben pošten Moravan - t. j. morav-bh; prosimo tudi gospode vrednike slavjanskih slovaške okrožja naj svojo „arodnost sk^ Moravan 1 zIasti v večih meJh le časopisov, de b, sc v temu priporocenju nan, tako raz ^ d To mora ^ Je b_ ge perdruzih. f^Iav. Rodoljub.) , . . „ - . . t,- monarh jasno in odločno izreči. I strani na-nj ne zagnali. Sicer so bili vsi na- * Iz dopisa od 27. p. m. zvemo, de se b) Serbam se mora vojvodstvo dati. (Pred- rodi od dobrotljiviga Ferdinanda enako svoje ta dan že 250 prostih vojšakov, več de-h0ži zazdajne meje.) bodo zadobili, za to si je tudi vsak mislil: setnikov (kaprolov), 15 naddesetnikov (feld- c) Komandirajoči general Bukavina ne za- Zdaj bo vendar nekoliko boljši! Ali glej! vebeljnov) in 7 oficirjev našiga iz nevesti popade časa in razmer — zato je neogibljivo T0 se ni zgodilo. Namest miru so nastopile napadeniga domačiga bataljona na Ogerskim potrebno, de se iz Temišvara odpravi. (Na grozne vojske; namest obdelovanja polj in sošlo. Major Muncinger ni mertev, ampak le njegovo mesto se Teodorovič svetva.) Ivpeljanja potrebnih poprav v obertnosti in dru-težko ranjen. Ravno so bili iz predstraže Vojaški meji (granici) se mora dati svo-Igih opravilih, je prišlo mahanje z mečem; na-nazaj prišli in se po povelji zapovednika n« j bodoljubno general-komando. Bozdajno var-lmcst izplačanja deržavnih dolgov so narasli počinck spravili, kar je sovražnik priderl. Istvo je težavno za res in bi revniši biti nelin narašajo še zmiram novi, od česar pride, * Narodna straža v Ormužu je zavoljo ger-mogIo v politiško opravništvo in deržavljan- de se tudi deželski davki znamenito povikšati diga ravnanja z učiteljem razpušena. sko%odništvo bi se mogel narodni jezik vpe- morajo. Lepa prihodnost nas čaka, ko se (Gratz. Z.) I ijati. Ker se po predlogu ustave vojniškalvozel stisk na sonci svobode čedalje bolj za-Ministerstvo šolstva in omike je naročila meja kot od dežele odločen del armade ima pleta in zamotava! Koliko jih je že pri sebi gosp. Drtju. Lemanu de bi v slovenskim jezi- za izpeljavni oblasti podverženo telo, se pride vzdahnilo: de bi le ne bili nikoli poznali svo-ku kaznovavne postave razlagal. Pričakujemo v veliko zadergo: če je ustavno življenje do- bode, ker taki sad rodi! - Rratje! ne daj-od znaniga rodoljubja gospoda doktorja, de brota, zakaj de se ta dobrota ravno tistimu .no se zapeljati s takimi besedami Svoboda bo to težko nalogo prevzel. narodu odjemle, ki si je v narnoviši tako osodni je drevo, iz kteriga pride narsladkejsi sad. |in imenitni dobi narveči zasluge za cesarja in|Ako ga še v Austrii okusili nismo, tega ni kriva svoboda, marveč smo krivimi sami. Ali kako to? Mnogi niso hotli te svobode po ker-šansko razumeti. Namesto prave neomadež-vane svobodoljubnosti — ktera tudi pravice sosedov za svete in nedotakljive spozna seje pri njili počela kazati gerda, koristo-željna napetost. En Meternih je bil pregnan •— in tisuč se jih je poganjalo za njegovo mesto, in vsi pod plajšem — svobode. Ker ni hotlo iti z lepo, po postavni poti, so nastopili pogubno pot sile. — Zlasti proti nam Slavjanam ste se bile dve strani zaklele — Frankfurtonemška in Madjarska — iskaje, kako bi naš živelj (element) v Austrii celo potlačili. In kako zvito so jo bili od začetka osnovali ? V vseh svojih novinah so nas jeli razglasovati za pun-tarje, za odpadnike, za izdajavce vlade, in Bog ve zakaj še? in to zato; de smo hotli ž njimi enako svobode deležne, in de nismo hotli več biti Parias — hlapci jezeroglavniga go spodarja. In mi smo jim vendar z djanjem pokazali , kako se morajo častiti pravice trona! Mi smo jih na boriših kri za celotnost Austrije prelivati učili. To ni vse nič izdalo. Fran kobrodčani so po sili iz nas rebelante napraviti hotli! Za izpeljanje svojih naklepov so si naši zlasti Moravo izvolili. Kjer se je kdo za Mo-ravana le pokazal, bodi to tudi le v lastnini rojnim kraju, ako je začel zagovarjati pravice Slavjanov, se je berž grajalo in černilo, kakor de bi se bil ogenj vseh streh prijel. Ultra Čeh! Ultra Čeh! se je slišalo iz sto in več ust. In vendar so ti Čehi po naravi in jeziku nam svojci, narod miren kakor mi, sicer neutrudljivi v brambi svojih svetih pravic, ki pa nikomur pravice ne kratijo; Od Prage, te metropoli Slavjanske umetnosti in vede, od kodar smo Moravani edino dušni kruh dobivali, ni smel nihče pri nas s pohvalo juhniti. Zakaj naši sovražniki so vedli, de Praga slavjanski živelj na Češkim in Moravskim obderži; ko bi se ob času neomejene vlade bila Praga ponemčila, bi ne bil nihče v stanu, ponemčenje notar do Krakova ustaviti. Zato se je Praga v njih novinah grajala — in Frankobrod do nebes povzdigoval. Tako bi se bilo imelo sočutje za Prago v sercih naših vgasniti in nasproti za Frankobrod obuditi, če prav je nam ptuj v vseh obzirih. Ali to ni šlo ! Naturam expellas fur ca, tamen usque recurret. Praga je in ostane tudi nam Moravanam to kar so bile stare Atene Gerkam sedež slavjanske slave. Pad Prage bi bil tudi naš gotovi pad. — Slavjanam na Ogerskim se je še hujši godila; tam so se za vse, kteri se niso za Madjare oglasili, ve-šala napravljale. Toliko se je pri nas letaš poboljšalo, de smemo očitno reči, de smo Moravani. Omiko in obudo pričakujemo od družtva sv. Cirila in Metuda. Bog blagoslovi! Austrijanska dežela. Nj. Veličanstvo cesar je blagovolil ustanoviti na Dunajskim vseučilišu stolico slavjanske arheologie (starinstva), in taisto zna-nimu češkimu pesniku in učenimu Joanu Ko-larju izročiti. Dunaj 5. Veliga Travna. Danas zjutri je bilo stolno mesto z novico razveselje-no, de je Njegovo Veličanstvo svitli Cesar iznenada prišel. Cesarje prišel danas za rana iz Holomuca, in je v Šenbrunu (lepim studencu) ostal. Ministri so se berž v Šenbrun podali. Brezštevilne množice so romale v dolgih verstah iz Dunaja proti cesarskim gradu, in cesar je bil povsod radostno od veseliga ljudstva pozdravljam Jutri bo cesar celo vojaš-njo pregledal. (Več. doki. k D. N.) Bavno ta uradni časopis pristavi k tem naslednje opombe: Vselej bi bilo veliko veselje, de se je cesar zopet vernil v svoje stolno in rojstno mesto; ali pri sedajnih težavnih okolšinah je ta dogodba toliko imenitniši; ravno zdaj je treba, de je vladar vedno v družbi svoji svetovavcov. Vojska z Madjari se bo krepk in s vso močjo peljala, in ker je boriše zlo blizo, nas bo pričijočnost vladarja tolažila in naduševala. Cesar svest si visokiga poklica, je po stavil svoj sedež v ustavnim središu deržave in je pripravljen, vse naključbe z nami deliti Če prav je velika nevarnost, ktera nam žuga, bo vendar z božjo pomočjo pravica obveljala, de se velikost in čast cesarstva neoskrunjena ohrani in vterdi. Naj se vsi zvesti deržavljani zbirajo oko! trona svojiga mladiga cesarja. V edinosti, v zvestobi je moč deržav. §. 15. dane ustave ustanovi: „Cesar ima narvikši povelje čez vesoljno armado ali sam ali pa po svojih vojskovodjih." Po tem paragrafu deržavne ustave je prevzel svitli cesar sam v svoje roke vikši vodstvo čez celo austrijansko armado, in večerna doklada k Graškim Novinam prinese pismo cesarja (brez ministroviga podpisa) na generala Nužana v Gradcu, v kterim mu oznani de vikši povelje čez vojašnjo prevzame, in zraven prepis pisma na ministra vojske Ivor-dona od 30. Aprila pošlje. V tem neprotipodpisanim pismu razodene cesar ministru vojske, de je volja njegova, de jo v naslednjih rečeh sam izločljivo sklepe in odločbe delal in sicer, kar zadene premikvanje vojašnje, ohranjenje dozdajnih,in izdanje no vih službinih predpisov, ali ukazov, izročenje vojaških služb, ravnanje z vojsknimi pripravami, in izpeljanje terdnjav. Za vse te reči se ustanovi: posebna vojaška — centralna kanclija pri cesarjevi osebi. Enake pisma, kakor na ministra vojske, so razposlane na grofa Badeckiga, na barona Veldena in na vse komandirajoče generale. — Upamo, de nam bodo uradne novice oznanile, kakšno opravilo de še ostane ministru vojske. Dunaj in predmestje so bile 5. t. zvečer na čast cesarja svečano razsvitljene. Ogerska dežela. Dunajski časopisi prineso iz Peštanskih novin od 27. p. m. izvestovanje čez sejo, ktero je tako imenovani ogerski deržavni zbor v De-brečinu 14. Maliga Travna imel. V ti seji je Košut zboru predložil, de bi se v imenu naroda sklenilo in izreklo: 1) Ogerska dežela z Erdeljem in vsem pridjanimi deželami se razglasi za svobodno, samostalno, neodvisno evropejsko deržavo ; 2) Bodovina Habsburg-Lotarinska se iz oči za voljo izdaje, verolomstva in bojvanja zoper ogerski narod na vekomej od gospodarstva na Ogerskim, Erdeljskim, in v združenih deželah; 3) Ogerska deržava želi mir s sosednim deržavami, zlasti pa z austrijanskimi, turškimi in laškimi deželami; 4) Prihodno vladarstvo bo narodni zbor ustanovil; do tistih dob bo vladal odgovorni iredsednik z odgovornimi svetvavci. Obe zbornici ste te predloge enoglasno sprijele in poterdile, in Ludvika Košuta za predsednika izbrale. Ni davno se je še po časopisih bralo, de je madjarska armada 19. Aprila rojstni dan cesarja in kralja Ferdinanda iraznovala; kar se pa s gori rezloženim sklepam ne da zediniti. Ce je kje kak Austrijan dozdaj skrivaje z Madjari potegoval, bo zdaj gotovo k sebi prišel in na to pogledal, kakšna irihodnost bi dedišne austrijanske dežele čakala, ako bi se po nesreči tem sklepam mad-jarskiga zbora kedaj veljavnost dala. Kakšna osoda bi iz tega za celo Jugo-slavjanstvo, našo edino moč in podporo prišla! Zdaj ne gre več p/ičkati se zavoljo malo več ali malo manj politiške svo_ bode, ko je narodna svoboda in samostalnost v toliki nevarnosti. Zadnje Dunajske Novine zvedo iz Pešte, de je Debrečinski madjarski zbor svoje sklepe zastran cesarske rodovine zopet preklical, in de je bil Košut samo od polskih vojskovodjev k tem prisiljen, kateri imajo že veči moč, kakor sam Košut. Gotova je, de Poljaki bolj na Poljsko kraljestvo, kakor na otetbo Madjarov mislijo. Karlburg 4. Maja. Cesarska armada se je srečno skupej zbrala na enim mestu in sicer tako, de ima v svoji roki oba brega Donave. Mesto Bab (Gjur) je bilo do 1. Maja še v roki Cesarskih, ravno tako otoka Sit, in kraji proti reki Vagi. Prednjim stražam cesarskih pred Babam so sovražniki dostikrat nagajali, ki so pa bli vselej odbiti. Major Dobrzenski je sovražniku 2. t. m. vbranil čez Vago pri Seredu stopiti. Zdaj je sovražnik (3000 in 9 štukov) obstal nasproti Seredu. 3. t. m. je prišla Theisingova brigada v Sered. Kjer so puntarji priprave za most čez Vago napravljali, so jih jim cesarski vselej požgali in razdjali. (Ab. B. z. W. Z.) Od Itusov se toliko ve, de pridejo; ali uradno še njih prihod ni nikjer oznanjen, samo od ruskih generalov Freitaga in Berga se ve, de sta z ministram Švarcenbergam in Kor-donam, in generalam Veldenam v Prespurku bila in se pogovarjala. Graške novine povedo, de pride 150,000 Busov pod poveljem maršala Paskeviča; 20,000 de jih je že v Galicii in 20,000 v Tešin prišlo; dalej pove ravno tisti časopis, de pojde sam Cesar kot vikši vojskovodja v tabor, in de se clo tudi ruski cesar pričakuje. —• Od bana se nič ne ve, kje de je, eni časopisi pravijo, de je na poti proti Oseku Madjare pod vodstvam Vettera nabil; drugi pa de je on od Madjarov premagan bil; hervaške novine pa še nič ne zvedo, de bi bil v Osek prišel. Sicer pa Dunajske novine uradno oznanijo, de se na Ogerskim borišu nič posebniga irimerilo in premenilo ni, med tem, ko drugi časopisi od nekih nesrečnih bojev govore. Tudi v Budimu (Ofen) je mende cesarska josadka ostala. Ptuje dežele. Frankobrodskimu zboru se konec bliža, 'ruski, bavarski, saksonski in hanoverski cralj so mende ali bodo poslance nazaj po-dicali. Zbor pa je sklenil, de ga predsednik kamor koli hoče na Nemškim skupej joklicati sme; de zamore veljavne sklepe delati, če je le 150 udov skupej. Nadvojvoda Joan se mende tudi k odhodu naprav-lja. — Tudi pruski kralj je v Silezii nekaj vojakov postavil na austrijanski meji, ali za pomoč ni bil prošen od našiga cesarja. Daljnopisno oznanilo iz Prage na Dunaj oznani, de se v Draždanih poglavitnim saksonskim mestu zavoljo Frankobrodske ustave boj vnel, v kterim so do zdaj vojaki premagali. Kralj s svojo rodovino je odšel v Kiinigstein. — Laška dežela. Na prošnjo toskanskiga ojvoda in papeža gre oddelik naše armade na Laškim pod vodstvam generala d'Aspre na oskansko in Rimsko. 25. Aprila je 8500 Francozkih vojakov v primorskim papežovim mestu Civitavecchia ? ladij stopilo; mesto se jim je brez vsiga boja podverglo; in Francozi so prebivavce za-gotovili de niso prišli, Bimljanam to ali uno ladarstvo vsiliti, temuč le k ohranjenju reda pripomagati. 24. Aprila se je tudi mesto Livorno ve-likimu vojvodu podverglo, in tako se je zdaj cela toskanska dežela vernila pod postavno oblast vojvoda. I e p o 1 i t i § k i tlel. Slovensko slovstvo. Popisano 1846. (Dalje.) J. L. Šmigoc je izdal 1. 1812 prav dobro slovnico. Peter Dainko je izmislil k latinskim pismenam nekoliko novih, je izdal z njimi tudi slovnico, pa nova pismena narodu niso dopadle, vsa ta stvar se je spet pozabila; že dolgo let se s tistimi pismeni nic vec Ig. Dohtor F. Miklošič, uradnik v cesarski knjižnjici v Dunaju. Je izdal med drugim učene bukvi: Radičes linguae slovenicae veteris dialecti. Lipsiae 1845. G. Stanko Vraz, I pesnik in pisatel v ilirskim (jugoslavjanskim) narečju je izdal pesni: „Glasi iz žeravinske dubrave, v Zagrebu 1. 1842," „Gusle i tam-bura, s Zlatnini Pragu, 1. 1845 ;" „Narodne pesni ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugars-ke, v Zagrebu 1839." Za slavjansko slovst- vo posebno imenitna knjiga je „Kolo" članci je novo meso pel lipo zraven cerkve v Šent-Štefanu; je kaplana pod Kernosam, v Cajnčih in v cu potle za fajmoštra v Sent-Mihelu nič 15 let v Biatogradu (Moosburg) kjer je 11. Junia 1. 1844 vmerl. Bil je moz viso-koučen, znal vse slavjansko narečja. Lice mu je sijalo, kedar je govoril od našega jes 'in slavjanskega naroda, kteriga je iz vsega serca ljubil. Bil je duhovnik prijazen proti vsakemu, vidilo še je mu dobro serce že v pogledu, slišalo v besedah in kazalo v njego- vi. Kolo ie vse tako izverstno pisano in vredjeno, morodec ne samo prebral temuč prebiral. Tudi to „Kolo" namenjeno za vse domorodce in odperto za vse pisatele naj pišejo v narečju kterimkoli hočejo. V pervi knjigi v predgo voru stoji jasno, „Naše je Kolo otvoreno sva-komu pisavcu, samo ne pisao proti duhu sloge zdravoga napredovanja;" to je po slovensko reci voljo taisto sa svojo obderžati, je nje posestnik. 310. Osebe, ki rabe pameti nimajo, so same nezmožne posest doseči. One so od varha ali oskerbnika nadomestvane. Nedorašeni ki so leta detinstva izpolnili, zamorejo sami po sebi reči v posest vzeti. 311. Vse telesne ino netelesne reči, ki so stvar pravniga prehoda, se zamorejo v posest vzeti. §. 312. Telesne, premakljive reči se vzamejo v posest z životnim prijetjem, odpeljanjem ali hranjenjem; nepremakljive pa z nastopljenjem, zaznamvanjem ali ob-reči ali pravic lastnim imenu. §. 313. Pravica se rabi, če kdo od drugiga kaj, kakor dolžnost terja, ino ta mu taisto opravi; dalej če kdo reč, ki drugimu tiče, z njega do-pušenjem v svojo korist oberne; zadnič če kdo na ptujo prepoved to, kar bi sicer storiti pravico imel, opusti. Slavjana izobraženega stvari, kterih v bukvah drugih jezikov zastonj jišeš, pa vender ima tri velike pregrehe na sebi, pervič: da je tako malo med izobraženimi Slovenci razširjeno (za ne in od posebnih tamonjih slav. navad in obi-1 čajov, ki so se od starine do sdaj še obder-žali. Spisal je bukvici: Kleine Sammlung sol-] clier altslavishen Worter, welche im heutigen windischen Bialecte noch kraftig fortleben.l Klagenfurt 1822, pa še nektere druge bukvici in sostavke. Njegovo naj imenitnejsi buk- ™-----I vi so pa: Versuch eines Etjmologikons der G. J.Drobnic, velik in iskren pnjatel ciste-slovenischen Mundart in Innerosterreich. Kla- ga ilirskega (jugoslavjanskega narečja je spi-1 1832. Slovenski obširnifsal: Ilirsko - Nemacki - Tahanski mah recnik. S- udam IVaznanje slovenskiga družtva Ljubljani. proste kmete Kolo ni); drugič: da tako malo | Slovencov v Kolo pise, in tretjič: da že od I leta 1843 nobene knjige ni na svet prišlo. — genfurt (v Celovci) slovar ni mogel dokončati, kakor je želil. Anton KrempI, fajmošter v Mali Nedeli na| Štajerskim, sam ogenj za slavjanstvo, je spisal pridige za dve leti in še nektere druge bukvici, v šolih se slovenščine ni učil, ker jih nimamo, in se je še le postaren spisateljst-va lotil, za to se ni čuditi, da tako močno| nemškari, in to v vsih svojih spisih,med kte-remi je njegova „dogodivsina štajerske zemlje, š posebnim pogledom na Slovence, II. dela, v Gradcu 1. 1845" gotovo naj imenit-nejši, in ako nemškarenje izuzameš in na žlaht no misel v teh bukvicah gledaš, jedno naj važnejših del slovenskega slovstva. Ta dogodiv-šina je še le po njegovi smerti izšla, vm^rl Troškom matice 1846. *) ilirske, v Beču (Wien) l.| (Konec sledi,) Knjiga splošnih deržavljanskih postav. §. 303. Cenljive reči so tiste, katerih vrednost se primerjanjem z drugimi za kupčijo odločiti zamore z drusrimi rečmi v je namreč med tiskanjem teh bukvic 20. Grud na 1. 1844. Pisatelji, kteri še živi so brez tega obce znani, ni potreba njih zasluge dolgo in široko razlagati, jih samo imenujem in jedno ali dve besedice pristavim: g. Andre Golmajer, sdaj c. k. svetovavec pri visokim svetu na Du naju je izdal sveto pismo novega zakona v k tem se štejejo tudi službe, dela z in glavo. Beči nasproti, katerih vrednosti padka, namreč: se z nobenim primerjenjem z drugimi rečmi Kim««n»nu' < vmerllkupčii odločiti ne more, se imenujejo necenljive Pervi zvezek „Letopisa slovenskiga družtva na Krajnskim" je na svitlo prišel in se prejema v pisarnici slovenskiga družtva. Vsak ud dobi en iztis brez plačila; naj tedaj v imenovano pisarnico po-nj pošlejo. 'V Ljubljani 3. vel. Travna 1849. Odbor slovenskiga družtva. Nova slovenska knjižica. De se „Letopis slovenskiga družtva" po Slovenskim bolj razširi, je sklenilo slovensko družtvo to knjižico tukaj po nizki ceni na pro-] daj dati, ker se sme ne le vsacimu domorodcu, temuč tudi šolam in posebno latinskim priporočiti. Gosp. učeniki so lepo prošeni, to knjižico pregledati in če jo, kakor terdno upamo , hvale vredno najdejo, svojim učencam priporočiti, llazun druziga obseže posebno tri sostavke, ki so polni podučivniga zapo- §. 304. Odločeni vrednosti kake reči se pravi njeni kup. Ako se ima kaka reč od sodnice ceniti , se mora cenitva pa odločenim znesku de-nara zgoditi. 305. Ako se reč po koristi ceni, katero glede lepi gladki slovenščini 1834. G. F rane Me-| na čas in kraj, navadno in sploh daje, izpade telko, učitelj slovenskega jezika in literature redni in občni kup; če se pa na posebne raz-v Ljublani, je izdal jedno slovnico, v kteri mere, in na posebno, v naključnih lastnostih med latinskimi pismeni tudi nekoliko vlastnih reči vterjeno preljubost za taistiga, komur se upotrebuje. G. Anton Slomšek, sdaj knez- mora vrednost poverniti, gleda, izpade memo-vladika Lavantinski (Fiirstbischof von Lavant) | redni kup. .....................' g. 306. V vsih primerlejih, kjer se nič drugiga I ne izgovori, ali v postavi ne ukaže, se mora' pri cenitvi kake reči občni kup za vodilo vzeti. §. 307. Pravice, ki osebi do kake reči brez obzira na kakšne osebe gredo, se imenujejo stvarne pravice. Pravice, ki do kake reči le po-1 sebnim osebam nasproti, izvirajo neposredama iz postave ali iz vezavniga djanja, se imenu-1 jejo osebne pravice reči. 308. Stvarne pravice reči so pravica posesti,, lasti, zastave, služnosti in dedine. Pervi oddelik pravde reči. Od rečnih pravic. Pervo poglavje. Od posesti. 309. Kdor ima kako reč v svoji moči ali hranitvi, se imenuje nje imetnik. Ce ima imetnik /L-lU* VU« M T V l v/ upiuiliv /iW ^ J« Naj imenitnejši je pa Blaže in Nežica ni soli, v Celi 1. 1842. Zvunaj tega izbuditel ljubezni do slovenščine posebno v Koroški in Štajerski, obče poznan v celej Slo venii po mnogih izdanih slovenskih bukvicah, ktere se tukaj vse še imenovati ne morejo; veči del vse so se drugič tudi tretjič in še petič že natisnile. Imenujem tukaj te le : Hrana evangelskih naukov, v Gradcu 1835 že v drugič izdana v Gradcu; tretjič v Celovcu 1845. Mnemosinon slavicum; 1840. Živlenja srečen pot za mladenče, 1837. Keršansko devištvo, 1834, se že petič ali šestič tiska vse v Celovcu. Sveto opravilo za šolarje, 1. 1846. -----v nedelni sila lepih slovenskih molitvenih bukvic. •— G. A. J. Murko je izdal: Theoretisch-prakti-sche Grammatik der slovvenisclien Sprache, in: Deutsch-Slo\venisclies und SIowenisch - Deut-sclies Handvvorterbuch, v Gradcu I. 1833, oboje prav dobro. Slovnico je v drugič izdal in to v skladnim občem pravopisu v Gradcu 1843. G. M. Vert ovc, fajmošter v Šentvidu nad Ipavo, spisatel Vinoreje; beseda mu tako gladko teče, da bi samo poslušal. G. K. Bobi da, benedietinar in c. k. učitel matema tike v Celovcu, je spisal nekoliko nemških in slovenskih bukvic, posebno imenujem: „Zdravo telo, naj bolši blago, ali nauk zdravje ohraniti, v Celovcu 1846, — v skladnim občem pravopisu. Spisateli slovenski, kteri ne samo v našim ampak tudi v drugih slavjanskih narečjih svoje dela spisujejo, so: J. Kopitar, Še niso na svetlo dane. Vrednistvo. Slovencov sled po nekdanjim zemljopisu in po imenih oseb nekdajne dogodivšine. Spisal Poženčan. Stare zgodbe Slavjanov, posebno Kora-tanskih. Kratek izpisek iz g. J. Šafarikove knjige „Slovenske Starožitnosti". Spisal P. Hicinger, in pa Križanske vojske. Spisal M. Vertovc. Cena knjige je 15. kraje., dobi se v buk-varnici g. Lerherji, v tiskarnici g. Blaz-nika, in v pisarnici slovenskiga družtva v Ljubljani. Poziv na predbrojenje na knjigu „Dubrovnik — cviet narodne književnosti." Njeki domoljubci dubrovački namieravaju izdati jednu knjigu na godište, materinskiem jezikom, za uzdaržati u životu sveti plamen narodnosti. Poziva se dakle občinstvo na predbrojenje na parvogodišnji svezak te knjige, koji ce se sastavljati od sliedečieh članakah: I. Staro knjižanstvo. 1. Plandovanja od Ivana Bone Vučičeviča (-J- 1658) s uvodniem govorom od Orsata Počiča. II. Novo knjižanstvo. 1. Piesma Dubrovniku, od P. Preradoviča. 2. Vienac narodne slave, od adv. A. Kaz-načiča. 3. Trista Vicah udovicah, poviestna piesma od A. P. Kazali-a. 4. Parva piesma Omirove Odisije, preveo Orsat Počič. 5. Piesme različite, od Dr. I. A.Kaznačiča. 5. Kita, piesme narodne, pripoviesti, običaji i. t. d. Ciena ove knjige u Sni od 300 stranicah, biti če jedan fiorin srebra. — Mole se gospoda predbrojitelji, da pošlju svoja imena g.nu Petru Martekini-u u Dubrovnik. Orsat Počič. Tudi vredništvo Slovenije prijema naročila v frankiranih pismih.