Šola in medvrstniško nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza dosedanjega raziskovanja v Sloveniji Ajda Šulc in Aleš Bučar Ručman Sola je ključna družbena institucija sistematičnega izobraževanja in hkrati tudi vzgoje. Na njeno osrednjo vlogo kaže Althusserjev (2000) zaključek, da je šola eden ključnih ideoloških aparatov države in največja pridobitev francoske revolucije, ki je prenesla izobraževanje izpod avtoritete cerkve pod okrilje sekulariziranega državnega sistema. Šola je institucija, ki otroku poleg družine v dokaj zgodnjem otroštvu in relativno dolgotrajnem obdobju preko množice interakcij z vrstniki, učitelji in drugimi strokovnimi delavci prenaša, uči in tudi sooblikuje vrednote ter norme. Vendar ne smemo spregledati, da šolsko okolje ni izolirano in ločeno od širše družbe. Ravno obratno, šola - tako v kontekstu delovanja formalnega izobraževalnega in vzgojnega sistema kot mesto vzpostavljanja neformalnih interakcij - je preslikava najprej neposrednega lokalnega in nato širšega družbenega okolja. V šoli se kažejo vse njegove prednosti, odlike, priložnosti kot tudi slabosti, grožnje in težave. Ena takšnih težav je tudi nasilje v šolskem prostoru. Kot nazorno pokaže Henry (2000), je pomembno razumevanje, da povezava med nasiljem in šolo poteka na številnih nivojih in vključuje tako medosebno nasilje, katerega akterji so učenci, kot tudi nasilje učiteljev, vodstev šol, staršev, lokalne in državne oblasti - med seboj in nad učenci, škodljive družbene procese in prakse, ki se kažejo kot institucionalizirane oblike rasizma, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Lešnik Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc (2009) nasilje v šolskem okolju delijo glede na udeležence, in sicer na nasilje med učenci, učencev nad učitelji, učiteljev nad učenci, med zaposlenimi ter med starši in učitelji, kar pa se lahko izvaja na različne načine, ki jih bomo klasificirali v nadaljevanju. 63 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 Pomembni značilnosti za razumevanje vzrokov in posledic nasilja sta intenziteta in pogostost nasilnih dejanj. Slednja igra pomembno vlogo pri posebni obliki nasilja v šolah, na katero se bomo osredotočili v nadaljevanju, tj. pri medvrstniškem nasilju. Medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, nasilje Znanstveni diskurz v angleškem jeziku uporablja termin bullying kot označevalec, ki vključuje različne oblike medvstniškega nasilja. Enotnega prevoda tega termina v slovenščini ne poznamo. V zadnjih desetletjih je mogoče pri nas zaslediti uporabo različnih izrazov, med katerimi so v ospredju medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, preganjanje (Bučar Ručman, 2004; Dekleva, 1997; 2001; Pušnik, 2012), zlorabljanje, tiraniziranje ali (med)vrstniško nasilje (Dekleva, 2001; Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004).1 Podobno pestrost in razpršenost je mogoče zaznati pri definicijah omenjenih dejanj oz. procesov. Kljub različnim pristopom in pogledom na medvrstniško nasilje lahko prepoznamo pri avtorjih naslednje skupne imenovalce: 1) gre za ponavljajoče se nasilje nad otrokom ali mladostnikom, ki lahko nastopa v različnih oblikah in intenziteti; 2) izvršujejo ga njegovi vrstniki oz. drugi mladostniki (eden ali več); 3) največkrat se dogaja v šoli ali v povezavi z njo; 4) traja daljše časovno obdobje; in 5) povzroča strah, neprijetne občutke in trpljenje (Bučar Ručman, 2004; Dekleva, 2001; Lebar, Nagode in Žerjav, 2017; Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004; Pušnik, 2012). Večina avtorjev pri tem dodaja, da so storilci nesorazmerno močnejši od žrtve, ki se težko ali sploh ne more braniti sama (Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Olweus, 2009; Pušnik, 2012). Med različnimi oblikami medvrstniškega nasilja je bilo v preteklosti v ospredje postavljeno zgolj fizično in besedno nasilje (Craig, 1998), s poglobljenim naslavljanjem problema pa avtorji danes v definicijo vključujejo tudi druge oblike nasilja z zgoraj opisanimi značilnostmi. Kljub temu, da pogosto uporabljajo neenotne klasifikacije ali zgolj naštevajo pojavne oblike, lahko zaključimo, da je med oblike medvrstniškega nasilja vključeno fizično (uporaba fizične sile), verbalno (besede, ki žrtev prizadenejo), 1 V nadaljevanju prispevka uporabljamo termin medvrstniško nasilje kot splošen označevalec za različne oblike medvrstniškega trpinčenja, nadlegovanja, ustrahovanja, preganjanja in druge oblike dejanj vrstnikov, ki oškodujejo žrtve. 64 a. šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza psihično, socialno ali odnosno (socialno izločanje in manipulacije), ekonomsko (vključuje materialno oškodovanje žrtve in/ali pridobitev koristi za storilca), kibernetsko (uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije) in spolno nasilje (Boske in Osanloo, 2015; Bučar Ručman, 2004; Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Posinc in Košir, 2016; Pušnik, 2012). Različne oblike nasilja so lahko očitne in lažje prepoznane, medtem ko so druge bolj subtilne, posredne, vendar nič manj škodljive za žrtve. Negativne posledice, ki so lahko dolgotrajne in tudi skrajne, so vzrok, da se tem pojavom namenja veliko pozornosti ter prizadeva za prepoznavanje, zaznavanje, preprečevanje in pomoč žrtvam medvrstniškega nasilja. Pred skoraj dvema desetletjema je Dekleva (2001) zapisal, da je eno prvih razprav o medvrstniškem nasilju v slovenskem prostoru spremljalo presenečenje ob problematiziranju tega pojava, ki se ga je takrat razumelo kot normalnega, vsakodnevnega in celo sprejemljivega. Takrat so bile razmere drugačne, upamo pa si trditi, da se je stanje - vsaj, kar zadeva preprečevanje, ozaveščanje in ukrepanje (ne pa tudi raziskovanje tega pojava) -kasneje še dodatno izboljšalo. Tako se danes (še) bolj zavedamo posledic takšnega ravnanja. To se kaže v številnih programih in aktivnostih za odkrivanje in preprečevanje medvrstniškega nasilja, v eksplicitnem zapisu te oblike nasilja v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023 (v času pisanja prispevka je bilo besedilo resolucije sprejeto na Vladi RS in poslano v obravnavo v Državni zbor RS). Ravno zavedanje skrajnih in obsežnih posledic medvrstniškega nasilja ter želja po prevenciji sta vodila slovensko policijo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da so skupaj z Evropsko komisijo v sklopu programa Structural Reform Support Service (SRSS) pričeli izvajati projekt Preventing bullying and reducing violence among minors in Slovenia (2018-2020).2 Medvrstniško nasilje v prvi vrsti in najbolj neposredno prizadene žrtve. Poleg neposredno zadanih fizičnih poškodb prihaja do psihičnih, psi-hosocialnih in psihosomatskih težav, depresije, nižje samopodobe, posledično težjega vključevanja v družbo in težav v posameznikovem osebnem razvoju in nadaljnjem življenju (Bučar Ručman in drugi, 2004; Cvek in Pšunder, 2013; Cross, Lester in Barnes, 2015; Graham, 2016; Moore in drugi, 2017; Pušnik, 2012; Smith, 2016). Poleg otrok, ki so že zaradi osebnostne in fizične šibkosti bolj nagnjeni k viktimizaciji (Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009), so žrtve medvrstniškega nasilja praviloma »drugačni«, socialno izključeni zaradi lastnosti, ki so same po sebi trivialne in predstavljajo zgolj odstopanje od večinske skupine otrok (npr. način oblačenja, 2 Oba avtorja tega prispevka sodelujeta pri izvajanju tega projekta. 65 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 izgled, narečje) (Thornberg, 2011). Pogosteje se z različnimi oblikami medvrstniškega nasilja srečujejo pripadniki LGBT (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe) populacije (Boske, 2015; Maljevac in Magic, 2009), priseljenci in njihovi potomci (Bučar Ručman, 2014; Razpotnik, 2006), otroci etničnih, »rasnih« in verskih manjšin, učenci z učnimi težavami (Boske, 2015; Sullivan, 2011) in otroci z invalidnostjo (Twyman in drugi, 2010). Ob tem ne gre spregledati, da neposredne žrtve medvrstniške-ga nasilja niso edini oškodovanci. Sullivan (2011) v njih prepoznava zgolj prvo od petih skupin žrtev. Ugotavlja, da so sekundarne žrtve družinski člani primarnih žrtev, ki ob viktimizaciji ljubljenega otroka občutijo žalost, empatijo in jezo. Tretjo skupino predstavljajo priče, večinoma drugi otroci in vrstniki z občutki strahu ali celo krivde, da nasilja niso ustavili, ali pa jih takšna odklonskost celo pritegne. Medvrstniško nasilje prinaša podobne posledice na neposredno okolje (npr. celotno šolo), na zadnji stopnji pa celo na (naj)širšo skupnost. Pogosto je spregledano, da je izvajanje medvrstniškega nasilja povezano tudi z negativnimi posledicama pri nasilnežu, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da bodo tudi kasneje v življenju izvajali delikventna in kriminalna dejanja (Lebar in drugi, 2016; Pušnik, 2012). Medvrstniško nasilje ustvarja spiralo nezaželenih ravnanj in posledic, ki tako žrtev kot tudi storilca zaznamujejo pri nadaljnjih socialnih stikih. Pri žrtvah to ne pomeni zgolj poglabljanja viktimizacije, ampak lahko vodi tudi v izvajanje nasilja nad šibkejšimi in prevzemanje vloge nasilnež - žrtev (Boske in Osanloo, 201; Craig in drugi, 2009). Hkrati lahko na drugi strani izvajanje nasilja povečuje možnosti za viktimizaci-jo. Patchin in Hinduja (2008) namreč ugotavljata, da obstaja bistveno večja verjetnost viktimizacije akterjev t. i. tradicionalnega nasilja preko ki-bernetskega nasilja.3 Razvoj in množična uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije sta vzpostavila novo platformo za izvajanje medvrstniškega nasilja in ga razširila izven časovnih ter prostorskih omejitev t. i. tradicionalnega oziroma »klasičnega« nasilja v šolah in drugih fizičnih prostorih, kjer prihaja do interakcije med otroci oziroma mladostniki. Pojavi se oblika medvrstniškega nasilja, pri katerem fizična in socialna moč nista pomembni, žrtev pa se pred njim ne more skriti oziroma se mu umakniti. Kibernetsko medvrstniško nasilje (angl. cyberbullying) lahko najširše opredelimo kot 3 Različni avtorji (npr. Netzley, 2014; Patchin in Hinduja, 2008; Riebel, Jager in Fischer, 2009) ugotavljajo, da je večina otrok in mladostnikov udeleženih v kibernetskem med-vrstniškem nasilju, vključena tudi v tradicionalne oziroma klasične oblike nasilja v šoli. Najpogosteje nastopajo v isti vlogi (žrtev ali storilec), v nekaterih primerih pa prevzemajo druge vloge. 66 a. šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza nasilje preko interneta ali digitalne komunikacije (Parks, 2013).4 Večina avtorjev pri oblikovanju definicije kibernetskega medvrstniškega nasilja izhaja iz predhodno opisanih značilnosti klasičnega medvrstniškega nasilja. Opredeljujejo ga kot ponavljajoče in namerno nasilje, ki ga daljše časovno obdobje izvajajo vrstniki žrtve, ki občuti strah in se sama težko brani, nasilje pa se izvaja z uporabo digitalnega komuniciranja (Riebel, Jager in Fischer, 2009; Weber in Pelfrey, 2014; Završnik, 2013; Završnik in Sedej, 2012). Obsega žalitve, grožnje, izsiljevanje, širjenje laži ali poniževanje preko e-pošte, sistemov za takojšnje sporočanje, klepetalnic, komentarjev ali objav na družbenih omrežjih, ustvarjanja lažnih profilov in podobno (Lebar in drugi, 2017; Parks, 2013). Namen teh dejanj je prizadeti, ponižati, ustrahovati, manipulirati ali socialno izključiti žrtev oziroma ji uničiti njene odnose z vrstniki (Netzley, 2014; Sullivan, 2011). Pri tem podobno kot pri klasičnem oz. tradicionalnem nasilju (Bučar Ručman, 2004) medsebojna agresija oseb, ki se v to podajo zavestno, prostovoljno in s približno enakovredno porazdelitvijo moči, ni klasificirana kot kiber-netsko medvrstniško nasilje (Sullivan, 2011). Prepoznavanje in raziskovanje medvrstniškega nasilja Za razumevanje družbenega dogajanja in medsebojnih odnosov, odpravljanje vzrokov negativnih pojavov in uspešno soočanje s posledicami, načrtovanje in oblikovanje učinkovitih ukrepov za pomoč vsem žrtvam sta ključnega pomena znanstveno raziskovanje in uporaba zanesljivih, veljavnih in natančnih raziskovalnih metod. To velja tudi za razumevanje in ukrepanje na področju medvrstniškega nasilja. Kot pravi Pušnikova (2012), ga moramo znati prepoznati, nanj reagirati in ozaveščati potencialno vpletene. Natančna analiza stanja je prvi korak pri načrtovanju preventivnih aktivnosti. V to analizo je treba zajeti prepoznavanje pojavnih oblik, obseg in specifične značilnosti medvrstniškega nasilja. Ugotoviti moramo, kako pogosto se otroci in mladostniki srečujejo z medvrstni-škim nasiljem, v kakšnih oblikah in kje, kakšni so razlogi za takšno vedenje in kakšno pomoč iščejo, dobijo ali pogrešajo žrtve in priče (Bučar Ručman, 2009). Šele na podlagi teh informacij in njihove umestitve v širši družbeni kontekst lahko razumemo medvrstniško nasilje in nato oblikujemo preventivne ukrepe in strategije. Raziskovanje nam omogoča tudi vpogled v »sivo polje« medvrstniškega nasilja, tj. vpogled v drugače neprijavljene ali nezaznane primere. 4 Nekateri avtorji (npr. Weber in Pelfrey, 2014) zagovarjajo razumevanje kibernetskega medvrstniškega nasilja kot posebne oblike, medtem ko ga drugi (npr. Netzley, 2014) prepoznavajo kot obliko medvrstniškega nasilja, pri kateri pride do prenosa trpinčenja iz šole in neposrednega fizičnega prostora v kibernetski prostor. 67 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 Podatki različnih raziskav (npr. Bučar Ručman, 2004; Lobe in Muha, 2010; Posinc in Košir, 2016; Pušnik, 1999) kažejo, da učitelji podcenjujejo resnost in pogostost posameznih oblik nasilja v njihovih šolah v primerjavi z doživljanjem in zaznavami učencev. Z raziskovanjem lahko ugotovimo, zakaj in na katerih področjih prihaja do odstopanj ter kateri so opozorilni znaki, ki jih kažejo učenci in dijaki ob doživljanju medvrstniškega nasilja. Na podlagi tega lahko ciljno izobrazimo pedagoške delavce in jih usposobimo, da bodo v prihodnosti takšna deviantna ravnanja zaznavali samostojno in se znali odzvati nanje (Pušnik, 2012). Še več, raziskovanje ima tudi ključno vlogo pri ocenjevanju uspešnosti izvedenih preventivnih aktivnosti (Bovaird, 2010),5 kar je pomembno pri načrtovanju preventivnih programov, saj želimo priporočiti in implementirati tiste, ki so se izkazali za učinkovite, oziroma ugotoviti, kaj obstoječi programi in aktivnosti ne naslavljajo. Raziskovanje medvrstniškega nasilja je torej ključnega pomena za vzgojne in izobraževalne delavce ter oblikovalce politik, ki naslavljajo ta problem (Ttofi in Farington, 2009: 13) - ob upoštevanju vseh negativnih posledic tega pojava pa lahko dodamo, da je ključnega pomena za celotno družbo. Opis raziskovalne metode Pri raziskovanju medvrstniškega nasilja se srečujemo s številnimi in večplastnimi izzivi. Pojav je med avtorji različno razumljen, pomembno vlogo pri njegovi zaznavi ima družbeni oziroma kulturni kontekst, vse to pa oteži mednarodne primerjave in postavlja pod vprašaj prenos in preprosto ponavljanje pristopov v različnih državah. Posinc in Košir (2016) zaključujeta, da se podatki raziskav o razširjenosti medvrstniškega nasilja razlikujejo zaradi različno postavljenih vprašanj, neenotne definicije in različnih načinov izbora enot v vzorec. Podroben pregled literature in raziskav pri nas potrdi te zaključke. Avtorji si niso enotni pri uporabi termina za označevanje medvrstniškega nasilja, v redkih empiričnih raziskavah pa je vprašljiva tudi konsistentnost operativnih definicij merjenega konstrukta, saj avtorji upoštevajo različne razsežnosti le-tega in zato pri raziskovanju ne vključujejo istih indikatorjev. Osrednji namen pričujočega prispevka je prikazati ugotovitve različnih raziskav o medvrstniškem nasilju v Sloveniji in s pomočjo metaanali-ze ugotoviti, kakšna je skupna izmerjena pojavnost medvrstniškega nasilja v Slo veniji. Osredotočili smo se na odkrivanje, kako konsistentno so izvedene 5 Metaanalize programov za zmanjševanje medvrstniškega nasilja potrjujejo, da so mladostniki, ki so se udeležili takšnih programov, občutno redkeje ocenili, da so žrtve medvrstniškega nasilja ali da le-tega izvajajo, kot njihovi vrstniki, ki v programe niso bili vključeni (več glej v Gaffney, Ttofi in Farrington, 2018; Ttofi in Farrington, 2009). 68 A. SuLc IN A. Bučar RuCMAN ■ šola IN MEDvRsTNISKo nasilje v sLovENIJI: METAANALIZA Tabela 1: Pregled raziskav medvrstniškega nasilja v Sloveniji 1991-2018. fokusne skupine v anketni ^ vprašalnik ustrahovanje zlorabljanje C vrstniško nasilje s r e ^ nasilje v šoli trpinčenje nadlegovanje 69 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 g fokusne skupine S u v anketni ^ vprašalnik ustrahovanje zlorabljanje C vrstniško nasilje s r e ^ nasilje v šoli trpinčenje nadlegovanje ■s o, o .tp £ *Raziskava, > metaanalizo. raziskave in predstavljeni rezultati. S pomočjo baze podatkov Cobiss, iskalnikov Google in Google Scholar ter z uporabo pristopa »snežne kepe« smo na temo medvrstniškega nasilja našli 171 prispevkov.6 Med najdenimi 6 V bazah smo iskali s pomočjo 1) ključnih besed: trpinčenje, ustrahovanje, nasilje v šoli, mladoletniško nasilje, mladostniško nasilje, medvrstniško nasilje, mladoletniška delinkvenca, kibernetsko nasilje, kibernetsko nadlegovanje, cyberbullying, spletno nasilje, spletno na- intervju 10 6 A. ŠULC IN A. BUČAR RUČMAN ■ ŠOLA IN MEDVRSTNIŠKO NASILJE V SLOVENIJI: METAANALIZA prispevki jih je 25 s primarno empirično raziskavo, v podrobno analizo pa smo vključili 20 prispevkov (glej tabelo 1).7 Od teh je 19 prispevkov merilo medvrstniško nasilje z uporabo kvantitativnih metod (anketni vprašalnik), le ena raziskava pa je uporabila kvalitativni metodi (intervju in foku-sno skupino). V 16 raziskavah je bil vzorec sestavljen iz učencev osnovnih šol, v 6 iz dijakov srednjih šol, v 3 primerih je bila raziskava izpeljana v osnovni in srednji šoli. Večinoma so v raziskavah merili pogostost pojavnosti medvrstniškega nasilja. Otroke in mladostnike so spraševali po vik-timizaciji in storilstvu, občutno manj po opažanju nasilja tretjih oseb. Dve raziskavi (Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Posinc in Košir, 2016) sta bili osredotočeni na pedagoške delavce in njihove zaznave nasilja v šolah. Redke raziskave so iskale korelacije med storilstvom oziroma vikti-mizacijo in dejavniki, kot so etnična pripadnost (Kralj, Žakelj in Rameša, 2013; Razpotnik, 2006), pripadnost LGBT (Maljevac in Magic, 2009) in osebnostne značilnosti (Dekleva, 1997). Primarni termini, ki so jih avtorji uporabljali pri raziskovanju, si po pogostosti uporabe sledijo: »(med) vrstniško nasilje«, »nasilje v šoli«, »trpinčenje«, »ustrahovanje« in »zlorabljanje«. Prispevki v veliki večini raziskovalnih metod ne opisujejo dovolj natančno, da bi lahko analizirali in primerjali načine postavljanja vprašanj in kako je bil izprašancem predstavljen ter definiran sam kon-strukt medvrstniškega nasilja, o katerem so jih spraševali. Manj pozornosti je bilo pri raziskovanju v Sloveniji posvečene ki-bernetskemu medvrstniškemu nasilju. Tako smo uspeli najti le štiri empirične raziskave (z anketnimi vprašalniki), katerih rezultati iz več vidikov med seboj niso primerljivi. Završnik in Sedej (2012) s svojo raziskavo izstopata že pri oblikovanju vzorca, saj sta anketirala odrasle (polnoletne) osebe. Na podobno težavo naletimo pri raziskavi Jontesa, Lutharja in Črniča (2014), ki so v anketo vključili osebe 15-30 let starosti. Zgolj dve med seboj zelo podobni raziskavi sta se osredotočili na otroke in mladostnike (Lobe in Muha, 2010; 2011). Raziskave se precej razlikujejo tudi po definiciji in razumevanju kibernetskega nasilja, po katerem sprašujejo anketirance. Vprašanja so postavljena zelo različno. Završnik in Sedej (2012) sicer definirata kibernetsko nadlegovanje in sprašujeta po izkušnjah z njim, dlegovanje, internetno nasilje, internet in nasilje, internetno nadlegovanje, mobilni telefoni in nasilje, mobilno nadlegovanje (da smo zajeli vse izpeljanke in besedne zveze, smo si pomagali z iskanjem po korenu besede in *); 2) avtorjev, pri čemer smo preverjali sledeče priimke avtorjev, ki so v našem prostoru poznani po raziskovanju različnih oblik nasilja: Antič Gaber, Areh, Bertok, Bučar Ručman, Dekleva, Filipčič, Marjanovič Umek, Meško, Muršič, Pavlovič, Pušnik, Razpotnik, Tomori, Umek, Završnik. 7 Štiri prispevke smo izločili iz analize, ker niso merili medvrstniškega nasilja, temveč agresijo ali splošno odklonskost, do ene potencialno relevantne raziskave pa nismo uspeli dobiti dostopa. 71 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 medtem ko ostali raziskovalci sprašujejo bolj po konkretnih primerih vik-timizacije in zaznavanja, na primer po prejemanju »žaljivih sporočil na internetu«, »grožnjah«, »žaljivih SMS«, ustvarjanju »lažnega profila« in podobno. Metaanaliza pojavnosti medvrstniškega nasilja v Sloveniji Kriteriji za vključitev raziskav v metaanalizo Vse raziskave o medvrstniškem nasilju smo podrobno pregledali in določili kriterije za vključitev raziskave v metaanalizo »klasičnega« oz. »tradicionalnega« medvrstniškega nasilja.8 Z uporabo te metode smo iskali odgovore na naša raziskovalna vprašanja o pojavnosti medvrstniškega nasilja pri nas in konsistentnosti izvedenih raziskav. Kriteriji za vključitev raziskave v metaanalizo so bili: - raziskava je bila opravljena v Sloveniji in objavljena po letu 1991, do vključno maj 2019, - uporaba kvantitativnih metod primarnega zbiranja podatkov, natančneje z anketo (izključili smo prispevke, ki so analizirali sekundarne statistične podatke in ki so podatke zbirali kvalitativno), - vprašani so učenci in dijaki (ne učitelji ali starši), o kateremkoli načinu zaznavanja medvrstniškega nasilja (kot žrtve, storilci ali priče), - podatki so podani v obliki števila in/ali deleža vprašanih z izkušnjami medvrstniškega nasilja na splošno (ne zgolj katere od oblik tega), specificirano, za katero obliko izkušenj gre, - raziskava se je ukvarjala izključno ali (vsaj) primarno z medvrstni-škim nasiljem (nismo vključili raziskav, ki so medvrstniško nasilje zajele le v nekaj vprašanjih, dodanih drugim širšim sklopom), - dostopnost raziskave oziroma ugotovitev. Ustreznih raziskav, ki so zadostovale vsem kriterijem za vključitev v metaanalizo, je bilo devet in so označene v Tabeli 1 in podrobneje prikazane v Tabeli 2. Kodiranje podatkov Podatke iz zbranih raziskav je kodirala prva avtorica prispevka in pri tem izpisala relevantne podatke v excelovo datoteko: avtorja/-e, leto izdaje, leto raziskave, vrsto raziskave (viktimizacijska, samoprijavitvena ali raziskava o zaznavanju nasilja tretjih oseb), velikost vzorca in deleže ugotovljenih izkušenj z medvrstniškim nasiljem po skupinah (spol, starost/razred, 8 Raziskav o spletnem medvrstniškem nasilju nismo vključili v metaanalizo, saj se med seboj (in od raziskav klasičnega medvrstniškega nasilja) metodološko in vsebinsko preveč razlikujejo in rezultati niso primerljivi. 72 A. ŠULC IN A. BUČAR RUČMAN ■ ŠOLA IN MEDVRSTNIŠKO NASILJE V SLOVENIJI: METAANALIZA pogostost). Kjer so bili podatki dostopni, so bili izpisani tudi deleži in/ali število vključenih po posameznih skupinah (delež moških in žensk, deleži po starosti). Metaanaliza Z uporabo metaanalize smo analizirali vse raziskave medvrstniškega nasilja v Sloveniji, ki so merile isto spremenljivko (zaznavanje medvrstniškega nasilja med mladostniki) in iz katerih smo te vrednosti lahko pridobili v ustrezni obliki. Podatke smo analizirali s programom Comprehensive Meta Analysis V3, ki nudi funkcijo avtomatskega izračuna velikosti učinkov za nadaljnje analize. Zaradi majhnega števila raziskav, ki so ustrezale pogojem, je bil izbor popolnoma ustreznih spremenljivk omejen, podatki pa zbrani v dokaj raznolikih oblikah. Že v izhodišču smo ločili podatke o zaznavanju medvrstniškega nasilja brez pogoja ponavljanja (vsaj enkrat) in ponavljajočega (v vprašanju označeno z »vsaj kdaj pa kdaj«, »vsaj občasno« in podobno) in jih analizirali ločeno. Delež zaznanega medvrstniškega nasilja (vsaj enkrat) Raziskav, ki so merile zaznano medvrstniško nasilje na splošno in to predstavile v deležih, je bilo zgolj sedem, vendar so nekatere od njih merile več dimenzij zaznavanja (samoprijavitev, viktimizacija ali opažanje nasilja) in s tem povečale število vrednosti, razpoložljivih za analizo. Ker predpostavljamo, da so zajete raziskave le slučajni del celotne slike populacije, z raznolikimi merskimi instrumenti in vzorci, smo za metaanalizo uporabili model slučajnih učinkov (Kastrin, 2008), s katerim se ob predpostavki he-terogenosti raziskav izognemo preozkemu definiranju intervalov zaupanja in s tem precenjevanju točnosti rezultatov (Hunter in Schmidt, 2004). V Tabeli 2 in Grafu 1 so prikazane ocene velikosti učinkov posameznih raziskav in njihovi 95 % intervali zaupanja. Velikosti kvadratov v grafu so sorazmerne z utežjo, dodeljeno posamezni raziskavi na podlagi velikosti vzorca. Opazimo lahko odstopanje vrednosti pri raziskavi Dekleve (1996), predvsem za vrednosti o zaznavanju opaženega nasilja. Odstopanja so razvidna tudi pri raziskavi, ki sta jo opravili Cvek in Pšunder (2013). Skupna ocena velikosti učinka znaša 33,3 % (95 % interval zaupanja: 26,3 % do 41,3 %) zaznanega medvrstniškega nasilja. Izračun statistične hete-rogenosti (I2 = 99,51 %; Q = 1524.341, df (Q) = 9) pokaže, da je ta izredno visoka (I2 nad 70 % (Rodseth in Marais, 2016)), kar kaže na vsebinske razlike med študijami in potrjuje ustreznost uporabe modela slučajnih učinkov za metaanalizo. Na podlagi tega smo v nadaljevanju izvedli analizo pristranskosti v objavljanju in analize podskupin, da bi ugotovili potencialne razloge za vzorčno in metodološko heterogenost (Kastrin, 2008). 73 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXX, ŠTEVILKA 1-2 Tabela 2: Rezultati metaanalize za vse vrednosti raziskav glede na vrsto študije, vključene v analizo. ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o ooo'o K H O 00 00 0 vo 0 4 0 0 ■f <0 00 ^ vo o vo K O i? 0 K 0 0, 0. 00 0, K ,0 VO 0 £ vo ,0 0 ,0 0 o K 0 0 ,0 vo ,0 2,0 ,0 0 0 0 0, ^ vo o £ o o ¡i 0 iC 0 vo K ,0 i? ,0 o1 0, 02 vo ,0 0 0 >u > v > v u JU > te > N 0 >N >N 0 02 0 >N >N >N 0 >N vo o. >