II ^■haja dvakrat n« mesec In sicer prvi tek po t. In 15. v mesecu. Cena mu je 60 v ni lelo, (za Nemčijo 2 K 8 v, meriko In druge luje driive 2 K »). — Spisi in dopisi se pošiljajo: Ured-Ivu .Domoljubi", Ljubljtni, Seme-Ikc ulice St. 2, naročnina, rekiimacije in rali pa: Upravnlttvu .Domoljubi', bljana, Kopltirjev* ulice It. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna petitvrsla (Šestina.Domo-Ijubove" Širine, 34 mm) slane za enkril 30 v, če te tiski dvikrit 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popust. — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v. rr^fij^ii^ri Čekovni promet postno • hranilničnega urada It. 824.797. rašanja in sploh pravo duhovsko vljenjc. Z izgledom in besedo na-ijam duhovnike k stanovitnemu in naškemu dušnemu pastirovanju. rednike raznih listov osrčujem in )ve sotrudnike izpodbujam. Dru-ibno organizacijo z vsemi močmi Ddpiram, može, ki se zanjo trudijo, palim in na junaško požrtvovalnost lemam; liste liberalne stranke pre-Dvedujem; ob času volitev sem za-Dvedal javne molitve, in v posebnem Jstirskem listu sem ljudstvo podučil dolžnosti, da volijo, in sicer da olijo može katoliške stranke. Da bi pa od duhovnikov odvrnil ^varnosti, ki jim iz tega delovanja i duhovno pastirstvo in zares po-ožno življenje prete, sem jih na to pozoril, dal sem jim o teh nevarnih konferenčna vprašanja in na sofijski sinodi sem njihovo nalogo političnem in socijalnem življenju P bolj natanko določil. Kar pa za-pva poprej omenjeno obstrukcijo, f sicer očitno nisem odobril, pač a molče pripustil, da duhovniki so- delujejo. Tudi na razne pogreške sem voditelje opozoril ustmeno in pismeno. Ko bi drugače postopal, pogum bi izgubili naši katoliški lajiki, ki se sedaj tako srčno vojskujejo, prine-hali in prenehali bi, nasprotniki pa bi prav lahko prišli do usodepolne zmage: ker kdo more pojmiti, koliko hudega za versko, družabno in narodno življenje bi se tedaj na ljudstvo navalilo! Sedaj pa v tej borbi katoliška stranka močno napreduje in utemeljeno je upanje na končno zmago. 8. Opisal sem zvesto naše versko, politično in družabno življenje: sedaj pa upam, da bode najviša cerkvena • oblast postopek moj in delovanje mojih duhovnikov večinoma odobrila, deloma pa zavoljo naših razmer vsaj molče pripustila. V Ljubljani, 20. januarja 1904. f Anton Bonaventura, škof. Tako sem opisal naše težnje in borbe; vidi se, da je delovanje ljudske, katoliške, krščansko-socijalne stranke v prvi vrsti zares dobrodelno, da se pa zavoljo teženj, namer in silovitih navalov narodno-napredne, protikatoliške, protisocijalne stranke ne more izogniti političnim borbam, ako hoče sploh obstati in ne poginiti. II. V Rimu. V Rim sem dospel v četrtek 21. januarja pozno zvečer. V petek dopo-ludne sem se prijavil za sprejem pri sv. Očetu in tudi zvedel, da me zvečer sprejme novi državni tajnik Njihov kardinal Merry de Val. Želel sem mu izročiti svoje pismeno poročilo, naj bi sv. Očeta izvestil in bi potem pri sprejemu mogel jaz dobiti točen odgovor. Že popoldne dobim list, v katerem se mi javi, da me bodo sv. Oče koj druzega dne sprejeli. Zvečer grem s poročilom h kardinalu ter mu vse obrazložim. Ko sem to storil, mi odgovori, da bo sv. Očetu vse povedal in naj jaz z Njimi o tem govorim, kakor o stvari, katera jim je že znana. Opomnil sem kardinalu, kaj naši nasprotniki trdijo o veljavi zapovedi sv. Očeta za delovanje krščanske demokracije in ga prosil naj mi pove, kaj je res? Odgovori mi in kaj odločno, da dotična zapoved velja edino za Italijo. Ker namreč listov papeža Leona XIII. ne more vsakdo lahko čitati in razumevati, hoteli so papež Pij X. dati kratek posnetek i7 teh listov, da bi imeli glavna nač i za družabno delovanje vsi pred očmi; pri vsaki točki je povedano, iz katere okrožnice je vzeta; pri točki, o delovanju krščanske demokracije se pa pred vsem navaja „pouk kongregacije izdan v imenu papeža Leona XIII. Italijanom", v katerem se jim zabranjuje vdeleževati se političnih volitev in sicer iz viših, neizmerno važnih cerkvenih razlogov; zato pa tudi posnetek iz tega pouka velja samo za Italijane, drugod pa naj se le vsi državljani poslužujejo svojih političnih pravic. — Kardinal je posebno ljubezniv, visoko izobražen, odgovaija kratko in jasno, govori popolnoma gladko angleški, španski, laški, francozki in latinski jezik; menda zna tudi nemški. Druzega dne v soboto 23. januarja grem veselo k sv. Očetu. V svoji osebi združujejo ljubeznivost in milino z veliko odločnostjo, kjer jc potrebno. Gladko in dovršeno govore laški in latinski, popolno dobro razumejo francoski in precej tudi nemški; jako dober govornik so. govore bolj poljudno, toda krasno, podučno, lahko in spretno; rimsko ljudstvo Jih ljubi in komaj čaka nedelje, ko se rimske župnije vrste, da jih sv. Oče na kakem večem dvorišču sprejemajo in jih kakor dober pastir hranijo z besedami večnega življenja. Mogel sem se s sv. Očetom skoraj pol ure razgovarjati. Odobrili so moje delovanje in naših duhovnikov, prav se jim je zdelo, ako se zahteva razširjenje volilne pravice in tudi mojemu postopku glede ob-strukcije so pritrdili. Le to so rekli, da naj delamo sicer odločno, toda varujemo naj se sovražnosti, vsem pa izkazujmo dobrohotnost in ljubezen. Vprašal sem Jih tudi o veljavi Njihove zapovedi o izključno dobrodelnem delovanju krščanske demokracije. Ljubeznivo se smehljajoč so mi zatrdili, da velja edino za Italijane, drugod pa naj se le vporabljajo vse državljanske pravice za obrambo proti neprijateljskim navalom sovražnikov krščanstva. Povedali so, kako tudi francoskim škofom na srce polagajo, naj bi katoliški Francozi opustili medsebojne razlike o nekaterih dr- žavnih stvareh, in naj gredo vsi, duhovniki in neduhovniki, v politično borbo, posebno pri volitvah, da pošljejo v zbornico poštene, krščanske može; potem ne bo tacih krivičnih postav, kakoršne kujejo sedaj. Dali so mi še sv. blagoslov, in vesel, potolažen, osrčen sem šel od Njih proč po druzih svojih opravilih. Koj sem pa sklenil, da razsodbo sv. Očeta oznanim duhovnom in vsemu ljudstvu, prijateljem in neprijateljem, naj bo vsem v pouk, naj mi nikdo več ljudstva ne bega in samega sebe ne vara. Vse prosim, da vsacega dne molimo prav presrčno za sv. Očeta, naj Jih Bog ohrani, poživlja in osreči na zemlji in naj Jih ne da v roke Njihovih sovražnikov! V Ljubljani, 6. februarja 1904. katere zadevajo mornarico. Račune so dele gatje potrdili, kakor so jih ministri pred ložili. Položaj v Avstro-Ogrski. Čehi so napeli vse sile, da bodo delali težave državnemu zboru. Na obeh rl'"l'h s" se pričeli težki dnovi. Na Ogrskem niso prišli nikamor naprej; v državnem zboru je f Anton Bonaventura, škof. Politični razgled. Avstrijske delegacije. Delegatje so zadnje dni obdelavali bosanske razmere, mornarico in skupno financo. Poročevavec za bosansko upravo je bil dr. Š us teršič. Drugače kot kak drugi se je ta potegnil za Bosno in Hercegovino. Najprej je zahteval računske sklepe, katere so druga leta radi prikrivali. Zastran silnega sekanja lesa je opomnil vlado, da bo dežela na tak način ubožala, zraven si bodo pa židje, ki prekupavajo les, napolnili nenasitne žepe; poleg tega pa pripravlja bosanska lesna trgovina naš domač les ob vso veljavo. Nadalje je poudaril, da bi morala vlada za ta denar, ki ga izmeče za Bosno in Hercegovino pokazati drugačne uspehe, kakor so. Res veže deželo že nekaj železnic, tudi kmetijstvo se je povzdignilo, ravno teko omika ljudstva, ali vse to je še tako na slabem, da ministru ni treba hvaliti svojega dela. Grajal je posebno naseljavanje Nemcev in Madjarov, katero podpira vlada; zahteval je slovansko upravo in zavračal znanje nemščine. Posebno se je zavzel delegat Biankini in podpiral dr. Šusteršiča pri njegovih poročilih. Račun zastran uprave so delegatje ministru potrdili. Pri mornarici (marini) so delegatje zahtevali, da mora vlada take potrebščine, ki jih pridelujejo doma, pri domačinih naročati, ne pa dajati zaslužka tujcem. Mornarnični poveljnik je dejal, da bodo odslej bolj gledali na to. Hrvatu Biankiniju je odgovoril da se goji tudi hrvaški jezik pri mornarici' in da občujejo častniki z moštvom v domačem jeziku. Pripovedoval je tudi več stvari zmeda taka, kot je bila. Potrebnih stvari niso še nič rešili Na obeh krajih čakajo srečnega moža, ki bi napravil konec za lostnim razmeram. Državni zbor na Dunaju bo poklican 23. t. m., ali kaker vse kaže, ne bo nič ž njim. ker se <^hi in Nemci še po starem prepirajo. Nemci so se zopet žili zoper Slovane in tako je država zopet v kleščah. Nad Turku. Turška vlada si neprestan.) izmišlja nove pritožbe zoper tuje države, zoper Makedonce in sploh zoper vse. Vsakdo je kriv vseh grozovitih počenjanj, ki se gode po Make doniji, samo Turek noče biti. Se vedno misli, da se bo z izgovori in pritožbami izvila Turška iz svojih krivic. Ali enkrat mora občutiti, kar že toliko časa išče. Na spomlad bodo udarile sosedne države čisto gotovo: pripravlja se Bolgarska; bolgarski narod kar gori bojnega navdušenja; zato mora dovoliti tudi knez v boj, drugače se narod spunta zoper njega. Tudi Srbija brusi orožje in pripravlja Jinamit, ki mora že enkrat posvetiti krivičnemu Turku. Med zadnjimi tudi Italija noče biti in se je izrekla, da bo poslala v ogenj 2000 karabinarjev. Da tudi Avstrija pripravlja svojo vojsko za Makedonijo, smo že pred povedali. Največ pa bodo seveda storili Balkanci sami. Vstaj-niki se z vso silo pripravljajo na boj; drugi pa iščejo po Evropi miloščine in pomoči. Tako je neki junak Sarafov obhodil po zimi vso Evropo in trkal na usmiljena srca, kjer je bil nabral precej pripomočkov. Tako mislijo Makedonci precej, ko se Sarafov povrne na dom, začeti vstajo, ker je zemlja sedaj pokrita z velikim snegom, in zavoljo tega vstajniki ne morejo še bivati pod milim nebom, se vstaja ne bo začela prej, preden ne izkopni sneg, to je pred veliko nočjo. Zraven tega se pa tudi begunci ne morejo povrniti pred praznikom v svoje kraje. Revščina po Makedoniji. Turki so vsa tista mesta, odkoder so ubogi Makedonci morali zbežati, zasedli in Jih dne: sedaj v svojih pesteh. Tako so pobrali tudi vse vrednosti, kolikor so jih našli Iz nesrečne zemlje poroča neki revež tako-le-Ne vem, kako je po drugih krajih, ali pri nas se turško nasilstvo več ne more prena Turkl 80 pobesneli. Neprestano nam žugajo, da bodo poklali vse krščan^ pse; in nečejo dopustiti, da bi nam vil kaj olajšala. Največ sile delajo ženskam Vse, kar smo imeli, so nam vzeli. Zrave, golega življenja že nimamo nobene drug stvarce, pa tudi življenja nismo var&i, ^ se Turek, kadar se mu zljubi, napije nafe krvi. Ljudstvo je silo razdraženo, zalo j pripravljeno do zadnje kapljice krvi -velja za življenje ali smrt. Dasi prihajaj« od vseh strani mili darovi, je revščina eno neznosna, posebno ker je pritisnila zop« huda zima Begunci stanujejo navadno v kaki stari šoli, koder je v eni šoli nabasanih po' več rodovin Napravljeni so le za silo. Vas in mesta so požgana in razdejan,.; Marci otroci in pohabljeni l.udje so pok lani; žt«. in dekleta jokajo po turških ječah; moijt in mladeniči pa, kolikor se jim je posrečili uteči, se zbirajo po planinah in se priprav Ijajo na odločiven boj. Preganjanje kristjanov po Turškem. V zadnjih treh mesecih preganja Turčiji kristjane vedno huje. V zadnjem času u Armenci nekje prestopili turško mejo in m-pravili nekaj škode. Ko so na to prihiteli turški vojaki, o Armencih že ni bilo ne puha ne sluha; ker so se pa ti divjaki nad nekom morali znesti, so jeli preganjati kristjane. V nekem kraju so prijeli celo četo armenskih kristjanov in jih obdolžili nezvestobe. Tam so jih tirali pred sodišča, ii dasi jim niso mogli prav ničesar dokazati so dva moža obsodili na smrt, druge pa v te k nili v dosmrtno ječo. Sodna obravnavil je bila očitna, udeležila sta se je tudi dvi tuja konzula. Da bi zatoženci vsaj nekaj priznali, so jih trpinčili na vse mogoče načine; najprej so jih pretepli, potem so jim pa s kleščami trgali meso in kite raz nogt in roke. Zamorski vstanek proti Nemcem. V zahodnji Afriki so se uprli Nemce« najprej Hotentotje. Ko so drugi zamorski rodovi videli, da so le-ti nekaj opravili, se pridružili vstajnikom še štirje drugi zamorski rodovi. Najprej so se lotili nemškik mest in jih oblegli. Ali večina obleganih so se držali toliko časa, da so prišli vojaki« zamorce razkropili. Toda od vseh mest ji| še niso mogli prepoditi. Dosedaj so divjaki pomorili okoli 150 ljudi. Ker ni zadosti vojakov pri rokah, bo trajalo še nekaj tednov, preden pride iz Evrope zadosti vojakov i« stori mir po naselbinah. Rus in Anglež sta se sprla, zaradi Tibeta. Zadnje čase se je pokazal razpor m Rusijo in Angleško zaradi Tibeta. Tibet j« ilika pokrajina, ležeča med Kitajsko, Indijo Perzijo. Rusija, ki ji leži na meji, gleda i to deželo že dalje Časa, prav tako pa di Angleška, ki ima že sedaj veliko moč besedo v deželi. Sedaj, ko je čutila, da i morala Rusija svoje vojake poslati nad ponca, je poslala Angleška večjo četo vo-kov v Tibet. Zoper to seje vzdignila Ruska Angleški zažugala, da ji bo takoj stopila i prste, ako kaj misli podvreči Tibet. Tibe-ini so bolj na rusovski, kakor pa na an-eški plati, in zato radi sprejemajo rusovske Djake in rusovsko orožj , ki ga jim po-ljajo. Ker sta obe državi precej korajžni, sta si že več let v laseh, je pričakovati, i se razpor poostri in morebiti konča z r»jsko. Vojska se je vnela. Kakor strela z jasnega neba jc prišla ; vzhodne Azije vednost, da je Japonec pre-rgal s smelo roko vsa pogajanja, ki so se ršila z Rusom, in dal s tem Rusu na znanje, a je vojska med njima Zadnji čas je se potihnilo in mislili so že, da se bo po tirnem potu poravnalo navzkrižje, ali prišlo i nepričakovano drugače. Japonec je po-lical iz ruskega dvora svojega zastopnika, i ne da bi bil vojsko napovedal, udaril s vojimi ladjami o polnoči na dan 9. fe-ruarja pri Port Arturju na Rusa. Rusu jc ilo to čisto nepričakovano, dasi je čakal edno pripravljen, kdaj da bi udaril. Zato lu je Japonec prizadel precejšnje poškodbe, 'oškodoval je precej tri ladje, ena izmed jih se jc takoj potopila. Kmalo na to pa 0 pristopile ladje križarice, iz katerih je si japonec mesto Port Artur bombardirati. ;usi so odgovorili z enakim glasom; tako 1 pokalo na obeh straneh nad eno uro. ed tem pa so se izmuzali Rusi iz trdnjave i šli na ladje, na kar je Japonec ogenj stavil in odplul proti jugu, kjer ga je čakalo tupno brodovje v taki dalji, da ga Rusi niso ogli ugledati. Na to je trčilo rusko in japon-to brodovje. Japonci so poškodovali Rusom evet vojnih ladij, na eni ladji so vjeli 570 uskih vojakov, na neki drugi pa 179. Kmalu a to so zadele ladje obeh držav pri otoku oreji skupaj.in zopet tukaj so potolkli ruske idje; ena sama se je potopila, ena je pa zgo ela. Vse moštvo, kolikor ga je bilo, so Ja-k>nci vjeli. Kmalu nato pa je prišlo poroto, da je bilo tudi več japonskih ladij v sm boju poškodovanih in da se je moralo iponsko brodovje naposled umakniti z veli-imi izgubami. Vendar so Japonci dosegli t vspeh, da so med to pomorsko bitko po-tavili precej svoje armade po raznih krajih Koreje na suho. Sedaj je neki že nad 60 000 i°ž japonske vojske na korejski zemlji. >ližajo se reki Jalu, kjer se bosta najbrž ?opadli japonska in ruska vojna. Iz Petro ■ grada vsak dan odhaja več vlakov, ki vozijo vojake na mandžursko mejo. Pa tudi rusko brodovje skuša popraviti prvo škodo, ki so jo zadali Japonci. V Vladivostoku so se ruske ladije že oprostile ledu. Jadrale pa so naravnost proti Japonski ter so na otoku Jesu bombardirale mesto Hakodate (78.000 prebivalcov). Menda je velik del mesta razrušen. Nato so odjadrale bojne ladije dalje proti Port Arturju, kjer se hočejo združiti z ostalim ruskim brodovjem. Končna morska bitka se bo torej šele vršila; vendar menimo, da se bo vsa vojska odločila na suhem: v Koreji ali pa v Mandžuriji. Poroča se tudi, da je nekaj drugih ruskih ladij bilo deloma poškodovanih, deloma so se potopile. Nasprotno pa so Rusi dva japonska polka, ki sta poskušala proti Port Arturju stopiti na suho, popolnoma uničili. Toliko poročamo o tej vojski za danes. Prilagamo tudi zemljevid, na katerem je razvidno ono ozemlje in morje, kjer se vrši sedanja vojska. Vojne moči na japonski in ruski strani. Japonec ima vso vojsko blizu doma. Zato hitro pošlje, kjer se pokaže potreba. Njegova moč pa je taka-le: Infanterija (pešci) znaša 52 polkov, 156 bataljonov, to je 147.160 mož. Kavalerija (konjeniki) ima 17 polkov, 51 eskadronov, to je 9700 mož. Artilerija (topničarji) ima 13.700 mož. Trd-njavska artilerija ima pa 11.330 mož. Skupaj je torej vseh mož na suhem: 200.290 mož, 61.390 konj in 684 topov. V rezervi pa čaka še 34.000 mož, v deželni brambi pa 121.000 mož. Celotna japonska armada ima torej na suhem okoli 400.000 mož. Na mo'ju pa vsega skupaj 127 bojnih ladij, 1188 topov in 16.046 mož posadke. Drugače pa je z Rusom. Vojake ima raztresene po vseh kotih, in tako potrebuje več dni, preden jih more postaviti pred Korejo. Pred Korejo, torej na bojišču, pa ima Rus vsega skupaj 185 000 mož, 133.000 pušk, 20.800 sabelj in 250 topov. Vsega vojaštva skupaj pa ima Rus trikrat toliko. Na morju ima ladje na treh krajih, v Bosporu, pred Turškim, doma pred Peter-burgom, druge pa tukaj v Port Arturju pred Korejo. Tukaj ima 22 torpedovk najboljše vrste, 8 torpedovk srednje vrste in 82 manjših in večjih ladij. Kako je prišlo do te vojske? Lansko leto je sprožil. Japonec misel, naj Rus in Japonec pregledata svoje pogodbe zavoljo Koreje in postavita trdne in pravične mejnike Rus je bil s tem zadovoljen in povedal svoje mnenje. Japonski vroče-krvneži pa so ščuvali vlado, naj stopi Rusu na prste, da ne bo preveč zahteval. Japonska vlada se je res jela pripravljati na boj, za to se ni spustila v nobena resna pogajanja ter vodila Rusijo za nos in zahtevala od nje, -naj prepusti Mandžurijo, katera jo ni čisto nič brigala. Ko Rusija ni hotela glede te dežele nič slišati, je Japonska pustila dogovor in udarila z mečem po Rusu. Tako je prekršila medljudsko pravo, ter brez napovedi pričela vojno. Sedaj naj sama gleda kvišku. Kdo bo zmagal v ti vojski? Da bi na mokrem Rus lahko podlegel, ni nič čudnega, ker ne more na bojišče spraviti vseh ladij in nima tudi teh najboljših, med tem ko so japonske ladje nove in jih je tudi več po številu. Zraven tega pa se govori, da bo pomagal na morju tudi Anglež in Ameriške Združene države. Ko bi se to res zgodilo, je Rus na morju pri kraju. Ali drugače je na suhem. Tukaj ima Rus trikrat večjo vojsko in dobro železnico, da hitro spravi vojake v vzhodno Azijo. Tako bo Rus posedel Korejo, če se prav sedaj Japonec repenči na nji. Čudovita so božja pota. V fari sv. Martina so obhajali sv. mi-sijon. Ker ga že ni bilo kakih osem let, so se ga župljani obilno udeleževali. Le eden — pod imenom Kosmatar je bil daleč na okoli znan — se je ravnotako skrbno in pridno ugibal cerkve, kakor so hiteli drugi vanjo. Zakaj so ga imenovali Kosmatarja, ne vem; morda za to ker se že dolgo ni obril, morda pa tudi zato, ker je imel precej »kosmato" vest. Saj pa je res, odkar mu jo umrla žena, živel nekako divje življenje. Sicer je popival nekoliko že preje in tudi najboljši delavec ni bil nikoli, a od ženine smrti se je zapletal vedno bolj v mrežo hudobij. Včasih je moral slišati od soseda kako svarilno besedo, da to vendar ne gre, a takrat je vedno zavrelo v njem in jezo je poplaknil v gostilni. Da, pri Dolinkarju je bil „gospod", dokler je imel kaj pod palcem! A če dandanes poseda kmet po gostilnah, doma mu pa drugi gospodarijo, potem mora iti in tudi le prehitro gre gospodarstvo rakovo pot. Pri Kosmatarju je zapel boben in od posestva, ki je bilo največje v vasi, mu je ostala samo bajta, v kateri so bili preje go-stači. Kosmatar je pa preklinjal ljudi, da so oderuhi, preklinjal lastnega otroka — Franco, češ da ni vredna da živi. Niti sedaj še ni imel dovolj; ni ga še srečala pamet! Pil je dalje, sedaj seveda ne vina, ampak tisto nesrečno žganje! Ker se mu ni ljubilo delati in Franci kmalu ni imel nič več kaj vzeti, je postal — mešetar. Hodil je od semnja do semnja, kričal, hvalil, se pridušal, da je dobil za žganje. Franca je prosila očeta, molila zanj, a dosedaj zastonj! Koliko strahu je prestala, ako se je spomnila, kaj če bi oče kam padli ali neprevideni umrli? Sedaj v misijonu je molila še bolj goreče, a zastonj!-- Bilo je četrtek zvečer. Kosmatar je sedel pri Gorniku, ki je imel na drugem koncu vasi gostilno, pri vratih za mizo in bil zaverovan v svoj frakelj. Bil je sam in gostilničar mu je dal le zato, da ne bi klel in razsajal. Gornik in žena sta šla v sosednjo sobo, a vrata sta pustila odprta. Zažvenke-tale so kronice. Kosmatar je napel ušesa. »Dobro pazi na denar! 400 K ni kar tako! Lahko vzameš moj revolver s seboj, da prepodiš vsakemu korajžo, če bi je le kdo kaj preveč imel. Ob sedmih je sedaj še skoraj tema. Sicer pa bi bilo pametnejše, da grem sam v mesto. Kaj ko bi le--" „Beži no, beži!" ga je pretrgala žena. »Kdo bo sedaj ob misijonu na to mislil? In vrhtega je jutri ob devetih stanovska pridiga za može in od te ne smeš izostali." Gornik je še nekaj ugovarjal, nazadnje sta se pobotala z ženo, da bo ostalo tako, kakor sta se že opoludne dogovorila. Kosmatar je ves čas poslušal z napetimi ušesi. Parkrat se je popraskal za ušesi in si pomel roke, nazadnje pa je zamrmral: .Kakor nalašč! Ravno suh sem. Ha! kaj me briga, če sem ropar, saj so drugi tudi, če ravno cestni ne!" Položil je groš na mizo in odšel k Dolinkarju, kjer se je čutil bolj do mačega. »Ob šestih grem k maši in se nastavim, da m° bodo gotovo videli. Potem pa se že kako izmuznem iz cerkve, da me nihče ne bo opazil. Gornica bo šla z doma, ko odidejo drugi v cerkev. V pol ure sem gotov in se vrnem v cerkev, in potem me gotovo ne iztakne živ krst." Tako je računal in zdelal načrt Kosmatar in samega veselja si je mel roke, kakor bi že imel one lepe kronice v žepu. »Na 4 račun si pa prav gotovo lahko privoščiš po dolgem času pol litra dolenjca" in Kosmatar jo je zavil k Dolinkarju. Pri Gorniku so se spravljali spat, ko vstopi dekle kakšnih 18 let. »Dober večer," je boječe pozdravila Gornico. »Nikar ne zamerite, da sem tako pozna. Nekaj bi vas rada prosila, a skoraj ne upam." „No, no, Franca, saj me poznaš, da nisem tako huda! Kar povej, kar imaš na srcu!« »Gornica," je pričela Kosmatarjeva hči - on je bila - nekoliko plaho »morda veste, da v tem misijonu še nisem bila pri nobeni sv. maši ali pridigi. Sicer molim toliko več doma, a rada bi šla k spovedi m k sv. obhajilu. Že v pondeljek sem mislila opraviti spoved, šla sem v skrinjo po obleko -a skrinja je bila prazna. Oče so m. prodali zadnjo praznično obleko, za par tra-keljev žganja. V ti zašiti in ponošeni se pokazati v cerkvi pa me je skoraj sram Ali bi mi ne--u „Kaj-ne praznično obleko bi rada.- Ji je segla Gornica v besedo. »Le bodi brez skrbi, saj si bila z nami vedno dobra, kadar smo te klicali; vselej si nam prišla pomagat. Le pridi jutri zjutraj pred šestem k nam. Se boš pa kar pri nas napravila; potem pa tudi lahko pri nas ostaneš ves dan, saj boš imela dovolj dela, ker moram jaz v mesto". Franca se je zahvalila in odhit^a je domov. Hala se je, da ne bi prišli oče preje domov kakor ona. Kosmatar je prišel, bolje rečeno se je primajal, šele čez eno uro. »Oče, jutri moram k Gorniku malo pomagat" je ogovorila Franca boječe očeta. »Makari če greš prav za Gornika. Samo glej, da prineseš kaj denarja!" Drugo jutro sta bila oče in hči na vse zgodaj na nogah. Franca se je odpravila k Gorniku, Kosmatar pa je še enkrat premislil svej zlobni načrt od vseh strani. »Kajj sem tako nekako čudno vznemirjen ? Saj sem še močan! Lne babe se mi pa vendar še ni treba bati!" Odpravil se je proti cerkvi. Klobuk potegnjen na oči in zamišljen v svoj hudobni načrt je stopal mirno; ni se oziral ne na levo ne na desno. „Kaj?" Kosmatar je privzdignil z desno roko klobuk. »Saj res, Gornica je pa vedno med prvimi, kadar gre v cerkev," je pritegnila De-bevka svoji sosedi. Ta pogovor je vzdramil Kosmatarja, pogledal je naprej, komaj dobrih 50 korakov pred njim je stopala Gornica. Prav Gornica je, saj jo dobro pozna in oči ga še tudi niso varale, saj so ostre kakor jastrebove. »Ali ne bo šla v mesto? Ali se je zbala? Ali je morda pričela kaj sumiti? Kako? Saj ne ve za načrt živ krst." Vse te misli so šinile Kosmatarju v glavo, a pravega odgovora ni vedel na nobeno. Prišel je do cerkve in ker so vstopili tudi drugi, vstopil je tudi on akoravno sedaj brez namena. Cerkev je bila že skoraj polna. Ob spo-vednicah pa so se drenjali oni, ki so iskali zdravila za svoje bolne duše. Takoj pri vstopu e opazil Kosmatar Gornico, ki je stala ob spovedma na desni strani. Ura je odbila šest, zvonček je zapel — na prižnico^e stopU star, čestitljiv menih v rjavi obleki, Trog pasu vrvico in „a njej križ. In kar je govoril menih, to niso bile človeške besede ampak besede zapisane v sv. pismu V sva.' "lo onim, ki se ne brigajo ne za olje ne za cerkvene postave. Kosmatar se začetkom ni zmenil u nihove besede; vedno mu je še rojilo glavi kako je prišla Gornica v cerkev' zakaj ni šla v mesto. Sprva je mislil j morda kmalu odide iz cerkve. A ona je^ še vedno ob spovednici in čakala, kdaj pn, na vrsto. Polagoma je tudi on vjel kako p, digarjevo besedo, nehote se je zamisliU. Kako je bil srečen, ko je bil §e pofc, mladenič. Prišla je sreča zakona, a Bogi je skušal, vzel mu je dobro delavno žej on pa ni prestal poskušnje. Zagazil je grehe, padal vedno globokeje, postal strast pijanec in nazadnje — mešetar. Pred da timi teti je bil v mestu pri izpovedi, a dobil odveze. Odtakrat sc je vedno bolj otil cerkve, porabil cerkvene in božje zapovt Živel je življenje bolj podobno živali kak človeku, saj mu je bilo življenje — žgan In ko se je vračal pozno v noč doma tedaj je razgrajal in preklinjal hčer, ako ni dala denarja za žganje. Pognal je vse grlu; v pondeljek pa je pobral še hčeri obleko in jo prodal, da je imel za žgai Svarila in prosila ga je hčer, svarili so drugi, a zastonj! Odgovor so bile vedno ki vine in zmerjanje. Franca pa je delala trpela, pa molila-- Ljudje so odšli iz cerkve, ostai jeski sam le — Kosmatar. Počakal je stanovi pridige za može. Bil se je v njem odli boj — a zmagala je milost božja. S tri sklepom, da si zvečer v zakramentu sv kore očisti vest, jc odšel blizu poldneva cerkve h Gorniku. Tam je dobil Franca jo prosil, naj mu prinese kaj gorkega. Vse se je v veži za mizo. Medtem je prišel Gon in rekel Kosmatarju, naj gre v hišo, ker v veži mraz. „Pa si prišel hitro iz mesta", jedi Kosmatar oštirju, ko sta sedela v gorki so „Jaz? Saj še tam nisem bil Saj da je bila stanovska pridiga za može ii sem bil v cerkvi. Ali me nisi vide! ? Jaz sem tebe videl, ko si tako zamišljen pri kropilnem kamnu. V mesto bi bil mor a šla je žena že med šesto mašo. Mora že vsak čas tukaj. Vidiš jo, že gre", je kazal Gornik s prstom skozi okno. »Kaj?« je prašal Kosmatar in začni skočil po koncu. »Saj sem jo sam vi zjutraj, ko je šla v cerkev, na lastne oŠ ne samo enkrat. Slep pa tudi še nisem ' »No, pa jo prašaj!" »Sem že vse dobro opravila" je dej Gornica vstopivši. »Ali nisem hitra?" „Ja že mora biti res," je mrmral Ki matar »a to je tudi res, da sem jo danes zjutraj dvakrat ali trikrat v cerkvi »Tebi se je pač samo zdelo," se je šalil Gornik, a Kosmatar danes ni bil šalo. Kmalu je odšel domov. Popoludne treh je bila zopet pridiga za može in oJi v cerkev, a vrnil se je še le pozno v noč prenovljen in pomlajen, saj je imel mirno čisto vest Doma pa je nestrpno čakala hči in se la, da ne pride oče morda zopet pijan, da pridiga ni dosti prijela. Ponudila mu je kaj večerje, ki jo je prinesla od Gornika, oče je odgovoril: „Nocoj se mi ne ljubi iti", in potem je zvedela hči, da je prišel zopet na pravo pot in da bosta imela daj lepše življenje. „Sedaj pa moraš opraviti še ti izpoved, »sedaj, kakor se meni zdi, še nisi bila nič cerkvi," „Oče, jaz sem žo bila pri izpovedi in ihajilu" je dejala Franca in lica ji je oblila | lahna rdečica. Povedala je vse, kdaj in kako, kakor že vemo. Očetu so se odprle oči in solze hvaležnosti so se mu prikradle na lica. Njegov lastni otrok v obleki Gornice je bil oni angelj varih, ki ga je pripeljal na pravo pot. Molčal je. Le tupatam se mu je zvil iz prs globok vzdih, a ne vzdih trpečega, ampak v^dih človeka, ki se je vzbudil iz smrtnega spanja in se sedaj z grozo spominja preteklega življenja. O hudobnem naklepu ni pravil nikomur nič, in po pravici, kajti tisto je bilo zbrisano in pozabljeno v zakramentu sv. pokore. Leto je dejal: „Odsedaj naprej hočem živeti tako, kakor sem živel i do smrti svoje dobre ranjce, da se nama vrne oni lepi mir in osrečujoča zadovolj-nost". Kaj vse človeka jezi? 1. Če loterist dvakrat na Lta številke stavi, vtretjič, ko ne stavi več, pa vse tri štetilke pridejo. 2. Ce lovec sajca strelja, pa svojega psa 1 ustreli. 3. Če ima<5 sanje, da ješ okusne mesene klobase, ko se pa zbudiš, vidiš, da ti se v spanju v prst ugr znil. Razgled po domovini. V Lurd! V Ljubljani, 13. februarja 1904. t Anton Bonaventura škc f. Gorenjske novice. k a 1 u. To velja za ljubljansko škofi,o; t drugih pa naj se verniki ravnajo po doma Klo ni že večkrat zdihova', kako rad čih določbah. Prijave naj so pošljejo v Ljub-romel v Lurd ! Žilja je opravičena, s»j j Ijano do Velike noči eimsdožna Djvioi in M .ti Mtrija deli na m h raju prav p sebne miloBt:. Cutivce prečiate Davci pa postbna j s tleče srce na to svdo mtsto. S*j se ravno tu'tra, N b.-ežine, Gjrlc*, zanj se to Jo cene im rno povišale ali znižale. Kdor torej hoče mefecj sjftembra v fd, naj se oglasi p:i svojem duhovnem stirju in naj poie, v katerem rairedu se de vozil; duhovniki naj pa romanje več priparoče in imana zglašenih prijavijo l3P- kanoniiu Dr. Ferdinandu Če- # Umrl je v rojstni hiši Prešernovi pri Ribiču na Vrbi posestnik te hiše in Prešernov sorodnik Jožef Vovk. — V Kranju je umrla sestra pokojnega knezoškofa Jerneja Vidmar, gdč. Rozalija Vidmar, stara 86 let Pogreb je bil zelo slovesen.. Naj počiva v miru! Zopet to nesrečno žganje! Mrtvega so našli na Savi Gregorja Žemva. Vzrok smrti je špirit. # Okradeno je bilo znamenje sv. Družine pri Kranju. Tat je imel s puščico precej truda, dobička pa prav malo. Odnesel jc komaj par kronic. '■'f Zaprli so brata Janeza, Jakoba in sestro Rezo Prešeren iz Vrbe; sumijo jih zaradi ponarejenega denarja. # Rudnik v Begunščici bodo morali opustiti, ker menda zmanjkuje rude. Začeli bodo baje kopati zopet pod Bevšico. Kolodvor v Žirovnici hočejo to lelo razširiti, da se bodo ustavljali tudi tovorni vlaki. Občina Breznica je že dobila o tem obvestilo. Tunel na Hrušico stavi veliko zaprek. Preteklo bo še dve leti, preden bo preder napravljen. " Delavci pri tunelu se pritožujejo zavoljo slabe plače. Podjetništvo bo brez dvoma imelo kljub oviram masten dobiček, zato pač ni prav, če se delavcem prikrajšava plačilo pri tako težavnem in nevarnem delu. " Zanimiv lov. Na Visokem nad Kranjem so hoteli zaklati prešiča, ki pa ni bil še prav nič pri volji dati življenje. Gospodar ga je že z vrvjo privezal za noge, pa prešič jc vrv odtrgal in je zbežal na polje. Ljudje so ga lovili, a zastonj, ker se ga ni nihče upal prijeti., Šli so po lovca, ki ga je moral ustreliti. Seveda so ga potem lahko zaklali. # judovska ohcet je bila pred kratkim na Hrušici. # Osem porok je bilo en dan na Jesenicah, dne 8 februarja. # Cerkev na Koroški Beli je dobila po velikem prizadevanju domačega gospoda župnika nove, krasne klopi, ki so delo loškega mizarja g. Okorna. ** Marijina družba na Breznici je dobila nov kip Marije brez madeža spočete ki ga bo imela v društveni dvorani pri svojii shodih. Na Svečnico popoludne ga je bla goslovil preč. g. kanonik Kajdiž. V prelepen govoru se je potem spominja! tudi letošnjega Marijinega jubileja. Po litanijah so dekleta ponovile obljubo zvestobe do Marije, nakar se je kip v lepi procesiji prenesel na določeno mesto. Kip liO m visok je prav lepo izdelal g. Andrej Rovšek v Ljubljani. Zvečer so dekleta predstavljala igro »Dve materi" splošno prav dobro, dasi so vloge precej težavne. Pod vodstvom organista gospoda L. Hafnerja so potem lepo zapele še nekaj narodnih pesmi iz V. venčka Ferjan-čičevega. možje pravijo: čem manj orgljanja v cerkvi, tem več denarja v kasi. Če so pa tudi ostali farani s tem zadovoljni, je pa drugo vpra šanje. To se utegne pokazati pri prihodnjih občinskih volitvah. Menda to slutijo liberalci že sedaj, ker upijejo in stresajo kot sušeč z repom! » Katol. delavsko društvo na Savi vrlo uspeva. V preteklem društvenem letu je imelo udov 105, rednih društvenih shodov je bilo 87, podučnih predavanj raznovrstne vsebine 31, veselic z igrami in zabavnih večerov pa s takimi krajcarji nekaj kupovat in se s tem izdal. # Iz Olševka. Naš učitelj Ferjan imi navado odgovarjati na dopise, ki ga mal pokrtačijo, še le po sedmih tednih. Ker smo* prepričani, da je to gotovo edino pravo po stopanje, mu tudi mi še le čez sedem tednov odgovarjamo na njegove oslarije v „Go renjcu". Njegov dopis ima namen,da bi župana Barleta in predsednika kraj. šol. sveta štem-piharja še bolj nase priklenil, kakor jih i ima; zato jih opetovano v svojih dupisib zt Bojišče v vzhodni Aziji. ° Brezovica pri Ljubljani. Pri nas že več časa molče cerkvene orgije. Zakaj? Bre-zoviški liberalci pravijo, da zato nadučitelj neče več orgljati, ker se mu ni organistovska plača zvišala. Res pa je, da je nadučitelj rekel: Sedaj ne sprejmem organistovske službe, če mi še toliko primaknete v denarju. Pravi vzrok pa je — čujte in strmite — silna varčnost brezovškega občinskega odbora. Res, zlati časi so napočili za Brezovico, ko jo vladajo tako skrbni občinski očetje. Kaj dfc, če je ob praznikih, kakor n. pr. ob patronskem opravilu sv. Antona, razun melodije zimskega kašlja vse tiho po cerkvi. Naši občinski je bilo 14. Izmed zabavnih večerov, ki jih je društvo v zadnjem času priredilo, je zlasti omeniti oni na Svečnico zvečer. Otroci so res lepo predavali Sardenkov venec peščena bodi kraljica" in »Samostansko lilijo." Njihovo krasno petje je šlo vsakemu do srca. Bolj primernega bi društvo težko moglo dati za Marijin praznik. * Tat se je vjel. V župni cerkvi v Gorjah pri stranskem oltarju je nekdo pri jaslicah sproti pobiral iz pušice vse denarje, ki so jih ljudje nanosili. Nastavili so mu preluknjane krajcarje in groše, da bi se tako vjel. In res, prišel je v neko prodajalnico podpihuje, češ »Slovenec" vaju je napadal zato le še bolj liberalna postanita kakor st) že. Bog naj mu ju žegna. Mi bomo tudi brez njiju izhajali. Tudi „šuštarjevega" druge pobe mu prav iz srca privoščimo, na jih le po svoje vzgoji, bo vsaj pri nas neko liko več inteligence ali kakor mi izgovar-jamo telegence; saj jo doslej le on in še dvi druga zastopajo. * Ulom. V noči od 4. na 5. t. m. ulomili neznani tatje v trgovino Petra Alt šovca v Zasipu št. 25. Iskali so denarja, p ga ni bilo, razun nekaj helarjev; pobrali s« nekaj malega. 0 Umrl je v I)or farjih g. Janez Cof v 80. letu svoje dobe. Hi! je občespoštovan posestnik in mlinar, ter nad 30 let ključar Crngrobške cerkve, dokler niso Dorfarji pripadli Žabniški fari. Z rajnim ima Žabniško pokopališče ravno 100 mrličev. Naj v miru počiva! 4> Pri sv. Duhu so se jako pametnega dela lotili, ker zasipljejo brod, katerega za liva voda Žabnica Potrebna pa je posipanja tudi pot na polje, takoimenovane — gonje. ** Lepi voli. Franc Hribarnik in Gašper Trilar, posestnika v Virmažah, sta Iprodala 7 volov za 3200 K. — Na Grencu pa posestnik Jernej Trilar neko hišo za 3800 K. Lepi denarci. ^ Nova cerkev na Bledu je pod streho; razun oboka in ometa je dodelana. Kedar bo dovršena, bo krasna in prostorna stavba. ** Preveč denarja je izdal nekdo 20 jan. na kamniškem semnju za svinjo Francetu Sveticu, posestniku v Šmarci h. št. 28. Imenovani posestnik Fr. Svetic tem potom prosi, naj se dotičnik zglasi pri njem, ker mu ni znano njegovo ime. (Denarja je bilo preveč okoli 100 Kron;. 0 V Zapogah so imeli pred kratkim političen shod v malem obsegu. Možem so se razlagale prav po domače politične razmere v naši deželi. Da bi se le taki shodi vršili tudi drugod, potem bo zadnji pastir v najvišji planinski koči vedel, za kaj se gre v naši deželi. Na Homcu bode zapustil šolo učitelj Kos. Vsi ljudje so tega veseli. Če bo tudi v Pirničah žvižgal na liberalno piščalko, kakor je tukaj, potem Pirničanom na tej pridobitvi ne čestitamo. ® Na Goričici bodo delali spomladi novo pokopališče. 0 V Mengšu bo sv. misijon meseca marca. Vpeljala se bo tudi Marijina družba za mladeniče in dekleta. Dekleta že komaj čakajo. 0 Iz Komende. Glavarjeva bolnica je v tekočem letu tako z reveži prenapolnjena, da se morajo reveži celo izročevati občinam, da jih preskrbe z vsakdanjim živežem. Treba bi bilo, da bi se poslopje bolnice povečalo. * Iz selške doline. Vsled deževnega vremena so postale ceste v naši dolini zelo slabe. „Gorenjčev" dopisnik, kije popisaval naša občinska pota ter se bal, da bi si nogo zlomil, naj gre pogledat po glavnih cestah. Deželna cesta od škofjeloškega kolodvora do Železnikov je na nekaterih mestih tako zvo-žena, da gredo kolesa do pesti v tla, na drugih mestih je toliko blata, da kar teče kot blatna reka. Na novi cesti od Podrošta je na nekaterih krajih še meter visoko snega. Vsled južnega vremena se je sneg zmehčal m se vozovi vdirajo v sneg. Ako bo nadalje tako vreme, bo promet popolnoma ustavljen. Kdo bo imel škodo pri tem? Naši posestniki, trgovci, obrtniki, kakor kmetovalci in vozniki. Tujec je prevzel za dobro ceno vožnjo do železnice. Komu ni znano, kako so se nekateri naši posestniki potegovali, da bi posestniki v naši dolini dobili vožnjo. Toda zastonj, ker se niso pobrigale višje osebe, ki bi bile lahko uvidele, da bi naša dolina s tem, če vožnje ne dobi, imela dvojno škodo. Nekateri so pa celo na to delali, češ, bolje je, da ima tujec nego kle rikalci. No, plačevali bodemo pa vsi, tudi liberalci. Res, da ni vse zastonj, kar se pri vožnji zasluži, vendar bi bile lepe svote de- r i j a K r e k. Za Loko je bil to pomenljiv dogodek, zakaj kar pomnijo sedaj živeči ljudje, te vrste slavnosti v naši župniji še ni bilo. Umevno je torej, da se je zbralo obilo ljudstva iz mesta in okolice, da vidijo zlatoporočenca, ki sta v spremstvu svojih otrok in vnukov, dolge okrašene palice v rokah, prišla k cerkvenemu obredu. Sla sta peš. Svetovali so jim, naj bi se peljala. A stara mati odvrne: „Peš sva šla prvič k poroki, peš pojdeva tudi sedaj." Po jako ganljivem opravilu sta imela zlatoporočenca malo svatovščino v krogu svojih domačih, prijateljev in sosedov. Japonski cesar s svojimi ministri. narja ostale v dolini. Kaj bode pa zdaj od tega ? Naši trgovci in obrtniki bodo morali od blaga plačevati višjo voznino. Prejšnja leta se je plačevalo od Škofje Loke do Železnikov 44 vin. od 100 kg.; če pa ostane taka cesta, bo 60 vin komaj zadosti. Vozniki bodo kljub višji voznini svoje konjiče na slabi cesti mučili. Posestniki škofjeloškega cestnega okraja bodo po vrhu plačevali, ako deželni zbor sploh dovoli visoko cestno naklado. Take koristi nam prinaša toliko hvaljeno »napredno* in liberalno gospodarstvo. " Zlato poroko sta praznovala v Loki Tomaž Cerar in njegova žena M a - * V Stari Loki so naprodaj kosti tistega pujska, ki je za časa občinskih volitev moral končati življenje. * Radi klofute je preuenil svoje politično prepričanje neki posestnik iz loške okolice. Ko so bile pred tremi leti občinske volitve v Stari Loki, je volil s katoliško narodno stranko in zanjo agitiral. Pri tem delu ga je sasačil znan liberalec in ga občutno prismuknil preko glave. In glej, glava se mu je toliko zasukala, da je mož postal liberalec in šel ob zadnjih volitvah celo zanje v boj! * Še nekaj I Ko je nekdo zadnjič že tri dni agitiral za liberalne kandidate, je dejala vsa huda njegoTa ženka: .Zdaj pa n:c ve£ zakaj vse boš zapravila b cbrr.Ia rac je hlačni žep Toia glej. teč je fcdo v njem. kakor prsi tremi ireri. ko je začel »rrj-rati. ta veniar je fc.l vsakemu r2i dal za pijačo. Zzoa on je nato milostno dovolila, naj le še čada!« agitira za radodarne Lbe-ralce. - Občinska volitev v Smledniku, o katere izida v IIL razreda smo že poro-čali. j« bila končana z to I tri jo v II ia L razreda. Izvoljeni so kajpada sami katoliško-naroini možje. Maloštevilni nasprotniki so igrali žalostno vlogf\ Za župana bo iz • oljen mecii osmič naš mnogospoš:ovani e Anton B u r g e r. — ,Stcpanje- liberalnih učiteljev :cd ne obeta obroditi zažd.enega sadu Notranjske novice. Iz Postaj i n-Lčga okraja. — Najboljši občinski odbor je gotovo v Hrenov: ca b V njem seii c s e a e o-stilničarjev in en godec. To se pozna po vsej :'an Tol ko \p tja. toliko pitja, toliko ple-ov ne si šiš nikjer, kakor ta. Kaj neki pravita nato klerikalci h* trat Jožca in liberalci gosp.d tajnik ? — To ni šala! Tri dni skupaj so plesali v $B;betu. fare brenoviške. V vel k h skrbeh je bila družinska mati, ker jeinega iz družine ni bilo cd nikoder Gre ga iskat. Išoe m išče. oazajnje ga upa uajti v hiši plesu. Toda. kako izbrati pravo glavo, ker je vse vprek spalo po truiapolnem delu Ali je to šala, gospod tajnik ? — Krajnim šolskim nadzornikom v postojinskem okraju so imenovani sam; liberalci. če le ni mrgoče prezreti duhovnika. To je najbrže povzročil strah, da ne bi Notranjska izgub.Ia umetno prikrojeno napredno lice — Čemu so vendar hranilnice? V Paličji na Pivki skupil je nekdo dva sto-taka za vole ter j;h spravil. Sedaj ko bi potreboval, zvedel je da niso več v veljavi. Ali bi ne bilo boljše, ko bi jih bil dal spravit v hranilnico kjer bi mu bih odšteli denar veljaven z obrestmi vred : — Občinska volitev v Slavini. Z vsemi mogočimi sredstvi se dela od liberalne strani. Da bi gotovo dobili vse. tudi dobre može na svojo stran, kupili so svet pn Prestranku za novo mlekarno, da bi uničili ono v Kočah. Menimo, da se ne motimo, če rečemo, da je to samo golo agitacijsko sredstvo. Možje pazite! — Pijača pri volitvah od strani libe ralnih agitatorjev pri slabih možeh stori največ. Možje! Pomislite, ali ni nevredno , resnega ia res naprednega moža. da ia :a kozarec p.ače svoje prepričanj«, svoje moštvo ! — Turki v Orehku so posuli predrzai Ne bodo nehali preje, da se jim bo stopilo na prste ter j h p:klicalo v ene meje. katere so jim pcstatljene Turki počasi! Pa zite ! To je prvi opem n! — Postaja Prestranek Nihče ne te. zakaj se u posoja tako imeaoje. ko veniar lezi sredi koškega sveta in tudi h š: spada ped Koče Treba se bo potrui.ti. ia >e postaja imenuje vsaj — Koče Prestranes — V Knežaku so ustanovili poK-jilaioo in hranilnico Da bi le dobro vspevala — Zagorski kmetje si ne upajo pregleda:: soseskm k računov iz sledečih vzrokov: 1. nekateri jih ne razumejo: - nekaten se ne marajo zameriti: 3. nekateri se pa b<:>j. podžupana, ki je menda rekel v neki dru. : . ia bo \Se .vnhtal-. Sedaj so seveia račun: postali pravomočm in župan se iubro zabava v _nac j-nal hotelu" — Čudna ura. V Hrenov škem zvo n .-i- imajo jako čuino uro. Podnevi dremlje, po noči sp- On delavnikih se včasi pre-iran kakor kralj Matjaž n malo pobrenka na man zvon. Le ob neicljah petrka na veliki zvon. G. tajnik, kje ste, ia je ne na-vijete. ker je tako potrebna ? Odkar vi zvonec nosite v H enovicah. je vse narobe. D . a cerkvenika ste že spravili v svojo liberalno ma!h\ pa še menii n- polna, ker hočete šs g. kajvelana vanjo potlačiti, ker nočejo trob.ti v vaš liberalni rog. Pa gotovo pnie čas. ko se bo tuii ta malha raztrgala! I/, vipavske doline. Pa so se vseili na sodni stol liberalci in so sodili in obsodili vipavskega torbičarja. Z loparjem so udarili po njem. pa ga niso zadeli. še manj pa ubili, še je ž v in čvrst in zirav. pa še bolj korajžen kot je b.l po-pr*i. Ne boste me ne. vipavskega torbičarja se ne um ri tako hitro, tuii ga nikakor ne spravi in tira, ako kaka surova liberalna baraba zalaja nanj — Vipavski torbičar razpisuje nagrado. Kior ga ugane, dobi za premijum zadnjih deset letnikov .Slov. Naroda*. Na noge torej vipavski vinčarji. ugibajte, uganite! Kaj je vsa Tomaževa žlindra, kaj ves še tako umeten gnoj v primeri z izvrstno gnojnico in izbornim gnojem, ki je nakopičen v premiji, katero razpisuje vip. torbičar. Kior dobi premijo in pognoji ž njo svoj vinograd — vip torb čar sicer na jamči, da zraste po tem liberalnem gnoju na vinogradu vino. pač pa gotovo zraste izvrsten vipavski petjot Na noge torej, ugibajte, uganite! - Učitelji - odgojitelji - Nekdo pravijo, da je bil učitelj) je pisal <• rsiov. Nar.", ia pojdejo farani v neki fari na vi- , pavskem za svojim župnikom, ako bo cn z njimi. Glejte, glejte, liberalni nsrobe svet! Učitelj naj torej ge za učenci, čeda ra; vodi pastirja. rgmajnarji* generala! i„ taki nauk predajajo učitelji! Pa saj ni čuda, ker leže tako pokorno ponižno na trebuhu pred ir. Tavčarjem in celo lib. stranko, da s: niti slikati drugače na upajo, kakor samo tako. kakor jim komandirajo ljubljanski liberalni generali. Pa hočejo še možki biti ti uije ni ukazovati in komandirati nam _'k!er.ka!cem-! Kaj vse je pisal u liberalni .neodvisnež* v .-Slov. Mar." iz vipavskega o .Domoljubu-, ki se je rpredrznil" povedan učiteljem par resničnih. Oni naj bi smeli vs<' K l.ko gorostasnih laži in najpedlejšh »ummčenj noben ljublj. šnopsarski baraba ne klata tako, kakor oni v „Slov. Nar.u) so nakopičili in še kopičijo o duh. stanu: če se pa človek brani, pa pravijo, da je padel, da je surov! Kako so vendar čudni ti ljudje! Kaj torej čuda, da je po nekodi mladina že tako sila razbrzdana, ko ima take roi gojitelje*. Še enkrat Vipavec - kitajec Toda, t.da. kam sem zabredel, ne, ne, liberalci niso hudobni ljudje, ampak dobri. — —-- Precej i jkažem. boste videli, da je res -Zidnj č je že omenjal vip. torbičar, da je vip. liberalec podoben kiujcu. Naj danes opozorim še na eno kitajsko-vipavsko liberalno navado, da ne boste liberalcev sodili tako po krivici kot do sedaj, kajti liberalci so v istini dobri in pošteni ljudje; samo ki-tajike navade imijo; pa ne morejo nič /.a tn. Veste kitajec ima to navado, ako kako stvari pr.trdi, takrat ne prikimi kakor mi evropejci. zlasti mi »klerikalci", ampak on odkima: ako pa kaki reči odkima, je to znamenje, ia je ž njo zadovoljen In prav v tej navadi je vip. l.beralec podoben kitajcu. Kdor do sedaj še tega ni vedel, ta je krivično sodil liberalce. Koliko so že oni od k i ma vali po „Slov. Norodu" našemu škofu, našim duhovnikom in klerikalcem? sploh. Vi ste mislili, da so jih grajali — nikakor ne. ampak hvalili so jih ravno vsled svoje kitaj ske navade. Slov. Narod je pred dobrim tednom svaril slapenske može, naj boio pozorni, naj se nikar ne dajo vpisati in vjeti v katol. iz obraž. društvo, katero snuje ondotni župnik, ki baje laže kot c^gar Navaden človek bi mislil, da je „Narod- zoper društvo, oh kaj še. priporoča ga, to jt kitajski jezik, p« Kranjsko bi se to reklo: Možje slapenski, vpišite se v društvo, pa vsi se vpišite, kajti društvo je dobro, je koristno. In zopet je pisal .Narod", da pred cerkvijo v Vipavi ra<,te trnje, tudi to je kitajski j-zik: ko bi ..Narod- pisal slovensko, bi gotovo rekel, da pod vip. cerkvijo raslo lepa drevesa, po leti pa celo oleandri, ako ne verjamete, le idite gledat in sami se boste prepričali, da imam prav. Pa jc zopet pisal „NarodB, da je .Domoljub" umazana cunja in pozival je gg. učitelje, naj gredo med ljudstvo, naj gredo v vsako hišo in nagovarjajo ljudi, da vržejo iz hiše to umazano cunjo? — tudi to je kitajska »špraha", pa slovensko se to reče: „I)omoljub" je izVrsten list, kakor nalašč za slov. ljudstvo. Ako pride kak učitelj k vam in vam prigovarja, da vržete »Dom." ven iz hiše, zaklenite »Dom." varno v omaro, ven iz hiše pa vržite predrznega učitelja. O Ustji je pisal »Narod", da so na njegovo prigovarjanje odstranili zastavo katol. izobraž. društva iz cerkve, češ da ne sodi notri. Tudi ta je kitajska. Zastava je bila odstranjena celo tri dni popred, predno je „Narod" o nji pisal. In ko bodo zopet kaki prazniki, bo visela zopet notri, posebno tudi še za to, ker sedaj vemo, da »Narod" to odobrava po svoji znani kitajski navadi. In zopet je pisal »Narod", da je cerkev sv. Marka v Vipavi vsa plesniva in da se je bati kuge. Tudi ta je kitajska. Ko bi .Narod" pisal slovensko, bi rekel: Naj le ostane cerkev sv. Marka taka, kakoršna je, naj le pride kuga, ne bojimo se je, bodo vsaj »klerikalci" že vendar enkrat uvideli, zakaj smo zidali špital. V vestno dolžnost si je štel vip. torbičar, da je zapisal to pojasnilo o vip. liberalcih, da jih vi klerikalci od zdaj naprej ne boste več tako po krivem sodili. Kadar boste torej od zdaj naprej čuli govoriti kakega liberalca, mislite si ravno nasprotno, pa boste prav gotovo pogodili, kaj misli, kaj hoče. In stavim dve kroni — če se boste ravnali po mojem nasvetu, da skoraj zavladata mir in sloga po celi vip. dolini. — In zopet je prazna za danes moja torbica . . . Zdaj naj ima pa le zopet besedo vipavski liberalni mavhar, ona velika in neslana žlobudrava čenča. Sploh pa na Vipavskem ni tako žalostno, kot bi si kdo mislil, ljudstvo vipavsko se v ogromni večini tesno oklepa svojih duhovnikov. Liberalne trdnjave se rušijo, zato jih pa liberalci tako besno branijo. Kdor pa besno maha, ta slepo maha, ta maha po zraku. In to je dobro za nas; le tako naprej, pa nič se ne bojmo. Zmagala bo resnica prej ali slej, laž pa ima kratke noge. Vipavski torbičar. — Iz Št. Vida. Kar se Anžek privadi, to tudi Anže zna — po tem pravilu se ravnajo tudi vipavski liberalci. Pa ta njihova ni v kaki dobri stvari, ampak v — lažeh. Zvest temu pravilu se je zopet neki gospod kratkih nog o občnem zboru našega talnega društva — zopet prav korenito ilagal — seveda v .Slov. Narodu", ki je skladišče za vsakovrstne laži. Laž je, da niso amburaši in drugi člani prečitanih pravil odobrili in g. Uršič je predsednik tudi še nadalje. Kdor torej misli, da tamburaši udar jajo liberalne „viže", se bridko moti. Samo to prosim dopisnika lažuna, da se v pri hodnje podpise, da vemo, s kom imamo oprsvi*5, Ako pa se ne podpiše, potem pa tudi ne bo težko uganiti junaka dopisnika Če Vas je sram se podpisati, potem ste najbrž tisti, ki se sramujete prekrižati se in odkriti, kadar v Vipavi poldne zvoni! Tamburaš iz Št. Vida. — Iz Goč. Velike zabave in veselja nam je napravilo dnč 7 svečana pevsko društvo .Nanos" z igro »Zamujeni vlak' in s krasnim petjem pod vodstvom g. pevo vodja R Ferjančiča, ki je lahko ponosen na svoj pevski zbor. Vkljub slabemu vremenu je bilo navzočih veliko ljudi, ki so bili z uprizoritvijo jako zadovoljni. Le tako na prej brez ozira na nasprotnike, katere ima tako vsaka dobra stvar. Mladeniči, čvrsto se oklenite društva, stojte trdno kakor -Nanos"! Dolenjske novice. 0(1 Šmarij do Velikega Gabra. t Že spet l&ški gospod Matija. Po- štarica Gil)y v Višnji gori prodala je svoje posestvo Hočevarju iz Lašč. Koliko šnopsa se bo zastonj spilo pri razprodaji in koliko vržink zastonj pokadilo, utegne zvedeti kmečka para, koliko profita se bo pa utaknilo v žep — tega pa seveda ne. f Kdo bo pobiral „Stantnino"? Do-zdaj jo je pobirala Radohova vas, ko je pa izgubila župana bo morda zgubila tudi štant-nino, ki bo padla v „gmanjsko kaso". f TI prebita loterija. France Kek iz Drage je zadel temo, pa mu je nečejo izplačati. — Loterija je loterija, če ne za-deneš, ni nič, če pa zadeneš, pa spet nič! f Nova šola se bo gradila v Žalini. Kdo jo bo neki sezidal ? Menda kmet. Toda nesreča. »Narod" pravi, da so v hišah, katere gradi kmet, lumpje; * tako dobi Žalina lumpe. Z ribniške zemlje. • f Pekel električno razsvetljen. Graj-ščina Ortnek (po naše Pekel) napravila si je električno razsvetljavo, katero bo napeljala tudi na pristavico Špiček. Delana je ta elektrika na mrzli vodi, pa je gotovo boljša ko ljubljanska, akoravno porabijo mnogo premoga, da jo kuhajo na vreli vodi. f Dobro se komandira parni mlin v Strugah. Lepo moko naredi. Matere pravijo, da kruh lepo „gor gre". Pa tudi „dol gre" rad in hitro, posebno tam, kjer je mnogo otrok f Šmentani los ali žreb pal je 10. februarja v Velikih Laščah na volaškega župana Grudna tako, da bo zdaj načelnik ve-likolaškega cestnega odbora. G. Matija pa so mislili, da bo na njih pal, pa »naj", in zdaj zaenkrat ne »boja" za cestnega načelnika. f „Baba" pravimo pri nas možem, ki ne drže svoje obljube. K raznim »babam" našega kraja pristopil je tudi neki krčmar. No, lepo t a b 1 o bo dobil na Svojo novo krčmo, ako bo tako naprej peljal. f .Par smetij" bi rado prišlo v »Slovenca", pa še »Domoljub" jih neče imenoma prinesti. Sosedje na Poljanah jim pravijo smeti, toda Višnikar m .šribar" Špende pa mislita, da so vsaj .motovileč". Dober tek, gospoda! No, pozimi je tudi motovileč dober. f Hudobna snubača pobila sta pred pustom mnogo šip na samoti stoječi hiši v Apnenici nad Sodražico. Na Hudem koncu sta snubila, pa jima je že h u d o š 1 o, da sta bila tako huda, da sta okepala nedolžne šipe. Sodraško županstvo je skrbno poizvedevalo in ptička našlo. f Mlada mučenka je pač polčetrt leta stara deklica, ki je zgorela v Ribnici radi nebrižnosti matere. Deklica se veseli že v nebesih, mati bo pa sedela v »kehi". f Ivo Rus, potoški župan pravi, da bo odstopil. Pred par leti ga je že tudi tako tiščalo, pa ni bilo nič. Bodemo videli, ako ga zdaj kaj bolj tišči. f Golobje so naši dobri Po toča ni. Ako se piše kaj zoper liberalce, pravijo: »Pri miru naj bi jih pustili." Toda Gospod ni rekel samo golobje, temveč bodite tudi kače. Kača pa pika in pičiti je treba hudobne liberalce, kar se d&. Kače morate biti, da se vas' bodo bali liberalci, ne pa golobje, da bi vas lovili na „fer-mentin". Potočani, zdaj so prišli tisti časi, o katerih govori Zveličar: .Kdor nima, naj proda svojo suknjo, in nai kupi m e č." D a m e č! ne pa laško olje in kurje pero! f Grozno opustošeni so sadni vrtovi v občini Sv. Gregor. Ondotna kmetijska podružnica prosila je c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani, da bi oškodovancem naklonila mladih drevesec. Od Kulpe. f V kleščah ni dobro biti, to ve dobro župan v Banjiloki. Prišel je pa noter zato, ker v „rajtengah" ni prav trden. Ves etni račun je imel ne v malem prstu, ampak na — malem papirčku. To pa " očetu Dragarju ni bilo po volji in zahtevali so knjigo; dobili so jo, toda ne vse v najboljšem redu. Toliko so spravili skupaj, da se je bilo vredno podpisati. Oče župan so iz klešč že nekako vun in možje pravijo, da v take tudi ne bodo več prišli, ker ne bodo več — župan. f Oj, ti uboga Banjaloka, vso te bodo oskubili! Pošto imaš samo na pečatniku, v resnici pa ne, zdaj ti hočejo Novoselci odnesti še tudi županski pečatnik. Rokave zavihajte in pljunite v roko, pa bo! f Na nos se je opekel nekdo. Kako? prihodnjič. Iz litijskega okraja. f Obesila se je. Iz Hotiča se nam po roča: v pondeljek dnč 1. februarija so našli na neki jablani-obešeno delavko v litijski predilnici Jožefo Golob. Bila je celo življenje slaboumna, in zadnje čase se ji popolnoma zmešalo. Zato so jo tudi cerkveno pokopali. Doma je bila iz Save. f Visok obisk. V torek dnč 2. februarja je prišel na grad Vagenšperk na obisk naš nadvojvoda Jožef Ferdinand. | Nesreča. Na postaji v Zalogu se je na Svečnico ponesrečil sprevodnik Franc Kavčič. Vlak ga je tako močno pritisnil ob švelarje, da se je poškodoval na glavi, desni roki in desni nogi. Pripeljali so ga v bolnišnico. f „Šclo ribajo.... Šolo ribajo I" Tako so vpili vsi presrečni šolarji v Smartnem, 3 in 4. februarja, ko so nenadoma začeli šolo ribati in dali zato otrokom dva dni prosto. Vzrok je bil ta, ker je vsled silnega prahu v šoli g. nadučitelj tako silno kihal, da se je bilo bati za njegovo življenje. Pa vzgled vleče, zato je večina otrok še v petek 5. februarja si naredila prosto. Zadovoljnost je bila vsestranska. f Osemindvajsetih je že pljučnico srečno prestal Jožef Bučar, posestnik v Volj-čji jami, fare Šmartno. f Veselico je priredilo na Svečnico v Šmartnem pevsko društvo „Zvon" s petjem, z igro in plesom v napravo društvenega odra. f Smrtna kosa. V četrtek, dnč 4. februarja je umrl ob 4 zjutraj v Radečah učitelj g. Leopold Potrebin, doma iz Smartnega. Lep pogreb se je vršil v soboto ob 2 popoldne. - V Litiji je pa umrl g. A. Črne, uradnik južne železnice 8 febr. N. v. m p.! Drobtine. Koreja, kjer se bo najbrž vršila odločilna borba med Rusi in Japonci, je po ve likosti blizo tolika kot Italija. Prebivalcev je nad sedem in pol milijona. Korejci pripadajo Mongolcem; toda po vnanjosti so bolj podobni Japoncem kakor Kitajcem. Ko rejci so Budove vere. Katoličanov je na Koreji nad 20.000. Koreja je sedaj cesarstvo. Dol ,895. je bila Koreja pod Kitajsko nad- vlado ter imela svojega kralja T*J pa -Japonci premagali Kitajo, .n je tud, konjo m zrasel greben, da je dežela .rusko.pomoto postala samostojna. Oktobra 1895- so naj višji uradniki prosili kralja Lt-Hs., naj se imenuje cesar Kralj j.h še poslušal n,. Pro, so ga še šestkrat. Tudi nič. Naposled so vsi ministri, dostojanstveniki in mnogo ljudstva na dvorišču kraljeve palače klečal, od l. do 6 ure. Toda kralj je molčal. Ko pa so ga devetič prosili, tedaj jih je kralj usliSal in se dal kronati za cesarja Toda izbrali so si ravno tak dan, ko je lilo kakor pod kapom. Ves velikanski sprevod s cesarjem je bil moker, kakor miši. Toda kralj je postal cesar ter si dal ime Dai-han V današnji številki prinašamo njegovo sliko. Se to dostavljamo, da je jako bojazljiv in brez vsake volje. Ko so ravnokar Japonci prišli do njegove prestolnice Soul, zbežal je na francosko poslaništvo in rekel: ,Kaj bi si delal skrbi. Saj bi potem ne bilo nič boljše. Kadar bo treba, bodo že druge države posegle vmes." Res jako imenitno je to Veličanstvo! Korejski cesar. Japonski cesar, Mutsu Hito, čegar sliko z njegovimi ministri prinašamo, se je rodil 1. 1852 v Kioto. Postave je krepke: rjave oči mu gledajo nekako trdno v svet. Drži se vedno nekako resno; nikdar se skoro ne zasmeje. Lase nosi kratko ostrižene, kakor njegovi vojaki. Najrajši nosi vojaško obleko. Prsi mu krasi samo en red. L. 1868, se je oženil s Horuko, hčerjo nekega japonskega plemenitaša. Tedaj je bil star še le petnajst in pol leta; cesarica pa 18 let. Da se Japonci ženijo v tako zgodnji mladosti, to pri njih ni nič nenavadnega. Oženil se je pozneje še z drugimi ženami, ki so mu rodile več otrok Cesar Mutsu Hito ne nastopa pri slav nost.h prepogostoma, pokaže se le pri posebnih priložnostih. Redno pa nastopa pri tako imenovanih vrtnih slavnostih, ki se v e apn u ko cveto črešnje i„ v oktobru ko cveto krizanteme. V teh mesecih je c ,'i ja ponski otok pravi pravcati raj, strastno ljubijo svojega vladarja Jap0|lft je njih cesar najvišji zastopnik, kakor t, največji duhovnik. Kar hoče cesar, to \ narod. Japonski kmet ne ve nič o ši^ svetu in ne o politiki; on živi svojemu 4 na polju, ki mu rodi riž Politika pa B| pokorščina do cesarja. Japonska ima 45 tailijonov duš, ki skoro docela pogani. Popolnoma moderno urejena država, z ministri, državnim zbofll šolami, železnicami, časopisi itd kakor nas v Evropi. Ker je dežela bogata, si punci lahko omislijo najboljše in najdi naprave. Tako imajo tudi svojo vojsko 400.000 mož) in mornarico preskrbljeno] najboljšim modernim orožjem. Bojišče v vzhodni Aziji, i K sliki.) zemljevid, ki obsega oni kos iztočne kjer se vrši sedanja rusko-japonska vi kaže vsa mesta, kjer so se pred krn nahajala in se deloma še nahajajo vse i ruske in japonske čete, ki stoje podpoi stvom generalnega guvernerja admirala sejeva. Razpostavljene so ob mandžurki niči v Buchati, Cbarbinu, Cančunu. Mu Port Arturju (pristanišče;, Novskiv Spasku, Nikolsku, Vladivostoku is rovsku. Razven teh čet so ob vsej mandžurske železnice postavljeni vojaški delki v varstvo železnice. Za smeh ia kratek čas j Liberalni generalni itab j" sklenil, da bo z minami p gnal f j katoliško-narodne trdnjave. Ndr.čeosi dva osebna inženirja korejskega ceeirj predlagata, da se rabijo kot raiilrelj« prah zdrobljeni knofi, ponušini z ivl dr Taviarjevih govorov. Tu1t generali patkin misli porabiti to raia reliiff, ^ obnese v liberalno klerikalni vo|«ki na I »kem D e m a n t. (Sestavil Anton Širaj.) a a a a a a a a a a a a b b c c cCddc c e e c ecee f g g g '.'J i i i i i I i j I j J * kkkkk 1 1 1 1 1 imn 0000000000°°' p p p p p r r r 1- r r r r s s s s S t i t t t t t t " u u u v z z z ž ž Soglasnik, število, posel, posoda, ali ljudov za mrtve, ognjenik.---P""«01?' -J imeni, mesto na Nemškem, gospo* vladar, moško ime. darsko i vzdol i".® Srednje črke od zgoraj nav«!"' i proti desni povedi nekaj, kar se je \ dnevi. Kvadrat. (Hr.) Postavi črke v kvadratu tako, da pome-Uja prva vodoravna vrsta zgoraj svetopisemskega očaka, druga mesto na spod. slov. .Štajerskem, tretja moško krstno ime, četrta pridevnik, ki izraža ne-lepo lastnost, peta nekaj, kar skušajo neka-pomočjo prejšnje lastnosti, šesta velevnik ne-glagola z jednakim začetnim in končnim sokom, in sedma evropsko državo. — Če si prav lii besede, pomenja leva kvadratova stran žensko > ime in desna živalico, ki je radi marljivosti govoru. Križ. (Sestavil I'r. Stamol.) a a a a a a a a b b g h i i i i j j j j 1 1 1 m m n n 0 0 r u v z z ž 1 soglasnik 4 3 2 rodbinsko ime *> ta 5 6 JL | vas na Koroškem 12 5 4 se vidi v snegu 5 samoglasnik Ls. 7 11 vrl — diči junaka 5 14 3 pozdrav , 5 10 rodi drevo 2 15 11 8 raste ob stezi 7 0 5 ali vzor 1 J R 16 3 nese kokoš Rešitev uganke. (iz 3. štev.) Meso - past. >rav jo je rešilo 34 rešilcev Izmed teh li izžrebani: »sika Zorko Vače pri Litiji in Kapi mladenič Prečna p.Novomesto. »n Wastel, šestošolec v Celovcu, m smo poslali krasno vezane Silvin nkove pesmi: V mladem jutru. Došlo di veliko število nepravilnih rešitev, f: med-pust, krofe-pust, danko-pust, po-pust itd. Fran Wastel, kateremu k pri žrebanju sreča mila, jo je v verzih I pogruntal: k beseda iz drugih dveh »ogokrat sliši zdaj v pustnih dneh: 3 je dobro, rad je ješ | pa pravi, da ga ne smeš! Po je pust, ga nerad pustiš; [ga pustiš, se pusto držiš, gotovo je namreč tvoj gost, »u pa ti sledi še — post!, -pust pravi, da se ne sme, vendar največ pojč. ekdo drugi (Fr. Hilarijan) je meso-povedal te-le britke resnice: Čas presneti... ibit, napit, pokoro gUsi, gloda, stradež hvali, ta lisica! le verjemi mu, kar kvasi, njegovo niti ni resnica. sd snel, pa oglodke pustil, epa ta je, lep memento mori! vaga, ti si laž izustil, Meso-pust, nikar več ne govori! Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' izide dn6 3. marca 1904 Loterijske srečke. Dunaj, 13. februarja 26 55 79 67 4 Gradec, 13. februarja 47 33 21 59 19 Trst, 6. februarja 68 12 60 63 62 Line, 6. februarja 43 29 42 45 39 UUiMMUUH Vsaka rodbina saj bi t rroj prid rabil* le Kathreinerje\ o Kneippovo sladno kavo kot priraei ri»k-fanji kavni pijači. oo o c= TO M I oo M oo p«r 00 tu ts» "O " 5- o ca 2 « O s* S o OCJ ca Črno 5. •< OJ cr? CD H- • Ctt 3. 5 CD M Ob nenadomestni izgubi iskeno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, r. Simona Brecelnika mesarja in posestnika nam je došlo toliko tolažilnih pismenih in ustmenih izrazov sožalja, da se čutimo dolžne izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebe se še zahvaljujemo preč. patru Sig-mundu Zega za tolažilne obiske ob bolezni dragega pokojnika, kakor tudi drugim cenjenim obiskovalcem; dalje drugim častitim gg. duhovnikom ter gg b goslovcem za gin-ljivo petje, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu stoterni: Bog plačaj! •Spodnja Šiška, 2. februarja 1904. 127 D 1 Žalujoči ostali. Poktorla Trnk6czy)a 62 12-2 kranjski redilni prašek = za p raji če ===== Medalja iz Pariza 1903. le pr«J»l t Loadoan, Pariza !■ Kima 1908 aaJrUUc odlikovalo »Grand prix", dalj« U«oie aahralalh plaoa, tudi u rad io potrjoaih. Ta primesek krmi se daje tudi 2e pujskom in se doseže ž njim največja teža. 1 zavoj stane 50 v. in se dobi pri = trgovcih. = Po pošti 5 zavojev iz lillirn« Trnkdczv Ljubljana, Kranjsko. OOOOOOOO Franja Jesih Ljubljana, Stari trg štev. 17. priporoča svojmodni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem riaanju po ns^jno-vejšem sistemu. 43 D 4-2 OOOOOOOO Učenca ta kovaikl obrt starosti 14. do 16. leta sprejme takoj 230 D 1 Jožef KogovSek ■ Dravljah pri Ljubljani Učenca sprejmem v frjovlno * mnogovrstnim blagom v Kranju. 156 D 2—1 r«rd. HI« bi. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna. Učenca za slikarski obrt sprejme Simon Valentin, sobni slikar. P. Podgora (Unterber-gen) Koroško. 239 D 1 tolste tli 5 je naslov tvrdbe R. Miklauc kjer se manufakturno (gvantno) blago za ženske In moške na debelo In na drobno po znani nizki ceni prodaja. Vzorci na zahtevanje brezplačno. Kadar pridete Kadar pridete v Ljubljano v Ljubljano J obrnite se z zaupanjem na „ Pri Škofu" manufakturno (gvantno) trgovino a c »«»»«*-*■-* tr|l> v veliki mestni hiši nasproti K®*"!*-naSja vehka zaloga novega blaga za ženske in moike obleke in nrcdaia p: stalni nizki ceni. pnudja hj tlbeta v vseh cenah in barvah najnovejše vrste. SKJS °„a£ev najnovejših vzorcih. Prva trgovina za vse vrste rut! kak™ svilnate, polsvilnate, volnene, penaste, p.ketaste, kambr.kaste ,. t. d. SSui» fSS?imam i, prvih tovarn in prodaja. iSt° PsKnimodnCikamgarn, ševijot za možke obleke veliko na izber, tako tudi sukneni ostanki pod ceno - Vsled nakupa iz prvih tovarn, velikega prometa m majhnih stroškov je mogoče ceneje prodajati. M 160D 6-2 Vrtnar ===== oženjen, 40 let star išče službe vrtnarja ali hišnega varuha, sposoben je pa tudi za druga dela. Najraje bi prišel v k»k samostan. Dobra spričala iz več let na razpolago. Več pove Pavel Bodisi. Kranj 1. 252 i) 1-1 Na prodaj i« pod umnimi pogoji lepo, 16 oralov veliko =posestvo = 10 minut oddaljeno od okrajne ceste, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda 1 od katerega je 1000 kvadrm. že na novo zasajenega) lepega hrastovega in bukovega SloJzda, ter velikega paJnika. Celo posestvo Je skupaj. 23* d 3-1 Polovica se plača pri pogodbi, polovica pa lahko ostane na posestvu. Vpraša naj se pismeno ali osebno pri JoZef Šfanctr, posestnik na Brezovem štev. 16. Pošta Kadna - Studenec, I) • jsko Stavbišče na Prulah je na predaj in sicer tri parcele po 900 do 1000 kvadr. metrov, kvadr. meter po 1 gld. 30 kr. — Tik tega zemljišča je od mesta kupljeni svet | za zgradbo državne obrtne šole. Oglasiti se je pri lastnic', Ko-menskega ulice hišna številka 11. ? Hiša in posestvo dva orala veliko (zraven izvira voda, tri četrt ure od Trsta oddaljeno, proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Več se izve pri lastniku Leopoldu Dekleva, Vremski Hritof pri Divači. 240 D 3-i Janko Blis & Anton Tabor tovarna cementnih izdelkoi na Farovški Loki pri Kranju. l'o ceni se izdelujejo lepe barvane ploiit za tlak v cerkvah in na hodišiih, stopnici podboji, jasli, korita, podstavki za vodnjaltt 114 I) 21-1 cevi itd - .M. U .»AH M .U H ,U. M .M..*:M>JU,fU,l' 1 ?Kdo proda? Bldweisovo in Slomškovo =sliko v barvah. = F nuHbe na uridn n prodalalna ter pekovska peč. Proda se takoj ali tudi du v najem. Priporočljivo tudi za letoviščarje. 241 1) 3-1 Proda se tudi /el° dobro vrejena trgovina mešanega blaga oziroma pekovska obrt v Zasipu pri Medu ob večjem predoru zgradbe nove železnice. — Več pove lastnik Peter Alešovec, trgovec in pekovski mojster v Zasipu, p. Hled št. 25, ."«9. Kako vpliva Barthelnovo klajno apno? Dva soseda Jaka in Jurij sta kupila na sejmu vsaki eno nosečo (brejo) svinjo. Jakctova svinja je povrgla pel lepih 'In................~ . . . . . . .. ....... rev. Ravno tisti dan povrEe Jurijeva svinja tudi lepili pet prascev In kateri od obeh sosedov je bil bolj pameten, Jaka alt |urij. Sedaj si pa oglejmo, kako so se ti prasci redili, kako so Jaka jc*hral, kako dobro je, ako se krm: svinjam Rarthfl-vo klajno apno, a ni ga hotel kupili, ker je mislil, eta ni res, I bi klajno apno kaj pomagalo. Brez klajnega apna trejo pri Jaltclu prasci jako slabo, zalajajo v rasti, dobl|o večkrat drisko In v osmih dnevih sla mu 'a poginila.' Ko je preteklo 9 mesecev, je prišel k Jalfe mesar. Komaj da zagledal njegove svinje, je takoj odbežal. t pameten, takoj je naročil liarthelnovo klajno c dal v začetku vsak dan polovlcn*male tlit e (take flice, iljo navadno za kavo) klajnega a; na, potem pa tako žlico polno vsakemu prasetu. Jurij je bil ho apno In jc dal v začet Pri Juriju je ravno narobe: lakih prascev Se n I k d a r ni Imel.v In ka| ga |e lo stalo : Samo 4 krone za 10 kil llarthcl-novega klajnega apna. Pri Juriju se je mesar samo nasmejal In tako) |e bila kupčija gotova. f^ 1 i Kdor hoče, da bodo njegove svrn[e hitro |/A fl II I/ * rastle In postale debele, ta mora primešat! k f U U U l\ I svinjski hrani Barthelnovo klajno apno. 5 kil tega koristnega apna velja (od Dooaja) le 2 K, 50 kil iz zaloge v Ljubljani 12 K. = Popisuje se slovenski. = Poduk in popis zastonj. ]7 d 6-3 |Wiha Bafthel in dr*. Dunaj, X/3, Sieeardsbupgg, 44/8. znamka „Zvezda" katera je kot najboljše gnojilo svetovnoznana, priporoča mu 157 D po najni'ji ceni 3-2 trgovina z železnino in špecerijskim blagom „M ER^U R" Peteir ]VIajdi£, I^Fanj. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastni liiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice * obrestuje hranilne vloge po 411 0 |2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.-12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 4,948.796*27, stanje hranilnih vlog K 4,703.762 02. Denarni promet K 20,246.71213. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. ooooooooooooo „ C' < . cr /1 3 ,><—■ i o Preobleke.^ ^ ^ \ j o- Popravila. L. MikusGh' v tovarna delnlkor, JlMl Ljubljana, Mastni trg iS.JHil Filip fajdiga zaloga pohištva «« Prešernove ulice v LJUBLJANI, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 21 6-1 Zajamčeno ^ 5000 krat s» posveti ig z električno žepno ^ svetilko .Immerlicht' — predno ic treba do- »a&s^sai&s? K. Zastopniki se isiel". Ceniki ;«sn.ni. m l> i" J umom® 1 i Kdo ima? Ha prodal Iz proste roke Je hišti z gostilno a D 6-:i vred, poleg nje tudi nekoliko vrta in mala hiša za gostače, vse prav dobro ohranjeno. Cena primerna. Več pove lastnica Marija Pogačar Motnjah it. 4, P Radoljica. M najboljše gepeljne, mlatllnlce, g § slamoreznlce, kllnje, trombe in w § cevi?--- H 160 D 12 2 .sto f Fran Zeman t Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24 || •Sfc Učenca /a kleparsko obrlsprejme takoj — Bogdan Oblak 153 I) 2-2 na Vrhniki. Koklje lz>lefa 1903. surovo maslo, med itd. I n rod- H kokcli rajboljšc pasme in en čiatokivn; petelin K 22 ali 7 kom in petelin K 1.V . J^mči ' ja pride pošiljatcv živa. vo/nine prost«. \a. ravno čisti) kravje surovo maslo zaboj 5 kK K so h Naravno Cisti lohclni med, skatlja kt| K 5 Na poskušajo zaboj S kt; (' ,surovo nusln, , mcj k ii'4". Pitana perutnina! vsi k dan sveža s aii n —5 pit. rac, pulard ali kapun. košara .kK K 6'50' vsak dan sveža kronska jajca, 6(» komad K 4-50 vse franko po povzetju pošilja S. Koller v Czortkowu 10. '-',2 '» ' ' { Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko um za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznam dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden urar in trgovec i zlatnino in bernino, kolesi in Šivalnimi »troji, delničar družbe prvih tovarn ur „Umon"'v Ženevi m Bilu v >-ii i. zalagatelj c k. dolenjske ieleznn e v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti tranci-k. samostana. I-ilijalka! I Glavni trg nasproti rotovžu Ceniki zastonj in poštnino prosti. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. ---Najboljša in najsigurnejša ^ 1 I «« prilika za šfedenjel ** Denarni promet v letu 1902 čez 32 milijonov kron. Preje: Gradišče št 1, leta 1902^ t kron. | LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ar i| q brez Kakega odbitka, tako, da sprejme 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih *f L 0 v,0*n,k od v«clh vloženih 100 K čistit obrestuje po ----4 K 50 h na leto Stanje vlog Sl.deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 K 65 h HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za- nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903 Dr. Ivan Susteršič, Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, 61D 14— 4 predsednik O d b O P il i k i I podpredsednik. Anton Beleo posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. - Dr Andre Karlinstolm kanonik v Ljubljani. - Karol Kauschogg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, župnik Dri D M v Polju. -Ivan Kregar, svet. trg. in, obrt. zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik ljud nos/ - Karol Pollak tovarnar m posest, v Ljubljani. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku, - Dr. Alei Uienidnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ žitnik Tiska: »Katollika Tiskarna".