BRZOTAV AFRIŠKIH ČRNCEV

CHICAGO, ILL., PETEK; 15. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 15, 1935
The Oldest
and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — so pravico in resnico — od boja do tmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouetu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi;
zapadne slov. zveze v jenver, colo., in sloven ke ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organisations)
Najstarejši H najbolj priljubljen tfovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
LETNIK (VOL.) XLIV
Italija smatra, da bo njena bodoča zaveznica Nemčija, ko se ji je Francija odtujila. — Nemčija nima namena s prepovedjo izvoza nastopiti proti Italiji. — Mussolini dela načrte za ustvaritev novega bloka v Evropi.
Rim, Italija. — V italijanskih uradnih krogih se snujejo veliki načrti za bodočo presni pačijo evropskih držav. Dosedanja zaveznica Francija fii zanesljiva, tako ugotavljajo, kar se je pokazalo posebno 2daj, ko je skupno z drugimi ^'žavami Lige odobrila kazensko postopanje proti Italiji. Tudi se zdi Italiji, da stoji Francija politično na skrajno slabih nogah; razdrapana je fiaznotraj in podvržena borbi ^ed številnimi strankami, kar bo prej ali slej vodilo do re-v°lucije. Taka zaveznica ni dosti vredna in Italije jo bo Pestila Angliji, katera bo nato ostala osamljena, ko pride v Franciji' do tega prevrata.
Oči torej obrača Italija proti drugi državi, ki je vse bolj konsolidirana in močna, namreč Nemčiji. 2e doslej je obstojalo med tema dvema državam prijateljstvo na skrivaj, in pričakuje se, da ni več da-*eč čas, ko se boste lahko jav-^ objeli. Obe ste si v marsi-podobni. Tako ste na pr. diktatorski velesili in torej 1)0 mišljenju enaki. Enako glejte obe tudi izven svojih ^eja po ekspanziji; pri tem njuni interesi ne trčijo drug ob drugega; dalje tudi °be čutite, da ste bili pri mirovnih pogodbah osleparjeni.
Nemčija je sicer pred kratkim objavila, da b0 zadovoljita Ligo narodov v toliko, da ko prepovedala izvoz surovin v Italijo. Pokazala pa je pri t'em, da ni nje namen, nastopiti s tem ukrepom proti Itali-Ji> marveč, da bo prepovedala 2voz blaga le zato, ker ga Sama doma potrebuje, in ne bo izvoz prepovedan samo v kalijo, marveč sploh v ino-zemstvo. Ta odredba stopi v veljavo to soboto in le slučaj da bo s tem ugodila Ligi.
Italija sanja točasno, da se bo posrečilo v Sestaviti nov blok evropskih držav, kateri bo obsegal Nem-c,.io, Pbljsko, Avstrijo, Ogrsko 111 Italijo. Ta blok bi tvoril mogočen odpor proti zvezi med ^•iglijo, Francijo in Rusijo, "endar se Italija točasno še ^°Če prenagliti in kakor vse ^aže, želi še nadalje ostati v figi narodov. Zato se je tudi lazila, da sankcij ne smatra, da so naložene od Lige, mar-VeČ pravi, da bo za nje odgo-yorna vsaka posamezna dr-Zava, ki jih bo naložila. -o-
Kaznjenci na rAdij-
skem programu
. Joliet, 111. — Kakor je ob-?avtt kaznilniški ravnatelj, se
kaznil-
----„__ ------ program
,!Sak ponedeljek in četrtek ^Večer :ob 7:15, pričenši s pri-|.°dnjim tednom, in sicer po-^ tukajšnje radio postaje ^ "LS. Ravnatelj se je izrazil, v 'le med kaiznjenci število iz-stnih talentov, ki se bodo ta
PRESEDNIKO-VA NAVODILA
Roosevelt daje svoja priporočila bankirjem.
Washington, D. C. — Na
prošnjo zveze ameriških bankirjev, ki je imela tukaj svoje zborovanje, je podal predsednik nekaj svojih priporočil. V prvi vrsti je izrazil mnenje, da se mora obrestna mera na po-sojla, ki jih dajejo banke na nakup farm, znižati, s čimer se bo pomagalo ljudstvu in banke se bodo lahko iznebile denarja, ki ga imaj0 zdaj v svojih blagajnah. Ta obrestna mera, pravi predsednik, bi morala biti na vsak način nižja kakor 6 odstotkov, dočim se zdaj računa ponekod celo 8 do 10 -odstotkov.
-o-
TEŽKO ZAŽELJENA REŠITEV
Manila, Filipini. — Po štirih dneh borbe z morskimi elementi se je posrečilo neki ameriški bojni ladji rešiti 50 oseb, ki so bile na ponesreče ni angleški tovorni ladji Sil-verhazel, ko je treščila 9b neko pečino, pri čemer se je na po) razklala. Nesreča se je pripetila. 350 milj jugovzhodno od tukaj. Dočim se je posrečilo rešiti omenjenih 50, so pa nasprotno štiri osebe izgubile življenje, med njimi tudi ena ženska. Ponesrečenci so se oklepali razbitega trupa ladje, drugi pa zopet čeri, dokler jim ni prispela pomoč.
-o-
RAZCAPAN BOGATAŠ
Chicago, 111. — Policija je odpeljala pretekli torek ponoči na stražnico nekega moškega, ki ga je našla pijanega v alley za 500 W. Madison st.
PRASKE V ETUOPIJl
l« do malih spopadov je doslej prišlo na frontah.
Addis Ababa, Etijopija. —
Kakor govore poročila s front, doslej še ni prišlo do pričakovane odločilne bitke z italijanske armado in se vršijo le mali brezlpomembni spopadi. Pač pa se je Abesincem posrečilo, da s0 na južni fronti Ogaden provinci zajeli kolono italijanskih tankov in motornih avtombilov, pri čemer je bilo ubitih Šest italijanskih častnikov. Iz mesta Makale, ki so ga zasedli Italijani, prihaja poročilo, da gradijo Italijani tamkaj veliko vojaško letališče.
-o--
FRANCOSKI JUDJE SE OBRAČAJO NA VLADO
Pariz, Francija. — Dve organizaciji francoskih Judov ste se pretekli torek obrnili na ministra za notranje zadeve 7 apelom, naj vlada ščiti Jude pred fašisti, kateri so na. nje izvršili že več napadov. Minister je obljubil, da se bodo ukrenile potrebne odredbe.
-_n- •
SWEITZER ZMAGAL PRED
SODIŠČEM
Chicago, 111. — Pretekli torek ponoči, malo pred polnočjo, se je zaključila porotna obravnava proti Robertu • M. Sweitzerju in izid je bil za obtoženca nad vse razveseljiv; porota ga je namreč popolnoma oprostila. Kakor že poro-čano, je bil Sweitzer obtožen, da je v blagajni okrajnega uradnika, katero mesto je upravljal 24 let, primanjkovalo $414,129, ko je s 1. jan. oddal mesto svojemu nasled-
PREDSEDMIK PROGLASIL, ZAHVALNI DAN
Washington, D. C, — V torek je predsednik Roosevelt izdal proklamacijo za letni Zahvalni dan. V n/jej povdarja da smo dolžni zahvalo, ker se število tistih, ki iščejo samo sebične osebne dobičke na škodo svojega bližnjega, čim-dalje bolj niža in se nasprotno ljudje trudijo, da bi jih čim največ lahko osrečili.
NEP0PUSTLJ1-Vl_HRVATl
Dr. Maček trdi, da	se Hrvatje ne bodo uklonili, dokler ne
dobe zahtevane	neodvisnosti.
Zagreb, Jugoslavija. —Vodja Hrvatov, dr. Vladimir Maček, se je napram ameriškim časnikarjem izrazil, da ostane hrvaški program slejkoprej neizpremenjen in da Hrvati ne nameravajo stopiti v nobeno jugoslovansko vlado, do kler bo država ostala v taki obliki.
Kljub temu, da se je vrnila .. Hrvatom vsa svoboda, ki jim odteklo, ko so bili na svojem ,je bila vzeta ob upostavitvi delu in so tako morali prebiti diktature v letu 1929, vendar
KRIŽEMJVETA
— Moskva, Rusija. — Na tisoče ribičev, ki so se vrnili v pristanišča ob Kaspiškem morju, pripoveduje, da je morje
iz Jug&sl&iriie,
Med evropskimi državami je Jugoslavija glede gozdnega bogastva na sedmem mestu; Slovenija ima v odstotkih na površino skoro največ gozdov. — Most se vdrl pod težkim avtomobilom.—Smrtna kosa in druge vesti
pet dni na morskem dnu. Ži vež se jim je dovajal aeroplanov
ni zadovoljna. Še potom vedno se smatra za posebni narod in kot taka zahteva po-— Singapore. Letalca J. polno svobodo in neodvisnost
Melrose, za katerega šo se ba-
li, da se je ponesrečil, so našli bode nobena prihodnja vlada
nega. Melrose se je odpravil vzeti.
na iskanje za ponesrečenim
angleškim Ietalcenr. Kingsfovd- ,popolno hrvaško svobodo, pra-Smith, ki je med poletom iz vi dr. Maček, se mora država
Anglije v Avstralijo izginil
— Pariz, Francija. — Vlada je v torek sklenila, da bo zgradila v Sredozemskem morju še eno pomorsko bazo, in sicer na obrežju Alžirije. S tem brez dvoma namerava prisiliti Anglijo, da bo delila kon_ trolo nad Sredozemskim morjem z njo in Italijo.
niku, sam pa je nastopil svoje novo mesto okrajnega zaklad-ničarja. Potom svojih zagovornikov je obtoženec .trdil, da nima 011 tega denarja in da ga ni poneveril; porotniki so mu verjeli in ga oprostili.
bodočnosti Mož je bil zanemarjen
iz tukajšnje stare vlce oddajal radio
način uporabili za za-občinstva.
slabo o blečen in Nemalo presenečena je bila zato policija, ko je našla v moževem žepu štiri bančne knjižice, glaseče se na ime Alex Touhey, 608 W. Adams St., 11a katerih je bilo skupno vloženih $18,000. Mož je star 62 let in pravi, da so to njegovi prihranki, vendar pa ga je policija pridržala v zaporu, da bo dokazal svojo trditev.
DOLGO ŽIVLJENJE
Ottawa, 111. — Pretekli torek je neka Miss Kate Mackay obhajala svoj rbjstni dan in trdi se o tej ženski, da je najstarejša oseba v La Salle okraju. Dosegla je namreč starost 1.03 let. Doživela je torej marsikaj in dobro se še spominja, ko sta si podala roke s bivšim predsednikom Lincolnom ob njegovem tukajšnjem obisku. Ženska je drugače Še krepka, toda na 'posteljo jo je privezala nezgoda, ki se ji je pripetila pred 18 meseci, ko si je pri padcu zlomila kost v kolku.
postaviti na stališče, kakoršno je obstojalo t letu' 1918, ko se je država ustanavljala, in s tega stališča se bodo nato ustvarili s Srbijb novi odnoša-ji, ki bodo taki, kakor so obstojali med bivšo Avstrijo in Ogrsko. Na ta način bi imela Hrvaška skupno s Srbijo eno zunanje ministerstvo in skupno diplomatsko službo. Obstojalo bi sicer skupno vojno ministerstvo v Belgradu, vendar pa bi imela Hrvaška sama svojo armado. Skupno finančno ministerstvo bi imelo samo pravico urejevati in pobirati carino.
Vsaka država bi imela svoj neodvisen parlament, iz katerega bi se zbrali delegati za skupno zbornico v Belgradu. Drugače mora biti Hrvaška popolnoma neodvisna od Srbije, pravi dr. Maček.
-o-
GARAŽNI USLUŽBENEC IMEL SMOLO
No. Chicago, 111. —. Vsled leževja £0 bile pretekli ponedeljek zvečer ceste polzke in velika nevarnost je bila z;a avtomobile, da ne z drči j o s tlaka. To je poizkusil tudi uslužbenec neke tukajšnje garaže, Adolf Lindahl. S pomožnim trnkom je odhitel na lice mesta, ko je bil poklican na pomoč pri neki avtomobilski nezgodi, ki se je pripetila zunaj mesta. Vsled prehitre vožnje mu je truk zdrknil s ceste n se zaletel v obcestni drog. Neki avtomobilist ga je vzel nazaj v mesto in Lindahl se je odpeljal z drugim pomožnim trukom. Na ravno istem ovinku je tudi ta truk spolzel in se prevrnil. Lindahl se je ponovno odpeljal nazaj v mesto in vzel tretji pomožni truk, toda pozabil je, kafri je bil prvotno poklican, in je najprej po-
...............—	—. skrbel za svoja dva ponesre-
Enako kakor že pred več tisočletji, se Abesinci šc zdaj poslužujejo primi- gena truka dočim ie DOnesre tivnega sredstva za razširjanje novic med prebivalstvom. Njih metoda obsbji v . . , '	. . "
v tem, da posebni opazovalci dajejo z bobni znamenje od hriba do hriba. Na ta Cem aVt0 moraJ ostati celo noč način se novica skoraj tako hitro razširi kakor z modernim brzojavom.	ha Cesti.
od Belgrada tako, da ji te svo-
v Belgradu ne bo mogla več
Da se uresniči ta načrt za
Gozdno bogastvo
Ljubljana, 23. okt. — Zani miv je pregled gozdnega bogastva v Jugoslaviji, ki je med številnimi evropskimi državami glede tega na sedmem mestu. Poleg velike, Rusije imajo večje gozdno bogastvo Finska, Švedska, Avstrija, Ce-hoslovaška in Luxenburg, za temi je Jugoslavija, katere površina znaša 24,866.500 hektarjev, od katerih je 7,779.770 hektarjev gozdne površine. Med banovinami je glede gozdov savska banovina na prvem mestu, saj merijo njeni gozdovi 1,273.816 hektarov. Na drugem je vardarska, potem zetska in drinska, katerih vsaka ima nad milijon hekta rov gozdov. Za temi pride vrbaska z 988.112 ha, in nato Slovenija (dravska banovina,) ki je med najmanjšimi pokrajinami cele države, a 669.180 ha gozdov
gozdov ima dunavska banovina, namreč samo 205.273 ha. Gozdovi tedaj pokrivajo skoro 32% ali pravilno 31.28 odstotkov celotne površine v državi. Po odstotkih tvorijo gozdovi v vrbaski banovini, nekdanja Bosna in Hercegovina, 46%, takoj za njo je pa Slovenija s svojimi 42 odstotki. — Kar se tiče vrst drevja, prednjačijo bukovi gozdovi, ki zavzemajo 24% vseh gozdnih nasadov. Največ bukovih gozdov je v vardarski banovini, ki je na jugi države, najmanj pa v dunavski, kjer je sploh veliko pomanjkanje gozdovja. V Sloveniji zavzemajo bukovi gozdovi 146.400 hektarov. Hrastovi gozdovi zavzemajo 17 odstotkov vseh gozdnih nasadov in jih je tudi največ v vardarski banovini, dočim so hrastovi gozdovi v Sloveniji na zadnjem mestu in zavze majo sam0 10.100 hektarov. Po starosti, je v državi do 32 odstotkov nad 80 let starega drevja. Drevje v starosti od 80 do 40 let tvori 42 odstotkov, vse ostalo pa so mlajši gozdni nasadi. Največ starih gozdov je v drinski banovini, v Sloveniji pa zavzemajo taki gozdovi 103.700 ha. Od vseh gozdov v Jugoslaviji je v državni posesti 40 odstotkov, vse ostalo pa je v privatnih rokah. Samo v drinski banovini je več državnih gozdov kot privatnih, v vseh drugih banovinah pa prevladuje privatna posest.
-o--
Tovorni avto podrl most Ljubljana. — Blizu Dola pod Ljubljano, se je zgodila huda prometna nesreča. Na mostu, ki pelje čez Kamniško Bistrico, nad izlivom v Savo, se je pogreznil težki tovorni avto in padel v globoko vodo.
Most je že trohnen, čeprav je bil že večkrat popravljen, toda nikjer ne temeljito, kakor bi zahtevale potrebe prometa, saj tu vodi važna cesta
iz Ljubljane na Litijo.
Tovorni avto prevozne tvrd-ke Jerko s Črnuč je vozil iz Ljubljane proti Litiji tovor okoli 20 vreč špecerije, tako moke, sladkorja, riža in podobnega blaga. Sredi mosta so se naenkrat vdrli pod težo tovornega avtomobila trami in deske ter je avto s Šoferjem in s tovorom zdrknil v globino. K sreči je Bistrica zelo nizka in na tem mestu plitva komaj do kolen. Reševanje tovornega avtomobila je bilo zelo težko, ker je precej pokvarjen Zgubljena pa je skoraj vsa špecerija. Šofer je odnese! zdravo kožo.
-o-
Otroci ovadili mater
V okolici Sv. Antona v Slov. goricah se je med ljudmi žc dalje časa šušljalo, da posest nik Ivan Močnik, kj je umrl ima že aprila meseca letos, ni umrl Najmanj jnaravne smrti, ampak da ga je
zastrupila lastna žena. Za stvar so izvedeli tudi orbžniki in lastna otroka osumljene žene, Rudolf in Katarina Močnik sta orožnikom potrdila, da sta sama videla, kako je mati bolnemu očetu primešala v kruh in vino nek bel prašek. Zena je izjavila, da je mož z njo grdo ravnal in da je res dobila nekoliko mišnice in mu jo natrosila v vino in kruh, vendar pa tako malo, da to ni moglo povzročiti smrti. Sedaj je državno pravdništvo odredilo i z kop trupla nesrečnega Močnika, da se dožene krivda žene.
--o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Ivan Lobnik, upokojeni železničar star 69 let. — V Ljubljani je umrla Katarina Gorazdova, čislana žena, ki ni pozabila revežev. — V ljubljanski bolnici je umrl Jožef Avbelj, ki je padel s podstrešja in se ne-yarno pobil. Po tri dnevnem smrtnem boju je podlegel.
Zlata poroka
Pred kratkim sta na Viču pri Ljubljani praznovala zlato poroko Ivan in Marija Sever. V zakonu sta imela 10 otrok, od katerih jih živi še pet. Oba sta dobra znana ne samo v fa-ri, tudi daleč na okoli. Marija je posebno čislana okrajna babica, ki je v svoji 53 letni praksi nič manj kot 3303 otrokom pomagala v življenjsko pot.
_—o—-
Nesreča delavca
Težko se je ponesrečil 18 letni Jožef Kovačič, delavec pri Rajku Turku v Ljubljani. Turkov šofer, s katerim se je Kovačič peljal, je zavozil radi opolzke ceste z avtom v jarek pri Vikefrčah in Jože mu je pomagal avto zopet vzdigniti n spraviti na cesto. Pri tem je ?o nesreči prišel pod kolo, ki mu je strlo več reber.
-o--
m
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto .. Za pol leta .... Za četrt leta
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _______________________________________$6.00
Za pol leta'...............
Za četrt leta ............
Posamezna številka
Subscription:
For one year ........................—...........$5.00
For half a year --------------------------- 2.50
For three months ...........-............... 1-50
Chicago, Canada and Europe:^
For one year ____________________________—$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ________________________ 1-75
Single copy .................................... 3c
nice ste prošene, da se udeležite v polnem številu. Upam, da ni članice, ki bi se sramo-vale svetinje Matere božje ža-
ZIMA NA ZAPADU
Oregon City, Ore.
Ker ravno pošiljam lektano naročnino, bom o priliki povedala še to, da me prav lostne, zato. skupaj z društve-
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March '3, 1879.	__
Za večji kos zemlje
(Konec)
V velikem in malem boju za večjo posest velja isti živ-Ijenski zakon: odpornejši, skromnejši in bolj zdravi zmaguje nad pomehkuženim, razvajenim in notranje zrahlja-nim. Tragika zahodne Evrope je, da v teh osnovnih vrlinah ne more več uspešno tekmovati z rumenimi na vzhodu in s črnimi na jugu. Zgolj številčno že nazaduje beli človek napram drugim plemenom in to nazadovanje postaja vedno občutljivejše. A tudi v okvirju belega plemena ne vlada enakost, ker so v njem narodi, ki rastejo iz preprostosti navzgor in se razvijajo, so drugi, ki dosegajo višek in se že začenjajo udajati nekemu udobju, končno so v njem še narodi, ki že propadajo in ginejo. Kar se v velikem godi med plemeni, se dogaja v manjšem med narodi, v najmanjšem svetu pa med družinami. Tak je zakon rasti in
pošteno zebe. Vedite namreč dragi bralci, da imamo letos tukaj prezgodnji mraz. Pa ne samo mraz, imamo že prav pošteno zimo. Že 28. in 24. oktobra je prav imenitno snežilo. Seveda, tako zgodnjega snega v Oregonu in okolici ne pomnijo ljudje že dolgo. Res, sneg ni dolgo ležal na zemlji, ker ga je menda bilo sram. — Ljudje, nič hudega sluteč, smo pa mislili, da je le tako mimogrede padlo nekoliko snega in da ne bo zime, saj je drevje še vse zeleno, po nekod je še sadje na drevesih, drugod pa cvetlice v najlepšem cvetju, tako astre in zini je, a križan-teme so ravno razvile najbuj-nejše cvetje. Nihče si torej ni mislil, da bo tako zgodaj pritisnil mraz. Zato prvo noč, ko je zapadel sneg, ni nihče mislil
v prve klopi, katere so . sestre za nas odredile.
Nekaj posebnega se pripravlja za nas za v nedeljo, ko nas bodo matere postregle z vsemi dobrotami in bo za čla nice vse prosto. — Nikar ne zamudite te redke prilike.
Ker ima isto nedeljo popoldne sejo društvo Marije sedem žalosti, so vabljene, da se nam tudi one pridružijo po seji; ker bo tudi za nje pripravljeno brezplačno. — Imamo nekaj krasnih daril, ki so nam ostali od zadnjega bingo in bomo zopet sedaj igrale bingo, kar bo šlo vse v korist cerkve. — Tudi naša dekleta Marijine družbe pridno nabirajo dobit ke in prodajajo tikete. One bodo imele svoj bingo party v petek večer 15. novembra, na katerega vas vse prav prijazno
na to, da bi cvetice spravil pod vabijo. Dajmo jim poguma, da streho na toplo, češ, saj bo ju j nam bodo še večkrat kaj ta-tri bolje. Pa je bil tak mraz, kega priredile, ker vse to je v da so cvetlice ■ povesile svoje jkorist naše cerkve Marije vne-cvetne glavice in takq je šlo bovzete na 57 street. — Podan za dnem, da so cvetke zdravljam vse naročnike tega umrle. Vse je pomrznilo kar'lista, posebno še članice dru-je cvetelo in le kar je ta ali oni štva Krščanskih žena in mater.
DOMOVINA V SLIKAH IN PESMI
So'. Chicago, 111.
Čakala sem, da bo kdo kaj poročal o sijajnostih in prireditvah, ki jih v kratkem pričakujemo v naši fari, pa se nihče ne oglasi. Zato na vam dragi fara-ni povem in obenem vas tudi vse brez izjeme povabim v imenu Jugoslovanske žene, da vsi pridete v cerkveno dvorano v torek 19. novembra zvečer, ker bo ta večer kazal Mr. Grdina slike iz starega kraja in iz Clevelanda ob priliki evharističnega kongresa. Ako bodo slike tako lepe, kakor je bilo v Clevelandu, nam ne bo žal za tisti "kvoder" in poleg tega bo še tisti dobiček ki se bo napravil, šel za božičnico najrevnejših, tako, da bo šlo vse v najboljše namene.
To pa ni še vse. Ali veste, kdo bo ta večer 19. nov. v cerkveni dvorani? — Naš vladika, nadškof dr. Rožman iz Ljubljane. Boste videli kako domače in skromno se boste lahko pogovorili z naših visokim gostom, tipam, da bo o tem naš Novinar kaj poročal, ker to ni moj "business". — Torej rojaki, ne zamudite lepega večera 19. novembra. — Tedaj bo tudi 40 urna pobož-nost v cerkvi.
V imenu dobrodelnega kluba Jugoslovanske žene vam kličem nasvidenje 19. novembra .v cerkveni dvorani.
Mrs. Rose Ziherle
-o-
— London, Anglija. — Da-
PA SE 0 DOMOVINI
P. Aleksander
manjšem smrti.
• V sedanjem sporu na afrikanskih tleh zavzema Anglija stališče kot ga zavzema Evropa napram svetu. Krčevito se Anglija upira kakoršnikoli spremembi v dosedanji razdelitvi afrikanske zemlje. Njena na prvi pogled nerazumljiva podpora Abesinije postane jasna, če vemo, da gre v tem malem sporu na afriškem vzhodu koncem konca za obstoj ali razpad britanskega imperija. Četrtina vseh narodov in plemen je danes združena pod angleško krono. Lahko si mislimo, koliko razprtij, nejasnosti in nerešenih vprašanj je v tem taboru. Mislimo samo na Indijo in njene že večdesetletne krčevite odpore proti angleški nad-oblasti. Izvedenci trdijo, da je angleška nadoblast v Egiptu pred svojim koncem. Čim izbruhnejo ta vprašanja, je razrušeno svetovno kraljestvo in Anglija je odigrala v svetu svojo gospodujočo vlogo. Japonska stremi zavestno za razrušitvijo, s svojo drznostjo si je v zadnjih petih letih priborila uspehe in razširila svojo moč, kot je drugi narodi niso dosegli v stoletju. Razumljivo, ker je Japonec vztrajen, žilav, odporen in skromen.
Tako vidimo, da je Italija s svojimi zahtevami po abe-sinski zemlji sprožila vprašanje, ki je lahko usodno za vso Evropo. Da Mussolini uspe, se za njim nemara oglasi že Nemčija s svojimi nedvomno enako upravičenimi zahtevami. Ob tem novem trenju v Evropi se ne bomo smeli čuditi," če se v novem koncertu oglasi še Rusija ne sicer z zahtevo po kolonijah, marveč kot zaščitnica in varuhinja ogroženih malih in slabotnih. Prenasičeni z največjim kosom zemlje bo Rusiji lahak zagovor napadenih. Daleko-vidci že danes gledajo, kako bo zahodna Evropa plačala dolg započete in zaigrane igre, vidijo nadalje stopati Rusijo na dosedanje mesto Anglije, vidijo ob koncu obupno igro belega plemena za nadoblast nad ostalim svetom — in vidijo edino še možno rešitev v tem vrvežu in boju za večji kos zemlje: blagovest pravice proti krivici, zaupanja proti nasilju. Ko zmaga ta, tedaj šele bo mala zemlja dovolj velika za Moveški rod in ne bo več boja za večji kos posesti.
vendar kaj slučajno spraviš pod streho, je ostalo. Meni je natiški fižol, ki sem ga imela1 na vrtu in ki smo ga še vsaki dan jedli, ves pomrznil. tjez noč se je od mraza kar skuhal. Ta naša zgodnja zima traja že skoraj tri tedne, zla-.-sti zjutraj je občuten mraz. Sploh je pa celi dan mrzlo. Snega pa ni več in dežja tudi ne. — Po vsem tem upamo, da bomo imeli zgodnjo pomlad. Tukaj je navadno lepo tople vreme tja do'novega leta. Božič je po navadi gorak in šele meseca januarja dobimo včasih kaj snega in februar je od začetka mrzel. Letos je pa mraz nastopil že v oktobru in novembru, kar je za zapad nekaj posebnega. Vendar pa hvala Bogu, imamo vsaj peč toplo in pa zdravi smo.
Štirideseturno pobožnost srno imeli na dan vseh svetnikov in vernih duš, katere se je udeležilo' veliko število vernikov, ki so sprejeli sv. obhajilo in ga darovali vernim dušam. — Pozdravljeni bralci in bralke tu in onstran morja.
Mrs. Plantqn
—.—.o--
OD DR. KRŠČANSKIM ŽENA
Mary Gorup, preds.
PRVO SV. OBHAJILO IN SPREJEM NADŠKOFA DR. G. ROŽMANA
La Salle, 111.
V*nedeljo 17. novembra bo zopet velik dan za otroke šole sv. Roka v La Salle, kateri so pripravljeni, da prvič pristopijo h sv. obhajilu in to pri prvi sv. maši. To bo seveda dan vesslja za te malčke, ko bodo prvikrat-
si se je splošno priznavalo, da bo pri volitvah, ki so se vršile ta četrtek, stranka min. preds. Baldwina zmagovita, vendar so laboriti v vec krajih ovirali nje kampanjske govore.
-o-
S5RITE AMER. SLOVENCA!
PROGRAM SLIKOVNIH PREDSTAV V CHICAGI IN OKOLICI
V kolikor so se naselbine od-
ŽvaleMn dos'eda.f' prigtesile- z«
. t slike, katere bo Mr. Grdina ka-sprejeli Jezusa v podobi kruha v \ . y Chicagi in okolid gIoven.
svoja nedolžna srca	!skemu ljudstvu, so sledeče:
Sv. birma se bo delila dne 3. j y poneaeljek 18
nov. v dvo-
IN MATER
Pittsburgh, Pa.
Naznanja se, da imamo svoj5. kupni sestanek, kakor po na- došli med lasallske Slovence.
decembra ob 7:30 zvečer, zato naj bodo vsi botri in botrice pripravljeni s svojimi birmanci. Ve, katoliška društva pa glejte, da ste o pravem času na mestu, da se škofu napravi dostojen žpalir v cerkev, omenjeni večer. Vsak naj prinese .s seboj tudi znak, ali društveno regalijo in naj se postavi v vrsto.
Naselbina, oziroma farani in faranke se pa pripravljajo na velik slovesen sprejem prevzv. nadškofa dr. Gregorija Rožma-la iz Ljubljane, prestolice naše mile Slovenije, ki pride k nam v ponedeljek 25. novembra proti večeru in bo v cerkvi sv. Roka mala pobožnost. Že danes se vsi veselimo prihoda nadškofa in kličemo prihajajočemu vladiki prisrčno pozdravljeni in dobro-
vadi vsako tretjo nedeljo v mesecu in to bo ta mesec v ne-leljo 17. novembra. Pred blagoslovom imamo uro molitve, po blagoslovu pa sejo. — Čla-
Torej vidite, da so še zanimivi dnevi pred nami.
Pozdrav rojakom in rojakinjam.
P.. A. S.
rani srbske cerkve v So. Chicagi.
V torek 19. nov. v fari sv. Jurija, slovenska župnija v So. Chicagi. — Istočasno
Na Ljubelju, koroškem pasu stoji kamenit spomenik z napisom: Bis hieher und niclit wetter kamen die serbisehen Rei~ ter". — Dosem in nikamor naprej so prišli srbski jezdeci. Odstranili so že ta kamen, ko šo Jugoslovani protestirali, danes pa zopet stoji, kjer je preje stal. S "srbskim" imenom in "srbsko" kulturo so delali propagando zase nasprotniki — mejaši Jugoslavije in ga še danes delajo. Nasprotnikom ne zameriš, čudiš se pa, da se mnogi domači še danes ne morejo uživeti v dvanajst let staro dejstvo v — Jugoslavijo. Našel sem še slovenske ljudi, ki so še sanjariji c zlatih časih, ko so "cesarju služili in svetle soldaške knofe nosili, danes morajo pa njihovi sinovi raztrgani eksercirati po srbskih kasarnah." "Pa to cirilico, vijugasto in skrivenčeno, so naprtili vsem javnim ustanovam." "Pa vsepovsod tu. srbohrvaščina". In druge take leče še dosti.
Res je, soldati pa niso Jugoslaviji v čast. Po vseh drugih državah dajo nekaj za svoj solda-ški stan, pri nas so pa že tako umazani. Toda to ni noben vzrok, da bi se morali omeriti. O cirilici smo že govorili. Srbohrvaščini dajmo pa toliko pravice, kakor jo damo nemščini in italijanščini in te je dosti na slovenski cesti in drugje.
Boga zahvalimo, da se sploh lahko z južnimi brati družimo. Ce bi Hrvati prišli do svojega ideala, ki ga pa sploh nikdar drugje imeli niso kakor pri kozarčku vina, do ideala absolutne samostojnosti, bi se nam Sloven cem kaj slabo godilo. Kos zem lje bi lahko Nemec pobasal, Italija bo polovico pobrala, preo stalo bo šlo pa Mad j ar ski, sami bi ne mogli vzdržati. Da bi nas Hrvati vzeli v svojo Indijo Ko-romnr.diio .o tem ni govora, Hrvatom so Slovenci pri srcu samo takrat, kadar so volitve, takrat ti lovijo glasove po "Kranjskem", takrat smo jim "zagorski" Hrvati, ko je pa volitev ko-
nec, pa ne poznajo več svojih najbližjih sosedov.
Še vsak Srb, ki sem se ž njim pogovarjal, ima najlepše besede in pohvalo za svojega slovenskega brata in samo obžaluje, da se v teh dolgih letih še vedno nismo dosti spoznali drug drugega za lepše sožitje in sodelovanje pri skupnih interesih. Krivdo pa ne nosi pri tem samo politikaš, temveč tudi hrvaški jamrovec, ki nikdar ni hotel v Beograd takrat, ko je bil .čas in bi se bil -lahko postavil za svoje in naše pravice. Kolikokrat jih je klical tudi naš voditelj Korošec, danes pa jokajo in se rotijo v deveto nebo, naj bi "nevemkdo" odnesel Korošca.-in vso Slovenijo, ker so se Srbom prodali. Sam na lastna ušesa sem se prepričal, kako ogorčeno in nečuveno sovraštvo go je v srcu proti Slovencem. Seveda, vedno bomo za Hrvati cincali. Da nam nazadnje vse najboljše kose narodne pečenke drugi pojedo.
Da v prvih letih snovanja in ustvarjanja jugoslovanske men-talitete, ne more iti vse preglad-to, se razume. Danes se trudijo vsi odločilni faktorji, da bi zgladili nesporazumljenja in že vendar enkrat prišli do konstruktivnega dela. Seveda si je treba izgovoriti pri skupni narodni mizi nekaj več pravic in nekaj več samostojnosti,ne tako, kot so delali naši liberalni "bratci", ki so gledali samo zato, da so rasli kot gobe po dežju sokolski domovi in da je njihova politična srajčka bila vedno na soncu . . • Da bi gledali za narodov korist in dobro širše mase, tega ne. Zato so morali dobiti po glavi.
Da bi le angelj miru hotel zopet objeti vso Evropo, zakaj v slučaju vojne: gorje Jugoslaviji. Bo menda res, kar je pisal zadnjič gospod Trunk, vsa-korajžna srbska armada ne bo ustavil« lave izpod z aeroplani zakritega neba. Za to ne toliko trkati na •svojo korajžo, in na svoja sol-daška prsa kakor na svojo buti-co in ohraniti hladno kri.
mudi tudi prevzv. ljubljanski nadškof dr. Rožman.
20. in 21. nov., to je sredo in četrtek, v hrvatski naselbini v Liberty Hall, to je na Went-worth ave.
22. in 23. nov. v slovenski naselbini pri sv. Štefanu v Chicagi dva večera in povrh tega še en popoldne, za šentštefanske otroke.
Vsi imenovani prostori se lahko zanesejo, da bodo slike OK prav po želji ki jo gojite do slik. •— Pridite točno, kakor vam bosta oznanjena ura in čas. Škoda bi bilo, če zamudite te prilike, ker se ne bo morda nudila nikdar več.
Vabilu se pridružuje Mr. Grdina, ki je potrdil program, katerega je vredila Mrs. Kushar.
PRODA SE
se tam dvonadstropna, hiša po pet sob 1
po .zelo zmerni ceni. Nahaja se na 1927 W. 23rd St. Za vsa natančna pojasnila se obrnite na naslov Joseph Steblay, 2634 So. Lawndale ave., Chicago. Tel. LAWndale 2344.
V NAJEM
se odda stanovanje petih sob po zmerni ceni. Hiša leži sred.' slovenske naselbine; dobra transportacija; ug'odno za pošiljati otroke v šolo ali v cerkev. Pojasnila daje Joseph Steblay, 2634 So. Lawndak. ave., Chicago. Tel. LAWndale 2344.
"Vsak rja j spozna, dla bs-e/ agitacija zn katoliški list smo vsi zakopani v tihi, srarr.otiv grob in naš mili narod ne o2 do Šival prepotrebnepa bodril«.'
was reis Sega
"Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna, sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno ko.t ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs."
Ako trpite vslcd neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnioe, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanj'a, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah.
TKSNER'S ELSX1R _ OF BETTER WINE
Joseph Triitcr Company, Chicago
ŠIRITE AMER. SLOVENCA i
ZLATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
>> tnj,. Eiu.t >.■'.! B.II1UU	,ni,ril.u',J ,
uK0» iisATURJS SYNDICATE. INC
Nemone je jezno pogledala Tarzana, a ko je videla, da tudi še tako jezen in strog pogled Tarzana ne zmoti, je rekla po nekaj trenutkih: "Kakor izgleda, trii ne bo s tvojo smrtjo popolnoma nič zadoščeno." — Tarzan jo je brezbrižno pogledal in rekel: "Vsak se te boji in ti se čudiš, zakaj se te jaz ne."
"Najbolje bo, da pustimo to brezplodne besedičenje. Vedi, da ti vse odpuščam, vendar te bom vprašala, da mi odgovoriš na moje vprašanje. Si li ti levji mež v svoji deželi?" — "Jaz sem po rojstvu plemenitega rodu, če je to, kar bi rada izvedela," odgovori Tarzan. "Ah," zamahne malomarno Nemone.
Nemone ni končala kar je mislila povedati, Tarzan pa ni mogel uganiti, kaj se je v tem tnerutku godilo z njo, na kaj je mislila, kaj je hotela s tem "ah" povedati. Pač pa se je Ne-moiie dvignila in na lahko položila svojo trepetajočo roko v Tarzanovo. "Prostost ti dam, a po enim pogojem," je rekla.
"In kakšen je ta pogoj?" je radovedno vprašal Tarzan. "Pogoj je ta, da ti ostaneš tukaj in nikakor ne poskušaš kedaj pobegniti iz tega mesta ali od mene." Njen glas je bil skoro ukazujoč nekoliko trd in zapovedujoč. — Tarzan ni rekel besede. On bi tega ne mogel obljubiti, zato tudi ni hotel ničesar reči.
je poleg vašega imena in naslova označba '11-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovcnca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
fiBr&a 9 ~	"AMERIKANSKI SLOVENEC	Petek, 15. novembra 1935
Petek, 15. novembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Bfc-an 0
v
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
' Zedinjenih Državah Severne Amerike.
tnkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago.St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 1748 W. 21st'St., Chicago, 111. Jacob Strukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39. Wiuchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja 1935 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniške podpore v znesku $132,442.66.
Zavaruje se lahko za 5250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do IS. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družinil
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA.
zadnji seji, da pošlje dr. sv. | Se enkrat prosim in vabim Družine svoje uradnike napro- cenjene člane in članice da se
ti škofu dr. Rožmanu, članstvo se pa zbere v soboto trivanje v svojih prostorih. Natančen stvareh seznam glede časa in ure mi —Zato ni znan, to nam bodo že v cer- seji dne kvi naznanili in vsak naj na 'popoldne v šolskih
Vam udani
ostalo jVsi udeležite
Joseph L. Drasler, ta j.
URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
prostorih
to pazi. Ravnotako se zberemo v nedeljo 24. novembra v svojih prostorih ob 9:3G, potem skupno odkorakamo z drugi IZ mi društvi v paradi v cerkev h škofovi sv. maši.	..
Še enkrat prosim članstvo	° ,e '
dr. sv. Družine št. 1, kot vaš Na zadnji seji 10. novembra tajnik, da se zberemo v sobo- je bilo sklenjeno, da vse to in naredimo špajir in ravno- nice, katere dolgujejo društvu, tako v nedeljo in sicer korpo- se suspendira, ker nemogoče je
IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
te seje. liazmo \	Joliet, HJ.
o raznih koristnih | Maškeradna veselica in kard bo na dnevnem redu .!party, katero je nftše društve nasvidenje na glavni;priredilo 31. oktobra, zvečer, 1. decembra ob 1. uri je precej povoljno izpadla..
kljub slabemu vremenu. Celi |dan je bilo toplo, proti večeru pa, ko je bilo čas iti od doma na udeležbo veselice, so se začeli zbrati težki deževni oblaki in nebo se je odprlo, da
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD.
Meseca oktobra so prejeli boln. podporo sledeči člani in članice:
Društ. št.
Krist Terzich ............................$25.00
George Cauko ............................ 25.00
Martin Bluth ...............
Anton Kocjancich, pol.
Anna Bertchan .............
John Pruss, pol...........
Katherine Judnich .......
Anton S raj st..............
Društ. št. 3. Anton Ui-anic
Skupaj.
11.50 17.00 18.75 17.00 42.00 25.00
.$21.00
$181.25
Skupaj.......................... $ 21.00
Društ. št. 4. Rose Lustig ...............................$20.00
Skupaj.......................... $ 20.00
ušt. št. 11. Frances Chandek, porod.............$15.00
Katherine Kurinsky.................... 14.00
Mary Dekleva.............................. 14.00
Barbara Spehar .......................... 32.00
Joseph Rudman, pol.........*.......... 7.50
Skupaj.......................... $ 82.50
št. 12. Rose Wicevic ..............................$15.00
Anna Petek ................................ 10.75
Mary A. Korevee, pol................. 10.00
Jennie Juricic, porod .................. 15.00'
Mary Zugel ................................ 10.00
Skupaj..........................
Horwath ,.......'..............$50.00
Skupaj..........................
..............................$36.00
Skupaj........
Hit. št. 16. Veronika Kolenko ..............
Theresa Sobosan ................
.$30.00 . 20.00
$ 60.75
50.00
$ 36.00
Skupaj....................................................$ 50.00
fUSt. št. 17. Josephine Stehle, porod.............$15.00
Skupaj........................... $ 15.00
Skupaj izplačali za podporo ....................................................................$516.50
rativno, da se tako vsi udeležimo parade in sv. maše ter tako pokažemo spoštovanje visokemu gostu, ki se je po trudil k nam iz stare domovine. — V nedeljo popoldne bo v prostorih katoliške višje šole na Broadway lep koncert v rpočast ljubljanskemu nadškofu dr. Rožmanu.
Dalje naznanim našim rojakom, da bomo imeli na zahvalni dan, to je v četrtek 28. novembra nekaj novega v Slovenski dvorani. Zveza joliet-skih društev priredi večerjo purmanove pečenke, po večerji pa ples in sicer vse skupaj za malenkostno vstopnino 35c Čisti dobiček je namenjen pokritje Zvezinih stroškov. — Kakor zatrjuje naš Zvezin predsednik John J. Živec Jr., bo po večerji jako bogat pro gram. Bo več govornikov in sicer bodo nastopili naši mestni očetje in drugi skušeni možje. Prošeni ste, da se v velikem številu udeležite te prireditve. — Pozdrav celokupnemu članstvu našega društva.
Joseph Anzelc, tajnik
-o-
Z URADA DR. SV. DRUŽINE
ŠT. 6, DSD.
Ncrth Chicago-Waukegan, 111.
Cenjeno članstvo. Tem potom se vam naznanja, da ima naše društvo sv. Družine št. 6, DSD., v nedeljo 1. decembra svojo glavno ali letno sejo in sicer se bo ta seja 'pričela točno ob eni uri popoldne v šolskih prostorih. Prosi se vse članstvo, da se udeleži te seje v. polnem številu, to je kar mogoče v velikem številu. — Ker je ta seja glavna letna seja, je že vsemu članstvu znano, da je tudi volitev odbora in da pridejo na to sejo različna važna vprašanja v korist društva in članstva.
Qb pričetku seje bo dana nagrada onemu članu ali članici, ki bo poklican. Nagrado bo pa dobil samo tak član, ki bo osebno navzoč na seji. Kateri član ali članica, če je poklican in ni navzoč, ni deležen ali deležna te denarne nagrade.
iti tako naprej. Opozarja se (vas pa s tem naznanilom, da imate,še do 28. novembra čas 'da poravnate. Katera se do omenjenega dne ne zglasi, sc sama suspendira. Žal nam je tega, a nam je drugače nemogoče pomagati, ker je ves naš dosedanji trud brezuspešen.
Nadalje naznanjam, da je naša seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Tako bo prihodnja naša društvena seja in q'o enem letna seja v nedeljo 8. decembra in se prične točnp ob 1. uri popoldne.
Kakor je bilo poročano, bo naša Zveza slovenskih društev v Jolietu zaključila svojo lc za |košnjo sezono prireditev z jako lepo prireditvijo na zahvalni dan v Slovenija dvorani popoldne, kjer se bomo prav prijateljsko in domače zabavali Povabljeni bodo tudi zunanji gostje in bo nekoliko govorov. Ob 5. uri bto pa servirana, večerja in sicer izvrstna purano va pečenka. Zvečer ob 8. uri se prične rajanje in ples pri katerem bo igrala naša znana in priznana domača godba Dajčman-Perušek. Ker je tudi naše društvo član Zveze, se članice našega društva prijazno vabijo, da se te prireditve vse udeležijo, ker vstopnina je jako mala. — Enako je pa tudi povabljeno vse slovensko občinstvo v Jolietu, Rockdale to ;okolici, da nas ta dan v ve likem številu poseti na veselici v Slovenia dvorani. Odbor in razni pripravljalni odbori se trudijo in pripravljajo, da nam je dobra postrežba že napre; zagotovljena. Odkar obstoji .naša Zveza, so naše društvene 'prireditve jako povoljno obiskane, kar je, zlasti za te čase [depresije, samo za pozdraviti. |To je namreč jasen dokaz, koliko moč imamo v združenju. Zato društva Zveze, 14 po številu, vsi pridimo v Slovenia dvorano na zahvalni dan 28 nov., da se bomo skupno za bavali in veselili kakor brat z bratom, sestra s sestro in izrekli drug drugemu zahvalo, za tako lepo složno delovanje na društvenem polju. — Pozdrav čitateljem.
Ana Jerisha, preds.
je lilo kot bi iz vedra vlival Kljub temii se maškare niso ,ustrašile in so v lepem številu čla- jprj£i0 na naznanjeno zabavo, j— Nagrado za maske s-a pre-|jeli Mrs. M. Sukle, William Gaspich in Mrs. Bozich.
Dolžnost je, da se vsem, kateri so pri tej veselici kakor koli kaj pomagali, prav lepo zahvalim. — Najprej hvala možem Frank Wedic, Louis Martincich, Harry Bahor, John Videtich in Math Krall. Nadalje tudi prav lepa hvfyla ženam in dekletom Mrs. J. Jerisha, Mrs. F. Wedic, Mrs. H. Bahor, Mrs. J. Konopek, Mrs. W. Papesh, Mrs. A. Kunstek, Mrs. J. Bambich, Mrs. J. Su-hadolc, Mrs! A. Kastelc, Mi\s. A. Petek, Mrs. K. Petric, Lu-;ille Umek, Jennie Bambich, Betty Petric in Mary in Fran ces Krall. Posebna hvala gro naši podpredsednici Mrs. F Wedic, ki je največ vstopnic prodala in imela v oskrbi knji žice za posteljno pregrinjalo (quilt,) katerega je gospa sre ča naklonila Mrs. K. Petric z Broadway St. ki je članica našega društva.
Ponosne smo lahko, da ima mo tako podpredsednico kot je naša. Dasi v Ameriki rojena, se veliko t rti d i in dela za blagor članic in društva. — Še enkrat prav lepa hvala članicam, katere ste kaj darovale za naš kard party, tako razne potice, pecivo in pa za lepa ročna dela.
Drage sosestre, žalostno je, ker ste tako opustile društvene mesečne seje. Saj veste, da nobena izmed nas ne gre lah
ko, a gremo, ker nas dolžnost sili k temu in dolžnost do dru 'štva nas veže, da se vdeležu-jemo sej. Nadalje opominjam da bi bolj točno plačevale mesečne asesmente, ker društve ne bo moglo napredovati, če. boste še nadalje tako delale, da ne boste prihajale na seje in neredno plačevale svoj; prispevke. Kot blagajničarko društva me srce boli, ko vidim na sejah, da ni ne članic ne denarja. Saj po vsem tem, če pojde tako naprej, sploh bla gajničarke ni potreba pri društvu. — Prosim vas torej drage članice, prihajajte na društvene seje. Začnite se zanimati za drijštvo svoje, ker no-
bena pač ne ve, kedaj jo lahko zadene nesreča. Potem jo pa društvo prva tolažba in po-
moč, cam.
Pozdrav vsem člani-
Jennie Krall,
-o-
blag.
UTRINKI
Poklon smatrajo ženske najduhovitejšo izmed vseh lozpfij.
za
fi-
V vsaki pisarni sede sotrud« niki in so-lenuhi.
"Amer. Slovenec je dediščina n&šiii pijoriirjev in dediščine ne dama iz rok prej, kot na snrtni poste! ii amerikanskejra ! iovenstva.

DODATEK K ZAHVALI
za pokojno ano bluth
Spodaj podpisani prosim svoje dobre stare prijatelje i;; znance, da mi oprostite n.'Jjo veliko pomoto, ker nisem uvrstil vaših imen v moj oglas in zahvalo za mojo pokojnp soprogo.
Najprej moja srčna Ziihva la Father J. Ferlinu iz Lemon ta, ker so se udeležili pogrebne sv. maše in pomagali našemu č. g. J. Plevniku opravi ti pogrebne molitve. Daljo iskrena zahvala uredniku Ani. Slovenca, John Jerichu, kakor tudi mojemu staremu prijatelju Leo Mladiču' ter njegovi hčerki, in dalje Mrs. Cvenk in Mrs. Duler, ker ste prihiteli iz Chicage ter žrtvovali čas, ir. ste se vdeležili sv. maše ter tudi darovali za sv. maše za pokoj duše moje ljubljene žene.
Bog naj, vam plača, kajti jaz vam ne morem, moji dobri prijatelji.
Marko Biuth,
506. Summit St., Joliet, 111.
Izplačali za smrtnine: Za Anna Bertchan, cert. št. 2671...........
Izplačali za operacije:
Josephine Hqjsvath, za Appendix.......
Rose Wicevic, za Gallstones.................
Andrew Horvath, za Hernia ...........
Veronica Kolenko, za Appendix...........
$250.00
50.0C 50.00 50.00 50.00
Skupaj izplačali Za D. S. D.
za operacije
$200.00
Silnim
FRANK J. WEDIC, -o-
glavni tajnik.
}[ll[)IIIIIHIIlllHIIIMIIIIIII[]llllllllllllf3llliiimill[l|IIHIIIIII!tl
1 5
Dopisi lokalnih društev
________s —
llllllHQIIIIllll!IIIClllllllllUIIHlllllllllliiUHIIIIII||ll(3lliniilllllC<S>
Urada dr. sv. družine št. 1, dsd.
Joliet, III. Znanja se članstvu naše-t? rtništve v bil,
Vanj,
fMi
secu dne 17. novembra in četrto, 24. novembra, ker trto nedeljo, 24. novembra mo imeli med seboj gosta stare domovine, preVzv. ljubljanskega nadškofa dr. Grego-rija Rozmana.
ne če-bo-iz
a sklep zadnje seje, da se vrši naša priredila mesečna seja Vari-	l)reJ kot po na-
i11 to tretjo nedeljo v me-
Za pomnite tje in sp.erire, da bo nja društvena seja v 17. novembia,, ob eni poldne, in ne po osmi ši, kot je bilo to navada. Seja .se vrši v navadnih prostorih. Dalje je bilo sklenjeno na
cenjeni sobra-prihod-nedeljo uri po sv. raa-
PRVE OBLETNICE SMRTI ljubljene soproge in nepozabne naše matere,
ki nau jc za vedno zapustila dne 15. novembra 1934 in se preselila
v večnost, kjer nas pričakuje.
Nepozabna mi soproga, zlata naša mamica! Leto dni je že minilo, kar od nas si Ti odšla.
So zvonovi zazvonili v svet, da tužno vest neso zvjaijcem drugim in sosedom, Tebi v zadnje pa slovo.
v žalosti in tugi vsi; Srca so se nam topila v Tvoj obraz smo zadnjič zrli ko si spala v rakvi Ti.
Draga žena, ljuba mati, mirno spavaj pod zemljo! Duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženo!
V raju se združili bomo, zopet stisnili roke. — Da, predraga nam pokojna, to bo srečno svidenje!
Žalujoči ostali:
JOHN LESNAK, soprog; JOHN, JR., FRANK in ANTHONY, sinovi; FRANCES, MARY in ROSE,
hčere.
.North Chicago. III., 15. novembra 1935.
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo vseni sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je za vedno ločila od nas in odšla v večnost naša draga soproga, oziroma mati in sestra,
Ana B<
(roj. VIDMAR, omož. KRASOVICH)
Po več mesecih bolezni in trpljenja, katerega je prenašala z občudovanja vredno vdanqstjo in brez pritožb,, je, previdena s sv. zakramenti, zatisnila svoje trudna oči v noči 20. oktobra 1935. Pogreb sc je vršil iz hiše žalosti, 4C3 Russell st., dne 23. oktobra zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa in od tam na sloyensko pokopališče sv. Jožefa, pri čemer je pokojnico spremljala velika množica sosedov, prijateljev in znancev.
Pokojna je bila ob smrti stara 54 let in je bila rojena na Vrtači pri Semiču v Belokrajini. V Ameriko je prišla kot mlada dekle in je v tukajšnjem mestu, Jolietu, preživela nad 30 let. Spadala je k društvu sv. Drt^žine, DSD., in društvu sv. Ane, WCOF.
Naj na tem mestu izrečemo iskreno zahvalo vsem, kateri so v tem žalostne,n času kaj storili za pokojnico ali za nas. Najprej najlepša hvala našim čč. gg. Rev. Plevniku, ki so pokojno spremili na pokopališče in opravili pogrebne obrede, in Rev. Hiti, Ki so opravili sv. mašo zadušaico.
Dalje se zahvaljujemo vsem tistim, ki so darovali za sv. maše za pokojnico. Za requiem pete maše so darovali sledeč}: Društvo sv. Ane, WCOF, društvo sv. Družine, DSD, družina Mr. in Mrs. Frank Hibler in Mr. in Mrs. John Vidmar z družino. Za tihe maše so darovali: Mnth Golobich, Mr. in Mrs. Jos. Kaynish, društvo sv. Ane, Jos. Vidmar, Mr. John Kramarich z družino, Mr. in Mrs. John Gregorash ter Mr, in Mrs. Stan Holzeck, Hvala lepa tudi Mrs. A',na Pucel, ki je med sosedi nabrala še za nadaljnje maše, in enako hvala darovateljem, ki so sledeči: Mrs. A. Pucel, Mrs. A. Tymorek, Mrs. Kambic, Mrs. TerWp, Mrs. Vranichar, Mrs. Johnson, Mrs. Surjan, Mrs. Kramaric, Mrs. Govednik, Mrs. Mutz, Mrs. Papesh, Mrs. Vlasich, Mrs. Horvat, Mrs. Plankar, Mrs. Planinsek, Mrs. Smolich, Mrs. G. Wisemantle, Mrs. Ramuta in Mrs. Sega. Dalje najlepša hvala vsem, kateri so darovali za vence na rakvi.
Končno se zahvaljujemo vsem, kateri so pokojno obiskali med njeno boleznijo in ki so jp prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Iskrena hvala tudi tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti do hladnega groba, ali pa dali za to priliko svpje avtomobile na razpolago. Zahvalo izrekamo tudi pevcem, ki so peli pri pogrebni sv. maši. Končno se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Nemanich za okrasitev mrtvaškega odra in vzorno ureditev pogreba.
Ti pa, draga nam soproga, mati, oz. sestra, se v večnem, soln-cu veseli zasluženega pokoja. Bridek jp bil udarec, ko smo te izgubili, toda tolaži nas nada, da se zopet snidemo na boljšem kraju. Dasi si se ločila od nas, boš vedno ostala med nami v našem spominu.
Žalujoči ostali:
MATH, soprog; JACOB, JERRY, TONY in MATH, sinovi; ANNE, ROSE, ELIZABETH in AGNES, hčere; JOHN, JOSEPH in PETER, bratie. in MARY HIBLFR, sestra. V starem kraju brat MATIJA.
Juliet, HI., 12. no'voinhra 1935.
ZAHVALA
Joliet, III.
Spodaj podpisana se tem potom, najlepše zahvaljujema. .vsem dobrosrčnim rojakom in rojakinjam, kateri so darovali v pomoč za mojiga brata A. Skube, Dešeča vas štev. 9. fara
1 y	'
Smihel pri Žužemberku, kateremu je pred nekaj časa ogenj uničil dom in vsa gospodarska poslopja, ter jc pri tem prišel ob vse imetje. V prvi vrsti se • morarp prav lepo zahvalit Mr. 'Joseph Znidaršiču in Mr. John llvramariehu, ki sta hodila z 'menoj okoli rojakov in mi po magala, da sem zanaogla obiskat več rojakov. Imena darovalcev so sledeča: Louis Smrekar $5. Po en dolar so da Yovalj sledeči: Joseph Zmdar Wch, Jos. Z al ar, Jos- Murn, Jos. Gregorich, Jos. Pucel, Jos. Shetina, Frank Zupancich, Geo. Trentina, Martin Gorsieh, Martin Korelc, Mrs. J.ean, M. Težak
in Mrs. A. Zabukovec---Po 50c.
darovali: Frank Terlep, Math Ivrall, Michael Papesh st., Mi- . chael Papesh ml.. Frank Papesh, Martin Govfednik, Jacob Gom-bach, John Kambich ml., Louis Stefanieh, Anton Mance, Frank Žele^nik, Anton Kramarich, Mi-.chaiil Gregorash, John Horvat, Martin Planinšek, Frank Plankar, Michael Hochevar, Simon Šetina, Jim Gregorich, Joseph Legan, John Kramarich, Frank Videtich, Kari Možina, Joseph Jaksa, Louis Želpznikar, Jennie Smrekar, Ana llogel, Ana Koleno, Mary Zalokar, Rose Ramuta, Mary Mahkovec, Mary Golobich. Jennie Mustar, P'ran-ces Gliha, Mary Kostelc. •— Po 40c: Frank Ivernc, Antonia Su-stersich. — Po 35c: Mary Mo-lek. — Po 3Qc: Anna Mahkovec. — Po 25c: John Zjogar John Korelc, Anton Terlep, Anton Juršinovich, John Kolenc, Joseph Matekovich, John Mate-kovich, Matt. Grahian, John Str-le, John Papesh, Jerry Mutz, Michael. Svetich, Frank Vranichar, Frank Govednik, Peter Plut, Louis Martincich, Joseph Marn, Martin Juričich, Martin Muhieh, Anton Oberstar, Anton Kerlos, Anton Bajt, Louis Konc, Anton Fine, Anton Gerl, Jos. Juhant, Frank Gutnik, Frank Kerzich, John Kamnikar, Anton Ausec, Ignac Skrabec. Frank Turek, John Petrieh, Steve Ver-tin, Mary Okoren, Helen Stro-jin, Frances Muren, Anna Koz-levčar, Josephina Hochevar, Mrs. Jansekovich, Mrs. Vrane-sich, Margareth Smrekar, Anna Berry, Angela Zaletel, Frances Sestak, Anna Smrekar, 'Mary Vlasich, Frances Gasparich, Miss Frances Janchar in Miss Josephine Ilamutta. — Po 20c: Jacob Skubec in Neimenovani. -— Po 15c: Peter Vidmar. — Po 10c: Louis Fa j far. Frank Mav-rin in Michael Fymorek.
Prosimo če je pomotoma ime katerega darovalca izpuščeno, naj oprosti. Vsem skupaj' še enkrat prisrčna zahvala, Naj Vam ljubi Bog stotero povrne za Vašo blagodušno pomoč. Težko prizadeti v stari domovini, se bodo ?f hvaležnostjo spominjali v molitvah Vas, ki ste njim pomagali v skrajni sili in potrebi.
Tako tudi ostaneva vedno Vam hvaležna podpisana
Louis in Mary Smrekar (Ogl.)	312 No. Smit st.
Stran 4
" A.M ERIK. AN SK.1 SLOVENEC"
Petek, 15. novembra 1935
"Krščen denar"
Spisal DR. IVO ŠORL1.
1. Martin prikoleduje v Slivnico in jo zavije na levo.
Takrat so mislili Slivničani, da je vsemu konec, ko jim je neusmiljen požar pokončal vso vas in so se morali dolgo dolgo stiskati pri dobrih ljudeh. Ali zunaj po svetu so zanje kmalu nabrali toliko mi-lodarov, da je stala že čez tri leta prav na vsakem pogorišču na mestu nekdanje bajte, lepa, bela, nova stavba in da ni bilo daleč okrog tako prijaznega kraja kakor Slivnica.
Kvarila je to lepoto samo Šilarjeva hiša, ako se je smela ta stara podrtija tako imenovati. Zgodilo se je bilo namreč, da so gasilci takrat rešili samo njo. To pa ni bilo čudo, ker je stal ravno zraven nje vaški vodnjak in so jo bili vso tako oblili, da so jo ognjeni jeziki zastonj oblizavali, dokler jih niso debeli pljuski vode najprej skrajšali in potem popolnoma poparili drugega za drugim.
Ali kakor so takrat zopet vsi mislili, kaka je to sreča-, da so oteli vsaj eno poslopje, jim je bilo pozneje prej žal nego ne, da je ravno ta bajta ostala. Zakaj vsakega drugega gospodarja v vasi bi bilo že radi njega samega sram, da ima tako domačijo — samo Silarice se ni prijela ne lepa ne grda beseda; in njena koča, še vedno s slamo krita in od najmanj stoletnega dima vsa zakajena, je čepela hudobna in zakrknjena ob cesti, ravno pod mlajem, ravno sredi najlepših in najponos-nejših hiš. "Za mene je že dobra, moja bajta — ako ni za vas, napravite mi drago!" ie odgovarjala Šilarica.
Ali jeziti se ni pomagalo in možje so ji rajši z navidezno prijaznostjo obečavali, da bi ji že nekoliko pomagali, če bi hotela prezidati. Saj je kak goldinar celo še od miloda^ov ostal. Pa je bilo tudi res, da je nekoliko i njena hiša trpela — vsaj pošteno csmojena ie bila — in bi nikdo ne mogel reči, da ni pravično, ako tudi ona dobi kr k desetak. Ali Šilarica je hotela, da ji napravijo vse iz nabranega denarja. Tega pa možje niso mogli privoliti. In tako je ostalo že petnajsto leto po požaru vse pri starem; le slamnato streho je zamenjali z opekasto, skoro na ukaz oblasti. Trideset let in še pet mesecev je namreč že preteklo od tistega strašnega
dne do danes, ko se začne ta povest. * * *
Vroč poletni dan je in široka, rgvna cesta od kranjske meje sem se sveti, da kar vid jenlje. Po njej pa stopa proti Slivnici poooten človek, ne več mladenič, a tudi ne ve mož. Čez levo ramo nosi na širokem jermenu pisano harmoniko, čez desno par škornjev, zato pa so mu noge bose. Oblečen ni ne kmečko ne gosposko ; to se pravi: obleka mu je urezana po mestni noši, blago pa je ne samo že vse oguljeno, nego tako lahko in mahedravo, da bi pa pameten človek nikdar ne kupil. Namerto klobuka ima na glavi nekaj kapi podobnega, okrog vratu si je bil privezal žensko ruto ali ka-li. Postave je srednje in zelo šibke, obraza bledega, bolj ženskega, oči pa mu kar pojejo in žvižgajo; tako so poredne, vesele in brez skrbi.
Ta 1 ip je prišel do studenca pred vasjo Zdaj je zažvižgal tudi z ustmi in splezal kakor mačka do precej visokega žleba, pa se napil do mile volje. Potem si je še
noge omočil v koritu in tedaj hajdi naprej v vas!
Pogledal je vsako hišo posebno nad vrati, in videlo se je, da išče, kje Bog roko ven moli, kakor se pravi. Se le na sredi vasi je našel, a tu tudi kar dvoje takih znamenj. Gostilna na desni roki, nad cesto, je bila lepo visoko poslopje — popotnik jo je ošvignil samo z očmi, kakor da se je ne upa prav polastiti; Šilaričini bajti pa se je prijazno posmejal in jo je mahnil skozi vrata.
"Bog ga daj!" je pozdravil starko, ki je prišla ravno iz kuhinje m ki je v njej takoj spoznal gospodinjo. "Ali imate kaj jesti, mati? Napil sem se že v prvi krčmi v vasi."
"Kjer ste se napili, tja pojdite še jest!" je rekla starka nevoljna in se je že hotela vrniti v kuhinjo. Tu se je gost veselo zasmejal.
"Čakajte, mati, meni se zdi, da se prav ne razumeva!" je rekel. "V tisti gostilni, kjer sem se jaz napil, tam pri onem sto-gu pred vasjo, nimajo ne ognjišča ne dimnika in pijačo kar sproti potočijo. Tudi plača se ne — jaz bom pa pošteno plačal, kar mi daste."
Zdaj ga je Šilarica razumela, da je mislil prej studenec; in ko je videla, da je došlec potegnil tudi nekaj desetič iz žepa, ji je postal suhi obraz že bolj prijazen. Za-godrnjala je pa vseeno še dosti srepo:
"Kak rogovilast človek ste, ki začne takoj norčije uganjati, ko vstopi v krščansko hišo? Tu sem stopite — malt) ričeta vam že lahko naliiem, če ni drugače, čeprav ga sama potem ne bom imela. Deset krajcarjev boste dali."
Stopila je pred gostom v črno, a zelo prostorno kuhinjo in je potisnila umazan stol kar k ognjišču, kjer je stal še dosti velik lonec.
"O, ričet!" se je razveselil popotnik in je naglo sedel na prostor. "Deset krajcarjev je sicer mnogo, ampak če je stopil rajnki prašič noter, nič ne rečem."
"Prašič!" se je razjezila starka. "Še tega bi manjkalo! Če vam je prav, jejte, če ne, pa lahko greste zopet z Bogom!"
"Ej, mati, ali ste osati!" se je zasmejal oni. "Kar na kreg vam gre. Boste pa še malo kruha, no, navrgli — vidite ga tam!"
Šilarica je grdo pogledala, a potem je le stopila k polici in se je pripravila, da odreže tenek kos.
"Pa saj ne znate rezati, mati! Ali pa ste že prestari in nimate moči. Poglejte, tako se napravi!" je vzkliknil mladi človek in ji je vzel meni nič tebi nič hleb iz rok ter vrezal njej in sebi pošten kos. "Vidite, jaz pa bolj privoščim, zato me imajo Bog in ljudie radi," se je norčeval.
Sedel je, se lepo pokrižal in pomolil. Potem pa je šla žlica za žlico v usta, da se je kmalu pokazalo dno.
Šilarica je začela na drugem koncu ognjišča tudi počasi jesti in je pogledala vsako toliko časa sem.
"Kdo pa ste in kam greste?" je vprašala čez nekaj časa. "Po govorici bi človek rekel, da ste s Kranjskega."
(Dalje)
Oglašajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"!
is
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in 1 obrtnike izdeluje lično in točno
m
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Naj bo nekaj — "Proletarcu."
Nekaj naj bo na naslov "Pro-letarca," ker je hucJo podrejal in dal pošnofati tudi A. S. Vsebina utegne zanimati vse naše slovenske čitatelje z ozi-rom do razmerja s Hrvati, in iz tega razloga naj sledi — šnofanje dobesedno. Piše tu štenkarski "Proletarec:"
"Slovenci — najmizernejši narod na svetu"
"Bomo se spuntali, če cesar pove." Tako definira "Kranjce" psevdonimski pisec, oči-vidno hrvatski katoliški duhovnik, v nacionalistični "Ne-zavisni Hrvatski Državi." Slovenci so imeli samo enegaxčlo-vega, ki je imel hrbtenico — Janeza E. Kreka. Vsi drugi so bili in so hlapčoni! Krek je bil 1 proti 1,000,000!
"Nezavisna Hrvatska Država" zahteva za Hrvatsko, kar označuje njen naslov. Srbe sovraži kakor maček pse. A Srbi so vendarle "zgodovinski na rtod" (vmes si zamislite mastno "hrvatsko" kletev,) a šta so Slovenci -— pita Nezavisna Hrvatska Država?
Zares, kaj pravzaprav so? Naravno, katoliškim svečejni-kom v N. H. D. bi morala odgovarjati na psovke slovenska katoliška glasila (Amerikanski Slovenec, Ameriška Domovina, Glasilo KSKJ., in par manj znanih nabožnih listov.) A nolče — zato je na mestu, da Proletarec pod naslovom "O tem in onem" to stvar predstavi tudi čitateljem slovenskega časopisja.
"Nezavisna Hrvatska Država" piše o svojih katoliških kolegih Slovencih med drugim sledeče:
"E|dino pleme v zgodovini človeštva, ki se ni odzvalo narodnemu pozivu... za samoohranitev, je pleme Slovencev, oziroma Kranjcev. Oni so edi-Jni pojav te vrste v monstrumu svetovne zgodovine — edini pojav, o katerem se lahko reče, da so brez samozavesti, brez smisla za svobodo in samostojnost. Njim je vseeno če so narod ali ne... Njihov nagon
je... službovati za golo orodje v vlogi slug tujim gospodarjem, pa naj bodo ti gospodarji bodisi zamorska, ciganska al* nomadska oblast. Take jih gledamo v vsi prošlosti in taki so na sramoto vseh nas v sedanjosti..."
Nedvomno bodo katoliški Kranjci pri Am. Domovini, Am. Slovencu itd. odgovorili katoliškim Hrvatom po zaslu-ženju — ampak pitamo mi — zašto ta vatra medju kato-ličkimi Hrvati protiv katolič-kih Kranjaca?
N. H. D. smatra, da je njen Hrvatski Narod silno Kulturen, Civiliziran, Narodno Naroden in Prvak med Prvaki v Civilizaciji.
Pop Korošec pa je predstavnik jegulje — "kranjskoga laroda" — največje pokveke, l:i je še kdaj imela naziv na tod.
Vsi narodi so se poslužili darov božjih, pravi N H. D. — samoponosa, poguma, drznosti, bojevitosti itd. — vsi so jih čuvali za svoje najdražje svetinje — te darove božje, edino le mizerni kranjski narod (da bi ga vrag) je kleknil kakor bilka, ko skoči kobilica nanjo. Tako so "Kranjci izgubili pravo, da budu ljudi i narod."
Kranjci so se udali hlapcev stu, nenasitnem črevesu kru-hoborstvu in s tem se prostovoljno oddali suženjstvu in tlaki.
Dalje:
"Slovenci so bili teritorijal-no, pblitično in upravno sestavni del Avstrije. Pod njo so imeli boljše življenje kot so ga svoji hlapčevski naravi zaslužili. Kulturna Avstrija jim je dala dostojno življenje v gospodarskem in duševnem oziru..."
m. i; I \mm
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO. ILL Uradne ure: l-—.' popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ol> srrdah Uradni telefon: Canal 1918 Rezidenčrsi telefon: La Granite CO dnevt na RAZPOLAGO c f. L i dan v uradu
Nato omenjeni list vprašuje:
Če ni to res, "naj nam vsaj eden Kranjec navede, da je bil pod vlado Avstrije batinan, proviciran in deležen zverinskih muk toliko kakor pod vlado srbijanske tiranije?"
"Kranjci so bili pod vlado Avstrije povsem zadovoljni. Kadarkoli pa so obrnili kokošje pero za klobuki na korajžo, so v takem razpoloženju vprašali Avstrijo edinole za mastnejšo kost' in težji kos kruha. Večjih zahtev niso nikdar imeli..."
Zato ni čudno, da se Kranjci niso puntali zopet oblast, kajti med njimi velja pregovor, "bomo se spuntali, ako cesar ukaže."
Kranjci so "ferdamani iz-rod," piše N. H. D. z dne 28. jsept., ker jim je le za "osigu-'ranje korita," vse to na račun jvitežkega hrvatskega naroda!
Tega sloga se poslužuje N. 'H. D. naprej in naprej v vsaki številki. Slovenski klerikalni voditelj, sedanji notranji minister dr. Anton Korošec, jim je "pop" in "trebušar." A predstavniki "ponosnega slovenskega katoliškega naroda" molče. Kako vendar, da glasilo katoliških Jlomobranskih Hrvatov napada verni slovenački katolički narod? Kaj je narobe? Naj gospodje pri slovenskih katoliških glasilih to stvar pojasnijo, da bomo vedeli, čemu srrfo najslabši med naj-zanikrnejšimi narodi na svetu. In dalje, v koliko ima pri tem opraviti dr. Ante Pavelič, s svojim glavnim stanom v Italiji, Benito Mussolini in Vatikan.
Jaz nisem noben časnikar, le goi'ski fajmošter, ki se nekaj vsaja od časa do časa na "Pisanem polju". List "Nezavisna Hrvatska Država" mi ni znan, robo vidim le, kakor jo prinaša 'Proletarec," za vsebino bode sam odgovoren, da-
si, upam, bo odgovarjala resnici, saj je mnogokaj dobesedno citirano.
(Konec prihodnjič)
-o-
PO SPORU Z DEKLETOM SE USTRELIL Chicago, 111. — Umirajočega je našla 19 letnega Ralpha Divverja preteklo nedeljo zvečer njegova mati, zadetega od strela iz puške, ki je ležala poleg njega v sobi njegovega stanovanja na 6439 Newgard ave. Fant je povedal materi, da se je sam ustrelil, in sicer V/ obupa, ker se je spri s svojim dekletom. Dekle, neka Frances O'Hare, je povedala pri zasliševanju policiji, da sta imela s fantom nek malenkosten spor. Kljub temu ga je dekle povabila na svoj dom na kavo in prigrizek, kar pa je fant odklonil, na kar je ona zaloputnila vrata za seboj in on je jezen odšel.
"Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljeni ned tujci, ne izgubimo med n iimi.—
ilsSlit
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste -lasrrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. S* jriooročam1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
Phone: 2575 in 2743
ANTON NEMAN1CH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen 1.1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE.
1002 N. Chicago Street, -:- Joliet, Illinois
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv.
bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
VELIKA
BLAZNIKOVA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
ie, SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
IA BOŽIČ
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za	$ 2.75........................100	Din
Za	$ 5.10........................200	Din
Za	$ 7.20........................300	Din
Za	$ 9.60........................400	Din
Za	$11.70........................500	Din
Za	$23.40......................1000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE
in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od
John Kochevarja
West Side Distributor of Monarch Beer
Lire:
Za $9.20.......... .........100 lir	Za $44.00........................500 lir
Za $87.25.......................1000 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
2215 W. 23rd Street	Telefon Canal 6177
CHICAGO, ILL.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
—	PHYSICIAN & SURGEON —
Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700_ Phone Canal 9694—9695
DR. RAY A. OLECH,
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road
Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m.
BOSTICBROTIIERS ~~
—	SLOVENSKA LEKARNA —
1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695