Štev 47.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana.
22. novembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin Je v Črensovcih. Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni                štvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Dogodki zadnjih dni.
Pravzaprav nikaj novoga. Vse ide po starom kopiti. Kak da bi bilo že v ustavi ali sküpščinskom poslovniki zapovedano, da mora vladna večina vsigdar glasüvati za kakšo stvar, opozicija pa vsigdar proti njoj. To se vrši den za dnevom naprej. Vlada predoži načrt, opozicija nastopi proti njemi i zahteva, da se spremeni tü i tam, da se izpüsti to i ono, da se sprejme še eno i drügo, pride do glasüvanja, vladna večina je za, opozicija proti.
Na vrsti je invalidski zakon. Že skoz sedem dugih let se je govorilo o njem i se delalo na to, da se izdela i sprejme. Nazadnje so ga izdelali. Prišeo je pred sküpščino. Cela opozicija je nastopila proti njemi. Njeni poslanci (Kremžar, Bazala i dr.) so v govoraj, štere so odobravali tüdi vnogi radikali i radičovci, dokazali, da se nemre sprejeti, ar so ga odklonile vse invalidske organizacije i ar zahteva to celo domolübje i so zahtevali, da se vrne znova odbori. Večina ga je sprejela; obečano pa je bilo opoziciji, da se pri podrobnoj razpravi sprejmejo njeni predlogi. Prišlo je tüdi do podrobne razprave. I zakon se sprejema točka za točkov, ne da bi se vpoštevali predlogi opozicije. Radikali, radičovci glasajo vsigdar za, drügi vsigdar proti.
Pri sprejemanji invalidskoga zakona je šlo še preci mimo. Te mir pa je razburkao dogodek v Trsti. Fašisti so razbili i vužgali tiskarno „Edinost.“ Politično živlenje je oživelo. Na ministra zvünašnjih poslov dr. Ninčiča so prišla od vseh strani pitanja, na štera naj bi v parlamenti odgovoro. Nastopo je dr. Hohnjec. Kak pišejo vladni listi, ga je cela dvorana pozdravila s ploskanjom i z „Živijo!“ V svojem govori, šteroga je cela dvorana odobravala s pritrjüvanjom, je obsodo fašistovsko divjaštvo i zahtevao od dr. Ninčiča da včini vse, da dobijo naši bratje zadoščenje i da njim Italija ne krati pravic. Hohnjecovomi protesti i zahtevi se je pridrüžila vsa opozicija. A ka je odgovoro Ninčič? Pravo je, da njemi je vse znano, a da pomagati nemre. V svojem odgovori dr. Ninčič fašistovskoga dijaštva ne obsodo, obsodo pa je, da se omladinci v Zagrebi zavolo toga na Jelačičovom placi zažgali italjansko zastavo. Gda je opozicija čüla, da fašiste brani, obsoja pa hrvatske omladince, je zagnala takši protest, da je morao z govorom večkrat henjali. A ka so pomagali protesti? Nikaj. Fašistom se ne zgodi nikaj, naša vlada pa je dala Musoliniji zadoščenje s tem, da je vpokojila zagrebečkoga velkoga župana Treščeca, zaprla več zagrebečkih visokošolcov i da po vsoj priliki vpokoji tüdi šplitskoga velkoga župana.
Čüdne dneve živemo. Vladna večine more vse, opozicija pa nema nikakše moči. Kakšte so njeni predlogi koristni, so zavrženi, ar prihajajo od — opozicije.
V znamenji sporazuma.
Najbolše bi bilo, če bi mogli ponatisnoti celi prvi članek 28. številke Radičovoga „Doma“, ar bi tak najbole videli, kak se gospodari pod „sporazumaškim“ režimom radičovcov i radikalov. Celoga članka objaviti ne mogoče, ar bi napunili z njim najmenje tri strani Novin. Zato podamo samo najbole izražite vrste, štere so med radikalnimi vrstami povzročile vnogo praha.
Mi taki od začetka trdili, da to, ka se je sklenolo med radikali i radičovci ne sporazum, kak so oni naglašüvali, nego da je vse vküp le nekša vrsta odavanja na ednoj strani i küpüvanja na drügoj strani. Radičova stranka je bila pod obznanov, on (Radič) sam v vozi. Kak bi se moglo odpraviti i edno i drügo? Mogoče z odajov. Radič je odao svoj program: republikanstvo, mirotvornost, človečanstvo, hrvatsko vlado itd., radikali pa so vse to sprejeli i Radiči ponüdili štiri ministerske stolčke, svoj centralizem i program, po šterom so delali, gda so bili v koaliciji s Pribičevičom. V tom je obstojau ves sporazum. A kakše sade donaša?
Čüjmo Radičov „Dom“: „A je nekaj hüšega i strašnejšega. To so pravili bi zverinska nečloveštva, štera činijo nešterni razvüzdani žandari po zapovedi ali brez zapovedi okrajnih predstojnikov, a z znanjom ali bar odobrenjom velkoga župana Peroviča, šteromi so hrvatski kmetje, če neščejo iti med radikale, komunisti i za države nezaneslivi elementi. Že celi mesec dobiva predsednik HSS (Radič) neprestana poročila o ponovnoj podivjanosti ništernih orožnikov i o hüdobnom plani ništernih političnih upravnikov, da hrvatske kmete v Dalmaciji nalep način ali s šibov naženejo v radikalno stranko, ar da bodo sprotoletje 1926. volitve v parlament, pri šterih mora radikalna stranka sama dobiti do 180 mandatov, da bi potom sama vladala celo državo.“
Što bi mislo, da bo g. Štipica Radič v kratkom časi tak pisao o svojih „sporazumaških“ zaveznikaj?! V začetki jih je do neba hvalo. Ne čüdno, ar se je po njüvoj milosti rešo neprijetne voze. Zvün toga pa je mislo, da ga taki prikelijo na ministerski stolček. A zdaj vidi, da se on s Pašičom nemre na tak lehko kockati, kak se je Pašič z njim. Pred seov nema takšega vrtoglavca, kak je, sam, šteri je prišeo od republikanizma, prek različnih političnih skokov do centralistične kraljevine, nego moža šteri jo osiveo na političnom polji i bio vsigdar voditeo balkanske politike.
Njega samoga neščejo sprejeti niti za ministra socialne politike, šteroga ministerstva eden radikal ne šteo sprejeti, ar je pravo da bi bilo razžalivo za njega, če bi dobo resor, v šterom je do 250 jezer aktov nerešenih, njegovi ministri v vladi nemajo nikakšega vpliva i nemrejo nikaj važnejšega včinoti, če radikali prle neso dali privolenja, strankine pristaše žandari i politični oblastniki preganjajo; — to so sadi Pašič-Radičovoga sporazuma. Mislimo, da si več niti Radič ne žele, da bi trajao te sporazum 20 let, kak je prle to povdarjao.
Nam se mili kmečki narod, šteri mora trpeti ta preganjanja i krivice, pomilüjemo tüdi g. Štipico Radiča, šteri je tak jako spadno na ledi, na šteroga je svojevolno šo, z drüge strani pa se veselimo, da tüdi Radič sam začne sprevidevati, da se je prenaglo i da bi bilo bolše, če bi ostao pri svojem programi. A prekesno je, ar on je igro zgübo — mogoče za vsigdar.
Pribičevičovo postopanje z učitelstvom obsojeno.
Dne 7. novembra je zagrebečka sodnija izrekla obsodbo, štera ne zbüdila zanimanja samo v Zagrebi ali samo na Hrvatskom, nego
v celoj Jugoslaviji, posebno v Belgradi, gde je bio sedež postopanja obsojenca.
V prvoj vrsti se je razpravlalo o procesi med novinarom Cihlarom, šteri je v „Hrvati“ popisao grozodelstva Pribičevičovoga politikovanja v šolskom pitanji i med Stojanovičom. Cihlar je med drügim pisao: „Znano je, da je Pribičevič vničo na jezere hrvatskih eksistenc (obstoja). V zimskih ledenih nočaj je moralo med jokom dece, pod žandarskimi bajoneti, na stotine hrvatskih vučitelskih drüžin zapüstiti svoj dom. Kak brezdomovnici so morali zapüščati svojo rodjeno zemlo starci, šteri so ošiveli v svojoj vučitelskoj dužnosti i se seliti v Macedonijo kak sibirski robi.“ Pri vsem tom je Pribičeviči pomagao — je zapisao Cihlar — Stojanovič. Zavolo toga je Stojanovič Cihlara tožo.
Za razpravo je vladalo velko zanimanje. Sodna dvorana bila ves čas napunjena z preganjanimi vučiteli i zagrebečkim občinstvom. Vsakši je z najvekšov napetostjov čakao, kakšo sodbo izreče sodišče.
Sodišče je kaštigalo Cihlara, ar ne mogeo dokazati, da je bio Stojonovič istinsko Pribičevičov pomagač, kak ga je on v svojem članki imenüvan, v prvoj vrsti pa je obsodilo Pribičevičovo šolsko politiko. Obsodba se je glasila: „Te sod si je pridobo osvedočenje, da so preganjanja vučitelslva za časa ministrovanja Svetozara Pribičeviča istinsko obstojali. Svedoki so najmre z gotovimi slučaji potrdili, da je naravnost nerazmerno visiko število hrv. vučitelov v časi bilo brezrazložno premeščenih na slabša mesta, penzioneranih i odpüščenih iz slüžbe, i to brez kakšega raziskovanja i brez kakših dokazanih nerednosti, nego samo zato, ar so pripadali Zvezi, ali Združenji hrvatskih vučitelov.“
Se zna, da je ta obsodba Pribičeviča jako razkačila. Po svojih novinah se je zakado proti zagrebečkomi sodi i njemi v oči metao, da ne meo pravice izreči nad njim obsodbo. — On se jezi, vsi preganjani pa se lehko veselijo, ar so dobili bar malo zadoščenje za trplenje, štero so morali prestati v strašnih dnevaj političnoga preganjanja od strani Pribičeviča.
NEDELA
pred Adventom. Evang: sv. Mat. 24. 15-35. — Nebo i zemla premineta, moje reči pa ne preminejo.
Dvejezero let bo že, da je Kristuš hodo na zemli kak človek i je oznanüvao novi navuk zveličavni evangelij. Ne je govoro, kak so vnogi govorili pred njim i za njim, šterih reči so bile zapisane smrti, pozablenji. „Moje reči ne preminejo“ — je pravo sam svojim apoštolom i židovskim vnožinam. Niti najmenša litera ne pride v pogübo, čeravno vse drügo premine, celo nebo i zemla.
Kakše vihere je že prestala katoličanska Maticerkev, štera je pravi čuvar Kristušovoga
navuka! Že Zveličiteo sam je morao trpeti preganjanje. Njegovi apoštoli so vsi bili mantrani i so zvün Janoša vsi sprejeli mantrniško krono. Prvi kristjani so bili klani od casarov. Sledkar so napadnoli Cerkev krali drügi mogočniki. I ka vidimo? Herod je vmro. Ravnotak Poncij Pilat, rimski casarje, krali mogočniki, a Cerkev stoji, Kristušov navuk se oznanüje, širi i zmagüje. Nišče i nikaj ga nemre zatreti i ga tüdi ne bo moglo zatreti, ar je to boži navuk. Vse premine i „te se prikaže znamenje Sina človečega“ — to je križ — kak pravi sv. pismo — i pokaže, da je zmagao tisti, ki je oznanüvao novi evangelium.
2
NOVINE
22. novembra 1925.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Marijina drüžba za dekle se je ustanovila v Dolnji Lendavi. Slovesni sprijem bo na svetek nevtepeno poprijetje bl. device Marije 8. decembra.
V nedelo, 22. nov. odvečara ob 2 je navuk za tretjerednike v Črensovcih. Po navuku so z Svestvom večernice, po večernicah pa procesija z Najsvetejšim.
✓ Povodenj v Prekmurji. V Dolnji Lendavi je voda tako narasla, da je iz vseh strüg iztopila i polila spodnji del mesta. Spodnjega dela so se mogli vsi izseliti. Vzrok, da je voda tako visoko prišla, je, da so pred letom moste, tako zvane „suhe“ zasuli, vkljub opominam, ki so njim dali stari meščani. Zato se je voda maščevala i je že prvi den podkopala moste i razrušila nove nasipe i po takšem se je prekino promet s kolodvorom i z dolnjem Prekmurjem. Vsled tega je tüdi obdržana voda oblila državno cesto Dolnja Lendava—Dobrovnlk. Poštni auto je obtočil v D. Lendavi. Voda je odnesla eno kravo i več kazalcov. Največo škodo je naredila na maloj železnici, štera je bila na pol zgrajeno, da odpelajo iz Prekmurja zadnja drva. Nekateri so pravili: „Veseli se Prekmurje, ar za par mesecov duže ostanejo drva pri nas.“ — Delavci, šteri so delali v gozdi so poldrugi den bili na drevji, dokeč so je s čolni ni rešili. — Trimlini so celi pod vodami, ljudje stanujejo na hišaj. — Benico je voda popolnoma uničala. Preblvalci so se vselili v ves Pince, a drugo so mogli vse tam zapustiti i pustiti, da jim voda odnese v Müro. Ta nesrečna ves je povodeni vsigdar vödjana, či pride voda iz Dolnja Lendave, ali pa iz Mure. Ta ves stoji iz kolonistov, šteri stanujejo v barakaj ki so zdaj prišli do prvij pridelkov i te so zdaj postali žrtve povodnje. — V Dolgi vasi je voda podrla i odnesla edno hišo. — Rednega prometa še zdaj nega. Od kolodvora vozi zdaj poštni auto nad Beltince v Mursko Soboto. Škode po polji i drugod so ogromne.
Martinišče. Pri zadnjoj povodni je pri nas strašno bilo. V četrtek je ravno med obedom začela prihajati voda od Lendave prek ceste s takšov silov, ka so dijaki več ne mogli nazaj v staro šolo. V toj sili smo se vrgli na delo. Edni so bürali, zavažali, kodali, žagali, mazali, zabijali drügi pa nosili iz künje pa špajze ka so mogli na hižo. To ja trpelo edno vöro. V tom časi je tak velka voda prišla, ka nam je vse ka smo zgradili pred dverami v künjo pa v kapelico podrla i vrela tudi nad okna tak, ka je več nišče ne mogeo notri. Vse je obrnola, prevrgla i spotrla. Menši dijaki so komaj vujšli gori v hiše, vekši pa so šteli rešiti svinje, nego ne so več mogli. Vsi smo prestrašeni odbežali gori od tam gledali vö, ka bo, kak dugo de ešče voda rasla. Edni so večkrat šli meriti kelko je vekša i prišli nazaj povedat, kak narašča. Strašno je bilo gledati okoli! Dva metra visiko deroče vode je bilo vse okrog naše trepetajoče vile! Ta voda je nesla gvant, drva, tikvi, deske, kante, kokoši itd. Od vseh krajov smo čüli jokanje, staranje, kričanje i na pomoč zazavanje: svinje so cvilile, živina tülila, kokoši letale po drevji,
od severne strani pa voda šumela! Mi smo bili na sühom pa toplom kraji, nego v velkom strahi. Zmolili smo eden rožnivenec pa litanije vseh Svecov. Tak pobožno smo ešče nikdar ne molili. Okrog 7 vöre smo zapazali, ka voda več ne narašča. Zdaj smo si malo odejnoli pa se spomnili ka je čas večerjati. Ka mo pa jeli? K sreči smo meli pet kolačekov kruha pa ka je to za 50 lüdi? V kleti bi ešče dobili, či drugo ne, jaboka, samo što de šo po nje? Večerja je bila sirmaška, pa smo se vdali v volo božo, misleč ka vnogo lüdi okrog nas niti telko nema. Dijaki so spali na golom v dveh sobah. Drügo jütro smo mislili, ka je voda odišla pa je ešče tak velka bila, ka so nas vojaki z dvema ladjama odpelali v staro šolo. Tü smo dobili toplo jesti. Škoda v Martinišči je jako velka. Zalejalo se je 5 svinj, 16 kokoši, 12 zavcov, 2 goloba. V kleti je vse kadi z zeljom prevrgla, premočila do 20 metrov zrnja, 11 metrov graha, več vozov krumplov itd. Dosta je tüdi odnesla. V künji je podrla prečno steno, strgala dveri, razbila okna, prevrgla vse Pohištvo. Dosta drobnarij je odnesla kak tudi več metrov drv. Vse plote spodrla, lesene pode v kapelici v künji pa v špajzi gori zdignola. Te de trbelo vse razmetiti pa sühi šoder djati notri. Obračamo se na smilena srca, ka nam pomagajo s penezi pa živežom.
Murska Sobota. V nedelo je k nam prišla vnožina lüdi od vseh krajov gledat, ka je povoden napravila. Tudi dosta ciganic je hodilo po vulicah pa so iskale, gde bi se dalo kaj „najti, pri podretih hižah. Vse pumpe iz okolice so pomagale, pumpati iz pivnic. Dozdaj sta samo dve hiši podreti, nego v nevarnosti jih je več.
Lepi dar za ponesrečene. V petek se je pripelao iz Maribora v Mursko Soboto dr. Pirkmajer, veliki župan. Ogledao si je škodo pa dao za prvo pomoč 21 jezero dinarov. To se je že brž razdelilo, liki ne ve se, što je dobo. Sploh zahtevamo od merodajnih krogov, da dajo v časopisih natančen račun od vsega, ka se komi da i ka pride vküp v te namen. To je najpametnejše i se preprečijo navadne nepotrebne kritike pri takših prilikah. Vüpamo tüdi na vladno pomoč.
Ogenj. Dne 10 nov. t. l. je uničo Štefana Miholič iz Kobilja zadnjo rambo. Požrtvovalno delo ognjegascov i orožnikov je priprečilo, da se je ogenj  ne dale širo i ne uničo tudi prednjo rambo. Škoda je velika, ker je siromaki vse zgorelo, ka si je v leti pripravo. Kak pravijo, da se ogenj povzročila deca.
Lov na gospodičino. V nedeljo 15. nov. popoldan se zbere nekaj gospodov, da bi šli na lov. Eden iz med teh je malo bole pogledao že kupico, zato je razumlivo, da za Bachusom pride Venus i če zdobra ne, po s huda, silov. Sproti njih pride neka gospodičina, štero ta vinjen gospod jo hoče zgrabiti, ker se je pa posrečilo odbežati, zato šče na njo streliti iz lovske puške. Sreča, da so mu tovariši to zabranili. To je že drugi slučaj, ka ta gospod streže po toj gospodičini. I ta gospod dobro mesto prestavlja v D. Lendavi. — Pač varno je hoditi po vulicah. Če je kmet pijan, si poje i je veseli, če pa so gospodje dobro volje, pa majo druge bole moderne maniere.
Dolnja Lendavska evangeličanska občina je po dolgom dobila svojega pastora g. Lepolda Hari, šteri je ne davno bio posvečen v Szombathelyi. — Želimo njemi mnogo sreče!
  Strahoviten ogenj. Dne 19. novembra zjutraj ob 3 i ¼ vöri je zbudilo plat zvona v meri spajoče dolnjo lendavsko prebivalstvo. Cela D. Lendava je bila svetla. Slišalo se je, da gori Schwarcov mlin v Dolgi vasi. Ljüdstvo je vse na vulicaj i beži proti katastrofalnom ognji. Mlin je ves v ognji. Plamen visiko zviga. Vaščani so vsi na hišaj, da perine, štere prihajajo od mlina pogasijo i preprečijo širanje ognja. Dolgo vaški ognjegasci obvarujejo strojno hrambo, dolnji lendavski pa magazin, ki je bil polu silja tik mlina. Ljudstva je bilo na jezero, a orožniki so mogli siliti je na delo. Mlin je ponoči stao. Vzrok ognja še ne poznan. Škoda je ogromna. Mlin še zdaj gori.
Prisega vojnij obvezencev se je vršila dne 11., 12., 13. nov. za celi dolnji lendavski okraj. Vreme je bilo božno, vse tri dni je dežčevalo i kljub temu so iz delečega prišli. Samo 6 se jih ni udeležalo, šteri so težko betežni. Razpoloženje je bilo dobro.
V Južno Ameriko ide v nedeljo, 22. tega nov. vekši transport. Večer ob pol 8. se odpelajo iz Lendave. — Ubogi zemljani so prisiljeni, da idejo si daleč, v nepoznane i navarne kraje krüj iskat. Iz dolnje lendavske i dobrovničke fare jih je nad jezero.
Župan i vučiteo. Šla sam po neki vesi K... i sam se štela informejrati pri županu o različnih stvarej. Ko pa pitam, kje žive g. župan, potem čüdno gledam, ko mi pravijo: Mi zdaj nemamo župana, liki g. gerenta. Kje pa žive vaš g. gerent? Vprašam okoli mene stoječe. Ja, milostljiva, mogli boste idti dobro voro v tretjo ves i potem tam pitajte za g. vučitelja, šolsko vodjo, oni so zdaj naš gerent. — O siromaki, če komu trbej pasus, da je svoje živince odao, ali de na senje gnao, mogeo bo idti edno vüro daleč k g. gerenti, da dobi pasus. A keliko drügij stvarij še je, ka more opraviti župan edne občine i to opravlja g. šolski vodja. — Kako so potrebne že občinske volitve v Prekmurji! Ne zaman da so se že 5 let ne vršile. Ob drügim pa kak more vučiteo biti gerent, vej pa oni morejo deco včiti? Pač čüdne razmere so tü. — Igla. —
   Upokojenci i pokojnina. Več gg. učiteljov so začetkom šolskega leta upokojili. Vredni so bili, vej so že dosta delali. Celi 32 let so že skrbeli za blagor naroda. Upokojeni so že 3 mesece, a pokojnine so še ni dobili, pa sam čitala da je ministerstvo ukazalo pod br. 13251/25 da naj se njim splača. Pa še ni so dobili. Prle so stradali, pa zdaj stradajo z razliko, da prle so imeli stanovanje, zdaj pa nemajo. — O, kaj nas še čaka nas mlade! — Igla. —
Država.
Odliküvanje zagrebečkoga župana. V
tork, 10. novembra, se je povrno zagrebečki nadpüšpek dr. Baner iz Rima i je ob toj priliki prineseo velko odllküvanje sv. oče pape za zagrebečkoga župana Heinzela. Župan je odlikovan z redom sv. Gregora Velkoga z zvezdov.
Novi svet.
Spisao; I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
— Zvonite, dete moje, — se je oglasila gospa — dekla naj prižge luč.
Trezika je pozvonila.
Ravno v tom hipi pa se je oglaso tüdi zvünašnji zvonec.
Dekla je vslopila i naznanila, da g. Farkaš žele z gospodičnov govoriti.
— Ite, lüba moja v drügo sobo, moja, navzočnost bi mogoče motila g. Farkaša.
— O gotovo ne pove takšega, da vi ne bi smeli čüti.
— Na vsakši način lepa zavüplivost. Hvala hčerka. Tüdi ne skrivajte pred menov skrivnosti, zvün, če bi meli takšo skrivnost, za štero jaz še ne bi znala. Pridite teda g. Farkaš.
Fabrikant je stao že na pragi.
Navdüšeno je prišeo.
— ali se zgodila kakša nesreča? — je pitala gospa.
— Kaj ne, ar sem se paščo? Ne. Ne se zgodilo nikaj. A potrpite. Vsega ne mogoče naednok povedati. I lüdi ne bi bilo priporočlivo.
I fabrikant si je seo na stolec.
V Treziki se je zbüdila tmična slutnja.
— Brat! Ali znate kaj o njem? — je zakričala.
— Samo mimo, draga gospodične... Ne znemirjajte se.
— Istina, istina — je pravila na tihoma Trezika — Zakaj se razburjam s praznimi senjami?
— Če pa itak ne bi bilo vse samo prazne senje?
— Ne razmim, k pomeni: vse?
Včasi razložim.
Deklica je naglo nadalüvala:
— itak bi znali teda kaj o njem z istinsko?... Z obraza vam vidim, da znate. A mogoče slabo?...
— Morebiti niti ne tak slabo. — je pravo Farkaš.
 — Za božo volo, povejte mi že... Ali pa ne pravite. Ah nevem, ka delam.
Napeto je gledala fabrikanta.
— Žive? — je zakričala nenadoma. — Žive? Povejte mi, g. Farkaš! Ne mantrajte me s skrivnostnim mučanjom.
Farkaš je ednok požro nato pa pomali, zategnjeno pravo:
— Teda... seda... žive?
Trezika se je trepetajoč zgrabila za sto.
— Samo nadalüjte, nadalüjte! Radost me že ne vmori. Nadalüjte! Odkod znate, da žive?
— Žive a betežen je. Na Španskom so ga rešili. Tam leži v špitali. Sestra je pisala.
— V špitali leži? Mogoče se ne da rešili? Žive, a zato, da bi vmro?
— Bodite mirni. Že ne v nevarnosti.
Trezika je začnola jokati.
Ne bi znala povedati, ka njoj stiska srce. Ali bolest, da brat betežen leži, ali veselje, da je vstano tisti, za šterim je kak mrtvim žalüvala.
— Zato teda ne pisao; — je zdehnola nazadnje, gda se je izjokala. — Jako je morao biti betežen.
— jako; — je odgovoro Farkaš. — Mogoče je tüdi pisao. Pismo pa se je zgübilo. To pismo je tüdi dugo blodilo.
— I zdaj že domo pride?
— O ne, to ne bo tak friško. Zdaj pa že lehko prečtete pismo. Glejte! Prečtejte. Vse je popisano, ka se je z bratom zgodilo.
I Farkaš joj je dao nünino pismo.
— O čtite naglas; — se je oglasila gospa. — Jaz bi tüdi rada znala za njegovo usodo.
Čtenje je šlo pomali. Med strašnjem, jokanjem, nemirnimi zdihi.
— A ka naj zdaj delamo? — je pitala Trezika, gda je prišla dokonca.
— Drügo moramo prepüstiti Bogi i navrženosti vašega brata. Jaz sem že včino vse, da zvedim, gde hodi.
— O vi ste jako dobri, preveč dobri.
— Spuno sem samo svojo človeško dužnost.
— Ne to ne človeška dužnost. To je Bogi dopadlio delo. Kak da bi vas nama poslao Bog kak Rafaela.
— Osramotite me Trezika, če bote tak govorili. Nikak ne zaslüžim toga poveličüvanja — se je brano Farkaš.
— Zaslüžite bogme; — se je vmešala gospa. V denešnjem sveti, gda išče vsakši samo svoj hasek, iskati trbe takše redke ljüdi.
Farkaš se je nasmehno.
— Ka pa če sem jaz tüdi iz dobička želnosti včino? — je odgovoro. — Za to, da bi dobro vrloga tovariša k sebi?
22. novembra 1925.
NOVINE
3
— O ne lepšajte stvari! Dügi neso tak pokazali dobičkaželnosti. Jaz pravim, da ka vi činite, ne delo šeftarskoga človeka, nego navdihnjenje dobroga, pošteno čütečega srca.
— Jaz čütim priprosto i iskreno; — je odgovoro Farkaš. — Vüpam se ponašati, da me poznate i mate o meni dobro sodbo.
— Bolšo, kak prle.
— Zato vas vüpam prositi; več ne hvalite i prišavlite mojega dela. Vzemimo stvar tak, kak zdaj je; za mene se ne brigajmo. Zakaj sem včino i ka sem včisao: Zdaj mučimo, ar me boli, če spominjajte. Govorimo samo o usodi teh dveh detet. To se pravi o bodočni mojega nesrečnoga mladoga prijatela.
— Pokornim se vam, — je odgovorila gospa.
— Ali, skoro tožiti moram Eleméra, celo v njegovoj nesreči, — se je oglasila Trezika. — On bi morao znati, kak dobri ste bili vi do njega, morao bi tüdi znati, kak me skrbi zavolo njega.
— To je znao. Zato pa je dao meni pisati i vam Trezika sporočiti.
— To pa je že greh, da nam nešče sporočiti o nadalnoj usodi. Zakaj se ne pašči domo? Mogoče bi se jaz sramüvala, če bi se cotav postavo pred mene? Tüdi tü bi lehko zaslüžo telko, da bi lehko pošteno živo.
— Ne obsodite ga! Znam, da bom naskori čüo o njem. Bolše, kak zdaj. Molite za njega, da ga angeo naravna na dobro pot.
— Da bi bar dao glas o sebi.
— Vüpajte vse dobro. Ar jaz že nesem v skrbej zavolo njega. Naskori bomo čüli o njem.
16. Šola živlenja.
Gda si je Elemér na telko opomogeo, da se je mogeo podati na pot, ga je ravnateo špitala nakratko odposlao. Se itak lehko zahvali, da so ga hranili i ozdravili. Policijski načelnik, kak je obečo, je javo barcelonskomi konzuli, te pa je poslao samo malo šumico penez.
Ka naj začne s temi penezi? Je premišlavao sirmaški mladenič.

Ar je bila obleka sama cota, si je najprle küpo na placi eden par močne kmečke obleke. Tak lehko začne kodüvanje, ar če ne dobi dela, njemi drügo ne  ostane, kak pritiskanje, na kvake tihinskih hiš. Za vlak že nema, prisiljen je teda vgriznoti v krüh pomenkanja.
Potni list je meo za te bridek stališ. V špitali je dobo svedočanstvo. To ga reši pred vsiljivostjov i mantranjom žandarov i gene smilenejše düše, če jih gde najde.
Če pride v Barcelono, se oglasi pri konzuli.
Eleméra je pot pelala ob morskom bregi, šteri je bio jako püst. Tü — tam kakši ograd naranč, nasad fig, trsje, a samo raztorjeno med pesičnatimi püstinjami.
Elemér se je naskori utrüdo. Ve je komaj zapüslo betežniško posteo. Počivati, jesti bi morao, da ne pa hoditi v strašni vročini s falačkom božnoga kukurčnoga krüha.
V prvoj vesi je morao obstati.
Šo je k dühovniki.
On njemi tüdi ne mogeo drügo dati, kak falaček sira, čaren krüh i par fig i küpico kisiloga vina. Sirmak je bio i tüdi sam sebi ne mogeo bolšega privoščiti.
(Dale)
To odlikovanje je župan dobo zavolo svoje trüdlivosti ob priliki verskih i cerkvenih prireditev, manifestacij, štere so se prirejüvale pod njegovim županovanjom i za njegovo požrtvovalnost ino sodelovanje pri povečavanji raznih dobrodelnih vstanov. Odliküvanje je nadpüšpek predao na slovesen način.
Grozna nesreča na Ziljah. Dne 27. okt. je v Ziljah ogen vničo dve hiši. V ednoj hiši je bilo petero dece, štere je mati zaprla, prle kak je šla na pole delat. Vseh pet je našlo strašno smrt v ognji. V tistoj hiši je tüdi zgorelo do 900 amerikanskih dolarov, štere si je gospodar z žmetnim delom prislüžo v Ameriki i jih šparao za zidanje nove hiše.
Velikanske poplave. Zadnji teden je dao dežja, da ga že dugo ne bilo. Štiri do pet dni je nepretrgano dežüvalo; posebno strašna je bila po nesrečnih krajaj noč od 11. na 12., novembra. To je bila noč bliskanja, grmenja, treskanja i takšega dežja, da je samo teklo, kak da bi iz škafa v izlevao. Te vnogi dež je ne ostao brez posledic. Vse vodine so narasle. Sava se je zdignola za 4 metre i poplavila ves kraj od Zagreba do Karlovca, ravnotak vse drüge kraje po Sloveniji, gde teče. Škode so velikanske. Razsrdila se je tüdi Drava i poplavila vse, kak daleč je le mogla segnoti v svojoj razsrjenosti. Velki del Maribora je bio poplaven. Ravnotak je tüdi v Srblji. Naval vode je bio silen. Razderal je ceste, moste i nesel vse, ka ne bilo pritrjeno ali pretežko. Na večih mestaj je razdrl železniško progo, tak da se je morao promet staviti. Škoda poplave je že zdaj nezračunana, a da je velikanska, si moremo mislili. Na mestaj je vničena vsa setva. — O velkih poplavaj poročajo tüdi z Madjarskoga i Italije.
Vucje v Bosni. Iz raznih krajov prihajajo glasi, da so se pojavili gladni vucje, šteri delajo velke škode kmetom. Tak se je pred kratkim pojavo lačen vuk, šteri je v seli Vrtijaši poklao okoli 50 ovc. Najvekšo škodo je napravo kmeti, šteromi je poklao 34 ovc. Tüdi v Palamaj, neposrednoj bližini Sarajeva, so vucje napravili velke škode. Tü so samo ednomi kmeti poklali 83 glave ovc, a drügomi dvoje telet.
Štükovska grugla eksploderala. Na zapadnoj strani varaša Djevdjelije stoji hiša brez strehe i edne stene. To je bila delavnica ednoga kovača. Ar je ta kuča podignjena na bojnom poti, neje niti čüdno, da je trpela škode od štükovske krugle. To se je zgodilo na sledeči način: Majster i hišni gospodar je našeo edno kruglo na poli, štero se razprostera pred njegovov hišov. Z dvema drügima jo je prineso v delavnico v nakanenji, da vzemo, z nje tiste dele, štere bi po možnosti ponücao pri svojem poli. V hipi, gda so kruglu zdignoli na sto i šli iskat šker, je krugla eksploderala i raznesla hišo i ljüdi. Od kuče so ostale samo tri stene, od ljüdi pa nekelko šopor vlasi, po šterih so jih njüvi prijateli spoznali. Zvün onih treh so razmesarjeni tüdi majstrova žena i dvoje dece.
Svet.
Peški okoli sveta — brez nog. Jules Pernot, eden francuski zrakoplovec, šteri je v svetovnoj vojni zgübo obe nogi, je na poti okoli sveta — peški. Ma umetne noge, štere
njemi dobro slüžijo. V dvanajstih mesecaj je prepotuvao celo Azijo i Europo, a zdaj nakani, da prepotüje tüdi Ameriko.
Žalostna smrt gledališke igralke. V New-Jorki je vmrla ob priliki velke gledališke prireditve igralka Augusta Chapell, dobro poznana tüdi v Europi. Ona je skoz dugo let nastopala s svojim možom Karlom i oba bi mela igrati ob priliki prireditve glavnivi vlogi. Pri glavnoj vaji pa je vdaro Karla boži žlak, njegova žena pa je odločila, da itak nastopi v svojoj vlogi. A že v drügom djanji, gda je morala zmučena omedlevico, jo je zadeo žlak. Nekaj časa tovariši neso opazili, da je mrtva, gda pa je njüva pomoč ne mogla zbüditi, so zaveso spüstili i doktor je dognao smrt.
Čüden pogin rib. V dvema vodinoma angleške grofije Norfolk se je pojavo čüden ribji beteg. V treh dnevaj so vse ribe teh vodin poginole, tak da na površini vode, štera je bila bogata na ribaj, plavajo same ribe. Tüdi žive ribe, štere ribiči mečejo v vodo, taki poginejo. Vzrok tomi pojavi še ne najden. Zavolo pojava trpi tüdi živina i ljüdje. Oblasti so najmre prepovedale napajati živino s tov vodov i jo piti ljüdem. Vsi studenci so izpraznjeni i v celoj okolici ne pitne vode.
Podivjanost zavolo alkohola v Rusiji.
V Rusiji so Predkratkim ukinoli prepoved vživanja alkohola. Ljüdje so ob toj priliki naravnost podivjali. Pijani ljüdje so prirejali shode i proglasili, da je prvi den pitja narodni praznik. Prvo popivanje je trpelo tri dni. Največ se je popilo v Moskvi. V treh dnevaj je bilo prenešeno v špitao 4587 pijancov. Vnogo ljüdi je vmrlo. Nešterni listi vgolavlajo, da niti vojna ne pokončala na Ruskom v treh dnevaj telko ljüdi, kak alkohol.
Prisilne ženidbe kat. dühovnikov. V Mexiki so oblasti stvorile nenavaden sklep. Izišeo je najmre odlok, s šterim se vsem katoličanskim dühovnikom zapovidavle, da se morajo ženiti, če ščejo nadale vršiti svojo slüžbo. Ka je mexikansko upravo pripravilo do takšega odloka, še ne znano. Zna se samo to, da je iz Mexiko—Citya pobegnolo 15 katoličanskih dühovnikov, šteri se neso šteli pokoriti toj nenavadnoj zapovidi.
Krvave volitve v Mexiki. Iz Mexika se javla, da so bile v ednom okraji volitve, štere so se zvrišile posebno krvavo. Na den volitev je prišlo med dvema glavnima strankama do vuličnih bojov, v šterom je do 20 lüdi bujtih i 50 ranjenih.
  V madjarskoj vojski se vpela batinanje.
Že pred par leti je po zapovedi vogrske vlade začnjeno delo okoli reformiranja vojnoga kaštigajočega zakona. Komisija štera je na tom delala, je pred par dnevi dovršila svoje delo. Kak najvažnejša reforma se more imeti — uradno vpelanje batinanja. V pojedinih slučajaj se obsojenec kaštiga z batinanjom. Najmenša kaštiga je 25 vdarcov, najvekša pa 60 vdarcov. V zakoni je določena tüdi debelost bata. Biti mora 75 cm dug, a dva cm debeli. Če zdravnik dožene, da što ne bi mogeo zdržati batinanja, se pretvori štrof v zatvor i to tak, da dobi za eden vdarec mesec dni zatvora.
Domača politika.
Radič je minister. Po dolgem se je posrečilo, da je Radič dobo ministerski stolček, i sicer je minister za prosvete.
Dr. Bazala o invalidskom zakoni. Kak smo že poročali, je cela opozicija nastopila proti invalidskom, zakoni. Hrvatski poslanec dr. Ba-zala je v svojem velkom govori izrekeo o njem hüdo obsodbo. „Te zakon je hladen, dosta bole hladen, kak je to zahtevala sama pravna trezna dikcija, zakon brez topline, brez srca, zakon iz šteroga ne rase globoka žela, da se stvarno reši edno važno pitanje, nego šteri nosi na sebi značaj prizadevanja, da se spravi s poti edna neprilična stvar.“
Zagrebeški velki župan penzioneran.
Ministerski svet je preminoči teden penzionerao zagrebečkoga velkoga župana Treščeca. To se je zgodilo — kak se poroča od vladne strani — za volo „strahovitih“ dogodkov v Zagrebi, gde so nešterni narodnjaki zažgali italjansko zastavo, da bi na te način protestirali proti divjaštvi fasistov v Trsti, gde so tej razbili tiskarno i uredništvo slovenskoga lista „Edinost“. Pravi vzrok pa kak piše „Hrvat“-ne v tom, nego je edina krivda velkoga župana to, da ne radikal i ne radičovec.
Iz razgovora z dr. Korošcom. Sotrüdnik Zagrebečkih „Novosti“ je stavo dr. Korošči nešterna pitanja. On njemi je med drügim odgovoro: „V tom hipi niti najmenje ne mislim na vstop SLS. v vlado. Jaz mislim na dobro pelano opozicijo. Zdaj je HSS (Radič) v Pašičovom političnom laboratoriji, gde se vrači od republikanizma, pacifizma (mirotvornosti), federalizma i humanizma (človečanstva). Gda bo te proces (potek) zvršen, i gda bo HSS. po Pašičovom recepti odpüščena iz njegove zdravniške oskrbe, potom bomo mi ostale politične partije videle, ka se bo moglo včinoti. Tüdi g. Pašiči bi bilo potrebno, da ide v laboratorij, gde bi se njemi stirala njegova reakcionarnost i njegova velikosrbska usmerjenost“. Na Pitanje, ali je mogoče misliti na vstvarjanje koncentracijskoga bloka, je izjavo: „O tom hipno ne more biti niti govora. Pod Pašičom je splošno nemogoče vsaka koncentracija, ar nihče nešče, da bi se z njim politično kompromitirao (doživo sramoto).
Posledice lokarnske koference. Ta koferenca je prinesla več bolšij sklepov, šteri so še natanko ne znani, vendar se pa vidijo različna dejstva, štera so sad te konference, tak na priliko: Nemški poslanik postane član veleposlaniške konference, v vojaško kontrolno komisijo pa bo imenovan neki nemški generao. — V malih državaj tüdi nastanejo neka približanja, tak pogajanje z Madžari, štera se začnejo 30. nov. na temelji najvekšij ugodnosti. — Ništerni mislijo, da je to prvi korak, da se ustanovi od velesil zaželjana podunavska konfederacija.
Svetovna politika.
Ka je z atentatom na Musolinija? Vsakši den bole očivestno postaja, da je atentat na Musulinija izmišlena stvar. Vse okolščine govorijo proti takšemi atentati, kak ga je opisalo uradno poročilo političnih oblasti. — Zakaj se je začnolo govoriti o atentati? Musolini sam vidi, da njegova moč že dugo ne več zavüpanje ljüdstva, nego oborožena sila. Od dneva do dneva vekša nevarnost njemi proti od strani opozicije. Zato on šče to opozicijo zatreti. I tak se je razglasilo, da je pripravila edna opozicijonalna stranka na njega atentat. Pod plaščom kaštiganja atentatorov se je zdaj začnolo preganjanje. Občütili so ga posebno močno naši slovenski bratje. V Trsti so njem fašisti včinili i i vüzglasi tiskarno i uredništvo lista „Edinost“.
Kupim
sedlo.
Ponudba, upravništva „NOVIN“.
Vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev.
V štev. 246. „Slovenca“ je napisal vodja Drž. borze dela v Murskoj Soboti, g. Komavli članek z ozirom na vprašanje plačila carine za žito, ki ga zaslüžijo prekmurski sezonski delavci na Madžarskem, kamor morajo iti iskat vsako leto v letni sezoni vsaj delnih preživljenskih sredstev, ker dela doma ne najdejo. Pridružujemo se v polnem obsegu izvajajem gosp. Komavli-ja, dodajamo pa:
Že v letih 1920 i 1921. so morali plačati naši sezonski delavci na Madžarskem za zasluženo i k nam uvoženo žito carino, ki je bila seveda v primeri z današnjo malenkostna. Na posredovanje domačih gg. poslancev so dobili ti delavci lela 1922. od finančnega ministerstva povrnjenih 34% vplačane carine. No bilo mnogo
4
NOVINE
22. novembra 1925.
to, a vendar se je razdelilo med ljüdi skupno 150 000 Din i delavci so bili tega vračila plačane carine veseli ter za to hvaležni.
V letih 1922.-1924. ni bilo na zasluženo žito nikake carine i umevno je, da je vsakdo pričakoval enakega tüdi v tekočem letu. Zato je bilo razočaranje precejšnje, ko je delavec, prišedši s svojimi par sto kg. žita preko meje, na carinarnici brez ugovora moral plačati občutne zneske. Seveda so bili v tem oziru takoj od gg. poslancev napravljeni potrebni koraki, da se carina ali sploh odpravi ali vsaj zniža na minimum — žal, dosedaj brez uspeha.
Sedaj pa pride sledeče: Delavci, ki so na Madžarskem zvedeli, da bi morali za zasluženo žito plačali visoko carino, so čisto enostavno začeli že ne deli prodajati ta zaslužek svojim palirjem, šteri so to krvavo zasluženo silje dele prodali, i so pošteno zaslužili — i sicer pšenico za 350.000 madžarskih kron, žito pa za 240.000 madž. kron za 100 kg., ker bi v našem denarju dalo 180 do 250 Din pro 100 kg. Na ta način delavci ne pripeljejo s seboj žita, temveč denar i evidentno je, da pri vsem tem vsaka carina odpade. Ako pa bo potem hotel delavec preko jeseni i zime živeti, bo moral kupiti žito doma; vprašanje je edino to, če ga bo dobil tako poceni, kot, ga je poceni na Madžarskem prodal. Ali ni tak človek potem pomilovanja vreden!
Pa še eno je: Če se tüdi v prihodnjem letu ne bo odpravila ta carina, ne bo nihče več hotel iti na delo na Madžarsko, tudi če bo madžarska vlada to brez nadaljnega dovolila i tudi v tem primeru bi izgubila naša država nekaj jezero dinarjev, ki jih je dosedaj vsako leto dobila ravno od teh delavcev.
V letu 1922. je bil finančni minister ista oseba kot danes, imel je enake težave s carinskimi tarifami — pa je kljubtemu vsaj deloma povrnil krivično plačano carino — ali ne bi tega storil tudi sedaj?!
Zanimivosti.
Kak so prišle mačke na svet. Muslimanska pripovest pravi, da v paradičomi i za l njem vse do potopa sveta ne bilo mačke na sveti, teda tüdi v Noetovoj barki ne. No v Noetovoj barki so se jako razmnožile miši i podgani, pa je nastala nevarnost, da pregrizejo tüdi ladjo samo. V toj nevoli je Noe poglado oroslana po glavi, oroslan je začno kihati i iz nosnic sta njemi zletela maček i mačka, šteriva sta se taki vrgla na miši i podgane. Vničila jih itak nesta, ar celo dnesden so, ladjo sta pa le rešila. — Drüga pripovedka pravi, da je mačka skočila iz Noetove rokavice. — Vogri pa pripovidavlejo sledeče: Gda se je Noe, prle kak so se spüstile vode nebeske, vkrcao v ladjo i jo zapro, si je zmislo šatan, da ladjo potopi; zato se je pretvoro v miš i začno glodati ladjo. No Noe je vrgeo ta rokavico, iz štere se je rodila mačka, ki je to zabranila.— Rumunska povest nadalüje i pravi: Potom da je mačka požrla miš, je požrla z njov tüdi hüdoga. Šatan pa ne dugo ostao v njenom teli, izlazo je iz njega; na štero stran, povest ne pove. No nekaj peklenske zdühe je itak ostalo v mački. V prvoj vrsti oči, štere tüdi v noči svetijo, a koža njena, gda se gladi, püšča iskre.
Gda trbe vüro nategüvati. Drüštvo angleških vürarov je melo zborüvanje, na šterom so se vürari razgovarjali, gda je bolše vüro nategüvati. Predsednik je pravo, da vüro trbe nategüvati zajtra, ar je po dnevi izpostavlena raznim potresom, štere leži prenese, če je nategnjena.
Gospodarstvo.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„	žita	175	 „
„	ovsa         175 	„
„	kukorice	200	 „
2. Živina.
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani   „	16—18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 22. novembra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	  54.50
Schiling	D	7.90
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.66
20 kronski zlat	D  205 
Francoski frank, 1 frank	D	2.20
Madjar. K 100 (nova em.)                   D  0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	  10.85
Talijanske lire, 1 lira	D	  2.25
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv. frcv 9.225
MALI OGLASI.
AMERIKANCI TO JE ZA VAS!
Pri Sv. Križi pri Lotmerki k odaji jako lepo posestvo obstoječe iz zidine i 12 plügov zemlje. Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINClH.
PINTARSKE POMOČNIKE
(detiče) sprejme pri dobroj plači, prostoj (brezplačnoj) hrani, stanüvanji i perili FRAN REPIČ, pintarski majster, Ljubljana, Kolezijska ul. 18.
DOBROIDOČA GOSTILNA
na jako prometnom kraji se zavolo drüžinskih razmer takoj za 180 jezero dinarov oda. Hiša i gospodarsko poslopje je novo zidano vse s črepom pokrito, zraven še nove i velike hiše nedogrejene za gostilno i tüdi vsakšo drügo obrt pripravne. Potem je lep ograd za zelenjavo i sadonovnik, pa 3 orale loga, 1 oral travnika i nad 1 oral njive. Cenjene ponüdbe prosim pod „gostilne“ na upravo toga lista.
VINSKA RASTAVA S SEJMOM
se vrši dne 10. decembra t. 1. v Ivanjkovci v restavracijski dvorani tik kolodvora. Otvoritev ob 8. uri. Pripuščena so vsa vina pridelana v Ormoškem i Lotmerškem okraji izvzemši necepljene vrste. Ob tem časi bode se letošnji pridelek dao že dobro presoditi ni bodo meli interesenti tak najlepšo priliko skleniti dobro kupčljo, železniške zveze najugodnejše. Za popüst na železnici zaprošeno. Prijave za legitimacije pošljejo naj z 10 Din na Vinarsko zadrugo „Jeruzalemčan“ Ivankovci.
DRAŽBA LOVA.
Lov občine Rakičan odda se v najem 22. novembra 1925 ob 2 uri popoldne v občinskem uradu potom javne licitacije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigan v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Poštüvanomi občinstvi si dovolüjem vlüdno sporočiti, da sem prevzeo od gospe dovice ČISAR
mizarsko delavnico
nahajajočo se v Sodnoj ulici v MURSKI SOBOTI, štero bom vodo pod imenom
RUDOLF ŠAFRAN.
Opirajoč se na svoje vsestranske izkušnje, pridoblene v tü- in inozemstvi, zagotavlam Vas, da bom vsako naročilo iz stroke umetnoga pohištvenoga in stavbarskoga mizarstva skrbno izvršo po nizkoj zmernoj ceni. Pričaküjoč Vaših cenjeni naročil beležim z odličnim spoštovanjom.
RUDOLF ŠAFRAN
mizarski majster.
Iz poštenih hiš sprejmem tüdi
dva učenca (inaša).
PASKA!
Če se ščeš za zimo dobro gorobleči za male peneze, te moreš iti
v MURSKO SOBOTO k
ALEKSANDRI HORVAT
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledni pa se te zagvüšaš.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Posestvo
4½ orala v ŽEPOVCIH, pošta Apače je takoj na prodaj. Lepa velika zidana hiša z gospodarskim poslopjem i lepim sadovnjakom, ter zraven se nahajajočim poljem. - Vpraša se pri POSOJILNICI v GORNJI RADGONI.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. lzstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.