Natisov 15.000. !rc" izhaja vsaki j, datiran z dnevom Blednje nedelje. ičnina velja za Av- za celo leto ione, za pol in četrt Irazmemo; za Ogr- \i K 50 vin. za celo ;za Nemčijo stane plo leto 5 kron, za sriko pa 6 kron; ugo inozemstvo se mi naročnino z ozi- 1 na visokost pošt- s. Naročnino je pla- [naprej. Posamezne r.seprodajajopo6v. jdništvo in uprav- Iro se nahajata v gledališko po- I slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/. strani K 40, za '/. strani K 20, za >/, strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/«« strani K 250, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vf. 34, V Ptuju v nedeljo dne 25. avgusta 1912. XIII. letnik. sns« šivi - 70-- - 90'- 180 — 180 — > nižje (rate). lidnost alk* nore ■one, -logo rada ffia-lah. Cehi in Slovenci. Odkar bo se pričeli slovenski prvaški vodi-i brigati za „ visoko politiko" in s tem zane-ijati domače gospodarsko delo ter v resnici javljati slovensko ljudstvo na beraško palico, Iprilizavali so se tudi Cehom in_ se jih držali |8krice. Mislili so, da bodejo Cehi z.znano brezobzirnostjo razne slovenske velikaše tonili v ministerske portefejle. Zato so pričeli i na vse tone in brenkati na vse strune melo-o „bratski vzajemnosti" med Cehi in Slo-i. Mi na to megleno „bratsko vzajemnost" od |a začetka nismo verovali. Vsa češka polije bila vedno tako grozovito sebična in .obzirna, da je morala povečati splošno an-itijo, ki vlada po vsem svetu proti vsiljivim iom. Tem ljudem — to smo vedeli naprej je tudi „slovan8ka vzajemnost" le sredstvo v ie dobičkaželjne namene; za lastni dobiček ijo vsak hip interese „bratskega" sloven-naroda; zaradi „ljubezni" do Slovencev popustijo ti „slovanski zidovi" niti črkice ijih egoističnih zahtev. Mi smo to davno že vedeli in pravili in ii. Želi smo za svoje svarilo seveda le znane j»ke o našem „nemčur8tvu." In slovensko časopisje je pisarilo vedno na-j slavospeve češki politiki. Slovenci so posili svoje sinove v Prago študirati, da so tam »litičnih pretepih zapravljali mlada svoja leta. tudi v domovini so odpirali vsiljivim Cehom na stežaj. Na Koroškem so importirali ;e dnhovnike, ki so večinoma naravnost fazni sovražniki vrlih koroških domačinov. i na Štajerskem se čuti že prav občutno iki vpliv. Kjerkoli imajo slovenski narodnjaki kaj govoriti, vtihotapljajo Cehe. In na Kranjem je bivši župan žalostnega spomina Ivan ibar imel kot eno glavnih točk svojega ko-jcijskega zistema nastavljanje Cehov v vseh Dih in zasebnih boljših službah. Slovenski voditelji sami smatrajo menda nence za hlapce in prosijo v narodni navdu-rasti „brate" Cehe, naj postavijo nogo na lil teh hlapcev in naj jim zaradi „ slovanske ijemnosti" snejo boljši košček kruha . . . Tako so Cehi polagoma kot uradniki, du-miki, agenti, inženirji, monterji itd. pričeli iploviti slovenske pokrajine. In stara ježeva Test se je pričela uresničavati: lisica je ježa ploati v svojo jamo sprejela, in jež je lisico njene jame potisnil . . . Najhujše pa se čuti v slovenskih pokrajinah Hivčeških bank in denarnih zavodov. Bodljivost tega vpliva so danes že nekateri Teneko-narodni listi sami izpoznali. Tako je' p. dnevnik „Dan", ki je naravnost strupeni irražiiik vsega, kar je nemško, pred kratkim rinesel zanimivi Članek, iz katerega naj posna- «mo le nekaj važnejših točk: „Dan" trdi, da so pomanjkanja denarja pri bvenskih zadrugah zlasti češke banke krive. (banke povzročajo pravi lov na hranilne vloge i hočejo s tem slovensko zadružništvo uničiti. i več kot judovski način spravljajo slov. po- sojilnice v svojo odvisnost. Ako je kakšna slov. posojilnica v težavah, potem ji priskoči takoj Češka banka in hoče najprve imena njenih vložnikov izvedeti. Kadar izve banka ta imena, gredo njeni uradniki takoj k vložnikom in jih z vsemi mogočimi obljubami prisilijo, da vzamejo svoj denar iz slovenske posojilnice in ga vložijo v češke banke. Posojilnica plačuje vložniku,4 do 4'/»% obresti; sama pa mora pri banki denar za 8 do 9% vzeti. Tako se prične obupani boj med banko in posojilnico; kmalu podleže seveda posojilnica in banke ustanovijo v dotičnem krajn svojo filijalko . . . „Dan" pravi, da so češke banke na ta način v zadnjih letih najmanje 10 milijonov kron hranilnih vlog iz slov. posojilnic potegnile; dale pa so posojilnicam le male svote po visokih obrestih. Najzadnejše slov. posojilnice so v zvezi s češkimi bankami, katerim gredo prav mnogokrat na lim. Kadar je preveč denarja, se ugodnih ponudb bank komaj ubranijo; kadar pa pridejo težave, izročene so posojilnice popolnoma tem bankam .&. . Češke banke plovejo tudi večidel pod slovensko zastavo, čeprav njih ravnatelji niti ene slovenske besedice ne razumejo. Tako si Čehi iz slovenskega prometa velikanske dobičke izprešajo. -Čehom je treba enkrat odkrito besedo povedati. V Bnkovini so jim Rumuni in Rnsini že zobe pokazali in tudi Slovenci bodejo njih brezobzirnost kmalu razkrinkali itd. itd. Tako piše torej slovensko-narodni list „DanB, kateremu se gotovo ne more „nemčnrstva" očitati. In zdaj vprašamo: Ali nismo imeli mi pri ^Štajercu" prav, ko smo svarili pred češko požrešnostjo? Bilo je tako, kakor vedno: kadar sprožimo mi pametno misel, nas slovenski narodnjaki obeh strank opsujejo in nas hočejo križati; a čez par let pridejo sami do tega, da smo imeli prav. Seveda je potem že večinoma prepozno . . . Iu ti nesrečni prvaški možici govorijo nekaj o „re-ševanju" slov. ljudstva; ..reševali" bodejo Slovence tako dolgo, da jim bodejo od lakote poginili . . . Ali ni res? in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiSa 140 , Prokop Skorkovsky in sin v Hnmpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem 'dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Politični pregled. Cesar je pomilostil dne 13. t. m. 56 jetnikov in jim odpustil nadaljno ječo. V Mariboru jo bilo 7 jetničarjev pomiloščenih. Državni Zbor pričel bode glasom poročila predsednika avstrijskega delegacije poslanca Doberniga v drugi polovici meseca septembra svoje delovanje. Ogrski ministerski predsednik pl. Lukacs je dejal, da se bode dne 17. septembra ogrska državna zbornica sešla in delegacijo izvolila. V splošnem se misli, da bodejo delegacije dne 23. septembra zasedanje pričele. Deželnozborska volitev. Dne 11. septembra se vrši po pokojnem štajerskem dež. poslancu pl. Mayr-Melnhofu volitev. To je mandat vele-posestva in znaša število volilcev le 190 imen. Napad na avstrijski poštni urad. V avstrijskem poštnem uradu v Saloniku razstrelil se je peklenski stroj. Hiša je bila močno poškodovana, k sreči pa ni izgubil noben uradnik svojega življenja. Napad se je izvršil gotovo iz političnih vzrokov od avstrijskih sovražnikov. Napravil je veliko razburjenja. Tudi v raznih drugih krajih mesta Saloniki se je bombe in peklenske stroje našlo. Balkanske šege postajajo pač vedno bolj zanimive. Državni dolgovi posameznih velevlasti znašajo glasom zadnjih statistik skupaj okroglo 188 milijardov, 437 milijonov in 591.000 kron. Ta denar ima toliko |vrednosti kakor okroglo 88.000 centov izdelanega zlata. Za to zlato zopet bi bilo treba na železniški vožnji 440 vagonov ali 15 navadnih tovornih vlakov. Seveda je izključeno, da bi se zamoglo velikansko to svoto v zlato izmenjati. Kajti kakor rečeno znaša ta svota 437 i/s milijardov, medtem ko znaša vrednost vsega zlata po celem svetu samo osmi del te svote, torej okroglo 24 milijardov kron. V posameznem oziru pa so zlasti državni dolgovi sledečih držav zanimivi (absolutne številke): največ dolga ima Francoski (več kot 31 milijardov t. j. 31.000 milijonov); potem pride Nemčija (skoraj 24V« milijardov); Rusija (23'/s milijardov); Anglija (17'/« milijardov) ; Italija (12Vs milijardov); Avstrija (12'/i milijardov); Španija (9 milijardov); Japonska (6V2 milijardov); Portugal (4'/s milijardov); Tarčija (23/i milijardov). Še bolj zanimive pa so relativne številke, to je one, ki kažejo te državne dolgove v razmerju z velikostjo dotične države odnosno z številom njenega prebivalstva. V tem relativnem oziru ima mali Portugal največ dolga (na vsacega portugalskega prebivalca pride 818 kron državnega dolga); potem pride Francoska (790 kron na prebivalca); Španija (457 kron); Turčija (447 kron); Nemčija (402 kron); Anglija (397 kron); Italija (368 kron); Avstro-Ogrska (241 kron 70 vin.); Rusija (186 kron) in Japonska (125 kron 50 vin. na vsacega prebivalca.) V teh številkah vidimo, da glede državnega dolga naša država ni ravno slaba. Politični Obisk. Francoski ministerski predsednik Poincare mudil se je te dni v Peters-burgu. Razven večjih slavnosti vršile so se tudi pomembne politične konference pred rusko in francoske vlado. Papež in Rusija. Na Ruskem se je pričela v zadnjih časih huda agitacija za prestop iz pravoslavne v rimsko-katoliško vero. Sodi se, da je le v zadnjem času več kot pol milijona oseb prestopilo. A vrhovna cerkvena oblast na Ruskem, t. z. „sveti sinod", ne pozna v tem ozira nobene šale. Ruska vlada je postala vsled tega v Rim prav ojstro pismo, v katerem trdi, da ta katoliška agitacija ne odgovarja ruskim temeljnim postavam. Tako se je razvil med Rusijo in papežom prepir, ki se ga doslej še ni moglo ublažiti. Ruska vlada hoče ravno, da bi njeni podaniki po drugi poti v nebesa prišli, nego določa to rimski papež. Straschillova grenčica iz zelenjave ™*|^ii« vri In ill 7oloni9ir in naiboli uspeSnih korenin. Straschill'ova grenčica iz je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših •»**» CllW llIUIl AClCUJOiW vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavr.i liker. 3 zlata | pravilaza kupovanje. 1. Zahtevaj vedno najboljše, posebno tedaj, ako je ceneje kot slabše stvari. 2. Pazi pa vedno, da v resnici to dobiš, kar zahtevaš. 3. Kadar kupuješ MAGGI-JEVE kocke za govejo juho, prepričaj se, ako nosi vsaka kocka ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem; kajti MAGGI-JEVE 398 kocke po 5 vin. so najboljše., „Poetovia." Kakor znano se je ustanovila v Ptuju pod predsedstvom župana in poslanca Jos. O r n i g družba „P o et o vi a", ki hoče največje električno podjetje v Avstriji in sploh eno največjih v celi Evropi uresničiti. C. kr. namestništvo v Gradcu podelilo je tej za naše gospodarske razmere velevažni družbi pravico za izrabo vodnih moči Drave od Ptuja do Ormoža in to za 90 let. Mi smo o stvari že mnogo pisali; sicer pa je vsled burne agitacije gotovih nasprotnikov gospodarskega napredka proti „kanalu" itak širši javnosti znana. Danes hočemo glede tega podjetja še nekaj podatkov objaviti; kajti danes je to podjetje tako rekoč zasigurjeno. Gre se tukaj za najspodnejši, na vodi najbogatejši in čez 30 kilometrov dolgi del Drave, ki se vije skozi dravsko polje. Koncesija temelji na načrtu švicarskega in-ženerja g. Spychinger. Dva kilometra pod mestnim mostom v Ptuju se bode normalno k smeri reke zgradilo oporo (Schutzenwehr). Potem se zgradi kanal, ki je odmerjen za 260 sekundnih kubičnih metrov vode. Ta kanal vodi k dvema naravnima stopnicama (Gefallsstufen), kjer se nameravajo ustanoviti centrale električne moči. Padanje za izkoristiti (Nutzgefalle) znaša pri prvi vedno 15lA metrov, pri drugi pa od 8 Vi do 10 metrov. Drugo stopnico se zgradi le po potrebi porabe moči; vsled tega je namera- van tudi ozki jarek za izpraznjenje med obema centraloma. m • V teh dveh centralah moči se postavi po 7 večkratnih Francis-turbin na ležeči ,veli" z neposredno prikuplanim generatorjem. Te združene turbine porabijo po 42 kubičnih metrov vode; izdelujejo pa po 6 600 PS (konjskih moči) oziroma po 4160 PS. Tudi se uresniči v vsaki centrali kot rezervo po en aggregat. Največje in 8 mesečno delo prve centrale znaša 39 000 PS, ono druge centrale pa 25.600 PS, skupaj torej 65.000 PS. Poleg tega se postavi pa še v vsaki centrali t. z. „Erreger-turbine", katerih delo v tem ni vračunjeno. Ker znaša dolgost kanala pred prvo centralo moči 10 6 kilometrov, ona med obema centraloma pa 7'8 kilometrov, je profil kanala tako velik, da se zamore vodo akumulirati in se torej lahko na čas največje potrebe okroglo 10.000 PS za „Spitzendeckung" med 4 urami prenese. Generatorje projektirajo avstrijske Siemens-Schuckert-fabrike za mašinsko „špannungo" 10.000 voltov; torej bi imel električni tok, prosto peljan, za 110 000 voltov „špannunge." Poraba toliko moči v bližini tega velikanskega podjetja je seveda izključena. Vsled tega se misli celo podjetje kot „UberlandzentraIo" za vso Štajersko in za na industriji najbogatejši del Nižje Avstrijske. V načrtu je zaradi tega tudi postavljena glavna daljna napeljava (Haupt-fernleitung) v dolgosti 240 kilometrov. Velikanske pokrajine, ki so danes še skoraj brez vsake ekektrične preskrbe, bodejo zdaj temu modernemu napredku odprte. Dokazano je že, da je za moč prve centrale dovolj potrebe, da torej podjetje ne visi več v oblakih. Tako velikanskemu podjetju se v Avstriji doslej še ni koncesije podelilo. Vsi avstrijski finančni krogi, vsa tehnika in gospodarski strokovnjaki gledajo danes na ta načrt, ki vsebuje teko velike ideje in odpira celi deželi tako lepo bodočnost. .....■^■f^i M Skupni troški za vse zgradbe prve stopnice, za koncesijo, načrt, kupljena zemljišča, električne nabave, leitunge in štacije (samo brez parnih rezerv, ker se lahko že obstoječe izrablja) znašajo okroglo 20 milijonov kron; 'troški za vsako konjsko moč bi prišli torej po končani zgradbi na 500 kron. Ta cena je sama ob sebi razmeroma že jako nizka, pa se bode pri zgradbi druge stopnice še znižala. Pod takimi ugodnimi pogoji se bode podjetje pač krasno razvijalo. Kako nepopisne koristi pa bode naši spod-nje-štajerski deželi in njenim prebivalcem doneslo, kako imenitno se bode naše gospodarstvo razvijalo, to smo že popisali, v kolikor se sploh da popisati. Kdor zna danes misliti, ta mora to veliko idejo z največjim veseljem pozdraviti! Zanimivi cesarjevi spomenik. Preteklo nedeljo se je zopet po celi državi praznovalo rojstni dan našega vladarja; zopet se je pokazala globoka ljubezen, s katero se zbirajo avstrijski narodi okoli prestola Franca Jožefa 1. Ob tej priložnosti prinašamo sliko zanimivega cesarjevega spomenika, ki ga je pustilo zgraditi vojaško-veteransko društvo mesta Steinschonau na Češkem. Spomenik obstoji iz kamenitih obokov bazalta, ki se jih je dobilo ob t. z. •Herrenhausfelsenu.« Kamenje je 7—8 metrov dolgo in je tako sestavljeno, kakor se ga je v naturi našlo. Na sprednji strani te ka-menite piramide je tabla z napisom, nad njo pa bronasta, izvrstno zadeta cesarjeva podoba. Na višku spomenika stoji avstrijski orel. Zahtevajte povsod »Štajerca" MfWflnflftftflftfVMftftftf Das aus Bssa!ts3ulen errlchtete OenkmalinSreinschCnau. Dopisi. Semaški vrh. Dne 13. avgusta 191» nas jako toča padala; v par minutah je | pridelke črez polovico vzela; tudi na hi napravila mnogo škode. Sv. Urban pri Ptuju. Dne 13. t. a. je pri nas huda nevihta, ki je tudi točo | la. Gorice so letos prav lepo trgatev obd toča je napravila mnogo škode. Hum pri Ormožu. Danes dne 14. atga polu 7. nn zvečer prišla je čez Hum in< huda nevihta. Istotako jo divjala prav i toča, ki je zlasti polja, njive in vinogn poškodovala. Točino zrnje je bilo do metrov veliko. Skoda je prav velika. Neuhaus-Doberna, dne 14. avgoi Ze par dni sem se je pri nas opazova padanje barometra. Tudi dne 14. t. m, občutljivo hladno. Ponoči je močno d« Proti poldnevu opazilo se je na vzb veru črne oblake. Eno uro pozneje pa) divjala nevihta. V velikem viharja pa ojstra toča v velikosti lešnika. Vkljub je trajala toča le dve minuti, uničila je skoraj vso žetev. Hudo poškodovani nogradi. ki so itak že vsled trsnih bolezni] no trpeli. Tudi v prihodnjem leta tega malo pridelka. A tudi sadje, hmelj i senska setev je močno poškodovano. ali se nas bodejo merodajni činiielji Na naše poslance se seveda ne moremo zanašati, kajti ti imajo preveč s politic skarijo opraviti in se ne brigajo za revščino. Ljutomer.Slavno uredništvo! Naznanim 1 da smo bili mi v Ljutomeru, v Noršino proti Cvenu v sredo dne 14. t. m. vsled toče poškodovani. Hajdna je deloma j polnoma uničena, koruza raztrgana in tudi drugo Bilje jako poškodovano. Nekaterij se8tniki so zoper točo zavarovani, ved nič, ker res kmetu ni mogoče, da bi se zavaroval. Kje je poslanec Roškar? & zdaj v teh hudih časih revščine res ne | Prizadel Sv. Lenart slov. gor. Dne 17. t. m. se je za nemško in slovensko šol sarska maša. Seveda se je tudi cesarsko [ pelo. Slovenski otroci sojo peli slovensko, nei pa seveda nemško. Bila je le edina razlik so otroci iz nemške šole mnogo boljše p zdaj bi morali prvaške hujskače videti! vse vstalo in je iz stoterih otroških grl „Gott erhalte" zadonel, zapustila je žei venskega nadučitelja vsa bleda od jeze i Ko je bila v cerkev prišla, zmočila se je do glave z žegnano vodo in je pokleknila] krat pred vsakim oltarjem. A vun je treje; skoraj bi v cerkveni klopi svojega i otročiča pozabila. Tudi žena nekega c. nika ni hotela cesarske pesmi poslušati; pa pusti svojemu možu cesarski kruh jesti ženska je imela celo predrznost, da je med petjem cesarske pesni, ko so vsi dra| in s tem vladarju čast izkazali . . . Ja pa toliko razburjenja? Saj nemški otroci I navadno šolsko mašo tudi vedno slovensko! poslušajo. Ali so prvaški hujskači cerkve ? Koliko nemščine se pa uči v nti stični šoli, ako otroci niti nemške cesarsk« j ne znajo? Pa še nekaj. Ko je prišel dehant od sv. Ane k izkušnji v vei frfotale so raz cerkvenega turma tri vel stave. Ko pa je naš ljubi stari cesar svoji dan praznoval, ni bilo na turmu nob( stave. Ali ni to čudno? čudimo se le, nik sploh ni petja cesarske pesmi NOJA STARA izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje kote le Steel pferd-lil ij ino-mlečn o milo od tvrdke . Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi | Novice. Male lumpe se obeša, velike šča. Ravnokar se poroča, da seje Hudnika pomilostilo. Kakor znano, bil: Hudnik načelnik tiste famozne „Glavne nice*, ki je napravila tako grozoviti : je goričn ■ajdi je oda denarja od prvakov zaslepljenih vlož- za svoj namen. Skupno z „na- b" revizorjem Joštom je sleparil in napra- | l'/i milijona dolga. Zato sta bila dr. ; in Jošt vsak na 3 leta ječe obsojena. V ii ječi je Hndnik okroglo 1 leto sedel. ga pomilostili. Ja, ja, kmoto. bi se dra- jpdilo . . . lanama-kanal. Kakor znano, gradijo Ameri- a zdaj veliki Panama-kanal, ki bode Srednjo prerezal in Atlantično morje z Velikim m vezal. Prihodnje leto 1913 bode to i8ko delo moderne tehnike bržkone skon- dela na kanalu 33.000 delavcev. nivo je, da se sprejme le delavce, ki ne i opojnih pijač. Ker je v onih pokrajinah »roče, okrepčajo se delavci z ledeno vodo. velikim številom teh delavcev ni skoraj >a bolnika. Moda in lakota. Na Angleškem sklepajo o, ki se obrača proti bedastemu ubi- i ptice v svrho dobave perja za ženske klo- To bi bila pač jako pametna postava! aojene babnice že res ne vedo, kaj vse bi fnoj „pinč" dale. Za en tak klobuk, ki je klea že celemu vrtu ali menažeriji, in kate- bi ena krava imela celi teden za zreti, «la vrsta koristne ptice svoje življenje Ni čuda, da prihajajo že iz raznih ko- j in pokrajin pritožbe, da je postalo to po- ptice že prav nevarno. Čimveč tičov se ;or;. temveč mrčesja se zaredi; in čimveč mr- ie, temhitreje potrka lakota na naše okno. [lo bi se te babnice navadile na svojih klo- najkebre, gosenice, polže, ptičji lim in škodljivce nositi? Potem bi modistovke i obenem koristno delo storile! Iz Spodnje-Stajerskega. toči v Halozah se nam še poroča: Kar I je predzadnja toča pustila, to je toča z dne t. m. popolnoma uničila. Zbijala je Iraost grozovito. Najbolj prizadeti so sledeči Jji: Maiberg, Tramberg, Vareja, Imtova, Popendorf, Rodinsberg, irovce, Marke 1 do rf nadalje najbližja , okolica, kakor Podvince, K i c e r j e j St a d t b e r g. Strokovnjaki pravijo, da znaša linadeta škoda več milijonev (ton. K sreči pa je toča le imenovane pokra-tako da je v splošnem za Haloze precej dobro vinsko trgatev pričako-Okrajni načelnik in poslanec O r n i g je j telegrafično vse potrebne korake storil, da preskrbi za nesrečne posestnike izdatno pod-i države, ki mora v tako resnem trenutku i za vbogo ljudstvo skrbeti. Naš preljubi Miha Brenčič je svoj čas žrebce , in pravijo, da je imel pri jahanju žrebcev [dragih živih bitij mnogo sreče; baje ga celo ' niso nikdar iz sedla vrgle. A odkar je ^tnpc postal, opustil je jahanje in kakor ka-Korošec nameraval se je tudi „kolega" h v automobilu voziti. Pa doma ima le en '.omobil" iu s tem so ravno gnoj vozili. Zato [jiknpil Mihce železnega konjička — „bicikl." je zadnjič tega konjička ter se peljal ji proti Spuhljn. Pozabil je pa eno: po „biciklu" •ugi ->-ffJ»ti se mora človek naučit, to mora človek Ta zakaj B'J! to n' ^ko lahko kakor poslaniška služba, Dci med *>i° prevzame lahko vsak puhloglavec, pa četo tliši majkebre kvadrilo plesati ter planke igati. „Bicikl" je svojeglaven konjiček. In, -Miha vozi tja proti spuheljski rezidenci -n in vozi in — nakrat povozi neko Betico ... Pri navadnem človeku bi se reklo, kje preneroden in da je presneto lahkomiseln, bsenči voziti po cesti, kjer je polno ljudi. »lanca se kaj tacega ne sme reči; poslanec m pravico, da se celo v zbornici na glavo po-orlja; zakaj bi torej ne smel po cesti „kozol-,žive hraste" delati?Le eno bi Mihčetu, to is prijateljskega nagiba, priporočali: naj ta sam kar hoče, ali po trudnih hrbtih vbogih betic naj ne vozi „bicikl" Napredna zmaga. V Hočah Trdile so Hpo 9 letnem odmoru zopet volitve v cerkveno- lukorenčni odbor. H glavni fari hoški spada bet občin, katerih predstojništva so se imela '.'ve udeležiti. Politikujoča znana duhovščina z vsemi močmi agitirala, da bi odbor ^g|pt t klerikalne roke dobila. A napredni naši poznaj adeti. | a. vršili deco o pe , nen ilika, peli. : Ko g kra ena slo-1 cerkevj i od pe ila ■rišla1 malea k. možje so bili edini in trdni in tako smo vkljub vsej prvaški hujskariji s 7 glasovi večine (pri 71 volilcih) zmagali. Nasprotniki so seveda grozno potrti, ker se jim je zdaj tudi ta trdnjava porušila. A med prebivalstvom vlada splošno veselje, ker ljndje vedo dobro, da bode ta odbor v naprednih rokah najbolje napredoval. Izvoljeni so bili gg.: Martin Pucki, občinski predstojnik v Rossweinu, Panl W e r n i g, posestnik v Spodnjih Hočah, Mihael Gratschitsch, posestnik v Pivoli, Franc A n z, občinski predstojnik na Pohorjn, Joh. Schuretz, občinski predstojnik v Bohovi. Za načelnika so izvolili g. Panla W e r n i g. Čestitamo vrlim našim somišljenikom nad lepo zmago! „Čllkarija" V Slivnici in v sosednih občinah kaže vedno žalostnejše pojave. Glavno „ zaslugo" za sramotne škandale te pokvarjene mladine gre seveda znanemu fajmoštri Muršecu iz Frama. Ta mož v svoji divji zagrizenosti vedno in povsod pozablja, da bi mu morala biti prva skrb krščanska ljubezen. On pozna le sovraštvo, grdo pagansko sovraštvo do noža. Čudimo se njegovemu pogumu, da si upa stopiti s tem sovraštvom v srcu pred oltar tistega Boga, ki je za-povedal, da se mora celo sovražnike ljubiti . . . Svoj čas so duhovniki mladino učili, naj se ponoči ne klati okoli in naj se vadi v lepih čednostih. Danes pa peljejo politični dukovniki sami zaslepljeno mladino v krčme in k plesu, na pretep in na ponočevanje. Veliko hojskarije se godi tudi v gostilni zagrizenega klerikalca Miha Lesjaka. Tam se je vršil pred kratkim shod, na katerem je „govornik" kričal, da so zdaj „vse Nemce pohrustali." In Jožefu Dobaj se je to tako dopadlo, da se je krohotal in z rokami ploskal, kakor da bi se mu bilo zmešalo. Ponoči so se že kazali sledovi tega hnj-skanja. Ko se je komaj šoli odrasla mladina po „teatru" paroma vračala domu, pričeli so pri neki napredni gostilni nesramno tuliti in celo kamenje metati. In župnik Mnršec je bil med njimi, on je vidil in slišal vso to lamparijo, on se je celo kregal nad odrašenimi ljudmi, ki so se nad tem pobalinsko-čukarskim škandalom zgražali. Lep duhovnik to, kaj? No, s takimi smrkolini, ki se redijo še od očetovih žuljev, se ne bode slovensko narodnjaštvo rešilo. Na vsak način pa se bode morala enkrat oblast pobrigati za to huJ8karijo, ki jo povzroča Mnršec s svojo pokvarjeno mladino. Tako daleč še menda nismo na Spodnjem Štajerskem, da bi za ušesmi mokra »čukarija" nasilja izvrševala. Balon v Mariboru. Preteklo nedeljo izpustilo je društvo za zrakoplovstvo na Štajerskem v Mariboru svoj balon BErzherzogin Margarete." Vožnjo je vodil hauptman pi. Hoftory, inženir Hauson, njegova soproga Sofie Hanson in profesor Wittek. Vožnja je bila izvrstna in se je balon vstavil v Fiirstenfeldn, kjer so udeleženci brez vsake nezgode popolnoma zadovoljni izstopili. Na tisoče prebivalcev je seveda to zanimivo vožnjo opazovalo. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (•) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (»•) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 24. avgusta na Laškem**; v Teufen-bachu**, okr. Neumarkt; pri Sv. Petru, okr. Obenvolz; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 26. avgusta na Bregu pri Ptuju*; v Ribnici*, okr. Marenberg; v Ilzn, okr. Fiirstenfeld; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; v Lipnici*. Dne 27. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji) Dne 28. avgusta v Stainzu**; pri Sv. Ani am Aigen, okr. Fehring; v Fiirstenfeldn**; v Fernitzu*, okr. Graška okolica; pri Št. Janžn pri Herber-steinu, okr. Pollau; v Vorau; pri Sv. Trojici v Slov. Gor., okr. Sv. Lenart v Slov. Gor., v Svičini, okr. Maribor; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 29. avgusta v Pusterwaldu, okr. Oberzeiring; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; pri Sv Petru ob Ottersbacbu**, okr. Cmurek; na Muti**, okr. Marenberg; v Žalcu**, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Filipu, okr. Kozje, Dne 30. avgusta v Kirchbergu ob Rabi**, okr. Feldbach; v Poličanah**, okr. Slovenska Bistrica; na Haj-dini*, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji) ; v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 31. avgusta v Konjicah*; v Brežicah (svinjski sejem); v Predlitzu**, okr. Murau. Dne 1. septembra v Semriachu, okr. Frohnleiten; v Hieflau, okr. Eisenerz; na Zigarskem vrhu, okr. Sevnica; v Liezenu; v Št. Ilju v Slov. Gor., okr. Maribor. Dne 2. septembra v Obdachu; v Fiscb-bachu**, okr. Birkfeld; v Arnočah, okr. Šoštanj'; v Murau*; v Ternovcih**, okr. Ptuj; v Slovenjem Gradcu**; v Zrečah**, okr. Konjice; v Marija Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Donnersbachu**, okr. Irdning; v Gabersdorfu**, okr. Lipnica; v. Ormoža*; v Celju*. Dne.3. septembra v Fernitzu, okr. Graška okolica: v Radgoni*; v Račjem*, okr. Maribor (tudi konjski sejem); v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 4. septembra na Ptuju (konjski in govejski sejem, ter tudi sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Vah-redu*, okr. Marenberg; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dae 5, septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji.) Dne 6. septembra v Št. Pavlu v Sav. dol.*, okr. Celje; v Gradcu (z za- Kruppova stoletnica. Te dni je praznovalo velikansko fabrično podjetje družine Krupp, ki je največje na Nemškem in eno največjih sveta, svojo stoletnico. Kakor znano, nahaja se to veliko podjetje v Essenu. Ob priliki stoletnice vršile so se večje slavnosti in je prišel kot gost tudi nemški cesar sam. Ustanovil je to fabriko pred 100 leti Friderik Krupp, kije bil 1 1707 rojen. Začel je čisto t malim; tudi ni imel mnogo sreče s svojo malo fabriko za vlito jeklo in svojim kladivom. Umrl je 1. 1820. Njegova vdova in njegovi sinovi so fabriko naprej vodili; ali šele ko jo je I. 1848 Alired Krupp prevzel, se je krasno razvila. Alfred začel je zlasti izdelovati nove topove (HmterladergeschOtze), ki jih je izpopolni! in izboljšal Kruppovi zistem kanonov je danes podlaga skoraj vseh svetovnih artiljerij. Firma je doslej oddala na več kot 30 držav okroglo 50.000 kanonov. Razven tega se je vedno izdelavalo velikanske kose vlitega jekla do 85.000 kil teže. Za Alfredom prevzel je firmo Friderik Krupp, ki je 1. 1902 umrl. On je podjetje jako razširil. Svetovno znan postal je pa tudi vsled svojih dobrodelnih zavodov za delavce. Velikansko podjetje in res velika skrb za delavce je temelj njegovega dela. Po njegovi smrti se je podjetje spremenilo v akcijsko | Skega industrijskega podjetja kaže, kako daleč lahko prid-družbo, ki je imela že v prvem letu temeljnega kapitala i nost z razumom dovedeta. Naša slika kaže poglavitne za 150 milijonev markov. Velikanski razvitek tega nem- ' osebe Kruppove družine. ZurHundertjahr-feierim Hause Krupp. — 4 — klano klavno živino); v Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Šparkasa v Ljutomeru dovolila je iz letošnjega dobička v dobrodelne in občekoris.tne namene okroglo 900 kron. Predkonccsijo za zgradbo lokalne železnice od postaje Radgona pa do postaje Ptaj so podaljša gg. dr. Kamniker, pl. Kodolitsch, pl. Neu-weinsberg in poslanec Reiter v Radgoni. Zaprli so v sv. Martinu pri Slov. Gradcu iz ječe pobegnelega Antona Kunstič, ki je tam razne tatvine izvršil. Iz podstrešja padel je v Pameču posestnikov sin Pavel Cesar. Padel je na mlatilni stroj in koso ter se jako težko ranil. MaČka požigalka. V Slov. Bistrici se je vnela pri peči domača mačka posestnika Skerbiš. Pobegnila je v hlev in tam zažgala. Nastali ogenj je vpepelil hlev z vso krmo in hišo. Gasilci in dragonci so omejili ogenj, ki je bil za celi spodnji del mesta nevaren. Kolo ukradel je v Mariboru 17 letni natakar Kari Ravšel; kolo je vredno 240 kron. Otroci zažgali. V Gorici pri gradu Marien-berg so se igrali otroci z užigalicami. Nastal je ogenj in vpepelil gospodarsko poslopje ter napravil za 2000 kron škode. Zaplenili so v Mariboru več svinj špeharja Blatnika iz Orehovca. Blatnik menda kar iz navade bolane svinje kolje ter to pokvarjeno meso prodaja. Trebuh preparat je z nožem delavec Franc Strmšek iz slovenje bistriškega okraja posestniku Jakobu Kohne ter ga s tem smrtnonevarno ranil. Ubijalca so zaprli. Požigalec. Orožniki so zaprli posestnika Florijana Lamprecht v Spodnjih Lašah pri Konjicah, ker je na sumu, da je svoje lastno posestvo zažgal. Rešitev. V Savinji se je kopalo več otrok, med njimi tudi hčerka organista Roža Brvar. Ta je prišla pregloboko v vodo in bi gotovo utonila, ako bi no splaval gimnazijec Aleks. Rischner za njo. Ta ji je življenje rešil. Strela udarila je v Lendorfu pri Celju v hlev posestnika Mihe Mutec. Ubila mu je dva konja v vrednosti 1200 kron. V hlevu bilo je tudi žrebe, ki je ostalo nepoškodovano. Tudi je pričel hlev goreti, a gasilci so ogenj hitro zadušili. Huda je posestnica Marija Trobiš v Tehar-jih. Zadnjič je svojega moža najprve z lopato pretepla, potem ga pa tako ob tla vrgla, da je bil hudo ranjen. Gluhonemi požigalec. 10 letni gluhonemi sin kočarja Jazbinšek v Presičnem pri Kozjem je v odsotnosti štarišev zažgal slamo v kleti. Ogenj se je hitro razširil in je celo hišo vpepelil. Vse je pogorelo, edino živino so rešili. Detomor? V Licenci pri Konjicah so zaprli kočarjevo hčerko Uršo Repnik, ker je baje svojega novorojenega otroka umorila. Ona se sicer izgovarja, da je bila pri porodu nezavestna. Preiskava bode že resnico dognala. Nezgoda. V Radgoni je omotila strela neko gospo Morth. Ko je prišla zopet k zavesti, dišala je po žveplu. V stanovanju in na hiši ni strela prav nobene škode napravila. Kolo ukradel je neznani tat učencu Uranz v Celju. V pijanosti se hlapec Janez Mavc v celjski okolici vkljub svarilnim signalom ni hotel nekemu automobilu izogniti. Bil je vsled tega povožen in težko ranjen. Utonila je v Polzeli pri kopanju v Savinji 7 letna hčerka čuvaja Stamol. Mrlička so potegnili iz vode. Ogenj. V Rotweinu je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Orešnika. Ogenj se je vsled naložene krme hitro razširil in je vpepelil poslopje tor eosedno hišo posestnika Fašinga. Škoda je velika. Gasilci iz Rotweina, Rossweina in Pobrža so ogenj omejili. K sreči tudi ni bilo viharja. Stari švindel. Krojač Skvorc v Mariboru hotel je svoje kolo nekemu neznancu prodati. Neznanec se je „za poizkušajo" na kolo vsedel in se odpeljal proti Teznu; prišel pa seveda ni več nazaj. Kolo je že staro a dobro (Freilauf, Ruck-trittbremse, zadaj Gebirgsmantel; pedal na levi in Lenkstange na desni strani sta nekaj poškodovana), Tat je 30 let star. Kdor zasači tata, ki bo skušal gotovo kolo prodajati, naj to naznani krojaču Filipu Škvorc pri g. Folger, Maribor, Kširtnerstrasse. Dobil bode primerno nagrado. Konj splašil se je v Mariboru vsled auto-mobila. Kontrolor mlekarne Ganter je padel iz voza in bil težko ranjen. Umor iz ljubosumja. V Studenicah pri Mariboru ustrelil je mizarski pomočnik Alojz Jurič svojo ljubico Marijo Karner. Ranil jo je tako težko, da je čez par dni v bolnišnici^umrla. Potem je še sam sebi dvakrat v glavo ustrelil ter se takoj mrtev na tla zgrudil. Surovež. Kurjač Kampuš v Celju napadel je pri neki veselici zakonska Potrpin, jima grozil s sekiro in vpil, da bode vse Nemce pobil. Od prvakov nahujskani ta surovež se bode imel pred sodnijo zagovarjati, kamor so ga odvedli orožniki. V romarsko cerkev na gori Uršula pri Mi-slinju je udarila strela; razbila je več oken in poškodovala močno neki oltar. K sreči pa ni vžgala. Iz Drave potegnili so v Trestemici mrliča 9 letnega Johana Lesjak, ki je pri kopanju v Mariboru utonil. — V St. Pavlu pri Preboldu so potegnili iz vode mrliča neke neznane okroglo 60 letne ženske. Ukradel je neznani tat krčmarici Mariji Krenker v sv. Martinu 270 kron denarja. Očeta pretepaval je v klerikalnem kozjanskem okraju posestnikov sin Anton Uršič. Sosedi so ga morali od nadaljnega pretepavanja zadrževati. Klerikalna vzgoja! Iz Koroškega. Lepa napredna zmaga. Pri občinskih volitvah vHohenturmu so naši pristaši prav lepo zmago dosegli. V vseh treh razredih so napredni možje prodrli. V 3. razredu so imeli 18 glasov več kakor klerikalci. A tudi v 1. in 2. razredu so bili sami naprednjaki izvoljeni. S to zmago je zadnji klerikalec iz občinskega zastopa izginil. Klerikalni prvaki, zlasti oni iz Achanitza, so zaman hujskali in agitirali. Nič jim ni pomagalo, — napredna koroška misel je zmagala. Čestitamo vrlim volilcem prav iz srca! Ruden. (Prst božji). Piše se nam: V sredo dne 14. t. m. je divjala tukaj huda nevihta. Toča je v Lindu in Mattheisu mnogim posestnikom vse poljske pridelke uničila. Vbogi kmetje so se zastonj trudili in trpijo prav veliko škodo. Je pač težko, biti kmet! Zdaj le Se manjka, da nam pride zopet naš g. VolauČnik s svojim ,, prstom božjim" na prižnico, kakor je to že enkrat storil, ko je toča nekemu naprednemu kmetu v labudski dolini vse zbila. Takrat ni imel g. fajmošter nič nujšega opraviti, kakor da je" na prižnici kimal z glavo ter rekel, da je kmet kriv svoje nesreče. Pozabil je pa takrat fajmošter, da je istega dne ista nesreča tudi njegovega pajdaša, cerkvenega ključarja Jožefa Lamprecht p. d. Muharja na obžalovanja vredni način zadela. Ja, z glavo kimati in reči „ vidite . . ., ker . . .", to razume. Od tega bi lahko neka pridna, spoštovana vdova marsikaj povedala. Ko je namreč njen pridni, napredni mož brez zavesti na smrt čakal, zamogel ga je hitro poklicani fajmošter le še v zadnjo olje dati. Pri temu pa je obupano vdovo s svojim kimanjem in namiga vanj em tako mučil, da se ga družina gotovo še danes spominja . . . Ljubi gospod „igra"-direktor, bodite v času hude sreče ravno tako prijazni, poljudni in Ijobl kakor v času svojega otročjega „kaš Ruden. (Po »igri" jih trebuhi Piše se nam: Ljubi „Šmirov" dopisan i| renč", da ste Vi v prvi vrsti prvaški hajrijj potem šele katoliški človek, to Vam treba posebej omeniti. Kako slabi so bi] bitki" in koliko eo koštali, je znano. I vendar Vaš lastni pristaš g. Stampernikj da ure niso mnogo vredne; in ure sol najboljše od vsega. Grožnja „toliko za s je prav klerikalna in kaže, da se prepirati. Zakaj pa v „Šmiru" v prav ljubezni toliko psujete; zakaj ne popmf Vsak, ki to gnusno cunjo „Smira' čita, a] to mislil. Mesto „eden iz Gorenče' daj le „udeležanec." Ali ni bil to morij heilige Bue"? . . . Fdderlach. Piše se nam: Prav neki gospod tukaj pri nas, ki vživa v ja^ mnogo časti in je tudi najzagriženejši za slovensko-klerikalno stranko. Ta |_ reč — krade. Svoj čas je šele nekemu niku poljedelsko orodje ukradel. Zadnjic j hotel zopet tesarjem sekiro ukrasti; a | so ga zasačili in pošteno obrali. Radovedni^ koliko časa bode prvaška stranka še nega poštenjaka držala. Res smo radovedni,] Sv. Marjeta V RoŽU. Piše se nam: ' žeslom fajmoštra Hraba postajajo vedno 1 Hraba je hotel takoj po svojem dohoda j Marjeto obrniti. Potem je Božjo službo j uredil, da jo ljudje ne morejo več Seveda ima Hraba tudi faro Apače oskrbi ta je veliko manjša in posebni vzrok morel da ravno to faro odlikuje. V sv. Marjeti, vkljub mnogo večjemu številu prebivalstta 1 noma prva jutranja maša, v A maša. To se pač ne more zahtevati, da 9 ljudje iz tako velike fare, ki se razti ure daleč, maše ob 6. uri zutraj udeležili.' bi bilo to primerno menjati, kakor je to i žalibog prerano umrli g. Anton Scherzer. Pij samo, da je Božja služba tako slabo uri župnik Hraba se upa tudi na tako veliki | nik, kakor je bil 15. avgust (Marijin nebi obe fari brez maše pustiti. Nai da bi sv. mašo bral, šel se je raje na VM Bistrico sprehajati. Kaj neki je imel tami" viti? Cerkev bi se brez njega tudi ne Ali je storil ta izlet morda le zaradi nek prijateljčkov? No, Hraba, ako se Vam v| dobri fari kakor je sv. Marjeta, ne tem le pojdite zopet na Visoko Bistrico, pil vedno! Zaradi Vaše krivde je bilo na taf več kot 1000 ovčic brez Božje službe. Radoi smo zdaj na Vaše lažnive izgovore. K znate lagati, dokazali ste večkrat pri Hraba, ali imate še kaj vesti? Vaša prva I ko ste prišli, je bila: Mir bodi med vai prinesli ste nam le sovraštvo! Kaj pravil k tema? Ali ni več nobenega moža v Vprašati bodemo morali knezoškofa, ali je 1 pri nas za duhovnika ali pa za „Sommerfrišl G. župan bi se lahko z občinskimi sv knezoškofu podal in temu škandalu koni pravil. Ako bode Hraba še enkrat na \ praznik sv. mašo izpustil, dali mu „maršruto" na Visoko Bistrico . . . imenu mnogih. Toča. Iz DjekŠ se nam poroča: t. m. med 5. in 6. uro zvečer divjala} nas nevihta, ki je prinesla tudi prav hm čo. Zlasti prizadeti so: Johannserberg, ii xerberg, Bosenort in Haimburgerberg. Veaj ladna setev je uničena. Škoda je neprec« Št. Lipš pri Rajneku. Piše se nam: in nevarno zbolel je c. g. Franjo Švikaifij kr. brzojavnik v reservi. Bog daj, da bi ti| mož kmalo okreval, kjer mi ga vsi radii in ga čudno pogrešamo. Vsi želimo zdravjttl Ali jo bodemo našli? Iščemo gospodinjo, ki še ne vporablja Sohichtovega mila! Hočemo jI pojasniti, da je zapravljivost, ako se perilo s slabim in vsled« tega dragim milom uinčuje. in n»-ezDjivi, teatra! boli). z skač ni ili Saj bile ■šča ivljate? si bo je sp •da ,da uden jej javno« agitata d na pos č P5 ', delavi m, 'asi pod j o lepši ia celo bo tako I skovati. rbeti; >ra biti, se vrši v a i poz a bi »a na i. Tret to štor . Pa| urejenaj ki pra ebohc Sames Visok m opi podrla.] ekaterih] v tako ade, po->, pa za ta dan| tdovedni lajti da sodniji. POzor, živinorejci! V nekaterih krajih na .em so se zopet pojavili posamezni slu- kuge na gobcih in parkljih (Maul- eneenche). Gotovo se lansko leto ni Saj te nevarne bolezni naznanilo. S panjem pa se ne napravi samo sebi, mar- idi sosedom ia vsej domači živinoreji veli- i škodo. Fazite torej ia naznanito vsak j te koge oblasti! se je v Satnitzi pri Celovcu, postrežček (mc Faloch iz neznanega vzroka. Smrtna nesreča. Pri dela se je zbil brusni kovaču Martinu Hribar. Velik kos kali je zadel kovača in mu zlomil tilnik, tako Fjebil revež takoj mrtev. Nevarni tat je hlapec Janez Svetec. V Vei-lorfa je posestniku Šauinigu 1400 K ukradel. finorniku pa so orožniki tata že vjeli. Fazite na deco! V Portschachu se je igral |B«ečni sinček čuvaja Winklerja z užigali-. Otroku se je obleka vnela in ko je prišel p sobo, našel je ie zgorelega mrlička. Zaprli so v Borovljah bresposelnega Petra itM, ker-je baje več tatvin izvršil. Požar. V Moosburgu je pogorelo posestniku nandl gospodarsko poslopje z vsem, kar je liDJem, sadna preša, poslopje za občinsko l itd. Gasilci so ogenj premagali. Cuje se, i nekdo nalašč zažgal. LT cerkev v Gatschachu je udarila strela; zažgala, je vendar precej škode na- Požig ? Pri posestniku Vaullandu v Schon- je poskusila neka 6 letna deklica hišo Pa so jo hitro opazili. Mali požigalki >srečilo pobegniti. Povožena je bila z motornim kolesom v ta neka Tereza Wiedmann; ranjena je Kolesar ni kriv, ker je dal pravočasno ami! In i občina Marjeti? e Hraba išlerja"?j ovalci h ■nec na-a visoki bodemo Eden i )ne 14. a je pri udo to-rg, Die-"sa pom-cenljiva, : Naglo arčič, c ta mlad i imamo Z nožem napadel je neki neznani postopač Alojza Alveš v Celovcu. Preparal mu je ■ii, da so čreve vun stopile. Alveš je smrt-»tarno ranjen. Napadalec je pobegnil. Zaprli so v Celovca nekega Franca Niršl, ki razne vlome in tatvine na vesti, ter je iz Jjinske ječe pobegnil. Baje je pobegnilo z Se več tovarišev. Mrtvega na cesti našli so pri sv. Martinu Beljakom delavca Martina Jadrašnik. Žaga je srčna kap. Nezgoda. Na progi Treibach-Mestre se je neznanih vzrokov z lesom naloženi že-i voz. Ogenj so hitro pogasili. Be je vsled bolezni župan Nageler le Weissenstein. |enj. Nekdo je iz pobalinskega nagona za krmljenje divjačine pripravljeno gutico In Crietalny pri Saualpi. Zgorela sta tudi dva m mrve. Otrok! V Tressdorfu prišel je 4 letne pi poaestnice Thaler k peči; obleka se mu iela in otrok je ne prizadetih ranah drugi umrl. Pozor pri streljanju! Iz Liesertala poročali je neki 17 letni fant vsled neprevidnosti Ifalil neko 15 letno deklico; bila je takoj a. Drogi dan je obstrelil kovač Ebert svo-svaka Dullniga; smatral ga je v gozdu za divjačine; Dullnig je smrtnonevarno ranjen. Za jesensko gnojenje. Gnojenje z umetnimi gnojili se je v zadnjih letih jncej razširilo; mnogo se piše in razpravlja o porabi toih gnojil, toda mnogo je še takšnih kmetovalcev, Itie brigajo za nobeden nasvet. Najstarejše, torej jfclj mano umetno gnojilo je Tomaževa žlindra, ki je imstno gnojilo, vendar samo to ne zadostuje vsem likim potrebščinam. Naši kmetovalci jako radi ku-Itjo samo Tomaževo žlindro za svoje travnike ter prav ne mislijo — čeravno so že o tem slišali — da dajo ko rastlinam le fosforove kisline. Rastline rabijo pa še kalija in dušika in od kod naj te snovi v zadostni meri dobe, ako jim tudi teh ne dovedemo v obliki gnojil. Hvalevredno je pognojiti v jeseni travnik z Tomaževo žlindro, vendar nikdar ne pozabi ji primešati še kalijeve soli; na 1 hektar = ls/< orala se vzame navadno 200—250 kg 40»/o kalijeve soli in 600—700 kg Tomaževe žlindre. Navadno primanjkuje našim travnikom še tudi dušika, katerega damo najbolje v obliki čilskega solitra, ki je najbolj bujno in hitro učinkajoče dušičnato gnojilo. Trave in detelje dobijo sicer nekaj dušika iz zraka, vendar ne v takšni množini, kolikor bi ga za popolno hrano potrebovale. To gnojilo se potrosi najbolje v spomladi na dvakrat; prvič ko začno travniki zeleniti, drugič pa kakšne 4 tedne pozneje. Na 1 hektar zadostuje 100 kg Ako rastlinam odtrgamo eno ali drugo gnojilo, tedaj zaostanejo one v rasti ia se ne morejo tako razviti, kakor bi se lahko pri popolni hrani. Današnjim razmeram primerno pa mora vsakdo kolikor le največ mogoče iz zemlje dobiti, da ima kaj dobička in je skoraj povsod lastna krivda, če zemlja ne rodi dovolj. Pripomočkov za to je dovolj, le posluževati se jih je treba. Ker se bliža zopet čas, ko bo treba za jesensko setev s plugom na polje katerim domačega gnoja pri-majnkuje. Seveda se mora tudi tukaj ono načelo upoštevati, da potrebuje žito kalija, dušika in fosforove kisline. Ne izpuščati jednega ali drugega gnojila, ker je mogoče predrago; takšna varčljivost je napačna in se maščuje pri žetvi. Vsak kmet ve, da je razlika pri žetvi, če se gnoji veliko ali malo z domačim gnojem, ravno tako je pri umetnih gnojilih. Vsakdo hoče, da bi zrasla pšenica, rž ali ječmen prav močno in klasi bi naj bili za ped dolgi in pest debeli. Hoče li biti človek velik in močan se mu mora dati krepke in zdrave brane; rastlina je tudi živo bitje in zato mora imeti hrano, kakoršno ji je narava določila. Oziminam se gnoji Dajbolje pred setvijo; kalijeva sol se pomeša s Tomasovo žlindro ter se pod-orje ali pa vsaj dobro zavlači in sicer se vzame za 1 hektar 150-200 kg kalijeve soli, 500—600 kg Toma-sove žlindre in 100—150 kg čilskega solitra. Pri setvi se naj potrosi le ena tretjina čilskega solitra ; druga tretjina v spomladi, ko začno setve zeleneti in zadnja tretjina približno 1 mesec pozneje. Ko trosimo čilski so-liter v spomladi, pazimo da bodo rastline ob tem času suhe. Krapina-Toplice. Do 8. strank s 3041 osebami. vgusta došlo je v zdravljenje 1674 Loterijske številke. Gradec, dne 17. avgusta: 88, 62, 69, 90, 82. Trat, dne 10. avgusta: 88, 46, 9, 27, 41. Pekovski učenec 715 se takoj sprejme pri Antonu Oprauseh, pekovski mojster, _________Pragernof._________ Poceni se proda 707 veliki stroj za glino mečkati za lončarje. Stroj je celi iz železa in še malo rabljen. — Orieda se ga lahko pri lastniku Josef Roll«, St. Anilrii _________in W.-B.__________ En dijak 708 (letnik 1912.13), kateri obiskuje gimnazijsko solo, se pod ugodnimi pogoji sprejme na hrano in stanovanje pri go-srej J?r. Krentzwirth, poscst-nici na Bregu St. 16 pri Ptnju. Tamkaj je tudi za prodati en šivalni stroj (Singer) v dobrem stanu nizki ceni. pn Viničar, 7U priden, trezen, z 2—S delavskimi močmi, se sprejme. — Vprašanja na M. JosifimS, Pram (Frauhei«) Priden 717 trgovski pomočnik ali učenec se sprejme pri Juhami Toplak v .Inrsinoili pri Ptuju, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Več sto hekto dolenskega vina 716 lastnega pridelka se proda pri oskrbništvu Nemška va«, P. Krško (Kranjsko). Viničar, priden in delaven, se takoj sprejme pri Maria Janžekovic, Mezgovri, pulta Moškantei pri Ptuju. 700 Hiša 712 se proda v mestu Beljaku na Koroškem, novo zidana, 6 let davka prosta, z opeko krita, i sobe. 2 kuhinji, pod celo hišo kleti, hlev za 3 govede, lepi veliki vrt za zelenjavo in v vrtu ter na dvorišču dobra voda; paše ta vsakega pen-zionista. Naslov pove M. Am-broseb. Tafemerstrasse Nr. 11 Villach (Kiirnteu) Naznanilo, tik Pod roko se proda malo posestvo v Budini, 20 minut od Ptuja, pri glavni cesti. Zidano poslopje z dvema sobama, kuhinjo, klet, hlev za kravo in hlevi za svinje; lepi trsono«-rik, sadotiosnik, in veliki vrt za zelenjavo. Natančneje se izve pri upravništvu ..Štajerca." Učenec 706 z dobrimi spričevali, strogo soliden, zvest in priden, dobi dobro službo pri gospej P. Staraschina, trgovina z mešanim blagom, Cirkovce pri Ptuju. Vi se čudite! 699 1 krasna amer. Ia dublč-zlata žepna ura samo K 5 50, 3 mantelji krita, ni razločiti od 18-krt. zlata, gre natanko. 8 letna garancija. Vsaki naročbi se doda zastonj ena prima pozlačena verižica Se dobi po povzetju od S. Bi-andes, Krakov« Berka-Joselowicza 9—20. Brez rizike, ako ne paše, denar nazaj. Ilustrirani cenik zastonj in franko. Zanesljivi 702 mlinarski pomočnik ki zna samostojno delati in se razume dobro na „Plan-sichter", se takoj sprejme. Ponudbe s plačilnimi pogoji pod ,,A. B. 10" na upravo Štajerca." Rokodelci pozor Um Krojači, čevljarji, slikarji, mizarji itd., kateri si iščejo prostor za novo ustanovitev njihovega rokodelstva, naj se na zelo prometni kraj Pragersko poleg kolodvora in nemške šole naselijo, ker le tam bodo našli najboljši zaslužek ali eksistenco. Na Pragerskem je več lepih novih hiš z vrti, pa tudi stavbenih prostorov pod lahkimi plačilnimi pogoji za prodati. Tudi za penzijo-niste, privatne osebe in druge obrtnike je ta kraj zelo priporočljiv, ker tukaj je zelo lepo, živež poceni in zaslužek pa višji kak po drugod. Zatorej si lahko vsaki hišo ali stavbeni prostor kupi. Natančneje od F. Petelinz. Zg. Pulskava pri Pragerskem Jako redki priložnostni nakup 1 Jako dobra puška za le 12 kron! 378 Pošiljam Werndl inlanterie puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-Srot-patrone, najfin. kal. 2d, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborili strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar si. Marg&reten. Rotental, Koroško. Cenik o modernih ouškah zastonj. " liki ko dobro idoče gostilne, 628 lepe hiše z vrtom in z njiva-" blizu mesta Ptuj za familijo pri- Na proda je hiša novo zidana, 8 let davka prosta, z opeko krita, 2 sobi, kuhinja, špeiskamra, spodnja klet, hlev, 3 svinjski hlevi, lepi vrt za zelenjavo, studenec dvor.šč paše za v ali profesio kron. 10 cerkve in ' Ptuja. Nasi Štajerca dobro •a penz Cena ut od re od pove uprava odo, onista 3500 fame mesta Prave kranjske klobase 695 velike, par po 40 v razpošilja od 6 kg naprej po povzetju K. Novak, Sii. Šiška pri Ljubljani. red, vsako dela merne; tudi druga različna posestva v Ptujski okolici, potem gostilna z žago in z mlinom vred na veliki cesti pri Laškem trgu, so po jako dobrih pogojih za predati. Več pove Alojz Mir r Ptuju. Lovcev sir 1! 666 jako dober, pikanten in trajen. Novost, za turistovtke krčmar-je in trgovce posebno priporočljivo. 5 kg poštni zavoj K 6. Povzetje franko z zavojem. M. Fetz, Innsbrnck, grad __________Felseck.__________ Pekovski učenec se takoj sprejme na 3 leta; 8 K plače mesečno; pri Uiu-liiis Belina, BUckermeister, Reifnigg eW Marinrg. 719 Učenec 726 iz dobre hiše se sprejme v trgovini z mešanim blagom g. Adolf de Costa, Brežice ob Savi. Kupim gostilno z ekonomijo, kjer se da napraviti dobro kupčijo ali pa kmetsko posestvo z dobrim zemljiščem in z dobro ohranjenimi poslopji, ne predaleč od železnice. Naznani naj se ceno, plačilne pogoje in vse podrobnosti. Ponndbe je vposlati na gospoda Michael Weg8chaider, Gradec, Farbergasse 1. Veletrgovina z vinom 722 Ferdinand Kiister, Maribor, sprejme za. svoj vinograd na Leitersbergu pridnega in zanesljivega s 5—6 delavskimi močmi. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! W- 600 kosov za samo 3 K 80 h. "W Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata na gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno Žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jujt-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jung-wirth, Krakova štev. 65. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 713 Priznano solidna stara llrnu orodja Franz Sodia fabrika puik v BOROVLJAH ia Koroškem razpošilja na zahtevo svoj cenik vsakemu zastonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke izbome ročne izdelke. Največja gotovost strela, brez konkurence, najnižje cene. Pošiljatev na vpogled radovoljno brez osti. s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvezino mojster-stvo in razna društvena mojsterstva. 709 kupne obvei Lastni uspeh RAZGLAS. Da se rejcem žrebet omogoči, podučiti se o cenah žrebet in doseči tudi boljše cene za svoja žrebeta, kakor pri prodaji na domu nikdar ne doseže, ker ima pri tej prodajalec prav ogromne troške, — vpeljalo je mesto štiri nove sejme za žrebeta in sicer vsak prvi torek v mesecih avgnst, september, oktober ter november. j Ptuj povabilo je k tem sejmom vse kupce, ki so doslej svoje potrebščine na žrebetih potom havziranja v tem tju krili; napravilo je tudi v mnogih časopisih potrebno reklamo za te sejme. Pričakovati je torej, da pride jako ve-kupcev na te sejme in leži torej v interesu rejcev žrebet, da pripeljejo na sejem tudi mnogo svojih žrebet. Na teh sejmih so kobile in Žrebeta štandgelda proste. Župan: Jos. Or nig I. r. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Pozor posestniki, za stavbo hiš! Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 363 Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, Schmidplatz Mr. 4. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krri prsti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuce, stekl. 120 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 Tin. — Balzam xa giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek i 120 K. fraiek proti odvajenju krri t živalski vodi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Rm-pattljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburf aa KnriHrum A 194J12—14. Prostovoljna sodnijska razprodaja posesti. Od c. k. okrajne sodnije v Velikovcu (Vol-kermarkt) se po naprošbi dedinje dne 27. junija 1912 umrlega posestnika Albina Polenat p. d. Hntter v Kaunzu javno razproda: 1. Hutter-pose8tvo v Kaunzu št. 23, e. št. 30, k. o. Kaunz, ki obstoji ia podzidane, drugače parterne cimrane stanovalne hiše, iz gospodarskih poslopij z živinskimi hlevi, 21 ha, 67 a, 69 m2 kmetijskega zemljišča, kakor njiv, travnikov, vrtov in gozflov; izklicalo se bode to posestvo pod svoto 12 000 K; 2. vse v zapuščino spadajoče premičnine (1 konj, krma, zaloga žitja, gospodarsko orodje): to se bode izklicalo po cenilni vrednosti. Razprodaja se vrši dne 26. avgusta 1912 dopoldne ob pol 9. uri na lici mesta pri Hutter-ju v Kaunzu. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Premičnina je v gotovini izplačati in takoj odnesti. Na posesti zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez obzira na izklicno ceno pridržane. Pogoji o rokih in kraju plačila itd. se lahko pri tej sodniji, oddelek I, vpogledajo. C. k. okrajna sodnija v Velikovcu, odd. I., dne 17. avgusta 1912. (Podpis). 10—15 pridnih se sprejme pri dobri plači Naznanila na naslov: „Hellingbauten, Danubius, Szakasz B. Fiume. „«» 2 vinicarja vsak s 4 do 5 delavskimi močmi se sprejmeta. Vp-ašati je pri upravi ,,Annenhofu, Frauheim= Račje. 677 Zagorjunsko belo apna, Portland- ii Roman-eemfat, traven«, iliaeD-iflezo, železo za obkovanje vozov, štedilniki (šparberd); deli sparherda za priiidsnje, kotlji, vliti in bakreni, stavbeno •bktvanje.vse vrste barv, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse drage vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, TriesterSte 25, poleg bolnišnic*. 3-H Vedno tadi velika zaloga najcenejših lesenih dU, lat, itafelasT itd, Delavci 809 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Freihausgasse-Kagystra8se (od novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni nWarenhalle." Kuharica, 685 bolj stara, išče pri orožnikih ali finančni straži službo; bila je kot taka že uslužbena. Vstopiti želi takoj. Vprašanja na g. Marie Kovacič, Ptnj, Biir-gerga88e 12. 685 150 novih sodov686 iz hrastovega lesa od 150 do 1000 litrov vsebine, se poceni proda pri g. Pranz Sorec, Jso-darski mojster Spodnji Breg pri Ptuju. 686 ! 1! 500 kron !!! Vam plačam, ako moja Wur-telveililger „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečim Vaflih kurjih očes, bradavice, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kemeiiv, Kaschau, I Postfach 12/234, Ogrsko. 693 2 mlada psa (Dogge), velika, se takoj poceni proda. Vpraša se v upravnistvu ..Štajerca' 689 Kleparski učenec se sprejme. — Vprašanja na: Konrad Potzner, Celje, Oarlen- gass« 11. 662 EX3 dr-CLŽToa za grajenje stroje-v z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. žeči VSi = Bolinder motorji za surovo olje so ceniin v obratu jako ekonomičniZa vsako moč od3 PS napri W~ Lokomobili za surovo olje. HO K, l:z krp; Ilnhenl I vsaka Itrajnir lianne I blaži n I prej f Idopad »rje za 1 kila sivo Slišano K 2—, boljše K 2-40, napol belo K 360, belo 4-80, prima mehko kot daunc K 6-—, vele-prima K 7*20, najboljša vrsta K 8*40, velefino snežno-belo K 9 60 ta^»Mm postelji! j^^SlSf S menega nankinga, dooio polnjene, 1 tuhent ali 1 spodnja postelj 180 cm dolga, 116 cm široka K 10, 12, 15. 18. 200 cm dolga 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. 1 blazina za glavo 80 cm dolga 58 cm čiroka K 8, 360, -4, 90 cm dolga, 70 cm široka K 4-60, 550, 6'— Kar ne dopade, se izmenja aH denar nazaj! Natančni ilustr. cenik povsod zastonj in franko. Benedikt Sachsel, Lobes Nr. 89 b. Pilsen (Češko). 674 Bolj kisla odpadla ja- v vsaki množini kupuje „Alimentaire", akcijska družba za kon-zervDO industrijo, Liebenau pri Gradcu. Odpadla jaboljka, zapokana v vrečah se plača s K 4 50 za 100 kil teže prosto na postaji Pnn- tigam. Vreče se odpošiljatelju franko vrnejo. Vsak odpošiljatelj mora konzervni fabriki o odpošiljatvi na dopisnici naznanilo vposlati. 690 in astma Fred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus ulja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), linami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-šlju, astmi itd. ERNST HESS = KUngenthal L S. ===== Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor. 67 Zajamčeni uspeh drugače denar nazal I Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 661 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uapeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Kosmetiscbes Dr. A. Rix LaMorium Dunaj IX., Berosasse 17! Razpošiljatev strogo diskretna. Ako hočete svojega moža, brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje rodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem Šili, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam K mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo tisoče ljudi od bedo, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V naj slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več nesti, on misli, da je temu preobtli vzitek vzro*; in vsak dobivamo mnogo zahvalnih nisem od mož in Sen vseb dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspeh magalo. Korespondenca se vrši pod največjo diakrecijo in neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj spod Unrein Franc v Resiczabanya piše; Velespoštovani gospod, Kopenhagen, Dansko ! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki gt hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi pil tn si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil praške, sem ves drugi Človek, sem zdrav in imara vse dri. življenje a svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosi: pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošlji ga proti na prej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš " v Kopenhagen. Kino-lnstitutet Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji z d za Ma *\ rez pri (od ne 4 DgL Večje posestvo] ki obstoji iz solidno zidane stanovalne hiše z gostilniško kot iz velikega solidno zidanega gospodarskega poslopja, obe p v izbornem stanu, s prvorazrednimi travniki, njivami, gufl pravilno nasajenimi sadonosniki z ca 300 deloma že plodowT drevesi, ležeče ob okrajni cesti proti Mariboru, */* ure od« od trga Sv. Lenart, se za ca 40.000 kron proda. 16.0001 ostane lahko vknjiženih. Vpraša se pri g. Juliani Sollaek, f pri Sv Lenart« si. g. Na posestvu grofice Brandis Sv. Peter niže Maribora se sprejnl PP^ maj erf • i delavnimi močmi pod dobrimi pogoji. Vstop 11. nondfK ;jjj> (VeSč mora biti Živinoreje). Istotam se sprejme a 1 viničar ^m S a 4 delavnimi močmi, vstop 11 novembra, vešč t amerikr^ nasadi ravnati 23 47 — 7 — Na parni žagi 638 dalberta Kužička V ROQOZniCl. S na železniški progi postaje Ptnj, se ved-ise vrste okroglega lesa (Runjlholz), ter tudi ■Ji po najboljših cenah kupujejo ; nada-saki les, tudi najmočnejši, v „lonn" naj-2reže; prodaja se tudi vse vrste dil in isa najceneje in izdeluje, ter oblja Mjsolidneje ; kupuje in prodaja ae tudi vse sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 638 Najboljša nemška razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih Slišanih 2 K; boljših t K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; Mit 'K; Mih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših »mžeiio-helih, slišanih 6 K 40 h. 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 h; belega [tuhiejti prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, polem franko. ¥Sy- Gotova postelja -SH bem rdečega, prvega, beiega aii rumenega nankinga, 1 '.tO cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama, ** cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, •i ttamnastim perjem za postelje IG K, pol-dnune -20 K; t K; posamezn i tuhenU 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne I K, 8 K 60, 4 K. S« poSlje po povzetju od 12 K nato. Umenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne ■ denar nazai. S. Banisch, De&chenttz Nr. 716, ieitD, (Stal). Cenik gratia in franko. io se za neko spodnještajersko fabriko priden državno izkušeni kurjač za kotlje ~3Bfi| in priden ključavničar, "^M j i prakso kot elektrik. — Ponudbe pod „St. Z. 100" na upravo .,Štajerca." 698 obrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini 701 V. Leposcha, Ptuj. Pridni viničar vinograd v okolici Maribora se sprejme. Vpraša se pri 703 laksu Straschill v Ptuju. itročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru (Zahtevajte cenik). se dobi 1«6 mino blago, perilo in obfyke fii Adolfii VVesiak, Maribor, fieitattSQasse-uagystiaflr: Hm Bauptplatza proti „Narodnem domu") T novo zgrajeni .Warenhalle.« je viničarskih ljudi i* delavskimi močmi se pod jako ugodnimi jijoji takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Štajerca" v Ptuju. 585 Lepo posestvo v krasni labudski dolini f e brez ali z inventarjem zaradi družinskih razmer po najnižji ceni takoj proda. Okroglo 2 tretini kupnine ostane lahko vknjiženo. Posestvo leži na državni cesti poleg kolodvora. Obsega : enonadstrop-no masivno stanovalno hišo, veliko gospodarsko in več postranskih poslopij, vodovod iz studenca, veliki sado-nosnik in vrt za zelenjavo, (do 200 plemenitih sadnih drevesc). 9 oralov prima njive, 4'/2 orala gozda za podirati. Vprašanja pod ..Ruhigea Heim" poste re-»tante, Unterdranbnrg, nao rioPtlf^P se sPreime Pri Karlu Kasper, ^^ %^CIIvv trgovina z mešanim blagom v Ptnjn. Bukova drva (šeit) sff^ra gozda v Janževi gori (Johannesberg) Kari Kasper, trgovina z mešanim blagom v Ptuja. 661 POZOR! nm 65? Posestvo bivšo Jakoba Muršič, sodarja v Karčovini pri Vurbergu, se bo iz lastne roke sedanjega posestnika na licitaciji prodajalo v nedeljo, dne 25. avgusta 1.1. popoldan Ob 3. uri. Sklicalo se bo za 4400 kron. Kot vadium se mora 400 kron položiti. Posestvo meri okoli 3 orale zemlje, lepa njiva, sadni vrt in vrt za zelenjavo. Stanovanje iz dveh hiš, kuhinja, klet, hlev za govejo živino, gumna, svinjak, vse pod eno streho; kdor bo najvišjo svoto obljubil, bo kupil; lahko od 2000 K vknjiženo ostane. Lepa hiša novo in močno zidana, z opeko krita, ima 3 sobe, 2 šparherd-kuhinji, eno nadhišo, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak, lep vrt, v lepi ravnini, blizu šole in velike ceste, V« ure od Maribora in cerkve, se takoj po zelo nizki ceni in z lahkimi plačilnimi pogoji proda. Več o tem pove lastnik Franz Podlipnik, Maribor, Thesen Nr. 37. 704 PV" P° zelo znižanih cenah! ^pg Iran Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Orazerpse Štev. 15, in telefon Štev. 87/VIII.. telefon Heirenoasselifev. 94/11 priporoča svojo bogato zalogo »bival za pomladansko letno in aimako sezijo, vse vrsto moških, damakih m otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Somi za pete, vrvice, aaponke, vedno v ■»}• večji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske eevlj«. Izdeluje se po meri t lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Psstreiks. ttcM, e*»e wlidu. Zamuja Earočila proti pevMtj.. 617 v ti na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, tolarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko upadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin 'laprej. Posebno lepe reči pa za BO dO K l"20. Na obroke! 526 Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj sa K 14"— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facije, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140*— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povzetju prve svote K 14-—. R. Lechner, bila z zlil Motorji za surovo olje t visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T- T77*arcia.al©-w-s,l£i. Dunaj, m., Paulusgaase 3. - Budapest, VI., Vaoi korut 37-Ugodni plačilni pogoji, — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. aamssra (Sparkassa) vlad. državnega mesta Ptuj Vstanovljena leta 1862. m m m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. * priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem s vstreže. = m $ $ $ OMenje $ ^zavst. ogersko^ $ tanko. # * $ m o» Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. io veliko trgovino Mann Koss, Celje ■ uradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar Imet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-[■ grobne venee in trakove, z eno besedo vse.------ — 8 — 710 OrXOZOCLO visoke erne se plačujejo pogosto ia moška in ženska sukna. česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kaker tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, ca se vam brezplačno dopožlje moja jesenska in zimska zbirka vzorcev. Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Razpošiljalnica sukna FRANC ŠMID Jagerndorf Nr. 210, avstr. Slezija. se od autoritet po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeno kot idealno sredstvo za prepre-čenje izpadanja las in odpravo glavnih sup. Pristno le z varstveno znamko! Edina razprodaja za Ptuj : [Josef Korner, frizgr V PtUJU. 688 \ux>i>teyno VtiPerJe in davne l kila si vili. Slišanih K 2—, boljših 2-40, napol belih prima 2S0 K, belita K 4--, prima kol davni mehkih K 6.—, vele- prima K 7-—, 8— in 960. Davne sive K 8»—, 7—, bele prima K 10—, prani flavm K 12.—, od & kil naprej franko. O Gotove napolnjene postelje O iz tesno-nitnega, rdečega, plavega. rumenega ali belega inleta (nankinga), 1 tnhent, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj z 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim in trajnim perjem za postelj K 16 —, napol davne K 20'—, daunsko perje K 2t—. Posamezne tnhne K 10—, 12— J*--, 16-. Posamezne blazine za glavo K 3-—, 3-o0, t'—. Tnhne 200:140 cm velike K 18—, 15—,' 18 —, 20—. Blazine za glavo 90 :70 cm velike K 450, 5—, 5-50 Spodnje tonne iz najboljšega gradla 180:116 cm velike K 13— in 15 — pošlje po povzetju ali naprej-plačilu 659 Max Berger, Deschenitz 115 a (Bbhmervvald). Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj Za jesensko setev Tomaževo moko „zvezdina znamka" kot najcenejše in najboljše gnojilo fosforjeve kisline vedno z najvišjim uspehom rabi. Zvezda na vreči in plomba dajeta gotovo jamstvo za čisto nepokvarjeno blago Kmetovalci, zahtevajte pri vaših liferantih gnojilnih sredstev Tomaževo moko ,.zvezdlna znamka1' Svari se pred manjvrednim blagom. »78 ******************** Lepega bika *~&$ za pleme, rudečo šekastega, (Pinzgauer), 13 mesecev starega, proda posestnik Franz Podlipnik, Thesen 37, Maribor. 705 Gospodinje ! Pre vidnost!! 1 Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN • UNIKUM** 99 MARGARINE preiskusili. „UII|KUM" ni rastlinska margarina. uUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. uUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni produkt. uUNIKUM" Je Cy~*)0 cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za wW |fj SAMO BLAIMSGHEIN uUNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega % diugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGAMNO Se dobi povsod. Poizkugnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. „STYRIA" Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styria" kolo (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. PBf* Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. "^g Zanealjivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje nLaufmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. C0) Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). m Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch. trgovca V Ptuju Florianiplatz in Ungartorgasse. Naš najmoderneje urejeni špecial-fabrični etablissement stoji že 40 let na viški tovaren za preše in vživa v strokovnih krogih B^T najboljše ime, Zahtevajte specialni cenik št. 420a o vinskih in sadnih prešah, ko. pletnih napravah za mošt, hidravličnih prešah, sadnih in grozdnih mlin grozdnih reblerjih, strojih za odbiranje jagod itd. Čez 700 medajl in prvih nagrad itd- PH. MAYFARTH & Co, specialna fabrika za mašine za dobavo vina in porabo sadja .571 1500 delavcev. DUNAJ, II., Taborstrasse 71. Želi se zastopniki