*	5
5 Posamezna številka t £
' I
:
1 krono.
TABOR*	*•**	d*«*»	n*y«E
nedelje »n praz ikov, ob 18. wl t tLk umom naulodnjepB dne lw celoletno 180 ki, polletno •0-K* uetT letno 4& k, iue«očno 15 n* tnserati po dogovora. Pri vočkratn objavi popust.
N|»o-	••	?n o*r«f> •TAB.?RA/
UlftlBOS, Jničij«™ ulic* *t»T. *■
O D POSTNEGA P AVS A T JTt AJN" A
nwn»»—«m; JUH—, HMa—ra?aaiBEWCg«3HnWgOaBCTCTnngiaEKmaEncBCB—»BM3RS
Leto: I.
Manbor, sreda 29. decembra 1920
Posamezna Številka: f 1 krono.
S
tmSDNIŽTl O U atbijš r Utri-bom, JorAičeva ul. at. 4, i. nadstropje. Telelon interuib. U. 270. OPRAVA «• nahaja v Jurčičevi »lici st. 4, pritličju, desno. Tele* .OB kt. 24. 8HS poSlnoeokovai s»* am itov. 11.787.
Na uaroSiia brea denarja w n« visim, — Bokopisi o% na tiačujo.
Številka: 102.
8
<•
:
:
2
3
ansKe r@
V
Demonstracije in nemiri v Italiji.
Fred sestavo vlade.
Položaj v Beograefo.
Maribor, £8. decembra.
Zadt^p letošnja seja ustavodajne skupščine, ki se je vršila na predvečer) božičnih praznikov, je prinesla v neja-1 sen političen položaj precej svetlobe.
Predvsem je pokazala, da je večina konstituante kljub vsemu vendarle za resno in zdravo delo. Temu primerno je tudi dosegla, da se je izvršila zapri' sega verificiranih poslancev ter da se je izvolilo predsedstvo, v katero s<3 bili izvoljeni demokrati, radikalci in muslimani. To je bil prvi pozitivni uspeh, prvi korak naprej, na podlagi katerega je bil potem Nikola Pašič od regenta poveden s pogajanjem za sestavo vlade.
Nikola Pašič je to svoje poverjenje prevzel ter se takoj lotil dela. Počival ni niti na praznike same. Tekom par dni je imel konference z zastopniki po-edinih parlamentarnih klubov, da izve za njihovo mnenje ter stališče, ki ga zavzemajo napram bodoči ustavi ter temu primerno napram poslovniku ter drugim poedinim več ali manj formalnim vprašanjem ter končtfo seveda tudj to, ali in pod kakimi pogoji bi bili prijavljeni stopiti v novo vlado.
Ti prvi pogovori seveda še niso rodili nikakega pozitivnega sadu, odkrili pa so nam na rahlo karte poedinih parlamentarnih klubov ter pokazali obenem one nevarne točke, katere bo najtežje premagati, predno se doseže sporazum.
Demokrati stoje kakor že ves čas Strogo na stališču zaščite državnih iu edinstvenih interesov ter so radi. tega proti raznim koncesijam in konpromi-som, za katere bi bili pripravljeni radi-
kalci eventuelno kupiti novo vlado. V splošnem pa lahko rečemo, da prevladuje v radikalni stranki zadnji čas vedno bolj Pašičev trezni duh nad Proti-čevim demagoštvom. Radi tega smemo opravičeno upati, da sporazum med demokrati in radikalci ne bo pretežak. Največ težkoč' pa bo delalo vsekakor vprašanje agrarne reforme, proti kateri so klerikalci prav slabo razpoloženi, muslimani pa o njej sploh nočejo ničesar slišati.
Muslimani kolebajo še vedno sern in tja in ne vejo, kako bi se odločili, ali za sodelovanje z demokrati in radikalci ali za ekspe:*mente z raznimi drugimi strujami. Iz njihovih dosedanjih izjav se ne da izločiti ničesar pozitivnega, vendar pa bi se iz raznih okoliščin dalo sklepati, da &e za edinstvo. Pri vsem pa jih vodi največ špekulacija, da pridejo v vlado.-
Zemljeradniki, ki so se tudi izjavili za državo in edinost, igrajo že ves čas precej nerazumljivo vlogo. Izjavljajo namreč, da v vlado ne vstopijo, da jo pa bodo podpirali. Pametnega povoda za to čudno taktiko skoro ni mogoče najti, kakor izgleda so pa tudi v njihovih vrstah možje, ki so. proti tej taktiki ter so bili načelno za vstop v vlado. Kakor se zdi, so proti vstopu v vlado najbolj slovenski zemljeradniki in sicer najbrže iz taktičnih ozirov, ker se boje z vstopom v vlado dati klerikalcem v roke orožje, katerega bi med kmeti ia-hko dobro izrabili.. Na drugi strani pa jim dela težkoče tudi nerezervirano stališče radikalcev in muslimanov napram agrarni reformi.
Stališča ostalih parlamentarnih klu-Ibov pri početku in pri sedanji smeri
rr*rcxsK^x»*n*** *mv.mrx£Vsw£7rr*M*a*-iMi
pogajanj ne prihajajo toliko v poštev. Pašičeve konference s parlamentarnimi klubi bodo trajale najbrže še nekaj dni, predno bo prišlo do kakih zaključkov. In ker se konstituanta ne skliče preje, nego bo že sestavljena vlada, bodo poslancem tako najbrže podaljšane počitnice še čez novo leto in morda še dalje.
ve
Razvoj dogodkov.
Zagreb, 28. decembra. Na poziv Caviglte ni dal D’Annunzio nikak direkten odgovor Proklamiral je le neki razglas mestu Reki, v katerem označuje rapallski pakt kot najgnustiejšo sleparijo. Reko so prodali sovražniku, prayi nadalje v proklamaciji. Proti temu je samo ena dolžnost: Staviti odpor. Medtem je pričelo obleganje Reke. Regularne italijanske čete so zasedle vse vhode v mesto, medtem ko so stražile pomorske vojne sile pristan. D’Annunzio je imel samo za dva tedna jedil. Draginja je postajala od dne do dne občutnejša. Na Krku in Rabu pa je že vladala lakota Otočani so odposlali na Reko zastop nike, da prosijo pomoči, toda zaman. Odgovorilo se jim je, da ima Reka sama malo živil in da jih ne more še oddajati. Umevno je, da je pri takem položaju vojni duh med prebivalstvom zamrl. Došlo pa je že prve ure do spopadov, ki so se potem' nadaljevali. Ar-diti so parkrat zvabili vladne čete pod pretvezo, da se hočejo vdati, v zasedo, vendar pa so Čete vztrajale in so se držale prav dobro. Italijani so obstreljevali Reko s strani Kastva, D’Annunzio pa je imel svoje 'topove na pqmolu
Maks Zemljič
Idila Sv. noči.
Sam. popolnoma sam. Vse je odšlo k polnočnici. Le tikanje ur in glodanje gladnih podgan na podstrešju moti absoluten mir v stanovanju ..
Prižgal-sem si cigareto in se zamislil. Na duševnem horicontu mi je vstajala slika za sliko. Priskakljala mi jo prava moja brezskrbna mladost, polna razkoš-pega cvetja in veselja. Kar po vrsti sem videl svoj nožek, vosek, svojega konjiča, kozliča, psička — samo prijatelje onih srečnih dni. Nastopil je tudi moj precej trd, a pravičen učitelj in moj sivolasi n5d vse blagi katehet ...
Precej slične SO bile slike moje mladeniške dobe. Kot primes mi je prinesla t« nekaj malenkostnih prevar, nekatere dobro zaslužene moralične klofute profesorjev, ki so pa po ogromni večini razumevali duševno stanje svojih neštetih učencev. Pa vse to me ni grenilo. Takrat mi je kakor nad betlehenskim hlevom ' žarela v duši mogočna zvezda popolnega »aupanja v boljšo bodočnost. Iluzija je iluzija — in vendar je lepa, ako zaupaš vah)0.
Konečno prisopiha težka moška doba, doba dela in spoznanja. Prvo, drugo, tretje službeno mesto, ženitev, nešteta familija, tog* io skžlmib krater.
nesebično delo, svetovna vojna, trpljenje njenepa časa, opelovana smrt v obitelji,' brezuspešna kompetenca, disciplinarna preiskava s prijatelji z Jnnusovo glavo. Vse to tako lepo razvrščeno, kakor so na moleku jagode.
Padel je ideal za idealom, podirali so se dobro zasnovani nesebični načrti, duševni polom je sledil polomu. Le up, da se otrese narod prej ali slej črne strahovlade, mi je ostal zvest. In prav za ta svoj ideal >rad grem do uresničenja vsak čas beračiti . .
Tako sem, prešel v svojem »kino8 vse dobe od prvega zavedanja do danes. Da, človeška duša je največji umotvor božji in njen »kino* je bogat, resničen in pravičen.	\
To duševno potovanje me je do skrajnosti utrudilo. Zaril sem se pod odejo in v kratkem zaspal.
Pa kaj si hočemo 1 Trpin še niti po noči nima miru. Hipno me je namreč zajezdil oni tajni nočni škrat, ki brezobzirno striže, brije, daljša, krajša, krpa', Siva in šemi naše resnične predstave. Da jih pri tem svojevoljnem dplu večkrat popači in popolnoma izneveri samim sebi, je lahko umljivo. Ali opravlja on to delo iz hudomušnosti, hudobije, ali nam hoče s tem krajšati našo predpodobo večnega spanja, tega ne vem. Vem le. da nam
oanrsvt
• •.- « vate
©ko.
Rudarska stavka.
Longu in o okolici, obstreljeval je tud! vojne ladije, ki pa so tudi odgovarjale. Včeraj popoldan se je potem vnel resen in oster boj. Vladne čete so napredo* vale povsod. Najprej so zavzele pred* mestne občine Kozalo in Skutinje, na to pa so na večer prodrle že do kolod* vora. Izgube so bile radi pouličnih bojev na obeh straneh velike, Število mrtvih se računa na 800, ranjenih pa preko tisoč. Končno pa je bila premoč vladnih čet vendar prevelika in legijo* narji so morali zapuščati postojanko za postojanko tako, da so tekom noč? dobile vladne čete še skoro vse .mesto' v svoje roke..-
Padec Reke.
Trst, 28. decembra. Po semkaj spelih vesteh so vladne čete pod vodstvom generala Caviglie nocoj zavzele Reko. Vladna palača je že obkoljena. O usodi D’Anunzia samega še ni nika* kih vesti.
Dalmatinski legionarji Iioteii iti n» pomoč D^Anmmziju.
DKU Zader, 27. dec. Ko se razširila vest o spopadu vladnih Čet 3 legijonarji na Reki, so hoteli zadrškŽ legijonarji reškim na pomoč. Krdelo 27j legijonarjev je napadlo vojno ladijo „Marsala“ ter se je hotelo polastiti! Moštvo se je branilo ter legijonarje prej magalo in aretiralo. Legijonarji so bil? takoj odgnani v Jakin.
Razburjenje v Italiji.
DKU Trst, 28. dec. Paročila o bojih proti D’Annunziju so izzvala med fašisti veliko razburjenje in ogorčenje. V Rimu, Benetkah, Trstu in v nekaterih1 drugih mestih je prišlo do velikih der
večkrat spanje prijetno, še večkiat pa neprijetno. Škrat je bil in ostane škrat Meni je razvil tisto noč sledečo sliko: Tuj kraj. Vsa okolio$ pokrita na debelo s snegom. Na firmamentu svetel mesec. Njegovi srebrni žarki — seveda j izposojeni od solnca — užigajo posa- j mezne snežne kristalčka ter se ž -njimi poredno igrajo. Lučiča pri lnčiei, žarek pri žarku. Nad to krasoto in miloto pa mir, ljubezen in sreča . .
V'bližini zaslišim ubrano zvonjenje; Gledam in gledam. Na griču se zablišči prijazna cerkvica, pred menoj pa vzraste iz snežne plasti nebrojen trop vernikov, ki hite proti njej. Vsak izmed njih je imel svečo v rokah. Jaz sem šel nemo za njimi. Tudi jaz sem dobil svečo.
Z njimi vstopim v hišo božjo, kakršne še nisem nikoli videl. Zlato, lu-čica in cvet pri cvetu.
Kot garjev cestninar so ustavim ka* pod korom. Pogledam na desno, ozrem se na levo. Nikjer, nikjer znanega obraza, prijaznega prijatelja. Torej tudi tukaj sam.
Čakati ni bilo treba dolgo: strežnik po/voni, orgle . zabučijo, pred altar stopi sivolas svečenik, tuje ljudstvo pa pade na kolena in se klanja v globoki molitvi Izvor« vseh izvorov. Orgle preidejo v zvoke orkestra, božji vortj zaveje po božji hi«, k+jlsU acifeJci n* alUtiib pa
..Ljubezen sama ga je dala,
1“ ona vlada krog in krog, lt> ona večno bo ostala, vse drago razdrobil bo Bog,
' Hudobna jeza je odgnana, hinavstva več med vami ni, in prosta volja vam ja dana — nas dobri Oče naj živi . .*
V	tem hipu začingeče.jo šipe. Zaves* je padla. Jaz pa sem čel omamljen odpirat premraženim in lačnim romarjem. In zopet je nastal mir. Po mojem živčevju pa so se pletle prejšnje sanje. Posebno one pesmi se nisem mogel otresti. Cenil sem jo navzgor, tehtal na vzdol. Vsebina je idealna, odgovarja bibliji, a resnična ni. Ne tako! Resnična in angelsko lepa je, a ni izvedljiva, dokler ne prisili sam večni Oče tiste, ki jo na«, oznanujejo, da jo tudi dejansko izpolnijo. Ljubezen krog in krog. Haha — ironija! Škrat me je goljufal. Prenesel me je v deveto deželo kakšnega drugega planeta našega Osolnčja. Na naši premičnici je vse drugače. Kje najdeš pri nas pravo čisto ljubezen. Redko — skoro bi trdilj
—	nikjer. Večina zakonov poka glasno, še več jih stoka tajno. Sorodniki se navidezno objemajo, v srcu kolnejo. Bogatin goni berača <Jd hiše, izkorišča neusmiljeno delavčeve moči. In ni čuda! Saj je dan-
j**’
'Stran %
r»———mmmimmrnmm tmSk Mi———	,	,	——
monstracij. V Rimu so skušali demonstranti vdreti v Giolittijevo stanovanje, kar pa je preprečilo na pomoč pozvano vojaštvo. V očigled kritičnega položaja se je sestal zvečer ministrski svet, ki se je bavil z ukrepi proti onim, ki bi se na ta ali oni način zavzemali za one, ki so se na Reki dvignili proti lastni državi. Sklenilo se je, da se jih bo smatralo za sokrivce ter se proti njim tudi v tem smislu postopalo.
Notranja in zunanja politika.
” Princ Jurij gre v Pariz. »Chi-cago Tribune* poroča iz Aten dne 27. t. m.: Tukaj se zagostavlja, da bo po: toval. princ Jurij v sredo v Pariz. Baje je dobil nalog, zagotovi antantnim vladam o, nadaljevanju politike Venize-losa in da poda garancije za mnenje nove vlade.
* Reparacljska komisija. Presbiro javlja; Poslaniška konferenca je naznanila zavezniškim vladam, da je sestavljena reparacijska komisija po določilih neuillyske pogodbe ter da bo pričela poslovati meseca januarja prihodnjega leta.
* Razmerje med Avstrijo in Čelio-slovaško. Božična številka »Venkova* objavlja članke članov diplomatičnih krofov, med njimi tudi avstrijskega konzula legacijskega svetnika dr. Mareša, ki označuje razvijanje stikov med Avstrijo in Cehoslovaško od razsula avstrijske monarhije do danes ter pri tem povdarja, kako je otežkočeno v nasledstvene države odposlanim opolnomoče-nim zastopnikom diplomatično delo. Ze radi tega, ker stojijo pod vplivom javnega mnenja. Dr. Mareš razmotriya o preskrbi Avstrije s premogom • ter pripominja,. aa je tudi za Cehoslovaško Važno, da se oskrbuje 'avstrijske železnice, po katerih, se izvaža češko produkcijo v daljno inozemstvo in nasprotno tuje blago in živila na Cehoslovaško. Cthoslovaški, tudi ni vseena, ako propade gospodarski položaj v sosednji Avstriji in se izzovejo socialistični nemiri, ki he poznajo, kakor znano, ni-kakih mej. Dr. Mareš hvali zadržanje zunanjega ministra dr. Benešs napram Avstriji. Minister je bil že od nekdaj na stališču, da je češki račun poravnan s staro Avstrijo in da bodeta Cehoslo-vaškain'nova Avstrija uravnali svoje stike na lojalen in pošten način. Pa tudi Avstrija si hoče pridobiti prijateljstvo vseh svojih sosednjih držav, kar sta potrdila s svojimi izjavami tudi kancler dr. Mayr in zvezni predsednik dr. Hainisth.
* TrockiJ o reorganizaciji ruske vojske. Trockij je imel na nekem ljud-
brezmilostno .stranko. Še teč! Poedinci nosijo iz strankarske strasti celo famili-jarne zadeve na javni pranger. Najža-lostnejše sedanjega časa pa je dejstvo, da ta strankarski boj v prvi vrsti po-ostrujejo nešteti učitelji ljubezni Krista.
Kje je torej ta ljubezen? Ni je! Človeška strast v zavijanju, v natolcevanju in v ropanju osebne časti jo je pod vodstvom sedanjih farizejev zatopila, razveljavila, ubila. Raditega še tudi sedaj ife vlada na zemlji ljubezen, temveč kakor ob rojstvu Krista »surova moč* človeštva.
In ravno tem hinavskim farizejem, Uti nosijo vedno na jeziku križ, v srcu pa strast in sovraštvo, bi jaz pridejal ob 12. uri še tole tretjo kitico:
»Kdor pa sovraštvo besno snuje, prezira, kar mu .vest. veli; za pekel si zaklade kuje. unj Kriat J« danes ne živi/
i-?.1	r
skem zborovanju govor, v katerem je izvajal, da vlada med rdečo armado in civilnim prebivalstvom v Rusiji močna antagonija. Dobro bi bilo, da se radi tega prične z reorganizacijo vojaške organizacije. Organizacija sloni na režimu intenzivnejšega militariziranja industrijskih središč, v katera se mora pritegniti vse moške od najmlajših letnikov pa do 50. leta. Rusija se mora spremeniti v vojaško taborišče, ki bo strahovalo vse mu svet.
*	Nov poraz boljševikov. Ukrajinski dopisni urad poroča preko Dunaja iz Rige, da je neka leteča kavalerijska divizija zasedla‘za hrbtom boljševiške fronte mesto Staro Konstantinov.
— Snežni zadržajj. Lastniki mariborskih hiš, pa tudi slavni, še danes nemško uradujoči mestni stavbeni urad svoj čas niso mislili na možnost, da zna kdaj tudi sneg postati muhast. Sko-ro niti ena hiš^ ni opremljena s snežnimi, zadržaji, ki kolikortoliko zadržujejo drčanje snega v večjih masah raz streh. Letos se ta malomarnost posebno maščuje, kajti letos je sneg postal mu-.; hast že, ko je komaj se dobro odpočil na strehah. ‘Več kot čudno je. da v zadnjih še bolj južnih dneh strešni plazovi, ki so se raz mnogih hiš utrgali v ogromnih množinah, po ulicah niso povzročili večjih telesnih poškodb in to zlasti v ozkih prometnih ulicah. Kljub tem nevarnostim so ženske prepeljevale v vozičkih male otroke in to najraje po ulicah, kjer je viselo največ takega snega, ki je vsak trenotek grozil zdrkniti navzdol. Zdaj je nevarnost tem večja, ker je sneg na strehah v zadnjih nočeh zledenel ter postal težji. In ta nevarnost se še poveča, ako zapade na starega novi sneg, ki bo izpodrinil raz streh viseči prvi sneg. Nekaj se mora v interesu ogrožene javne varnosti storiti vsaj na najbolj izpostavljenih poslopjih, kakor n. pr. v Gledališki ulici, ki je od obeh strani ogrožena z visečimi sneženimi plastmi.
— Brez luči. Nepričakovano ukin-jenje plinove luči se že maščuje povsod tam, «jer so se preveč zanašali na pli-novo razsvetljavo. Med javnimi poslopji sta najhuje prizadeta najbolj prometna urada, po-ta in glavni kolodvor; tu brlijo smrdeče petrolejke ali karbidovke. Dvoje se nam čudno zdi: če si je škof za svojo palačo in stolnico znal preskrbeti električno - razsvetljavo, zakaj si je ni oskrbela tudi poštna uprava? In potem, zakaj mestna plinarna čaka do zadnjega s preskrbo premoga? Imela je vsa zadnja leta bridkih izkušenj dovolj, da v najhujšem zimskem času dobava premoga vsled raznih ovir rada
—	stavka.
— Določitev cen za stanovanja. Stanovanjski urad kakor je bil doslej, ni bil niti tega dela sposoben, da bi bil ugotovil in določil cene za stanovanja, čeprav je bila tudi to njegova dolžnost in bi bilo to tudi pri sedanjem ustroju tega urada prav lahko izvedljivo. Treba bi bilo vzeti za podlago cenam samo obče znane in uradno razvidne predvojne cene s primernim poviškom z ozirom na splošno podraženje. Stanovanji bi bilo treba razdeliti v gotove razrede glede kakovosti ter oziraje se na vprašanja v posameznem slučaju, ali je lastnik hiše v tem slučaju res kaj popravil in izboljšal stanovanje ali je še ostalo 'he samo tako kakor je bilo pred vojno, ampak, ako tekom toliko let ni storil prav ničesar, je postalo vsled tega še slabše, kakor, je bilo preje. In takih nepopravljenih, popolnoma zanemarjenih stanovanj je v Mariboru največ. To vse bi se dalo ugotoviti do vsakega slučaja n. pr. s pozivom na vse hišne posestnike, da te podatke prijavijo in da so za resničnost navedb osebno odgovorni Sicer pa bi bila gotovo najboljša kontrola stranke same. Toda zgodilo se ni nič, saj nič javno znanega pozitivnega. Tako so bile stranke prepuščene na nemilost in izkoriščanje od strani bi$nih pos^stuiKgv. KoljKor ifi kdo M-
hteval za stanovanje, toliko se mu je plačalo, ker je bil vsak vesel, če je sploh stanovanje dobil. O dr. Juvanu pripovedujejo zdaj hišni posestniki sami, da jim je prav rad ustregel s poljubnim zvišanjem stanarine, če se je mogel nad dotfčno stranko slučajno tudi on maščevati. Tako nam je znan slučaj, ko je soba 1. 1914 stala 40 K mesečno, 1. 1918 je že stala 80 K, novembra 1920 je lastnik zahteval že 140 K, a dr. Juvan mu je dal nasvet, naj računa 180 K, čeprav lastnik za to sobo najmanj že 10 let ni potrošil niti vinarja v izboljšanje. Nedavno smo slišali, da namerava centralna vlada sama to vprašanje v zgorej omenjenem smislu razrešiti. Toda od Beograda, kjer so stanovanjski izkoriščevalni škandali še večji kakor pri nas, ne pričakujemo rešitve tako hitro. To morajo mesta sama vsaj provizorično preurediti. In zdaj je skrajni čas zato. Ce se je pri nas že kaj storilo, na dan z obvestilom!
— Železniški promet se do danes v bistvu ni spremenil oziroma je ostal v glavnem isti, kakor je bil o praznikih — deloma omejen. V Avstrijo vozijo vedno osebni vlaki ter ekspresni vlaki, zelo omejen le na potrebna živila in le na gotove postaje (Gradec, Dunaj), pa je blagovni promet.
— V korist Jugoslovenski Matici priredi dekliška ljudska in meščanska šola (Cankarjeva ulica) s pomočjo Mariborskega slovenskega ženskega društva dne 2. jantiarja pr. 1. ob 15. uri v Slovenskem narodnem gledališču posebno predstavo s sledečim sporedom: Božične slike z deklamacijami. Spisala Ljudmila Poljančeva. Petje: O. Dev,- Solospevi; Rihar: Božične pesmi. Pec: Božično kolo; Ipavic: Sveti večer. Dalje: 1. Božič na bojišču; 2. Begunci pri jaslicah; 3. Božično kolo; 4. Sveti večer (živa slika). Sodeluje dijaški - orkester pod vodstvom g. Zwirna. Cene operetne.
~- Licence za Silvestrovo. Gosti-ničarji in kavarnarji, ki želijo na Silvestrovo podaljšano policijsko nro, se opozarja, da treba tozadevni s tremi dinarji opremljene prošnje predložiti najkasneje do 29. t. m. policijskemu komisarijatu.
— Pa°ji kontumac. Po mestu se opaža mnogo psov brez nagobčnikov vživati svobodo pasjega življenja. Posestniki teh psov se opozarjajo, da je dne 24. decembra odpravljen samo poostren kontumac, ne pa ukinjen ves kontumac.
•— Popravek. Tikarski škrat je v prvem, delu našega podlistka »Utisci sa I. mariborske umjetničke izložbe* ukradel v prvi koloni na drugi strani stavek, kjer govpri pisec o Franji Stiplošku. Stavek »Najiepše so mu radnje . . .* v 20. vrsti se nanaša na Stiplovška in ne na Vidmarja.
— Za udovo Pugelj nam je izročil 'neimenovdn dpbiotnik 10 K. Kdo mu bo sledil prvi?
— Zaradi nastalih zaprek ne bode
trgovska in obrtna zbornica v Mariboru v sredo dne 29. t. m. uradovala.
— Zborovanje pomočniškega zbora trgovcev nastavljencev. Dne 22. t. m.
se je vršilo zborovanje pomočniškega zbora trgovskih nastavljencev v Mariboru. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik marihorskega trgovskega gremija. Otvoril je zborovanje sedanji predsednik pomočniškega zbora g. Tipel, ki je podal najpreje poročilo o uspehu pogajanj odbora z. gremijem radi povišanja plač uslužbencev. K temu je podal tudi predsednik gremija svojo izjavo ter pojasnil, da stoji tudi gremij na stališču, da morajo trgovski uslužbenci dobiti v sedanjih dragih časih primerne višje plače. Na vsak' način pa je treba tudi praktično izvesti dejstvo, da sta trgovec in njegov nastavljenec navezana drug na drugega. Gremij se je posebno zadnje čase intenzivno zavzemal za to ter podvzel tudi pri posameznih trgovcih potrebne korake, da dobe njihovi nastavljenci take plače, da bodo lahko stanu primerno živeli. Navzoči so bili s temi izvajanju gremijalnega predsednika popolnoma zadovoljni. Za tema dvema se je oglasil k besedi nezaposleni bivši predsednik pomočniškega zbora, 2Q§JU...JmMk JL Pelikan tw. zajel , v
ostrih besedah napadati trgovski gremij in vse trgovstvo sploh. Pozival je zbrane, naj ne zaupajo obljubam gre-mija in trgovcev ter naj nastopijo drugo, ostrejša pot, za dosego svojih zahtev. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da bi rad prepojil trgovske nastavljence s socialističnim, oziroma komunističnim duhom ter jih zavedel v stavko. Z ozirom na to je predsednik gremija protestiral, da se je podelila beseda človeku, ki sploh ni član organizacije, na kar se je predsednik g. Tipel sicer opravičil, izjavil pa, da proti temu ne more ukreniti ničesar. Z ozirom na to, se je zastopnik gremija odstranil z motivacijo, da takemu zborovanju ne more prisostvovati, niti ga more priznati. Po pičlem številu udeležbe sodeč je tudi med nastavljenci samimi mnogo treznih, ki so z delovanjem in težnjami tega pomočniškega zbora ne strinjajo ter ga radi tega tudi ignorirajo.
— Časnikarske brzojavke z Bolgarijo. Od 1. januarja 1921 so dovoljene v prometu z Bolgarijo časapisne brzojavke za znižano pristojbino 5070, to je 7.5 cent. od besede po predpisih mednarodno brzojavne pogodbe.
— Potovanje ohridskega škofa v Ameriko. Na poziv nekaterih severo-ameriških vseučilišč bo te dni odpotoval ohridski Škof dr. Nikolo Zemimirovič v Ameriko, kjer bo imel več predavanj. Poleg tega pa bo za svojega dvomesečnega bivanja proučeval razmere tamoš-njih pravoslavnih vernikov.
— Prijava tobačnih nasadov. Upravi državnih monopolov je izdala naredbo, ki določa, koliko se prihodnje leto lahko producira tobaka ,v posameznih okrožjih. Rok za prijavo tobačnih nasadov je do 31. januarja 1921. Ko ta rok poteče, se prijave ne bodo več vpoštevale. Prijave se pošiljajo upravi državnih monopolov.
— Prepovedana komunistična lista.
Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati in razpečavati v naši državi komunistična lista »Novi život* in »Komunist*, ki prihajata iz Amerike, Oba lista sta prepovedana zato, ker sta naperjena protj naši kraljevini in nje«r nemu državnemu ustroju.
— Železniška proga preko Knina, Deželna vlada za Dalmacijo se je obrnila na prometno ministrstvo s prošnjo, naj bi se čimprej pričelo delati za spojitev Dalmacije in Bosne ter Hrvatske s tem, da se zgradi železniška proga Knina. ’
— Žalostna smrt na Koroškem kolodvoru. Na drugem tiru nasproti urada kontrole dohodkov, je včeraj, v torek dopoldne železniški ključavničar Anton Bauman našel svoj žalosten konec. Bauman je bil bolan in se je pO dal jz svojega stanovanja v Koloniji po bližnjici preko železniških tirov k železniškemu zdravniku. Ko je korakal preko tirov, ni slišal — ker je bil zelo gluh
—	svarilnih žvižgov bližajoče se ljubljanske lokomotive, ki je» peljala p<j premog. Strojevodji ni bilo mogoče lokomotive pravočasno ustaviti. Stroj je Baumana podrl in ga prerezal takore-koč na dvoje. Nesrečnež je seveda takoj* umrl. Bauman je bil približno 45 letj star, oženjen in zapušča ženo in pet otrok.
— Na sodišču zamenjan klobuk.
V	torek dopoldne se je na okrajnemu sodišču soba štev. 15 ali pa v porotni dvorani. zamenjal klobuk rujave barve štev. 54. Zamenjani klobuk se nahaja v uredništvu „Tabora“!	:	v
. — Ubijalec srbskega vojaka je bil pred poroto obsojen samo na .dve leti težke ječe. Opozarjamo na tozadevno zanimivo poročilo, ki ga priobčimo jutri. Pri razpravi je bil navzoč tudi general Maister.
— I. Izkaz daril za koroški plebiscit. (Dalje.) Fran Medica & Perkala. 1.700 K, I. Medved, Ljubljana, suknja za 13.795 K, Ekonom, Ljubljana, su-kna za 17.000 K, Anton Skof, Ljubljana, blaga za 900 K, I. Krivic; Ljub-Ijana, moke 1020, Hedžet & Koritnik, sukna, _ rut ^in nogavic za 14.600 K, Souvan' & Urbanc, Ljubljana, blaga za
20.000	K, I. Kostevc, Ljubljana, hla-r
za 5.9§Q. K, L Grobflnik, Ljjufe
flana, plavine za 11.800 K, Rosmann & Tschurn, Ljubljana, manufakture za 5.244 K, Fr. Stupica, L!ubljana, valjan-ca in rodkov za 12.865 K, J. Stopar," Ljubljana, manufakture za 2.280 K, Anton Krisper. Ljubljana, riža, cikorije in mila za 31.775 K, Strojne tovarne in livarre, Ljubljana, benzina za 32.000 K, Komet, Ljubljana, benzina za 24.000 K, A. Zesčhko, vrečic za 6.200 K, Charles Princ, Ljubljana, otroških oblek za 1.200 K, Geršak & Comp., Ljubljana, soli za 3.750 K, A. Šuster, Ljubljana, blaga za 3.003 K, I. Marchiotti, Ljubljana, čevljev za 600 K, I. Mally, Ljubljana, čevljev za 100 K, I. Jelsčin Ljubljana, cikorije za 19.000 K, I. Knez, Ljubljana, moke za 14.500 K, I. I. & C. Bahovec moke za 2.880 K, Alojzij Zorman, Ljubljana, moke za 2.880 K, Rudolf Zorc, Ljubljana, moke za 2.880 K, I. Grabner, Ljubljana, podplatov za 270 K, A. & E. Skaberne nogavic in ripsa za 9.873 K, I. Gabrenja, Ljubljana, manufakture za 1.800 K. Gričar & Mejač, Ljubljana, blaga za 1/1.000 K, Jadran, L:ubljana, čevljev za 10.000 K, Viktor Sobar, Ljubljana, riža za 3.680 K, Schneider & Verovšek, L:ub-Ijana, podlcov za 7.500 K, Breznik & Fritsch, Lubljana, podkov, žice in kavnih mlinov za 6.500 K, Janko Cešnik, Ljubljana, blaga za 2.500 K, Ar. Miklauc, Ljvbljana, nogavic za 1.500 K, Fran Pogačnik, Ljubljana, kaše za 7.000 K, Josip Stadler, L;ubljana, čevljev in mila za 5.000 K, I. Bonač sin, Ljubljana, vrečic za 3.000 K, I. Bonač, Liubljana, šolskih potrebščin za
8.000	K, Janko Predovič, Ljubljana, dve svinje za 6.000 K, Karol Pollak, L:ub-ljana, usma in čevljev za 73.000 K, Franc Majdič, Liubl:ana, (Vir), moke in 2droba za 3.500 K, A. Vouk, LjubljaHa, , riža za 3.600 K, Ivan Kmet, Ljubljana, moke za 3.360 K. Gregorc & Verlič, Liubljana, riža za 7.200 K, Ivan Lininger, Ljubljana, moke za 6.750 K, Rudolf Kokalj, Ljubljana , 3.000 K, Rudolf Struem, Ljubl!ana 2.000 K, Stanko Jesenko, Liubljana 400 K, Bo-lafijo & Comp. 5.000 K, Peter Stepic, Ljubljana 2.000 K, Alko d. d., L;ub-Ijana 4.000 K, dr. Regali, Liubljana 400 K.	(Konec	sledi.)
Kultura in umetnost.
■4- Iz sloven. mestnega gledališča. Hadi še vedno trajajoče obolelosti go^. ravnatelja Hinka Nučiča se je moral re-perto r nekoliko spremeniti, nakar opozarjamo posebno gospode abonente. Re-pertoir je sledeči: Danes v torek 2S. t m. »Vrag*, ab. A—14, v sredo 29. t. m. »Caričine Amaconke", izv. *bon., v četrtek 30. .Revček Andre £ek“, izv abon. v s boto 1. januarja 1921 popoldne »Županova Micika4 in »Pol v Betlehem", »b. C—13, zvečer „Brat Martin4, izven, ibonem.
4 Narodne himne In domoljubne pesmi so izšle v založništvu »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta*. Natisnila Učiteliska tiskarna v Ljubljani. Priredil Fran Marolt, učitelj. Knjižica, ki ima pripravno žepno obliko, vsebuje 18 pesmi. Cena 5 K. Naroča se pri imenovanem založništvu v Ljubljani.
4- ^Ljubljanski Zvon.“ V založbi »Tiskovne zadruge* je izšla 11. številka tega literarnega mesečnika, ki vsebuie: Vida Jerajeva: Gluhe noči. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. Povest. (Konec.) — Igo Gruden: Jutro na morju. — Miran Jarc: Pesem. — J- A. G.: Iz Cimpermanovega kroga. (Konec prihodnjič.) — Igo Gruden: Pogledal sem ti. — Milan Fabjančič: V plamenih. (Konec.) — Gustav Strniša: Dama. — Dr. Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Konec - prihodnjič.) — G. F.: Spomin na Ketteja In Murna. — Miran Jare: V mraku ob akordih klavirja. — Ivan Zorec: Francka. (Konec prihodnjič.)
—	Franjo-Roš: November na vasi. — Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta. (Konec prihodnjič). — Pastirgkin: Korčki in podlesteh. — Alojzij Gradnik: Oj hodi, hodi. — Književna poročila: Reči v svečoveku. (X. Y.) — Cervantes de Saavedra: Tri novele. (J. R.) — Rus
Žnže: Glavni statistički podatki o državi
rba,	(Arngo
■iMmui« mi« mn i um—
—> Sevič Milan: Stara i nova pedago-gija. (J. K.) — Gopčevič Spiridion. Ser-bokroatisches Gesprathsbuch. (J. A. G.)
— Kronika: Prof. Anton Kaspret f. (Dr. Metod Dolenc.) — Nove knjige. Posamezna številka 10 kron. Naroča se v uredništvu »Ljubljarlskega Zvona1 v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
-f- Šport. Izšla je 26. številka jugo-slovenskega športnega tednika, ki ima naslednjo vsebino: Zimsko-sportne prireditve na VII. olimpijadi. — Rud. Badjura: Smuški šport (Nadaljevanje). — Zimski šport. — Atletika. — Kolesarstvo-motociklistika. — Automobilistika. — Avijatika. — Konjski šport. — Službene objave. — Športna zveza. „Sport* vsebuje mnogo zelo dobrih slik ter izhaja tedensko. Posamezna številka stane 5 K. Priporočamo najtopleje ta naš najboljši športni tednik.
-f Šport. Izšla je 27. številka naše najboljše športne revije, ki vsebuie naslednje: Sistem v nogometu. — Rudolf Badjura: Srpuški šport (Nadaljevanje.)
— G.: 01ympia Show v Londonu. — Mend: Smučarska skakalnica v Bohinju.
— Zimski šport. — Nogomet. — Lahka atletika. — Automobilistika. — Avijalika. —> Konjski šport. — Službene objave. Prinaša tudi zelo lepe slike. Cena posamezni številki 5 IC Izhaja tedensko. Oprema je zelo oj<usna, papir za te čase izredno fin. Kavarnami, gostilničarji, podpirajte domačo literaturo,
o „Sokol“ v Studencih vabi vse brate Kakor tudi prijatelje sokolstva’ na »Silvestrov večer®, ki ga priredi v prid Sokolskemu domu 31. decembra v Križevem dvoru. Na sporedu je telovadba članov (franc, boks in bradlj. vaje) in članic (ritmična telovadba z venci), petje, godba, šaljiva pošta, srečolov, ples itd. Začetek ob pol 20. uri.	Odbor.
o Občni zbor „Sokola“ v Studencih za leto 1921. je v četrtek 6. januarja 1921 v »Sokolskem domu". Spored se pravočasno še objavi. Bratje udeležite se ga gotovo. Zdravo!	Odbor.
, Porotno sodišče.
Maribor. 27. decembra.
Uboj na Grabovoškem Vrhu.
Anion Straunič, sin posestnika iz Blegoša, je bil, odkar je prišel od vojakov, nemiren duh, udan pijančevanju in v takem stanju je 23ietni fant postajal nevaren svoji okolici. V takem stanju je prijel dne G_ oktobra na Grabovoški Vrh pred hišo Franceta Freis nger,ja, kjer je opravljal mizar Jože' Slekovec svoja mizarska dela. Straunič se je v svoji pijanosti lotii kar obeh s svojo palico: kor je grozil tudi z nožem, sta pred niim zbežala v hišo ter se tam zaprla. Nato s« je Straunič spravil še nad otroka, prožeč mu. da ga vrže v lužo med žabe.
V	tem je prišel pred hišo Freisingeriev svak, Andrej Hobot^ ki je pripelial koš gnoja. Bobot, ki je videl Struuničeve surovosti, ga je stavil na odgovor; a Straunič mu je dal odgovor — s palico, na kar se je odstranil ter za Slekovčevim hramom legel na trato in zaspal. • Hobeta je Stiauničev odgovor s palico sp< kel v duši; šel je za njim z opeko v roki. Kaj se je tam izvršilo med obema, tega razprava ni docela, pojasnila. Edina priča Antonija Kovačič, ki je sto korakov vstran kopala krompir, trdi, daje slišala pokanje in takoj nato videla, kako $e je Hobot dvignit iznad na tleh ležečim Strauničem ter da so kmalu nato prihiteli ljudje, ki so Strauniča nesli že v smrtnem boju. Straunič je imel zdrobljeno lobanjo in senčno kost ter je vsled teh težkih poškodb umrl.
H' bot se zagovarja, da v kritičnem trenotku ni bil on tisti, ki je Strauniču prizadel smrtni udarec ;*on sc je le branil proti Strauniču takrat* ko ga je Straunič napadel s palico. V smislu tega zagovora je bilo porotnikom poleg vpiašania na uboj sl^vJieno tudi vprašanje na silobran in prekoračenje silobrana.
Porotniki so z večino glasov potrdili glavno vprašanje na uboj. Hobot je bil
na dve leti težke ječe. Hobot pa niti s to sodbo ni bil zadovoljen.
Tat In nevaren tihotapec z avstrijskimi bankovci.
Kratka, doslej najkrajša je bila ta razprava — komaj tričetrt ure — pa prinesla je mnogo zanimivega na dan. Iz nje smo zvedeli enega tistih virov, iz katerega je v škodo naše države lani ob času žigosanja bankovcev prihajalo avstrijskega denarja med naš krajevni promet.
Jože Bauer iz Ludvic pri Radgoni, 22 let star, delavec brez poštenega delu, je obtožen, da je 28. septembra zlezel skozi podstreško okno v zaklenjeno hišo posestnice Jožefe Seidel v Lutercih ter tam vkradel čez 15.000 K nem. avstr, bankovcev, ure, perilo in obleko. Nadalje, da je isti dan vlomil skozi podstrešje, kjer si je napravil luknjo, skozi katero je zlezel v hiše posestnice Roze Stradner ter tam pokradel ure, obleko in perilo. Oboje tatvini je spravil v nahrbtnik in skril v seniku blizu Seidlo-vih. Prišli so mu takoj na slfed, razen orožnikov in financarjev ga ie na pobegu zasledovala cela vas. Bauer je med pobegom razmetal večino ukradenih stvari po tleh. Le nekaj malega so dobili še pri njemu, ko so ga po truda-polnem zasledovanju prijeli.
Bauer prizna vse odkrito. Izgovarja se na maščevanje. Trdi namreč, da je lani pomagal Seidlovem sinu Leopoldu ter nekemu Ivanu Forstmtlllerju žigosati avstrijske bankovce z jugoslovenskimi žigi, da sta , mu za to delo obiiubila primerno nagrado, toda svoje obljubi potem, ko se je nemški denar razpečal v naše kraje, nista izvršila. Zato si je hotel sam poiskati nagrado s tatvino. Naše obmejne oblaste opisujeje Bauerja kot znanega in nevarnega tihotapca zlasti z nemško-avstrijskimi bankovci.
Na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov je bil Bauer obsojen na 18 mesecev težke ieče.
Današnji porotni senat pod predsedstvom dež. sod. svet. Deva je obe razpravi dovršil do 13. ure in slove kot eden najhitrejših in najbolj socijalno čuteših senatov tukajšnjega okrožnega sodišča. -
Hola - ho!
Najnovejša poročila.
Pred sestavo vlade.
LDU. Beograd, 27. dec. Pogajanja radi sestave nove vlade napredujejo počasi. Položaj je zelo napet. Radikalci in demokralje ao se v toliko sporazumeli, da naj konstituanta reši ustavo, volilni zakon in zakon upravne razdelitve države.
V	svrho rešitve agrarnega vprašanja naj bi se odpravile fevdalne pravice. Lastnikom zemlje v Bosni in Hercegovini pa naj bi se izpla ala odškodnina. Jutri imajo vse stranke predložiti pismene predloge glede izpremembo poslovnika. Delegati vseh strank so se sporazumeli, da novi poslovnik ne sme biti vzrok odsotnosti kake - stranke v konstiluanti. Glede ustave se je večina delegatov izjavila za načrt dr. Vesniča z nekaterimi izpremembnmi. Volilni zakon se bo iz-premenil tako, da ne bo več v korist manjšinam, ker so po dosedanjem volilnem zakonu dobili n. pr. komunisti s samimi ostanki skoro dve tretjini svojih poslancev. V novi vladi zahtevajo demo-kratje zase ministrstva za notranje stvari, prosveto, financo, agrarno reformo ter Sume in rti d e. Radikalci bi pristali nate zahteve le deloma, ker . zahtevajo ministrstvo financ zase, ministrstvo za šume in rude pa za muslimane. Vprašanje razdelitve ministrskih listnic do večera še ni bilo reSeno. V parlamentarnih krogih govore,
kroni na razpolagapje, ako tekom jutrih njega dne ne doseže sporazuma.
Rudarska stavka.
Ljubljana, 28. decembra. Danes, ob 14. uri se prično tu na inicijativo! deželno vlade pogajanja med trboveljske premogokopno družbo ter stavkimm vodstvom. Sodi se, da bo prišlo do sporazumna, posebno še z ozirom na vest iz Beograda da se namerava stavk* preprečiti z militarizacijo.
Izgredi komunistov v Breslavi.
DKU B r e s 1 a v a, 27. decembra, (Wolf.) Na grajskem trgu se je vršilo danes popoldne zborovanje brezposeb-nih delavcev, ki je bilo sklicano od komunistične stranke proti volji strokovnih zvez. Ob zaključku zborovanja so se podali udeleženci k mestni hiši. Množica je napadla policijo, ki je bila postavljena tamkaj v varstvo in hotela ustaviti razgrajače. Ko je oddala policija plašilne strele, se je množica razpršila. Od odbijajočih se krogelj je bilo nekaj oseb ranjenih. Več uradnikov je zadobilo poškodbe z udarci in kamni. Tri osebe se je odpeljalo v bolnico, od katerih je eden podlegel zadobljenim ranam.
Ustreljeni vojaki VVranglove armade*
DKU Moskva,	26.	decembra.,
(Brezžično.) Deset vojnikov Wranglove armade, ki so bili od antantnih vojnih sodišč obsojeni radi komunistične propagande in stika z revolucijonard na smrt, so bili danes ustreljeni«
Nemški cepelinovcl za Italijo.
DKU Bero lin,	27.	decembra.
(Wolf.) Drugi Italiji določen cepelinovec „Z 120“ je dospel 25. decembra popoldne v Rim.
Za inženirje In arhitekte.
LDU Beorad, 27. decembra, V ministrstvu za javna	dela	je izdelan
ukaz o napredovanju	večjega števila
inženirjev in arhitektov ter pravilnik, s katerim se urejajo dnevnice in doklade za čas službovanja na terenu.
Konferenca S*ambuIIjskega z poljskim ministrskim predsednikom.
DKU Zakopane, 26. decembra.1 (Polj. dop. urad.) Danes je dospel semkaj poljski ministrski predsednik Vitvo. Imel je daljšo konferenco z tukaj se nahajajočim bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskijem.	I
Bombni atentat na portugalskega ministrskega predsednika.
DKU Madrid, 28. decembra. Na' portugalskega ministrskega predsednika in druge politične osebe se je izvršil w Lisaboni bombni atentat, vendar pa nf bil nihče ranjen.
Manzoni v Beogradu.
LDU Beograd, 27. dec. Semkaj ja dospel profesor Manzoni, novi italijanski poslanik na našem dvoru.
Delegata zveze narodov v Beogradu,
LDU Beograd, Š7. dec. Semkaj sta dospela Edgar Millo, profesor ženevskega vseučlišča in Rihard Knigge od zvez« narodov kot odposlanca mednarodnega urada za delo. Proučevala bosta naše socialne razmere. Posetila bosta vsa naSa ministrstva.
Za carinske uradnike.
LDU. Beograd, 27. dec. V finančnem ministrstvu jo izvršen obširen ukaz o napredovanju kakor tudi o številnem premeščenju carinskih uradnikov. Po istem bo mnogo carinskih uradnikov, ki so se kompromitirali, odpuščenih *»
StFSii *
iT fl B O R*
Gospodarstvo,	m«i»	»amila.
^	rp-rj	nAu?H!flrt	frn^u	tic*	P©$iss-	pa^sta	cJ©»3	Cs*S<
Nostrifikacija in žigosanje madžarskih novčanlc. Madžarski dopisni urad poroča Jz Budimoešte: \J najkrajšem času bodeta i?šla dva »ladna razglasa, v katerima se bode pdrpdilo nostrifikac'io in ž:qosanie ra Madžarskem se nahajajočih novčanic bivše avstro-cgrske banke. Volna posojila ?e boio nosrir f clrala, na le ona, bi se nahajajo na madžarskem o*eml u.
1 Zaplemba angleških efektov v Rusiji. Takoj ko se je pcdolsal rusko-angleški trgovski dogovor, je zahtevalo 1200 angleških trgovcev izročitev efektov, ki so iim bUi zaplenjeni v Rusiji. Dokler Rusija teg^ ne bode izvrž la,je angleška vlada zabra-nila Krasynu vsako razpolaoanje_ s sovjetskim denarjem in boliševiškim zlatom. '<l je naloženo na Angleškem.
| Brzovlak Berolin-Carigrad. Prve dni let5« 1921 se bode izpostavil b-zo-vlak Barolin - Carigrad * Sni’n - Atene. Vlak bode vozil iz Berolins-Budim-pešte in dal e po stari orogi t reko Beograda, Niša, Sof je v Carigrad. Po možnosti se bods v Nišu vpostavila zveza s Solunom in At?nanv.
| Francosko posojilo. Nedavno se je zak!ju?i'o prig?sšavan]e za Sest-odstotno francosko posojilo. Po sodbi merodajnih krofov se j<3 vpisalo na to posoi lo 30 milijard frnc. frankov. To posotlo bo služilo konsolidaciji kratkoročnih dolgov in za konventacijo. Zadnje francosko poRoj;b no ret od-" '	miljard frank.,
jarde dolarev za povsdigo trgov ne med ZJruženemi državami inNemčtio.
| Vprašanje nemškega dolga. Nemška mirovna d°leg?c;ja v Parizu je izrodila reoaracijski komisiji v vprašanju prometa i?memav3 dolga noto, v kateri povdarja, da je plačala kol kor ja bilo mo5no in z torej ne bo mogla prevzeti obveznosti, da obteži tudi v decembru dev:zno trgo^ vino s tako velikimi svotami v poravnalni zadevi. Istotako se ie to snoro-1 filo tudi belgijski vladi. Z ozi om na :to je obvesti! nemški zunanji urad i prizadetim državam, da ne more do nadaljnega izplačati v decembru zapadle salde.
Na pozabile na naročnino!
8®olles, phsbS «3®S3 ipgov« ske e^arcie, w®2 f®uS* Sov i. t. d. ie za pro®3a83. Naslov v upravi. 945 3--1
$k’a«23Sna i otprasKsnščho . cSru^tva, poeSruSnSta Markoj* sprejme t?koj i perlslriina sl!?oJepSslto,'
vaSčo slovenskega, nem-' škega in če mogoče tudi hrvatskega iezika. Biti pa mora dobro izurjena $5e« mogra^Snla. Glede sore-jema naj se reflektantinje osebno predstaviio na Aleksandrovi cesti št. 35.
937 3—3
MSSa s vHom in gospodarskim posiopiem se proda in stanovanja takoi izpraznijo. Vprašati: Pobrežje, Bistnark-ova ulica 7.	935	2—2
Marmor, 29. decembra I92(X
nnBmmBmmmmammmmummmmmmmmmmm—rnim i	m	    mii	w».
'j^Trasno r*S»i™3C|
raznih torbic iz pravega ustila kakor: Denarnice, tobačnice^ listnice, damske in potne torbice, jako siga ^	pripravne	liot
i| božična in novoletna darila I
ftSfl
priporoča	911	5—5
ft Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
štotkov je znašalo 15;u, od tega v gotovini 63u miliard.
| Novi italijanski bankovci Službene novine prinašajo ministrski dekret, po katerem se dovol:uje Izdaja nove emisije novčanic »Banca di Sicilia«.
| Slab položi na Ruskem. Opaža se, da je na Ruskem vedno manj polja obdelaneoa in kmetje pridelujejo komaj za svojo lastno porabo' Od leta 1917 je nazadovalo obdelovanje za eno šestino.
| Konferenca nasledstvenih držav na Dunaju. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, se bo vršila 24. januarja 1921 na Dunaju konferenca zastopnikov nasledstvenih držav, da se določi debatno snov gospodarske konference, ki se bo vršila, kakor znano, v Karlsbadu.
| Za stabilizacijo valute. «Berlii>er Tagblatt« ooroča o angleški akciii za stabilizacijo valut. Priiateli Lloyd Georgeja bo obiskal v rf cijelni misiji 'glavna mesta korrtineita, da prouči, Ikako bi se izvrčila stabilizacija valut Predlaga se, da se ustanovi v vsaki deželi po ena tozatfeuna banka.
| VpraSanJe socializacije industrije. Pred Dar dnevi ie imel v Berolinu vodja socialistične večine Fischer govor, u katerem se je izjavil proti socializaciji industrijskih podietij, ker delavci ne poznajo mere v svojih zahtevah.
| Industrija v republiki Peru. Po sporočilu »Buletin Comerrial de tima« je produkcija u republiki Peru narastla. Od leta 1918 s° je proizvajalo bakra v vrednosti 3 948 G0Q. peruanskih lir, petroleia za 2,009 000 lir. srebra za 1,635 000 lir, zlata 221000 lir, tungsa *a 60.000 lir in premoga za 22.000 lir.
| Ameriški kredit Nemčiji. Po reki tfesti iz Washingtona je izjavil Madden v reprezentacijski zbornici, Sr, cr> b•> "'i "' ih H, i-r" k~«qre3U
Razno in humor.
Smola z D’ Annunžiovo trofejo Reš'<e »s!gnoiine« so p^k1oni!e svojemu »heroju® in »rešitel’u« D’ A^nun-zitt v znak g^bokeoa s^oštov^n^ in občudovanja pbn^nskega orla. D’An-nun?ia je pa malo zaskrbelo, kaj na; oofne s tem »s:mbo!em« svoj-ga »iu-na^tva«. Ukazal je 7g<-aditi veliko kletko, ki je bila boli podobna vili, ter izdal za stroške bagatelo 25 000 lir. Ko bi se pa imel orel vtakniti rfici-jelno u nove prostore, je novesil peruti ter neslišno izdahnil. D’Annun-zio je smatral to za slabo znamen'e in ker je crecej bab;eve'en, se je podal k vnžarici v starem m?9tu, da jo vpraša za svet. Slabe stvari ie mora! izvedeti tam, ker je bil celi teden ozlo-voljen.
Prebrisana mladina. Mii deček doh'ti težko dihajočega_debeluhsrja, ki koraka zsmišiieno po Gosposki ul ci. »Prosim, f Ji n'st(5 mogoče vi izgubili stodkarski bankovec?« Gosnod s. po-tipi žeoe. »Seveda sem ga iaz zgubil. Ali si ga ti našel?« »Ne. Hotel sem samo dogn^t', kol ko jih je danes izgubilo stodinarski bankovec. Vidim, da ste vi dvainpetdeseti«.
Ponarejen dragulj v angleški kroni. Oskrbnik draguljev v londonskem Toweriu ie nedavno odkril, da ie eden dragu’jev v ang'eški kroni ponarejen. Samoobsebi le umevno, oa |e vzbudilo to v prza^etih krogih razburjanje !n vznemirjenj, ker se ne ve, kdo bi bil zamenjal pravi dragulj s ponarejenim. Mogoče je celo, da je bi ta dragulj 2e po izgotovitvi krone nepristen ter se ga je smatralo za krasno brušeni akvamarij. Londonski policijski ravnatelj, ki ima baie zelo dober nos, ni zamogel dosedaj še razkriti ta misterij. .
licem
pridnega, dobro izurjenega trgovskega pomočnika 2e!eane sSro&e, samskega stanu, z dobrimi spričevali, za večjo trgovino v okolici Maribora. Prošnje se naj ' pošljejo na up^avništvo tega lista pod »Samostojna moč«.	951
Pozor M!
Proda se sedem mesecev star 1 lovski pes (Brak). Pegan, kaznilnica.	948	2—1
©©frsiSraa Sermsns
iz pravega la usnja v raznih širinah. Šivalni in vezalni jermeni v zaloji pri (v. Kravos, Aleksandrova .cesta 12. 5—5 912
Prevzetje obrti.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
brivnico gospoda Josipa Finka
v Gosposki ulici št. 24. Pripravljen bom skrbeti vedno za na'bo'jšo in točno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem 922 3-3	.	Rihard	Tautz,	brivec
axxnxxxxxxxxxxxxx2 1 qanncxxxxxxx}3cnon3:
Adrija”
Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni „Tabor“t
Stavbeno in umetno ključavničarstvo
Ferdo Babič
Maribor, Splavarska ul. 3
Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna 1 769	Cene solidne 1	10-9
99«
carinsko špediciisko potaeče
Pivljakovič i drug
dosedaj v C a f o v J u 11 c t št. 2 je preselilo svojo pisarno v	904	3—3
Aleksandrovo cesto 25, L ndstr.
(Hotel „Stadt Wlenw).
Maribor, dne 16. decembra 1920.
>ixxxzrxxsKxxxxxzxi
Ginrite povsod stosnsli!
; J\MPIL/v
'vsake vrste'-
'(k. Karner]
MARIBOR^.-b,
^AUUCN- ;
P. n. občinstvu n?zna-rtj^m, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti 30
I$@r kuliinSiiA “UMI
Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
brivnico
t?r se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
Hišni posestniki in stanovanj
se opozarjajo, da nimaio pravice oddajati itobe« nih stanovani in tudi sob ne strankam, ako niso oreje dobile od. stanovanjskega urada za to
potrebnega dovolienia.	...
Želje gospodarjev se po možnosti upoštevali ako jih ti predlože stanovanjski komisiji. Na to se opozarjajo zlasti vsled tegat ker je stanovanjski urad primoran vse stranke, ki 56 na lastno post ali samo z dovoljenjem gospodarja uselijo, prisilnim potom zopet izseliti, ker drugače postane delovanj? stanovanjske komisije brezpredmetno.
Sila za stanovanja ja velika in naj^reje mo« raio pod streho družine z otroc», ki so še v vago> nih In družine, ki iz res nujnih vzrokov morajo do* biti takoj stanovanja.
Ako kaka stranka sama stanovanjski komIs!Jl prazno stanovanje ali stanovanje, katero Se more zaseči, javi, §e iz tega ne sledi, da bi ravno ta stranka morala to stanovanje dobiti.
  	Stranke se v l .stnem interesu tudi opozarjajo,
lernsi	da pri uradovanju stanovanjskih preglednikov za-
koroSki begunec, j htevajo od ist'h legitimacijo tukajSnega stanovanj* skega urada. H;šni posestniki in imeiitelli stanovanj, H M ki ne upoštevajo gornjih predpisov, se bodo strogo
943
kaznovali.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru
Obrestuje vloge najugodneje.
Centrala v LJUBlljANI. — Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
• -
Delniška glavnica in rezerve 95,003.000'—
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
Daje vsakovrstne kredite.
isoosn :aaaonai
M
Udaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Xj$Ua; Mariborska tiskarna d. d.