Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D:n 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, štno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—» četrt strani Din 500.—. */$ strani Din 250.—, 'h, stran: Din 125.^, Mali oglasi vsaka beseda Din L—. V četrtek — na praznik sv. evangelista Luke — se je na Oplencu zaprl grob nad njim, ki je bil kot kralj Jugoslavije med ljudstvom evangelist edinosti, sloge in miru. Za ta visoki cilj se je trudil, je delal in trpel ter dal svojo srčno kri: najdragocenejše, kar je naposled še mogel dati. Ljudstvo mu je to veliko ljubezen vrnilo z najvdanejšo ljubeznijo, ki je prišla do čudovito lepega izraza, ko se je mrtvi kralj zadnjič vozil po njemu tako ljubi zemlji. Vsa pot mrtvega kralja od obale sinjega Jadrana preko kršne Like, skozi beli Zagreb, čez rodovitna polja Hrvatske in Slavonije, v državno prestolnico in od tam na Oplenac: to je bila triumfalna pot. To je bil triumf spoštovanja, ljubezni, vdanosti in zvestobe, kakršnemu je težko najti para v svetovni zgodovini. Našega blagopokojne-ga kralja je na njegovi zadnji poti spremljalo žalovanje vsega kulturnega sveta. Vladarji velikih držav so ga sami osebno, v prvi vrsti predsednik prijateljske nam Francije Lebrun, ali po svojih zastopnikih spremljali k večnemu počitku. Zastopniki junaških armad so stopali za krsto njega, ki je bil velik junak, ko je bilo treba braniti napadeno domovino, in hkrati odličen borec za mir, ko je bilo treba ohraniti to dobrobit človeštvu. Ljudski predstavniki iz raznih delov sveta so tvorili častno spremstvo njemu, ki se je ves čas svojega življenja in delovanja trudil, da dvigne svoj narod na častno mesto v krogu kuturnih narodov, ter si iskreno prizadeval, da se ustali in ohrani med narodi in državami skladnost mišljenja in vzajemnost delovanja za mir in napredek človeštva. Neštete množice so dale pokojnemu kralju na njegovi poslednji po« ti gin 1 ji ve izraze globokega spoštovanja in iskrene ljubezni. V duhu ga je spremljalo na tej poti vse ljudstvo širne naše države od Triglava — stražnika na severu — do Kaj mak ča-lana — branika na jugu —, od plodovitih ravnin Vojvodine do kršne obali sinjega Jadrana. Žalni sprevod. V saborni cerkvi, kamor so o polnoči prenesli krsto s posmrtnimi ostanki kralja, se je začelo v četrtek ob ^8. uri žalno bogoslužje, ki ga je opravil patriarh Varnava ob veliki asistenci pravoslavnih škofov in duhovnikov. Ob 8. uri se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II., sprejet z viharnim vzklika-njem množic. V cerkvi je stoječ pred prestolom žalostno gledal poslednje slovo duhovništva od svojega kraljevskega očeta. Ob njem je stala Nj. Vel. kraljica Marija, ob njej pa Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel s kneginjo Olgo, njima ob strani pa knez Arzen z romunsko kraljico Marijo. Na drugi strani prestola so zavzeli svoja mesta romunski, kralj Karol, predsednik francoske republike Lebrun, princ Nikolaj romunski, princ Ciril bolgarski, vojvoda Di Spoleto kot zastopnik italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., dalje princ Jurij kot zastopnik angleškega kralja in general Goring kot zastopnik nemškega predsednika Hitlerja. Ostali del cerkve so napolnili predstavniki tujih držav, cela naša kr. vlada in vsa generaliteta tujih in naših armad. Žalna služba božja se je končala ob četrt na 9. uri, nakar je patriarh Varnava imel spominski govor za pokojnim vladarjem, v katerem je še enkrat obnovil najvažnejše trenutke iz življenja pokojnega vladarja in nato svoj govor zaključil s ponižno prošnjo Bogu za pokoj in večno plačilo duši blagopo-kojinega kralja. Malo pred 9. uro so kraljevo krsto člani'kraljevske vlade s predsednikom Uzunovičem na čelu ponesli na lafeto. Po beograjskih ulicah se je začel pomikati veličasten žalni sprevod. Ulioe so prepolne naroda iz Beograda in vseh delov države. Računa se, da je spremljalo svojega vladarja na zadnji poti nad 1 milijon državljanov. Od 6. ure zjutraj naprej je bil ustavljen ves promet po ulicah. Zato so si ljudje že ponoči izbrali mesta, od koder so opazovali žalni sprevod. Od polnoči naprej so bile zasedene že vse ulice in ljudje so vztrajali kljub temu, da je pritiskal mraz m padal droben dež. Za krsto je prvi stopal iz cerkve in v sprevodu kralj Peter II., čigar pojav je izzval solze in jok prisotnih. Poleg njega je stopala, vsa v črnem, kraljica Marija, sledili so ostali člani kraljeve rodbine, za njimi pa romunski kralj Karol ter predsednik francoske republike Lebrun, angleški princ Jurij kot zastopnik angleškega kralja, bolgarski princ Ciril, romunski princ Nikola, vojvoda Spoletski, nadvojvoda Anton Avstrijski in ostali predstavniki tujih dvorov in držav, med njimi pruski ministrski predsednik Goring, maršal Pe-tain, čehoslovaški ministrski predsednik Malypetr z dr. Benešem itd. itd. Ko se je sprevod pomikal po glavnih beograjskih ulicah, je krožilo nad mestom nad sto letal, naših, čehoslovaš-kih, francoskih in romunskih, izkazujoč v zraku poslednjo čast našemu pokojnemu kralju. Na krilih vseh letal so vihrale dolge črne zastave. Sprevod se je počasi pomikal po Kralja Petra in Kneza Mihajla ulici, preko Terazij, po Kralja Milana, Miloša Velikega in Nemanjini ulici do železniške postaje. Ob pojavu lafete s kraljevo krsto so stotisočglave množice, ¿brane na ulicah, popadale na kolena in iz tišine se je čulo samo ihte-nje, prekinjeno vedno na novo z izbruhi glasnega joka in neprestano spremljano od brnenja letalskih motorjev. Venci, vojaštvo, duhovščina. Mogočno turobni vtis je vzbudilo tudi ogromno število vencev, ki so jih vozili na 15 vojaških avtomobilih. Sledili so nato nosilci vencev tujih vladarjev, med njimi angleškega kralja Jurija V., romunskega kralja Karola, bolgarskega kralja Borisa, italijanskega, švedskega, norveškega, danskega kralja, nizozemske kraljice, albanskega kralja, japonskega cesarja Hirohita, bivšega španskega kraljaAlfonzaXIII., predsednika čehoslovaške republike Masaryka, predsednika francoske republike Lebruna, nemškega državnega predsednika Hitlerja z napisom: »Nekdanjemu junaškemu nasprotniku — globoko užaloščena nemška armada«, predsednika turške republike Kemala paše, predsednika grške republike Zai-misa in drugih. Srebrnih in zlatih vencev je bilo nad 150, vseh vencev nad 15.000. V najobilnejšem številu je bila v velikanskem sprevodu zastopana naša slavna vojska. Za jugoslovansko vojsko so korakala odposlanstva prijateljskih in zavezniških držav. Prvi ?o Francozi, 250 jih je. Nemo stopajo visoki Bretonci v svojih modrih uniformah in črnih čeladah, njim na čelu komandant slavnega verdunskega polka polkovnik Duploy. Globoko se klanja zastava tega junaškega polka. Za njim stopa oddelek francoske mornarice, 15 oficirjev in 200 mornarjev s francoskih križark, ki sta spremljali naš rušilec »Dubrovnik« na njegovi tu-žni poti poti iz Marseja v Split. Tik za njimi stopajo gojenci vojaške akademije v Saint Cyru, ki jih vodi major invalid brez leve roke. Na čelu francoske mornariške pehote stopa 30 bobnarjev in trobentačev, bobni odeti v črnino, trobente z dolgimi črnimi trakovi. Njim sledi zopet oddelek francoskih mornarjev, nato pa oddelek francoskih lovcev. Prihajajo angleški mornarji s puškami na ramenih, moštvo z angleškega sredozemskega brodovja, ki je izkazalo viteškemu kralju poslednjo čast pred splitsko luko. Sami zagoreli obrazi, fantje kakor iz brona. Sledi jim oddelek angleške pomorske, pehote z admiralske ladje »Queen Elisabeth« in oddelek angleških kadetov. Na čeladah romunskih vojakov, ki so se uvrstili za Angleži, se blesti začetnica »A I«, znak polka, ki nosi ime pokojnega našega vladarja; za njimi stopa četa 9. romunskega konjeniškega polka, ki nosi i^e naše kraljice Marije. Nato pridejo Čehoslovaki. Trije generali stopajo na čelu oddelka, ki ima žalne znake na levih rokavih. V čeho-slovaškem oddelku so zastopniki vseh vrst orožja čehoslovaške armade, posebno številno pa je zastopan pešpolk, ki mu je bil pokojni kralj častni poveljnik. Pozornost vzbujajo turški gardisti, 130 po številu, telesna straža predsednika turške republike Mustafe Kemal paše pod vodstvom gardnega komandanta Gadi beja. Vojaki imajo bele uniforme in rdeče čepice. Njim sledi močna četa grških mornarjev v slikovitih uniformah. Jako številno je bila v sprevodu zastopana duhovščina. Katoliško duhovščino je vodil beograjski nadškof o. Rafael Rodič v spremstvu ljubljanskega, djakovškega, subotiškega, mostarske-ga, splitskega in skopljanskega škofa ter nadškofa-koadjutorja dr. Stepinca iz Zagreba, z velikim številom katoliških cerkvenih dostojanstvenikov ter župnijske duhovščine iz vseh katoliških škofij v Jugoslaviji. — Katoliški duhovščini sc sledili najvišji svečeniki drugih veroizpovedi, drugi del veličast nega duhovniškega sprevoda pa so tvo rili pravoslavni svečeniki, ki jih je samih bilo čez 200; njihove vrste je zaključilo 27 vladik, 5 mitropolitov ter nazadnje patriarh Varnava. Poslednje slovo od prestolnice. Pred železniško postajo je bil postavljen pred dvorno čakalnico oder, na katerega so položili kraljevo krsto in s katerega je pokojni kralj sprejel po- slednji pozdrav svoje junaške vojske in odposlanstev armad drugih držav.. Mimohod ob krsti otvori odposlanstvo čehoslovaške armade. Njej je sledila kraljevska vlada, diplomatski zbor s papeževim nuncijem na čelu, narodno predstavništvo, zastopniki francoske-ga, čehoslovaškega in drugih parlamentov, bivši ministri, med njimi dr. Anton Korošec, zastopniki raznih občin, tudi mestnih občin Marsej in Pariz, zastopniki oblasti, ustanov, društev itd. V slovo se je pokojnemu kralju poklonila generaliteta, kraljeva garda, za njo so stopali potrti, s sklonjenimi glavami predsednik francoske republike Albert Lebrun, pruski ministrski predsednik Goring, ki je zastopal nemškega državnega predsednika Hitlerja in nemško državo, Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel, bolgarski princ Ciril, Nj. Vel. kralj Karol romunski, princ Nikolaj v spremstvu svojih adjutantov. Nato zopet oddelek kraljeve garde. Naši vojski so sledili oddelki zavezniških vojsk. Mimo krste defilirajo vojaki slavnega verdunskega polka, najbolj junaškega oddelka francoske vojske, za njimi francoski alpini in mornarji. Sledijo odposlanstva angleške, čehoslovaške, romunske, turške in grške vojske. Naposled so pripeljali kraljevega konja, nakar je naša artilerija zaključila veličastni mimohod. Nato so narodni poslanci in senatorji dvignili kraljevo krsto ter jo odnesli v dvorno čakalnico, odkoder so jo gardisti zanesli v železniški vagon. Ob pol 12. uri je odpeljal krsto pokojnega kralja dvorni vlak iz Beograda v Mladenovac in iz Mladenovca skozi goste trume užaloščenega ljudstva avtomobil v To-polo, rodno vas vladarske hiše Kara-djordjevičev. V grob. Tri kilometre je do Topole. Ob potu vse polno ljudstva. Žene in moški, ki so tolikokrat tukaj videli pokojnega kralja, jokajo. Strumno se vzravnajo vojaki v špalirju od Topole do vrh griča, do Oplenca. Topovi grme, jate letal krožijo okrog cerkve, narod pade na kolena. Ogromna množica je kakor Okamenela. Ko pa je zagledala Nj. Vel. mladega kralja Petra II., sedečega med njegovo materjo kraljico Marijo in romunsko kraljico vdovo Marijo, je pričela množica spontano vzklikati: »Živel naš kralj Peter II.! S hriba Oplenca je strmela na vse to bela marmornata cerkvica, ki nekako kraljuje nad vso Šumadijo. Ko je mrtvaški avtomobil prispel pred cerkvico, so bivši bojevniki ob pol 3. lri popoldne dvignili krsto ter jo ponesli v cerkev. Patriarh Varnava je z vsemi pravoslavnimi Škofi še opravil zadnje molitve, med tem ko je na koru odpe-val topliški cerkveni pevski zbor. Ob krsto svojega očeta se je postavil Nj. Vel. kralj Peter II. z Nj. Vel. kraljico Marijo in z vsemi člani kraljevskega doma. Ob njej so sc razvrstili vsi predstavniki iz inozemstva, francoski državni predsednik Lebrun in zastopniki drugih držav, nadalje ves diplomatski zbor, dalje kraljevska .vlada, skupšči- na, senat in generaliteta. Cerkvica niti ni mogla sprejeti vseh pogrebcev vase. Ob 14.50 so dvignili krsto Nj. Vel. kralja zodra in joprenesli v ikripto. Na čelu je stopal patriarh Varnava, nato so nesli krsto in za njo so se v kripto podali samo člani kraljevskega doma. V krip-ti so nato duhovniki blagoslovili grob, kjer bo počival pokojni vladar. Ležal bo ob strani svoje matere. Ob 14.55 je bilo vse gotovo. Člani kraljevskega doma z Nj. Vel. kraljem Petrom II. so se vrnili iz kripte in odšli iz cerkvice. Kmalu nato je prišel iz kripte patriarh Varnava, nakar so se šli priklanjat v kripto člani inozemskih delegacij in kr. vlade. Nad cerkvijo, prav tik nad kupolami so zabrneli motorji 110 težkih vojnih V NAŠI DRŽAVI. Osiavka celokupne vlade. Vlada g. N. Uzunoviča je podala dne 20. t. m. kaljevemu namestniku knezu Pavlu ostavko, ki je bila sprejeta. Do imenovanja nove vlade bo vodila vladne posle še prejšnja. Uzunovič je dobil mandat za sestavo vlade. Kraljevi namestniki so poverili prejšnjemu predsedniku Uzunoviču nalogo, da sestavi novo vlado. Zaključni seji narodne skupščine in senata. Dne 19. oktobra popoldne je imela narodna skupščina svojo zadnjo sejo v tem zasedanju in prične po naši ustavi dne 20. oktobra novo zasedanje. Zaključna seja, kateri je prisostvovala cela vlada, je bila posvečena spominu pred kratkem umrlega velikega francoskega državnika Poinca-reja in z našim kraljem umorjenega KATOLIŠKIM Framasonstvo v Avstriji. Avstrijska vlada pravzaprav ni razpustila frama-sonskih lož, marveč se lože počasi same razpuščajo. Dunajska velika loža, kije izdajala poseben list pod naslovom »Dunajski framasonski list«, kateri pa sedaj ne izhaja več, je razpustila svoje podružnice v Gradcu, Celovcu in Dunajskem novem mestu. Vzrok je v pomanjkanju članstva. Mnogi so framasonski loži obrnili hrbet, ker se bojijo za svojo eksistenco, ali vsaj velike gospodarske škode. To velja zlasti o profesorjih, uradnikih, trgovcih, podjetnikih. Prej je bilo v loži včlanjenih tudi precejšnje število vodilnih osebnosti avstrijske socialne demokracije. Socialisti pobijajo z besedami kapitaliste kot ljudske krvosese. V framasonskih ložah pa sedijo s kapitalisti in brani-telji kapitalizma za isto mizo. Združuje jih vez proticerkvenega in protibož-nega svobodomiselstva. Tako je v Franciji, tako je tudi bilo v Avstriji. Po februarski revoluciji, ki so jo priredili v Avstriji socialisti v zvezi s ko- letal. Iz letal so padali venci in cvetje. Še poslednje slovo od kralja-mučenika in grob se zapre. Nanj so položili težko, masivno ploščo iz oniksa, nalom-ljenega tam za Pečjo, ki so jo izklesali topolski kamnoseki. Na plošči se blešči trdo izklesan velik napis: Aleksander I. Kralj Jugoslavije 1888—1934 Na grob blagopokojnega kralja so položili žaro s slovensko prstjo, ki jo je posebno odposlanstvo banskega sveta Dravske banovine odneslo v Beograd. Prst je zbrana iz vseh okrajev Dravske banovine in sicer predvsem iz obmejnih, kakor tudi iz zgodovinsko-zname-nitih krajev. Žara je izklesana iz tem- francoskega zunanjega ministra Bar-thouja. — Isto popoldns kakor skupščina je imel ob prisotnosti ministrskega predsednika M. Uzunoviča senat svojo zaključno sejo z nagovorom senatnega predsednika dr. Tomašiča, ki se je spominjal zgoraj omenjenih odličnih dveh francoskih politikov. Obe zbornici sta izvolili dne 20. t. m. dosedanje predsedstvo. V DRUGIH DRŽAVAH. Predsedniške volitve v Grčiji. Dne 19. oktobra se je vršila volitev predsednika grške republike. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Aleksander Zaimis. Oddanih je bilo 330 glasov. Zaimis je dobil 197 glasov, opozicija je oddala 112 belih listov. Upokojeni general Karalis je prejel 13 glasov, predsednik senata Gonatas pa 1 glas. 1 narodni poslanec se je vzdržal glasovanja, 1 glasovnica je bila neveljavna. Izid glasovanja so prisotni sprejeli z odobravanejm. Zaimis je bil izvoljen na podlagi sporazuma med vlado ter opozicijo. munisti, pa so socialisti izginili iz fra-masonske lože: ali so sami izginili, ali pa so jih meščanski r obodomisleci postavili pred vrata. Nekaj je tudi avstrijska vlada ukrenila proti framasonski loži, kar ji ni všeč. Poslužila se je namreč zakona o društvih ter pošiljala v framasonske lože organe politične oblasti v svrho nadzorstva. To je framasonom, ki svoje delo najrajše vršijo med 4 stenami pod varstvom najstrožje tajnosti, jako neprijetno. Tako je začelo framasonsko delo v Avstriji vedno bolj usihati. To more biti državi in njeni pravilni ureditvi samo v prid. Framasonstvo kot protivnik Boga in cerkve ovira vsepovsodi ureditev družbe in države po krščanskih načelih. Ali krščanstvo ali boljševizem. Broj spreobrnjencev, ki prestopijo iz raznih krivih ver v katoliško cerkev, se v Ze-dinjenih državah Severne Amerike veča od leta do leta. Preteklo leto je stopilo v katoliško cerkev blizu 50 tisoč oseb, za 9000 več nego v prejšnjem letu. V vedno širše kroge prodira prepričanje, da more svet rešiti samo pravo krščanstvo. Če svet ne bo iskal rešitve pri Bogu in Kristusu, mu ne pre-ostaje drugega nego brezdno boljševiz- nega podpeškega marmorja s svetlimi progami in je visoka 65 cm. Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekel naš največji sedaj živeči pesnilk Oton Zupančič: Nekdanje Čase bil je običaj, da knezom so najljubše dragotine dajali s sabo, ko so šli v krajine, odkoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo —< morda Ti z njo bo počivati lažje. Slovensko ljudstvo sporoča poslednje srčno slovo: Počivaj v miru viteški kralj! Nebeški blagoslov in božja pomoč s tvojim sinom — kraljem Petrom II.! ma, ki preti človeštvu. Bostonski kardinal O'Connel je nujnost tega razvoja jasno in odločno povdaril s temi besedami: »Pri nas je še mnogo učiteljev in profesorjev, ki širijo nazore, kateri ubijajo duha ter utrjujejo načela materialističnega mnenja (ki zanika Boga in dušo). To je boljševizem salonov (gosposkih sob) in mode; njegovi pristaši dostikrat sami ne znajo, kam vodijo narod.« Resnične in pravilne be-sebe! Razvoj, ki ne pozna ne Boga ne duše, gre tem potom: iz liberalizma (lažnjivega svobodomiselstva) v mate-rializem (ki veruje samo v materijo = tvar, to je, kar se vidi in zazna z lastnimi čuti), iz materializma v nekrščan-ski socializem in boljševizem. Moderni čas potrjuje staro resnico: edini Odre-šenik ljudi in narodov je Kristus, SiD božji. Ministriral je pri 5603 svetih mašah. Pariški katoliški list »La Croix« (Sv. križ) poroča o nekem Amerikancu z imenom Eduard Kramer, ki je ministriral pri 5000 svetih mašah. Star je 65 let. Veliko je potoval, prepotoval je okoli 500.000 km. Kjer je na svojih potovanjih po kopnem in po vodi dobil katoliškega duhovnika, ki je služil sv. mašo, mu je ministriral. Včasih je ministriral dnevno pri 8—9 sv. mašah. Ta bogoljubni Amerikanec namerava še v bodoče pridno služiti pri sv. maši, dokler mu Bog ohrani življenje in zdravje. Slovenci ! Uradi, občine, šole in posamezni! Slovenski umetnik Božidar Jakac je letos poleti na Bledu napravil portret Nj. Vel. kralja Petra II. Ta slika je izredno ugajala tudi pokojnemu vladarju Aleksandru I. V vse urade, občine, šole in naše domove naj pride ta slika, posebno še zaradi tega, ker gre polovica čistega dobička v smislu dogovora z Nj. Vel. kraljico Marijo v umetniški fond za nenameščene slovenske upodabljajoče umetnike. Cena slikam je: format razglednice (v originalni barvi) 4 Din, format razglednice v fotobarvi 2 Din; format 29— 42 cm lastnoročno signirana 120 Din. Naročila za slike sprejema: TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU IN PTUJU. Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu stare matere — romunske kraljice vdove. Nj. Vel. kralj Peier iL sloves prijaznosti in vprav slovenske gostoljubnosti, želimo ob njegovi sedemdesetletnici, naj ga Bog ohrani v zdravju in milosti ter k njegovim sedmerim križem priloži še kakšna dva! To je še posebna želja našega lista, med čigar najodličnejše prijatelje je vedno spadal g. kanonik Čižek. Prestavljen je g. kaplan pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Lojze Sunčič k Mariji Snežni. Mesreče. Ogenj uničil domačijo. Proti večeru je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Šerbineka pri Sv. Križu nad Mariborom. Ker so bili ob izbruhu nesreče domači z doma, je upe-pelil ogenj celo domačijo. Zavarovalnina je le delna. Padla v strugo potoka in se ubila. V Jelovcu pri Kamnici v okolici Maribora je smrtno ponesrečila Marija Plavčak. Z dela pri sosedu se je vračala pozno v noč, padla v 4 m globoko strugo potoka, si prebila lobanjo in obležala mrtva. Otrok padel s postelje in se ubil. V Dobravi v mariborski okolici je padla dvamesečna Marija Karneker s postelje na glavo in obležala mrtva. Fožgri v okolici Ptuja. Dne 17. t. m. v noči se je pojavil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ant. Fran-geža v Zgornjih Jablanah. S poslopjem Pred kratkim umrli francoski državnik Raymond Poincare. Osebrie vešči. Dr. Korošec na svobodi. Pristojne oblasti v Ljubljani so izdale odlok, po katerem se prejšnji ukrepi prekličejo ter se dr. Anton Korošcu dopušča popolno svobodno kretanje. Isto velja tudi za dr. Frana Kulovca, dr. Marka Natlačena in dr. Antona Ogrizeka. Kanonik Čižek — sedemdesetletnik. Preteklo nedeljo, 21. oktobra, je dovršil sedemdeseto leto svojega življenja — rojen je bil 21. oktobra 1864 v Pil-štanju — preč. g. Josip Čižek, častni kanonik in dekan v Jarenini. Znano nam je dobro, da je g. kanonik v svoji veliki skromnosti odločen protivnik vsakega hvalisanja, ker se vselej in povsod drži svetopisemskega navodila: »Bogu čast in hvala!« Smatramo pa za potrebno, da se ob tej priliki spominjamo velikih zaslug, ki si jih je gospod jubilant pridobil za cerkev in narod v svojem dela in trpljenja polnem življenju. Več kot polovico svojega življenja — v Jarenini je dekan od 9. februarja 1898 — je preživel med obmejnimi Slovenci ter si je stekel ne-venljive zasluge na področju dušnega pastirstva in na področju rodoljubnega delovanja na severni naši meji. Kakšno je delo v teh krajih in koliko žrtev zahteva, dokazuje dvajsetletnica njegovega transporta v Gradec, kjer je ob začetku svetovne vojne trpel, osumljen srbofilije. Kot zvesti sin svojega naroda je gospod kanonik vzel na svoje rame tudi to breme. Vse trpljenje ga ni moglo zlomiti, prevelika je njegova vera in ljubezen do Boga in ljubezen do domovine. G. kanoniku, ki ga je vedno spremljal skozi življenje ter ga po vsej pravici tudi sedaj spremlja »Sloboda ali smrt.« Znamenje, kakor nam ga kaže slika, je imel morilec našega kralja utetovirano na roki. Cerkev v Oplencu, kamor so položili kralja Aleksandra I. k zadnjemu počitku. Najdaljšo zložljivo gasilsko lestvo posedajo gasilci v Londonu. Ako je gasilec na vrhu lestve, se ije mogoče sporazumeti z njim samo s pomočjo telefona-Jezero, iv katerega se izliva največ rek. V Sibiriji [v pokrajini Irkutek je znan Baikalsko jezero, v katerega se izteka 177 večjih in manjših rek. Najvišji most na svetu. Pred kratkem so dogradili v Argentini v "'Južni Ameriki most, ki leži 4200 m nad morjem. Most veže sosedni mesti Salta in Chorilles. Dol« je 220 metrov, pačiva na železnih stebrih, ki so zgrajeni na razdaljo Januš Goleč: Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Daviš Gra-ham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spe-kli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Daviš je skomignil z ramena: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kako mo mogli in smo se pripravili na napad. Ni-' se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi koču-rami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini >ra-gozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda * ugibali: Ka; bi in kaj bo? Zavedali smo s-1 vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, ^ katerimi streljajo sigurno Človek in žival, lwga taka ostrina samo oprasne do krvi, _ta zapisana gotovi smrti! Indijanci t jo potegnili ajj. r nami, Morilec našega kralja Vlada Georgijev vred je zgorelo gospodarsko orodje, vozovi ter poljski .pridelki — Istočasno je pričela goreti v kup naložena slama na posesti Terezije 3eranič. Veter je zanesel ogenj na poslopje posestnika J. Horvata, katerega so z največjim naporom zadušili gasilci iz Cirkovc in preprečili veliko požarno nesrečo. Dva splavarja utonila. Pri Prelogu na Hrvatskem sta utonila v Dravi splavarja Ivan Cepec in Jernej Jaušnlk iz Sv. Ožbalta pri Breznem ob Dravi. Nesreča pri mlačvi. Marija Kores iz Spuhlje pod Ptujem je dobila pri mlačvi levico v mlatilni stroj, ki jI je roko čisto zmečkal. Saje povzročile požar. V Hrasniški grabi pri Škof j i Loki je izbruhnil v noči vsled saj povzročeni požar v hiši Janeza Dolenca. Domače je prasketanje ognja v ostrešju še pravočasno zbudilo, da so ogenj omejili in rešili spodnji del stavbe. Rudniška nesreča. V rudniku Vrška Čuka pri Zaječaru v Srbiji se je porušila 200 m pod zemljo stena in zasula tri rudarje. Ob času nesreče se je mu-« dil pri trojici delavcev tudi inžener Vasilje Kostič. Nesreča je zahtevala tri smrtne žrtve, med katerimi je tudi inžener in Slovenec Franc Štrukelj. Razne novice. Organistom! Redni občni zbor Društva organistov za mariborsko škofijo ee vrši dne 6. novembra t. 1., ob 10. uri dopoldne v Celju v Domu. Člani prejmejo s pošto vabila z natančnim sporedom, kateri ima 8 točk. Ker se ni mogla doseči polovična vožnja po železnici, se bo potem v kratkem, koncem meseca novemibra, vršilo zborovanje organistov v Mariboru, da se bodo tudi tisti, ki jim je v Celje predaleč, lahko udeležili in podali svoje nasvete in stavili razna vprašanja. Tisti, ki že dalje časa dolgujejo članarino, se tem potom še enkrat opozarjajo, da isto poravnajo, vsaj delno, ali pa se pismeno opravičijo in zavežejo, do kedaj bodo ¡plačali, sicer se bodo črtali iz imenika članov. — Društvo organistov za mariborsko škofijo je imelo dne 16. t. m. sejo, na kateri je sklenilo in odposlalo sledečo sožalno izjavo: »Društvo organistov za mariborsko škofijo izraža globoko sožalje zaradi barrbarskega zločina na osebo blagopokojnega kralja Aleksandra I., mučenika za slovansko in človečansko misel. Istočasno iziavliamo popolno vdanost in zvestobo nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. Materi umrl otrok na potu k zdravniku. Žena brezposelnega mizarskega pomočnika Franca Korošca iz Gradišča pri Gornji Sv. Kungoti je nesla bolnega in 1 mesec starega otroka k zdravniku v Maribor. Mati je prinesla že mrtvega otročička v mesto. Zlato je hotel odnesti preko meje. Obmejna straža je prijela na severni meji potnika, ki je čehoslovaški državljan. Pri preiskavi so našli pri njem 18 dkg težko zlato palico, vredno 3000 Din. Prijeti je ¡kupil zlato nekje v Zagrebu in je hotel izdelovati iz njega okraske. Zlato so mu zaplenili, njega pa zaprli. Naplavljeno truplo. Močno narasla Ložnica pri Ločah je naplavila moško truplo, v katerem so prepoznali 301et-nega posestnika Florjančiča. Ni še gotovo, če gre v tem slučaju za nesrečo ali zločin. Komaj ušli smrti. Šofer Ivan Ciuha, uslužben pri Pečnikarjevem avto-pre- vo7,ništvu, je peljal iz Ljubljane na tovornem avtomobilu jabolka na Vrhniko. Ko je privozil do železniškega križišča na Drenovem griču, ni opazil, da vozi iz Ljubljane potniški vlak. V zadnjem hipu je še obvladal položaj in je pognal avto z vso brzino preko proge. Lokomotiva je odbila samo zadnji del avtomobila in ga razbila. Šofer in potniki so ušli za las smrti, le nekaj jabolk se je sesulo na cesto. Prijeta slaboumna požigalka. V Cerknici na Notrajnskem sta pogorela v Bezuljaku dva kozolca in škedenj. Uničenega je mnogo spravljenega sena, poljskih pridelkov, slamoreznica in razno poljsko orodje. Nevarnost je bila, da bi se bil ogenj raztegnil na celo vas. Le požrtvovalnemu naporu gasilcev gre zasluga, da ni uničil ogenj sosedna poslopja. Tokrat so prijeli požigalko, ki je tekla po izbruhu ognja preko polja. Gre za 181etno Jožefo Obrezovo iz Begunj pri Cerknici, ki je pa slaboumna. Orožnikom je priznala, da je že poprej dvakrat podtaknila ogenj, vendar so ga obakrat pravočasno zapazili in pogasili. Obstala je še en požig, a je sedaj že na varnem. Najdena denarnica. Kdor je v soboto dne 20. t. m. izgubil 7 Mariboru denarnico z denarjem, se naj zglasi v Cvetlični ulici 23, II. nadstropje, št. k. Čo Vaše perilo ni čisto in belo kakor novo in ee morda celo predčasno trga, potem gotovo ne perete z Zlatorogovim milom. Zlatoro-govo milo se izdeluje iz najfinejših sirovin in ga odlikuje izredna izdatnost in čistilna moč. Poskusite samo enkrat prati z Zlatorogovim milom, pa ne bote nikdar več rabili drugih pralnih sredstev. Priznali bote tudi Vi, kar jih trdi na tisoče in tisoče: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlntoro-govo milo! 847 Trpežne, močne in nepremočljive gojzerce in Smučarske čevlje po 195 Din dobite v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Pišite po cenik. Obžalovanja vredni slučaji. Razkrinkani zarotniki — morilci našega kralja. Naš kralj je postal žrtev mednarodne zarotniške bande, katere vodi dr. Ante Pavelič. Kakor smo že poročali, je izvršil atentat Vlada Geor-gijev, ki je imel potni list na ime Peter Kelemen. Atentatorja je udaril francoski stražni častnik s sabljo po. glavi in povrh ga je še razkačena množica lin-čala. Francoska policija je dognala, da so pripravljali zarotniki na vseh važnejših postojankah od Marseilla do Pariza napade na osebo kralja. Ker je atentat uspel že koj pri izstopu iz ladje v Marseillu, so skušali ostali zarotniki pobegniti iz Francije in se razbe-žati. Pripeljali so se na Francosko s potvorjenimi potnimi listi, a pobeg se jim ni posrečil in so sedaj po večini že vsi pod ključem. Pomagač Georgijeva v Marseillu je bil že aretirani M. Kralj, ki si je nadel ime Silvester Malny. Po njegovi lastni izpovedi bi naj bil on izvršil atentat, pa se ga je oprijela v zadnjih trenutkih plahost in je prevzel mesto njega peklensko zlobni posel VI. Georgijev. V roki pravice so že: dr. A. Pavelič in študent Kvaternik, ki sta bila aretirana v Turinu na Italijanskem. V Medlogu pri Celju so zaprli Kvaternikovo mater in sestro. V francoskih zaporih se nahajata zarotnika Beneš-Rajtič in Novak-Pospišil. Prvo ime je izmišljeno, drugo pravilno. Zarotniki so imeli tudi žensko pomagal-ko, neko Marijo Vondraček, katere pa policija še ni prijela. Perčec aretiran. Francoska tajna policija je aretirala v Liegu v Belgiji Gustava Perčeca, prvega tajnika dr. Ante Paveliča in poveljnika Janka Puste na Madžarskem, kjer so se vežbali zgoraj omenjeni atentatorji. Preprečen samomor. V jetnišnici mariborskega okroženga sodišča se je hotel obesiti posestnik Anton Orgolič, ki je zapleten v zadevo s ponarejanjem tisočakov. Pazniki so še pravočasno nam pripravili zasedo in v tej nas bodo adli in postrelili. Daviš Graham je b.I edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velj; !« »Od vode ne smemo, £a bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če st vomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo zniJi nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da sc jih bojimo L nam bodo neprestano za petimi. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so po-Ekrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Daviš prvi na plan in kr.v;-kal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov kora, ni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Žlrr.b' smo ge na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s p \ami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v trak, da sta zavalovili daleč daleč po nraeozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč Dgenj ter pričeli ob skrbnem zas* — <, ';rep- čanjem naših vsled neznane nevarnosti o -".-belih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi. bili čuli ali opazili kake znaJke povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo nci smo kurili stražni ogenj ter pre-trgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekriž-I poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas Naša karavana se romakniL ^b reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive Vnše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto ',~"?fe v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne Mo-veške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Daviš je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. 55 in 27 m. Najglobo-kejši ali najdaljši steber zgleda kakor 18-nadstropni nebotičnik. Za gradnjo mosta so porabili 1500 ton železa. Največji železniški voz dogotavljajo v Sheffi-eldu na Angleškem po ruskem naročilu. Vagon je dolg 30 m, tehta 90 ton in je zgrajen za prevoz 200 ton. Voz ima 24 koles. Debelost lučnih niti ali žic. Lu&na nit navadne električne svetilke od 220 Voltov je tako debela, kakor pajčevina, torej mnogo tanjša nego človeški las. Če položimo 70 takih lučnih niti eno poleg druge, so vse skupaj široke 1 mm. Vsaka posamezna nit je de- opazili Orgoličeve samomorilne nakane in jih preprečili. Imenovani si je hotel že drugič končati življenje. Uboj. Dne 19. oktobra je došlo ob priliki povratika s kožuhanja do prepira med 191etnim posestniškim sinom Petrom Metličarjem in 251etnim Maksom Lamprehtom iz Spodnje Hajdine pri Ptuju. Iz prepira se je razvil pretep, v katerem je sunil Lampreht Metličarja z nožem tako, da je Izkrvavel. Ubijalec je po zločinu pobegnil. Napadena od neznanca. 601etnega Fr. Krajnčiča in njegovega 401etnega brata Martina iz Prvencev pri Ptuju je neznanec tako obdelal z nožem v noči, da sta obležala v mlaki krvi in so ju oddali v ptujsko bolnišnico. Brezposelni napadli posestnika. V Cerju nad Poljčanami prebiva na samoti posestnik Jožef Turin s svojo ženo. Obče znano je, da je bil Turin pred leti v Ameriki in Amerikanci se navadno vračajo v domovino z dolarji. Ame-rikanca Turina so obiskali zadnje dni popoldne trije brezp-selni in so ga prosili za denarno pomoč. Gospodar jih je odslovil z izgovorom, da je brez vsake gotovine. Brezposelni so odšli, a so se vrnili ob mraku namazani po obrazu. Dva sta stopila v hišo, oborožena s kolom ter nožem, tretji je ostal zunaj na straži. Turin je bil kot bolan v postelji in sta lopova navalila nanj z zahtevo po denarju. Bolnika sta zvezala, ženo ustrahovala z nožem in sta se lotila kar sama hišne preiskave. Odnesla sta 3 prstane, 3 ure, nekaj angleškega denarja, srebrn italijanski tolar, puško in samokres. Roparski napad preiskujejo orožniki, ki so dognali, da gre za tri potepuhe iz krškega in ptujskega sreza. Obsojen mlad morilec. Novomeško sodišče je obravnavalo dne 19. oktobra slučaj umora 561etne posestnice Marije Pust, matere osmih otrok in posestnice v Dolenji vasi na Dolenjskem. Na dan 17. septembra se je splazil v hišo Pustove Karel Zobec, sin posestnika iz Dolenje vasi. Pri stikanju po hiši ga je Za pranje mora hiti voda vedno mehkaf Zato vodo poprej omehčaj z dodatkom Henkal Samo z mehko vodo izrabil popolnoma pralno sredstvo in doseieS močno penjenje. H e n k o je obenem znano sredstvo za namakanje perila. zalotila gospodinja Marija Pust in ga vprašala, kaj išče. Fant je pobegnil, Pustova je kričala za njim in razodela sosedi, pri kakem poslu je zalotila Zo-beca. Krik gospodinje je nepridiprava tako razljutil, da je pobral poleno in ubil Pustovo. Morilec je bil obsojen na 10 let in 3 mesece ječe. §low€ii§lid Krmilna. Črensovci. Vest o smrti kralja Aleksandra je tudi nas presunila. Sožalns brzojavke so poslali: občina, strelska družina in gasilci. V četrtek se je pa cela fara oddolžila spominu velikega kralja. Ob 8. uri je bila sveta maša. Naša kipa, velika cerkev je bila polna farnikov, kakor le ob nedeljah in praznikih. Popoldne ob pol 15. uri pa je bila žalna slovesnost na velikem prostoru pred cerkvijo. Ob stranskih vratih je bilo vse v črnem. Naredili smo lepi oder, ki smo ga tudi prevleki", s črnino. Pred odrom je bil postavljen v obliki trikota slavolok, na katerem so plapolale tri zastave in s!cer dve črni in ena tro-bojnica s črnim florom. Na odru ob cerkveni steni je bila lepa slika blagopokojnega kralja Zedinitelja, ob sliki po veliko lepih rož. Zbralo se je mnogo ljudi. Pred pričetkom žalne proslave smo prižgali pred kraljevo sliko več sveč. Prvi je govoril šolski upravitelj gospod Zelaznik, ki je bil v vojaški opravi kot rezervni kapetan. Godba nam je zaigrala žalostin-ke in državno himno. Peli smo, deklamacije so bile in govorili so še g. Hvala, šolski upravitelj; g. Kolenko, podpredsednik občine, in g. Škoberne, predsednik gasilskega društva. Tudi narava je z nami žalovala. Kljub mrazu smo vsi vsirajali do konca, zaklicali pokojnemu kralju »Slava!« in se mirno razšli. Črensovci. V torek dne 30. oktobra ob 8. uri js bilo pri nas licencovanje plemenskih bikov in merjascev za občino Črensovci. Popoldne ob dveh pa licencovanje na Ilotizi za občino Hotiza. — Griža ponehava. Novih slučajev v naši fari več ni, in kmalu bodo izolimico v Odrancih zatvorili. V četrtek je sicer še umrl Copot iz Gornje Bistrice, ki ni hotel iti v bolnico, ker bi raje doma umrl, pa je bil prisiljen. Od Copotve hiše so umrli trij-e, res cela vas sočustvuje s prizadeto družino. Naj počivajo mirno na tujem pokopališču! — Precej jih imamo sedaj na oklicih. Vse je prav, le tega ne odobravamo, da se dekleta veliko premlada podajajo v zakonski stan. Ko je že prepozno, potem' je na jadikovanja ob vsaki priliki. „Slov. Gospodar" stane: celoletno Sin 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— bela 142 deeettisočink 1 mm. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da ni lahko izdelati i učne niti. Kovina, katero uporabljajo za izdelavo žic za električne svetilke, se imenuje: volfram. 1 kg imenovane kovine da 330 km žice. Najstarejša pošta. V Uru na Kaldaj-Bkem, odkoder je prišel v obljubljeno deželo očak Abraham, že nekaj let izkopavajo prazgodovinske stavbe. Izkopali so poštno poslopje, ki je staro 6000 let. Razne novice in sporočila so tedaj zapisovali na tablice iz mokre ilovice in so jih sušili na solncu. Raz-pošPjanje ilovnate po-|te. ni bila malenkost. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nc-čili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-In-dijanci, s katerimi se sicer nismo mogli poraz-govoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih masi-kaj in radevolje so nam razkazali svoje I Dčure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti r. more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpi-havanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, 'kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za ogla jen je lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s po-nočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so uda-ni ljudožrstvu aL' ne. Na naša kazanja ter na-migavanja, če bomo srečali še kake njihove so- Dr€1 ¥€rc! Bilo je v zasneženi noči 13. februarja 1931 v Mengšu na Kranjskem. V župnišče se je proti večeru vtihotapil mlad fant, star komaj 19 let. Pri odpiranju omar ga zaloti gospod župnik F. Kušar, starec 70 let, obet spoštovan radi svojega vnetega dušnopastirskega in tudi izvencerkvenega dela za ljudsko blaginjo. Mladenič plane na župnika, ga udari po glavi ter ga z nožem sune v vrat. Stari župnik obleži mrtev v lastni krvi. Mladi fant pa odpre s ključem, ki ga je našel v pisalni mizi, blagajno, kjer je bil shranjen denar za razne namene, vzame 30.000 Din ter izgine iz župnišča. Bilo je 4. julija 1934 v mariborski kaznilnici ob 4. uri popoldan. Isti mladenič — tri leta starejši — odpre oprezno vrata svoje celice, kjer odsedeva svojo 201etno kazen za opisani roparski umor; to se mu posreči, ker je poprej s posebnim izvijačem odvil vijake na ključavnici svoje celice. Upa, da se mu posreči beg iz kaznilnice z dvema tovarišema, ki je bil z njima dogovorjen. Z izvijačem odvije vijake na ključavnici celice, kjer je bil eden izmed teh tovarišev. Oba dva se skrijeta v stranišče. Ko pride paznik Ivan Peterin, plane mladenič nanj, kakor je pred 3 leti planil na sivolasega župnika, ter ga s pomočjo tovariša pobije na tla s kamnom, ki ga je kradoma prinesel z dvorišča. S sabljo, ki jo je izmaknil umirajočemu Peterinu, s brani zoper paznike, ki pritiskajo nanj; nato omahne na ograji in se strmoglavi v globočino pritličja, kjer obleži na trdih tleh lažje poškodovan. Ta mladenič je Ivan Lakner. Kazenski senat ga je radi upora in umora obsodil 15. oktobra na smrt na vešalih, kakor tudi njegovega tovariša. Ko ga je predsednik senata vprašal, zakaj je skoval tako satanski načrt, čigar žrtev je postal xiedolžen paznik, je Lakner odgovoril: »Neumen sem, žleht in brez vere.« Odkrita in značilna izpoved: »Brez vere sem!« In ker je brez vere, je ravnal nespametno in hudobno. Kako je postal brezveren? Storila je to slaba družna, v katero je zahajal. Storila so to toliko proslavljena sredstva moderne prosvete in zabave: kino, slaba knjiga, nekrščanski časnik. Da bi imel sredstva za uživanje (saj drugega cilja ni poznal), si je lastil tuj denar, postal tat, ropar in morilec. Brez vere! Ni večje nesreče za mladega človeka, kakor pa brezvernost. Kaj naj preganja mladinsko lahkomiselnost, toliko usodno za mladega človeka, ako ne pojmovanje življenja in njegovega namena v luči vere? Kaj naj kroti poželjivost, uživanja-željnost, napuh, surovost in razne strasti, ki dvigajo kakor kačja zalega svoje glave v mladem srcu in v telesu, prekipevajočem zdravja in moči, ako ne strah pred Bogom in pred odgovornostjo napram njemu? Ni torej prijatelj mladine, kdor ji jemlje vero. Kdor v mladih dušah vero z raznimi sredstvi rahlja in slabi, povzročuje v vrstah mladine ogromno škodo. Brezkrvnost, brezbarvnost,. ter mlačnost: to je pot, ki vodi v brezvernost, v življenje brez vere in proti veri. Le globoko-verna mladina, vzgojena in izobražena po načelih krščanske in narodne prosvete, je zdrava mladina. Takšna mladina je upanie domovine ter jamstvo za njeno bodočnost! * Ljutomer. Vsem našim prijateljem iz domače in sosednih župnij, ki se zanimajo za predstavo »Mlinarjevega Janeza« v Katoliškem domu v Ljutomeru, sporočamo, da se predstava vrši nepreklicno to nedeljo dne 28. oktobra, popoldne ob 4. uri. Najbrž igre ne bomo ponavljali, zato si tokrat pravočasno preskrbite potrebne vstopnice. Slovensko zgodovinsko igro si je pač wedno ogledati. Zato na veselo sviv denje! Staritrg. Igro »Carski sel« ponovimo v nedeljo dne 28. oktobra. * »Službeni list« banske upra.ve dravske banovine od 17. okt. 1934 prinaša na strani 422 sledeče: Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. februarja 1933, Pov. II. No. 927-1, so bila na osnovi par. 11 zakona o društvih, shodih in posvetih raz-puščena naslednja društva ter je njih razpust postal pravnomočen: Katoliško prosvetno društvo v Celju. Bralno društvo Cirkovce, srez Ptuj. Prosvetno društvo Črešnjevec, srez Maribor d. b. Katoliško prosvetno društvo v G. Radgoni. Katoliško prosvetno društvo v Gor. Gradu. Bralno društvo na Kapeli. Katoliško proisvetno društvo v Kostrivnici. Katoliško slovensko prosvetno društvo v Ljubnem. Prosvetno društvo v Ljutomeru. Katoliško prosvetno društvo v Lučah. Slomškovo prosvetno društvo v Mali Nedelji. Društvo Katoliška Omladina v Mariboru. Društvo Ljudski oder v Mariboru. Prosvetna zveza v MariOo-ru. Katoliško prosvetno društvo Maribor-Me-Ije. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Mozirje. Katoliško prosvetno društvo No-vaštifta. Katoliško prosvetno društvo Ormož. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Pamečah pri Slovenjgradcu. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Podčetrtku, srez Šmarje pri Jelšah. Katoliško izobraževalno društvo v Skomarjah, srez Konjice. Društvo »Središka prosveta« v Središču. Kmetijsko bralno društvo v Starem trgu pri Slovenj-gradcu. Prosvetno društvo v Stopercah, srez Šmarje. Prosvetno društvo »Čitalnica« pri Sv. Jederti, srez Laško. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Frančišku Ksaver-ju, srez Gornjigrad. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Juriju ob Taboru, srez Celje. Bralno društvo Sv. Križ na Murskem polju. Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici. sede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v sve-sti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moski-tov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas s^o naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla t belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stane. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culi-schu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belo-kožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. (Dalje sledi. Kaj so ugotovili z dvigi v stratosfero ali v izredne zračne višine? Vsem razumljivi zaključek strato-sfernih poletov je, da ima nebo v različnih višinah drugačno barvo. Med 8500 in 21.000 metrov je nebo modro in violetno, v višini 22.000 m pa sivo-črno. Največjo jato ptic selivk so opazovali lansko leto v Kanadi. Na tisoče in tisoče divjih gosi je zapustilo pokrajino v okolici mesta Ouebec, da bi se preselile v tople j/še kraje. Cele štiri ure je trajalo, predno je odletela jata mimo imenovanega mesta na poti proti jugu. Prosvetno društvo Sv. Mihael pri Šoštanju. Prosvetno društvo »Skala« pri Sv. Petru pri Mariboru. Katoliško izobraževalno društvo v Stranicah, srez Konjice. Katoliško slovensko prosvetno društvo v Svetinjah, srez Ptuj. Katoliško slovensko prosvetno društvo v št. Jan-žu pri Dravogradu. Prosvetno društvo Šmarje pri Jelšah. Prosvetno društvo v Šmartnem ob Paki, srez Gornjigrad. Katoliško prosvetno društvo v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Katoliško izobraževalno društvo v Špitaliču pri KSniQU0VOUl O Jelovec pri Kamnici. Se že čuti bližajoča 6e zima v naši lični dolinici in na naših vrhovih Pohorje že ima belo suknjo in deloma že tudi Kozjak, od severa pa vedno hujši veter pritiska. Vsled tega se že rajši toplejše sobe držimo in več pokramljamo o težkem delu jesenskega spravljanja in pripravljanja za zimo. Misli pa nam vhajajo tudi v lepo urejen dom in mlin oh beli cesti in bistrem potoku, ki tvori mejo med našo in sevniško žu/pnijo. Vrlega gospodarja te hiše in odličnega našega soobčana Mole Matijeta nam je neizprosna smrt pobrala v začetku septembra in položila v blagoslovljeno kamniško zemljo. Bil je mož, da malo takih, in zasluži, da v njegovo pohvalo njegovim znancem in prijateljem »Slovenski gospodar« vsaj kaj malega pove. Vzorno je preživel svojo mlade-niško dobo in vspodbuno lepo je bilo njegovo zakonsko življenje. Do zadnjega vzdih-ljaja je bil globoko veren kristjan in vsej župniji svetla luč na potu krščanskega udejst-vovanja, pa vselej tudi tako kremeniti rodoljub, da so ga nekdanji nasprotniki strašno pisano gledali, dobro misleči pa neomajljiv steber narodnega gibanja in dela imenovali. Še zdaj se opominjamo, kako je naše fante krog sebe zbiral in navduševal, z njimi ob narodnih svečanostih pri Sv. Urbanu pripravljal in zažigal mogočne kresove ter po celi župniji širil in izvrševal, kar so mu voditelji priporočili. Najmodernejše si je uredil svoj dom in posestvo in je zato vsakdo rad stopil pod njegovo streho in poslušal njegovo modro besedo. Kot dolgoletni odbornik naše posojil-nioe si je s svojo natančnostjo v pridnem sodelovanju stekel mnogo zaslug na polju našega gospodarstva in kot požrtvovalnemu dobrotniku naše cerkve mu gre naša iskrena sahvala Dobro pripravljen je dne 3. septembra izdihnil svojo lepo dušo, ko so njegovi domači v rožnem vencu ravno molili: ki je za naš na križu umrl. Upajmo, da je v svojem 66. letu dozorel za nebeško plačilo, katero mu vsi iz srca želimo. In tako so nas v iratkem času zapustili peteri vrli naši sosedje in dolgoletni zvesti naročniki »Slovenskega gospodarja«: Čičeik, Večernik, Rudi po domače Majer, Kavbe, sedaj še pa Mole. Vseh se vedno radi spominjamo in jim iskreno želimo prav mnogo zvestih posnemovalcev v našem ljubem in lepem Jelovcu, kakor v cel; kamniški župniji. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pogrebni dan našega viteškega vladarja nam ostane v nepozabnem spominu. K žalni službi božji ob 8. uri je prihitelo poleg šolske mladine toliko ljudstva, da so napolnili našo cerkev. Polno-fttevilno so v dvostopu prikorakali gasilci "n Vsa delavci na banovinski cesti Sv. Benedikt— Lomanoee. Po službi božji smo se zbrali pred Konjicah. Prosvetno društvo v Teharjih, srez Celje. V celi Dravski banovini je razpuščenih 75 društev in od teh na Slovenskem Štajerskem 40. Prej je že tudi bilo precejšnje število prosvetnih organizacij, včlanjenih v raz-puščeni mariborski Prosvetni zvezi, pravomo-čno razpuščenih. So nekateri okraji, kakor n. pr. Konjice in Gornjigrad, v katerih nobena teh organizacij še ni vpostavljena. spomenikom padlih vojakov. Na s cvetlicami lepo okrašeni mizi je bila postavljena velika podoba pokojnega kralja. Okrog nje so gorele sveče, tla pred spomenikom pa so bila posuta z jesenskim cvetjem. Na bližnjih oknih so gorele sveče. Ljudstvo je v polkrogu obstopilo spomenik. Žalno slavnost otvori cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Krajnca z ganljivim slovesom, da se je slehernemu zasolzilo oko. Dekan Gomilšek v nagovoru opiše ve':ke zasluge pokojnega kralja za Jugoslavijo in posebej še za slovenski narod ter povdarja njegovo modrost, veliko ljubezen do domovine, njegovo delavnost in požrtvovalnost, ki so vredne našega posnemanja in zaključi nagovor z molitvijo za pokojnega vladarja. Učitelj Ivan Babnik v nagovoru pojasni, koliko je jugoslovanski kralj pretrpel v balkanski in svetovni vojski in obljubi v imenu vseh, da bomo njegovo oporoko »Čuvajte mi Jugoslavijo!« zvesto vsi izpolnjevali. Pevski zhor še zapoje sklepno žalostinko, nato gasilci in vsi bivši vojaki defilirajo pred spomenikom. Slovesnost- je naredila na vse pričujoče najgloblji vtis. Takoj nato so se še zbrali odbori društva bojevnikov, posojilnice, kmetijske, sadjarske in vrtnarske ter čebelarske podružnice ter so izrazili v posebnih izjavah svoje sožalje m je takoj odposlali ministru dvora in predsedniku vlade. Tako smo pokazali, da biva v naši župniji ljudstvo, ki je zvesto vdano Bogu in Cerkvi, kralju in domovini! Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Celo kopo veselih dn žalostnih novic imamo za današnjo številko. Živahno in zelo praznično je bilo v nedeljo dne 29. julija v naši župniji. V svoji sredi smo namreč imeli novomašnika g. Fr. Murkota, rodom iz Trnovske vasi, ki je omenjeno nedeljo daroval svojo prvo sveto daritev v domači župni cerkvi. Zares redike so že v naših krajih novomašne slavnosti in zato tudi redki primicijslci domi, ki so bili navadno domi veselja za vso župnijo. Č. g. novomaš-niku želimo mnogo božjega blagoslova v njegovem duhovniškem delovanju na potu za rešitev duš. 14 dni prej pa smo imeli priliko pozdraviti g. Alberta Švarc, novomašnika iz cistercijanskega reda, rodom iz urbanske župnije, kjer je imel slovesne večernice, istotako je svojo drugo sv. daritev opravil v naši lepo okinčani cerkvi. Naj ga Bog ohranja in blagoslavlja vsa njegova dela v samostanu Stični, kamor se je kmalu po primiciji na svojem domu v Trnovskem vrhu vrnil! — Domače Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajni obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot prav izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Katoliško prosvetno društvo je vprizoriJo me-: seca avgusta na župnijskem dvorcu lepo us-i pelo Jurčičevo dramo »Deseti brat«. Pričakuj jemo, da nas za Božič ponovno presenetijo s kako času primerno prireditvijo. — Vsled tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je morala že naznanjena celodnevna prireditev povodom 501etnega jubileja gasilske čete v Bišu preložiti na prihodnje leto. — Bog nas je obiskal tudi z nezgodami in te se v času splošne gospodarske krize še huje čutijo kot sioeir. Hude poškodbe je utrpel Franc Krajnc, kmet iz Črmle, ki je trč'l že meseca julija s kolesom v neki avto. Še danes se zdravi v ptujski bolnici. — Minuli mesec pa je zavozil neki tovorni avto v vprežno kobilo Jakoba Mohoriča, kmeta iz Trnovske vasi. Zlomil ji je obe nogi, kolerelj pa z voznikoma vred prevrnil. Prizadeti utrpi občutno škodo. Vzrok: prenagla in brezobzirna vožnja pri iz-* ogibanju. Sreča v nesreči je, da sta voznika ostala nepoškodovana. — Tudi nekaj pretepa smo imeli v našem okolišu. Nevaren vbodljaj z nožem ob strani je dobil od nekega ponočnjaka Janko Švarc, posestniški sin iz Bišeč-kega vrha. Zdravil se je v ptujski bolnišnici. — Pri zaviranju voza je padla na cesto Antonija Benko, posestnica iz Trnovske vasi-Imela je zlomljeno nogo v stopalu in vsled nepravilnega zdravljenja je postala nezgoda celo smrtonosna ter je uboga žena po nekaj dneh hudega trpljenja na omenjenih posledicah umrla. — Neinadne smrti je odšla v večnost Marija čuček, kmetica iz Trnovske vasi. — Dalje čez 70 let stara Terezija Uršič, posestnica tudi ia Trnovske vasi. Zvečer je legla še zdrava spat, a čez dobro uro že za-tisnila za vedno oči. — K Bogu po srečno plačilo je odšel kmet Janez Šalamun iz Biša. — V nedeljo dne 14. oktobra je bila pokopana posestnica Marija Kramberger, bivša mlinarica v Trnovski vasi. Zadnje Čase je stanovala v Bišečkem vrhu. Vsem naj ljubi Bog da večni mir in pokoj! — Ženo Jožefa £mer-šič, posestnika na Kozlovcu, že dalje časa pogrešajo. Zadnje čase je došla vest, da so našli neko utopljeno ženo v lenarški župniji, ki bi bila istovetna s pogrešano, a resničnost govorice še ni potrjena. — Vsestranska potreba za povečavo naše osnovne šole se vedno bolj vidno prikazuje. Ker tvorijo meje naše nov» občine s priključenim Trnovskim vrhom in vasjo Ločič tudi novi šolski okoliš, je nastopil res skrajni čas, da se s povečavo oziroma s prizidavo potrebnih prostorov čimprej začne. Povdarjamo pa že danes, da se pri sestavi načrtov in tozadevnih proračunov ozira predvsem na predloge domačega šolskega odbora in drugih merodajnih činiteljev ter izvedejo vsa dela čim ceneje in se tako uboge, že itak težko stiskane davkoplačevalce ne preobremenjuje. Cedo stavbeno akcijo je treba vzeti v prave roke; potrebni les bi se zvečine nabral, saj ga je v okolici dovolj; vozniki in deloma strežniki bi opravili delo s kulukom in na ta način bi se znatno znižal celi račun. Cvetkovci. V soboto dne 13. t. m. so zapeli zvonovi svetolenarški in so naznanili vest, da je za vselej zapustila to solzno dolino mlada, komaj 301etna Ivanka Ozmec iz spoštovane hiše Ozmečeive v Cvetkovcih. Zdrava in vesela se je podala na pranje v bližnji potok, padla v vodo in utonila. Vse prizadevanje, da bi jo vzbudili k življenju, je bilo zaman. Draga Ha-nika! Tvoj grob je pokrit s krizantemami in drugim jesenskim cvetjem, duša tvoja pa se raduje večne pomladi, kjer je našla uteho in mir, ki ga pač svet ne more dati. Uživaj večno plačilo pri Bogu! Dobri mamici, bratu in sestram naše iskreno sožalje! Središče ob Dravi. Žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom je globoko odjeknila tudi v naših dušah. To se je pokazalo zlasti v četrtek dne 18. oktobra, ko so poleg raznih prosvetnih, kulturnih in strokovnih organizacij hitele velike množice vernikov k žalni službi božji v žil p no cerkev. V prisotnosti vseh zastopnikov oblasti in uradništva je daroval sv. mašo g. župnik Alfonz Klemenčič, med katero je šolski pevski zbor pod vodstvom g. ravnatelja Kosija prepeval ginljive žalostinke. Po sv. opravilu se je vršilo na trgu pred spomenikom padlih žalno zborovanje. Slika blago-pokojnega kralja je bila odeta v črnino, pred njo so bile prižgane sveče. Možnarji so votlo zagrmeli v turobno razpoloženje množice. Na govorniški oder je stopil g. banski svetnik J. Zadravec, ki je otvoril žalno zborovanje. Godba je zaigrala žalostinko, nato pa je govoril viteškemu pokojniku v slovo g. župnik Alfonz Klemenčič. Združeni pevski zbor je zapel »Blagor mu, ki se spočije«. V imenu vseh društev je počastil spomin viteškega kralja g. Robič, nakar je predsednik občine g. Kolarič govoril o Nj. Vel. kralju Petru II., ki nam je svetel up v teh tužnih dneh. Godba je zaigrala državno himno, nato pa je g. Zadravec predlagal žalno brzojavko visokemu kraljevskemu domu in zaključil žalni zbor. Počasi so se ljudje razhajali, marsikateri s solzami v očeh. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 7. t. m. sta bila v naši župnijski cerkvi poročena Jurjovec Anton, lesni trgovec v G ruš o*vl j ah, in Fužir Marjeta, posestniška hči iz Meliš. Nevesta je bila članica tukajšnje Mar. družbe. Bilo srečno! — Proti osmemu križu je že korakal »star fant« Janez Šak, p. d. Pleščev Anza, ko ga je letos v poletju napadla huda bolezen, kateri je po mučnemu trpljenju podlegel dne 11. t. m. Kot vojak je leta 1878 preganjal turške upornike po Bosni in Hercegovini. Ostal je vse življenje samski in skupno s sestrami gospodaril na Pleščevi kmetiji v Radmirju. V njihovi hiši ima prostor samo dobro časopisje. Bog mu daj uživati nebeško veselje! — Letina je letos bolj slaba, ker je bilo, zlasti za žito, preveč mokrote. Sadje je pri nekaterih še precej obrodilo, pri drugih pa skoraj nič. Izredno slaba paša je bila za čebele, ki niti zimske zaloge niso nabrale, tako da jim bodo morali čebelarji nanositi potrebno hrano v obliki sladkorja. Sv. Jurij ob Taboru. Kako je tudi pri nas bil priljubljen naš kralj Aleksander, smo videli na dan njegovega pogreba Domača župnijska cerkev je bila natlačeno polna vernikov, ki so s solznimi očmi prisostvovali žalni službi božji. Službe božje so se poleg šolske mladine udeležila vsa tukajšnja društva. Po sv. maši so zastopniki društev in šolski otroci in drugi napolnili povečano cerkveno dvorano. Na odru je pred podobo rajnega kralja govoril žalni govor domači g. župnik, ki je opisal vladarja Aleksandra kot ljudskega kralja, kot kralja miru in kralja Zedinitelja. Najlepše besede, ki jih je kralj Aleksander v življenju izgovoril, jih je izrekel v smrtnih bolečinah: »Čuvajte lugoslavijo!« Tej kraljevi oporoki hočemo ostati zvesti do smrti. Ko je Se šolska deklica z deklamacijo pozdravila mladega kralja Petra II., in ko smo umrlemu kralju zaklicali trikrat »Slava!«, novemu kralju pa trikrat »Živijo!« smo z državno himno zaključili žalno slovesnost. Loka pri Zidanem mostu, V zadnjem času je nas zopet obiskala nemila žena smrt. Ugrabila nam je kar troje mladih življenj, dva nad 20 let stara fanta: Antona Tršeka in Ferdinanda Zeleznika, in 201etno mladenko Micko Zupančič, Najžalostnejše pri tem pa je dejstvo, da so vsi vsi trije umrli nagle in nenaravne smrti kot žrtev nesreče. Tone Tršek je utonil v Savi, Nande Železnik je postal žrtev zastrupljenja po »tetanusu«, Mioko Zupančič je doletela smrt pri vožnji stelje iz gozda. S prizadetimi družinami vsa fara globoko sočustvuje. Z Zupančičevo družino pa žaluje tudi naša Marijina družba, ker je z ranjko izgubila pridno članico. Rada je prepevala Marijine pesmi, zlasti ob sestankih. Na nedeljo dne 14. oktobra jih je še prepevala ob priliki svetoletne procesije, a drugi dan popoldne je že postala žrtev nesreče. Prepričani smo, da ji je Marija slala ob strani ob najodločilnejšem trenutku življenja, saj jo je prisrčno ljubila. To bo gotovo vsem, posebno pa bridko prizadeti družini in sorodnikom, v največjo tolažbo ob tako tragični smrti, ki jo je našla pod težkimi kolesi voza. Priljubljena je bila pri svojih sočlanicah vsled. svojega mirnega in prijaznega značaja. Zadnjo ljubezen so ji izkazale članice Mar. družbe na'dan pogreba dne 17. oktobra, ko so jo ob obilni udeležbi spremile na poti k večnemu počitku. Bog daj njeni duši sladki mir! Planina pri Sevnici. Snega do kolena kakor o Božiču smo dobili v noči od 15. do 16. t. m. Sredi oktobra toliko snega ne pomnijo starejši ljudje. Eni so še imeli zelje, drugi peso, tretji korenje, četrti ajdo in vsi še repo zunaj. Ajda je na tleh, je ne bodo mogli žeti. Na tleh je tudi otavič, katerega bi bili lahko kosili za živino še en mesec. Ker je bilo še listje na drevju, je sneg odlomil sadno in gozdno drevje. Jablane so imele še popolnoma'zeleno listje. Listje ni šlo z drevja za vrabca ne, ker še ni bilo slane. Sedaj je po noči jasno, da sneg zmrzne. Sneg počasi kopni, ga bo dosti za teden dni. Pišece. Kakor blisk je šla pretekle dni vest o tragičnem dogodku v-Marseju skozi Pišece. Ljudje so stikali glave in prvi hip niso mogli verjeti resničnosti žalostne vesti. Toda ko se je oglasil veliki zvon naše farne cerkve in za njim vsi ostali tudi pri podružnicah ter so zaplapolale žalne zastave raz naša poslopja, je ljudstvo onemelo v tihi žalosti. Vsi brez izjeme smo obsojali gnusni zločin. Oba občinska odbora sta se zbrala k žalnim sejam in k zaprisegi vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Glavna žalna slovesnost pa se je določila za dan 18. oktobra ob polaganju zemeljskih ostankov Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja v grob. Nekaj pred 8. uro zjutraj so se zbrali ta dan šolarji obeh šol, razne korporacije in ostali farani v obilnem številu v pišečki šoli. Med turobnimi zvoki naše godbe je ob 8. uri vsa ogromna množica zbranih v sprevodu krenila v farno cerkev k sv. maši. Pred službo božjo je bilo s prižnice vernikom prebrano žalno pismo našega nad-pastirja dr. Tomažiča. Besede našega škofa so navzočim globoko segle v srce. Po sv. maši smo se ponovno podali' v pišečko šolo, kjer je, po odigrani žalni koračnici, otvoril g. šolski upravitelj Janko Rošker spominsko svečanost. Prebrana je bila ob tej priliki poslanica našega bana g. dr. Marušiča jugoslovanski mladini. Tudi so otroci deklamirali nekaj primernih pesmi in še zapeli prav občuteno: »Pomladi vse se veseli.« Po odpetju in od-igranju državne himne ter trikratnem slava-vskliku Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedini-telju smo se žalostni razšli. Mnogo jih je tudi jokalo. Toda ena misel je bodrila vse: Proč razprtije, proč razdori! Pokažimo nasprotnikom, da smo tudi v boli močni in trdno odločeni čuvati Jugoslavijo! K žalnim sejam pa so bile te dni sklicane tudi naše cerkvene organizacije, naša kmečka hranilnica in posojilnica, krajevni odbor »Boja«, gasilci in so-kolsko društvo. Vsi so poslali sožalne in uda- nostne izjave Nj. Vis. knezu Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji. Tako -mo tudi Pišečani dostojno proslavili žalostne dogodke od 9. oktobra 1934 in prosili Vsemogočnega, da nam pomaga čuvati Jugoslavijo. Iz zagrebške torbe. Zvonovi, zrakoplovi, streli, črne zastave, po nedelji so se vse izložbo oblekle v žalno . . . vse je bilo kakor mrtvaška pesem. Vsem pa gori iz pogleda vprašanje, kako bo, kaj bo. Tudi v tem času je bilo dnevnih dogodkov, a zavedli so se jih komaj tisti, ki so jih v živo zadeli. Pa vendar se je zgodila ta in ona zanimivost. — Oglasil se je prvi sneg. Ne pomnijo ga še tako zgodaj. Pa je tudi grdo napravil. Še danes je telefon vas zmeden, ker mu je potrgalo žice. Drevje pa se je v torek zjutraj lomilo, da je bilo po Tuškancu pokanja, kot da je že udarila vojska. Sadnega drevja, platan in javorjev je polomil sneg z viharjevo pomočjo, da je bila tam skozi pot kar neprehodna. Seveda so sedaj pota že zopet prosta, snegu je pa tudi postalo naenkrat vroče, pa je vendarle pustil za seboj mrzlo jesen. — Vsakovrstne odlične osebnosti smo videli in pozdravili te dni na prehodu skozi Zagreb. V pondeljek zvečer smo imeli priliko videti tudi dr. Ant. Korošca, bivšega ministrskega predsednika. Potoval je iz Hvara čez Split. V Zagrebu se je mudil par ur. Pot je nadaljeval še isti večer, da prisostvuje žalostnemu pogrebu. V. Beogradu se bo zadržal dalje časa. — V četrtek, na dan pogreba, je mesto preskrbelo za kosilo in večerjo vsem siromakom. Veliko je sedaj takih, kateri nimajo drugega kot, dobra srca. Ta dan so se po dolgem zopet enkrat nasitili. Pa je tudi tako zanikrnih in postopa-: čev, da se jim ni ljubilo potruditi se toliko, da bi stopili tja, kjer so delili hrano; da ne vedo, kje je to, so se izgovarjali. No, taki bodo pač vedno brezposelni. — V nedeljo se pa bomo zopet zbrali pri Svetem Roku. Ravno dva meseca je trajalo. Pa so rekli, da bo v štirih tednih gotovo. Sedaj javljajo od Svet Blaža, kjer je župna cerkev podružnici Svet Roka, da 28. oktobra prične zopet sveta maša. V nedeljo torej se bomo po dolgem zopet zbrali in presodili, koliko je cerkvica spremenila svojo zunanjost in notranjost. Dorimund-Eving v Nemčiji. Kakor vso Jugoslavijo in ves svet, je tudi nas zadela tužna vest o smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I.; tudi naše srce je zatrepetalo v tugi in žalosti, tudi mi smo svoje najprisrčnejše obžalovanje mlademu kralju in njegovi materi in celemu kraljevskemu dvoru sporočili. Pokojni kralj ja v spolnjevanju svojih težkih vladarskih dolžnosti, vnet za napredek miru, moral svoje življenje darovati. Dobili smo vest od kraljevskega konzulata v Diisseldorfu, da bo v četrtek dne 18. t. m. tam žalna služba božja za dušni mir Njegovega Veličanstva in smo bili povabljeni k udeležbi. Ker pa nimamo sredstev v "blagajni, smo sklenili: Društvo sv. Barbare in Društvo jugoslovanskih delavcev priredita žalno službo božjo tu v farni cerkvi sv. Barbare, in sicer v petek dne 19. t m., ob 8. uri zjutraj. Imeli smo peto sv. mašo, pri kateri sta bili obe zastavi navzoči in smo tudi slovensko peli; marsikak očenaš je bil pobožno zmoljen za dušni mir blagega kralja. Želite ho} prodati? Imamo tedensko gotovo 100.000 51-tateljev, med temi je Vaš kupec! Pošljite mali oglas, da ga najdetel Poslednje vesti. Novice. Mednarodna letalska tekma na razdaljo London — Melbourne (Avstralija) končana. — Mednarodne letalske tekme na zgoraj omenjeno razdaljo se je udeležilo okrog 20 letalcev. Prva sta prispela na cilj angleška letalca Scott :n Campehbloc, ki sta preletela progo v 62 urah 33 minutah in 30 sekundah. Svoj zadnji rekord sta zboljšala za 4 ure. Letala sta s povprečno brzino 300 km na uro. Druga sta bila na cilju dva Holandca m tretji je bil ameriški letalski par. Kozolec pogoreL Na Teharju piri Celju >e pogorel vsled požiga posestniku Francu Di-mecu kozolec na tri okna. Zgorelo je seno, spravljeni poljski prideilki in gospod, orodje. Gasilci eo preprečili, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. Obesil se je v duševni neodgovornosti v Poljčanah železničar Vincenc Flajs. V noči ob dveh je vstal, se oblekel, odšel in neka ženska ga je našila pri nabiranju suhljadi v gozdu — obešenega. Posestnik pogorel. V Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja je pogorelo posestniku Janezu Nemcu gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Peti požar tekom enega leta. V noči od 21. na 22. oktober je zgorel v Dešeči vasi pri 2u-žemhergu na Dolenjskem nov kozolec-dvojnik, last zidarja Antona Majer. Ta požar je peti tekom enega leta v omenjeni vasi. Velika okrajna razstava šolskih sester ter razstava štajerske kokoši se bo vršila v času od 27. do 30. oktobra v državni okoliški deški narodni šoli v Celju. Dne 27. in 28. oktobra bodo na šoli predavali tudi naši najboljši strokovnjaki o sadjarstvu, vrtnarstvu, kokošjereji in čebelarstvu. Kmetovalci pridite in si oglejte delo našega učiteljstva za povzdigo kmetijstva na vasi! Vsem cenjenim naročnikom, katerim je že pošla naročnina, smo danes priložili položnic? ter jih prosimo da kmalu zopet obnovijo na ročnino, ker drugače smo primorani jim nsta viti list. — »Slovenski gospodar« stane za ce lo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava. * Dopisi. Nova cerkev pri Celju. Dne 22. t. m. zjutraj ob štirih je umrl na svojem gradu Socki g. graščak Walter Jožef Dickin, generalni ravnatelj več inozemskih, posebno dunajskih in romunskih bank v pokoju. Bil je rojen na Dunaju dne 10. oktobra 1864. Dosegel je torej celih 70 let. Kdor pa je videl pred njegovo boleznijo njegovo ravno postavo, črne lase in svež obraz, bi mu ne prisodil več kakor kakih 48 let. Začel je popolnoma iz malega, a dosegel s svojim talentom veliko bogastvo. Poznal je mnogo jezikov. V romunskih finančnih krogih je bil še pred kakimi 4 leti odločujoča osebnost. Pred kakim letom se je odločil za pokoj, katerega je hotel preživeti na svojem gradu v Socki med ljudstvom, ki mu je bilo posebno iz srca udano. Rajnik je bil sicer anglikanske vere, vendar našemu ljudstvu silno naklonjen. Povsod je bil popolnoma ponižen, vsakemu je pomagal. Očito je spoštoval sv. katoliško Cerkev in njene služabnike. Koliko veselje mu je napravil ob zadnji birmi obisk Prevzvišenega nadpastirja, kojega podobo je imel odslej vedno na svoji pisalni mi-ei. Kadar je bilo treba voz za duhovnika ali zdravnika, so šli ubogi samo h g. graščaku. Tudi v tujini ni pozabil na svoje Sočane. V Mi si le obnovil - naročnino? hudi zimi leta 1929 je posal iz Dunaja župne-mu uradu 2000 Din za uboge in zmrzujoče fa-rane. Svoji sorodnici, ki je oskrbovala med odsotnostjo njegov grad, pa je še poslal mnogo blaga in perila za uboge otroke. Če je bilo treba prostora za kako igro, dal ga je gospod graščak. Ob vseh veselih družinskih prilikah je hotel, da se je veselila tudi vsa okolica. Daroval je za požarno brambo doma in v soseščini, za šolo, zvonove, sploh povsod je bila njegova dobrotljiva roka vedno odprta, kjerkoli je bilo potreibno. Bil je sicer šaljiv, z vsakim zelo prijazen, nikdar pa niste slišali, da bi mu zdrknila kakšna neresnica čez ustnice. Tudi ni nikdar govoril o drugih slabo. Posebno Tad je poslušal in občudoval domače lepo slovensko petje in trdil, da so Slovenci glasbeno nadarjeni, kakor redko kje ljudje. Mož, ki je prehodil v svojem poslm skoro celi svet, pa je bil sam za se silno skromen in ponižen. Le škoda, da ga je vzela nenadoma hitro na-stopla bolezen in sicer legar in ob koncu, ko smo že upali, da ga je prestal, še pljučnica. Vsi okoličani smo globoko žalostni radi bridke izgube, ki je zadela ne samo blago rodbino, marveč celo daljno in bližnjo okolico. Polni hvaležnosti jokamo danes ob njegovem mrtvaškem odru. To žalost pa občutimo te) Davek se zaračunava posebej do velikosti 0 cm2 Din 1.—. do velikosti 50 cm® Din 2.50 \dor inserira tako. da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo breziziemno plačat: naprej, sicer se ne obja vijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—. sicer se ne odgovarja. Za nadzorovanje manjšega posestva se sprejme zakonski par, najrajši upokojenca. Ponudbe na Marijo Zdovc, Konjice 4. 1090 Sprejme se starejši hlapec in dekla k živ'ni. Župnišče Sv. Vid, Mislinje. 1084 Žagar dobi takoj stalno službo, tedensko zasluži okrog 250 Din pri celi hrani. Kurjak, stanovanje in zemlja tam. B ti mora družina vsaj s 3 delovnimi močmi. Ponudbe je poslati na upravo lista pod značko »Trezen Žagar«. 1088 Trezne, pridne majerje (3 moške, med njimi 2 hlapca za konje, 1—2 ženske) z lastnimi pridelki išče za Martinovo ali Svečnico opekarna Kamnica št. 27. 1087 Posestvo 1 uro hoda v Maribor, lepa zidana hiša, hlev za kravo in svinje, ena klet, novi vinograd, sadonosnik, ena njiva, primerno za vsakega. Cena 68.000 Din. Za vprašati pri krojaču št. 88, p. Limbuš. 1089 Posestvo 8 in pol oralov v Jarenini štev. 34 6e proda. 1091 Sprejmem služkinjo, veščo gospodinjstva. Leopold Črešnar, Partinje, p. Sv. Jurij v Slov. goricah. 1085 Sprejmem oženjenega majer j a brez otrok, vajenega tudi konjev, hmelja, tesarskega dela. Ponudbe na: Kislinger, Celje, Kovaška ulica št. 1. 1080 Službo dobi takoj okrog 30 let stara, delavna in pridna dekla, ki zna kuhati, na deželi pri boljši družini. Ponudbe pod šifro »Stalna in dolgoletna služba na upravo lista. 1082 Iščem gospodinjo, 30—40 let staro, pridno in pošteno, ki ima v gotovini 20—30 tisoč Din, za katere bi se odstopilo polovico posestva, ki meri 6 oralov v lepi legi ob banovinski cesti, pol ure od mesta. Pernek Ivan, Nova vas, Rogoznica št. 17, pošta Ptuj. 1078 Išče se kravarja, oženjenega, poštenega in zanesljivega. Warsheirg, Šmartno ob Paki. 1076 Išče se z vstopom 15. marca 1935 zanesljiv majer na pol, kateri ima družino z 3—4 moškimi in 2 ženskima delavnima silama. Samo trezni In pošteni ljudije pridejo v poštev. Vprašanja se pošljejo na oskrbništvo posestva Orosel v Fali pri Mariboru. 1067 Prodam posestvo srednje velikosti radi selitve. Vincenc Vnuk, Ročica št. 55, pošta Sv. Jakob v Slov. goricah. 1079 Krompir ali slamo vzamem v zameno za sadno drevje. Ponudbe staviti: Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 1083 Prodam tri dobro ohranjene pletilne stroje št. 8—100, 10—36, 6—33. Kupca tudi izučim. Marica Pinter, Laško. 1086 Kupim dobro ohranjeno puško dvocevko (Rauchlos). Stojko, Veščica, p. Štrigova. 1081 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg št. 4. Vzamem kot plačilo tudi »vložne knjižice« Mestne hranilnice, Spod-nještajerske posojiliice in posojilnice v Narodnem domu. 1009 Raznovrsino železnino, cenemt, apno, traverze že!ezn3 peči, nagrobne križe si nabavite po mernih cenah pri staroznani tvrdk Vincenc Kuhar, naslednik Alfons Menz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom. 1077 Proda se kompletna domača Tkalnica. Vprašati pri Mariji Cejchen, Krasno 4, Studeni-ce pri Poljčanah. 1075 Klobuki, čepice, nogavice po najnižji «ceni pri A. Filipanč'č, Maribor, Vetrinjska 6 903 Prekiicujem žalitve proti Ivanu Pocajt, ker so neresnične. Jakob Camlek, Velenje. 1065 Tirolski loden, češko sukno za štrapacne obleke ter raznovrstno modno in manufakturno blago si nabavite po ugod-n i h cenah pri 1031 Franjo Majer Maribor, Glavni irg 9 Prepričajte se pred Vašim nakupom! 1 Hranilnica Dravske banovine Naribor! 1 Centrala: Mbor Peilrililca: Cclfc j J ¥ lasmi novi palači no ©um nasproti pošle, pref lulnošfa- J 4 Oosposhe-Slovesislfe iiiice. fersiia Hranilnica. j 5 Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj $ * varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j (, premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kuiantno. 4 i t Prodam po zelo nizki ceni: mlin na gepel, ro- Klobuke in copate (počne) lastnega izdelka Jabiin za izdelovanje izvrstne domače pijače, čno mlatilnico, ženski šivalni stroj, dec'- kupite najceneje pri Francu Bernik, Mari- in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, do- malno vago. Hrga Jožef, Sv. Lenart pri Ve- bor, Trg Svobode 8. Popravljam klobuke od bavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska liki Nedelji. 1045 20 do 35 Din. 953 ulica. 864 Dobroidoč mlin, 3 pare kamnov, z gospodarskim poslopjem, ugodno na prodaj do 30. t. m. Nadaljne poizvedbe pri J. Kofler, Bistrica pri Limbušu. 1066 Iščemo zbiralca naročil! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko. Pnnnibe nasloviti z znamko za odgovor na: Separa-tor, Ljubljana, poštni predal 307. 1025 Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesnici J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik! 1038 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA I LJUBLJANI ZAVARUJE POŽAR VLOM STEKLO KASEO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS ,Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Kolelor Slovenskega gospodarja Iz tehnike Dimnikarski predpisi Pravica revnih Zastaranje pravic Kako se pozna starost govedi Praktičnlnasvetlza ohranitev Vašega zdravja Nega zob Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolž. in srednjega premera Tabela: Kako se i^ačuna kubična mera okroglih debel ali klad Vsciiiiia ¡soletlarja SloveosKega gospodarja za leže 1933 fe §lcflc€a: Kalendarij od oktobra 1934 do decembra 1935 Vremenski ključ Cirilica in latinica Poglavarstvo katoliške cerkve Vladarska hiša Jugoslavije Jugoslavija v številkah Države vsega sveta Poštne pristojbine Plačevanje kmetskih dolgov Denarstvo Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koliko in v čem se izplača pokladanje tečnih (močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosti Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih Tabela: Razmerje med živo težo in težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo ▼ odstotkih k živi teži Tabela: Prejemki Tabela: Izdatki Tabela: Zapisnik delavcev in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja za 12 mesecev Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi ta koledar. Poleg te vsebine je pa koledar tako urejen, da služi kot povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarni predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10'—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11*—. Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11*—, ali pa nam v pismu pošljete znamk za Din 11*—. — Organizirajte skupna naročilal Kdor bi bil pripravljen to prevzeti, naj se javi! Naročila sprejema iisKarita s?. Cirila ¥ Mariboru PozorI Pozor! Klobuke dobite najcenejše pri tvrdki Bogataj & Jane Maribor, Gosposka ulica 3. Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene. 999 Hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom v G. Hočah št 27 se proda. 1063 Žganja, dobrega hruškovca iz tepk-hrušek ter jabolka kupim večjo množino. Ponudbe na Vekoslav Poetržin, Maribor, Pobrežje, Gospo-svetska ulica 56. 1073 Prodam kolarsko orodje in nekaj suhega lesa. Vukovski dol št. 15, Jarenina. 1069 Prvovrstno posestvo 5 oralov se proda ali da v najem. Machtel, Selnica ob Muri št. 88, p. Št. IIj v Slov. goricah. 1071 Iščem službo mesarskega vajenca z vso oskrbo. Perko Anton, Marija Snežna 208. 1072 Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. 650 33 IRks «3 o © o Bata copate ——«m«- Vrsta: 4644-05 Vsem damam in gospodičnam ki rade nos,jo čevlje z nizko peto priporočamo tale dober in ceneni čeveljček l/as/ čeveljček mirai» ———— Vri!a: 4825-83 Starejše dame nosijo rade lakast/ polčevlje Zo gospode! Vrsta: 2645-14 Eleganten, močan in poceni - « 'elečj.ga boksa ' Vrsta: SS60-00 Tale čeveljček smo izae za najmlajše v rjavi irni, in kombiniranih ' barvah Ja Strapac. «P»« močne sportn. gumijastimi Vrsta: 3222-02 Vrsta Vrsta: 1837-21 Lakasti nizki ¿tvlji J4 družbo in pie« Elegantni in dobri nizki