257. Stev.
?«%.-«£*? ;iv5iari-*»xn_ri i*.3t-KS3^.
teftaja resen nedelj Bn praznikcv vsak dan popoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, Eiccr se jib ne priobči. Rokopise senc vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1‘20, osmrtnice in zahvale po K 2’50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Pavl®-Er! fraVtko v drlavi SSC3.
V Uuhlgani, v četrtek 11. decembra i®1§.
Leto m.
Glasil© JugosSov. socllalno - demokratKne stranke.
Possmazna Slev. stana —— 50 vinarlcv. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doni za c-eio iolo K 84, za pol ieta K 42, za cel rt !cla K 21, za mesec K 7. Za Nemčijo celo lelo K 89, za ostalo tujino in Ameriko K 93. — Keklamcc je za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.61.,
Učiteljska tiskarna.
Telefonska It, 312.
ess
Kala zmaga.
Splošni politični položaj Evrope in Amerike se ie v zadnjem časa znatno spremenil. Ne morda radi tega, ker ie od vseh bogov zapuščena pariška mirovna konferenca končno mirno zaspala. Ne. Spremenil se ie zato. ker se ie v tem splošnem neredu končno zopet .'glasil proletari-jat. Zadušljivo politično ozračje je bilo treba zopet nekoliko očistiti, in sicer potoni socialističnega proletariata. Volitve v Itaiiii, v Franciii in v Belgiji so nudile pravo priliko, ki ie sila podučna tudi za nas.
Rezultat državnozborskih voli' lev v antantinih državah nam predvsem kaže, da široki ljudski sloji v teh državah niso marali svetovne volne, da io obsoiaio. da nočejo prevzeti zanjo nikake odgovornosti. Kažejo nam obenem, da se razredna zavest razlaščenega proletariiata dviga in jači bolj in bolj, da išče v svoji združeni revolucionarni sili iz-!ioda iz sedanio vsesplošne nevzdržne situacije.
Socialistične stranke v Itaiiii. v Franciii in v Belgiii so šle v volilni boi na podlagi čistega bojnega soci-ialistično-marksističnega programa in za obrambo ruske revolucije. Kdor je torej glasoval za soeijalist ione kandidate, se ie brez obotavljanja in brez pridržkov izrekel za socialistično družbo proti kapitalistični, za zmago proletariiata nad bur-žuaziio.
Tem pomembnejši ie zato sijajni uspeli naših sodrugov pri teh simptomatičnih volitvah. Italijanski s> drugi so pridobili 150 poslancev, med katerimi ie rrmego izbornih min-Jih sil. belgijski so pomnožili svoje mandate v parlamentu skoro še za . enkrat toliko, francoski so pa dobili skoro za milijon glasov več nego zadnjič, in če niso dobili tisdi pri-merno število poslancev, ie to pripisovati Cfemenceauievenm zveriže-nemu večinskemu volilnemu redu, ki ie unikum svoie vrste. Naj samo omenimo, da ’’e Longnctova kandidatna lista dobila okoln 900.000 glasov. da se ii pa vzlic temu ni prisodilo niti enega mandata!
Uspehi teh volitev bodo morali v kratkem spremeniti politični in socialni pravcc antantiue politike, ki se ie dosedai naslanjala na vojno zmago in ki je v svoji imperialistični zaslepljenosti gorje in opustošenja svetovne volne še povečala. Ako si bo hotel antantini kapitalizem koli-kortoliko podaljšati eksistenco, go moral koncedirati socialističnemu proletariiatu marsikaj.
Za brzi svetovni socialistični razvoj sta značilna še dva druga poiava. in sicer na eni strani rezultat angleških občinskih volitev in
velikanske stavke angleških' železni-čaricv in premogarjev ter ameriških železarskih delavcev in na drugi velikanski poraz protirevolucijonarnih sil v Rusiji.
Angleško in ameriško delavsko gibanje ie bilo do svetovne voine boli strokovno - korporativističnega značaja. Tamošnie posebne gospodarske prilike, temperament anglo-saksega ljudstva in neomejena osebna svoboda — to vse ie zadrževalo razvoj socialističnega gibanja v revolucionarnem zmislu. Z izbruhom svetovne voine so se socialne prilike tudi tam znatno preokrenitc. Angleško delavstvo ie spoznalo, da mora biti njegov gospodarski boi obenem tudi politični, da mora stre-miti za velikim ciliem socializma. IJpliv stare angleške socialistične stranke, ki ie sedaj pod vodstvom znanega vrlega sodruga Ramsav Macdonalda, na delavske organizacije »L.abour-partye« je postajal vedno večji in je polagoma prepojil ves angleški delavski pokret.To se je pokazalo zlasti pri zadnjih občinskih volitvah v Londonu in drugod, kjer so delavski zastopniki dobili večinoma naiveč elasov ter pri ogromnem straiku železničarjev in rudar-iev, ki ie imel izrazito politično-re-voluciionarno lice. Enako pot gre tudi delavsko gibanje v Ameriki, ki kaže za kapitalizem še vse boli nevarni zr.ačai. ZeTmiene države ore-tresavaio v zadnjem času vedno večje in hujše stavke. Washingtonska vlada ie v hudih skrbeh in si prav nič ne zakriva, da imajo vsi ti boji čisto socialistično-razredu > ozadje. Socializem zmaguje vsepovsod.
Socialistični razvoi po vsem svetu silno pospešuje tudi deistvo, da so bile protirevolucionarne sile na Ruskem poražene od rdeče garde. S tem ie ruska revolucija pokazala tako notranio moč, da se ie morala tudi antanta končno udati in stopiti "v pogajanja z boliševiško Rusiio. Kai vse to pomeni, ni treba še posebei poudarjati. Ako se bo mogla ruska revolucija odslej neovirano razvijati. bo to za nadaljni gospodarski; socialni in kulturni napredek človeštva neprecenljive in nepredvidljive važnosti.
Pogled v svet ie tudi za nas jugoslovanske socialiste razveseljiv-Veselimo se zmage naših sodrugov v drugih državah, ker ie to tudi naša zmaga in ker se tudi mi priorav-liamo na volilni boi. ki bo pokazal našo moč. Težko je politično delo v mladi, še neureieni državi, toda m? vemo. da se sociialistična misel , širi rapidno tudi med našim ljudstvom, ki ie končno spoznalo, da je samo ena not in en cill: pot razrednega boja, cili socializma.
Sedanja vlada.
Od srede augusta stoji na čelu govine in industrije: dr. Albert Kra-
vlade demokratično - socialističnega bloka Ljuba Davidov ič. Sredi septembra je sicer njegova vlada položila demisijo v roke regenta, ker ni mogla podpisati avstro-nemške mirovne pogodbe z ozirom na mnoge, našo državo ponižujoče določbe, ki so v nji predpisane. Poskusila se je tedaj sestaviti nova vlada, seve s Protičem, Laginjo in Korošcem na čelu. Ni uspelo, ker je Protič uvidel, da ima premalo zaslombe. Poslalo se je v boj tudi zloglasnega Triifkoviča, ki je sestavil znani ,kabinet* s Korošcem kot žel. ministrom in Melimed Spahom kot ministrom za socijalno politiko. Po 35 dnevni krizi se je sestava kabineta zopet p-overila Ljubi Davidoviču, ki je prevzel ves prejš-ni kabinet, izpopolnivši ga še z zadrskim poslancem J. Biankiniiem, ki je prevzel podpredsedstvo.
Medtem so se še vedno nadaljevale razprave med raznimi skupinami, da sc omogoči še drugim vstop v vlado, ki naj bi bila res sposobna za težko svoje delo. Te dni so se razgovori v to svrho zaključili. Imamo ministrstvo, v katerem so zastopani sledeči parlamentarni klubi: »Demokratska zajediffca«, socialisti, Črnogorci in skupina radikalnih demokratov. Po imenih in'Strankah je sedaj sestavljeno ministrstvo tako-lc: predsednik: Ljuba Davidovič (dem. zajcdnica — srbski sam* slalec); podpredsednik: Hiraj Biankini (učim' zajcdnica — Hrvat iz Dalmacije); minister notranjih del: Svetozar Pri-
bičevič (dem. zajednica
Srb iz
Hrvatske); minister zunanjih del: dr. Ante Trumbič (divjak — izven klubov, Hrvat iz Dalmacije); minister financ: Dr. Voja Veljkovič (dem. zajednica — Srb iz kraljestva, naprednjak); minister železnic: Milo rad. Drnskovič (dem. zajednica -r- Srb iz kraljestva, samostalec); minister tr-
mar (slov. liberalec — dem. zajednica) ; minister gozdarstva in rudarstva: Anton Kristan (soc. dem. — Slov.); minister prehrane in obnove zemlje: Vilim Bukše? (soc. dem. Hrvat) ; minister soc. politike: Vitomir Korač (soc. dem., Srb); minister pošt: dr. Edo Lukinič (dem. zajednica — Hrvat); minister poljedelstva: Kosta Stojanovič (Srb, rad. desident, grupa preds. Pavloviča); minister nar. zdravja: Spasoje Piletič (Črnogorec); minister agrarne reforme: dr. T. Križman (Hrvat — dem. zajednica); minister za konstituanto: dr. Paleček (Hrvat — dem. zajednica); minister vere: Ttigomir Alaupovič, (Hrvat iz Bosne — dem, zajednica); minister prosvete: Pavle Marinkovič (Srb, dem. zajednica, naprednjak); minister za javna dela: Veljko Vidovič (dem. zajednica — Srb, samostalec): minister vojne: general St. Hadžič (izven strank).
Iz ministrstva je izstopil dr. Pr. Poljak radi bolezni: Imel je dva port-felja (agrarno reformo in poljedelstvo) — mesto njega sta dr. Križman in Kosta Stojanovič.
Minister železnic Miiorad Dra-škovič je prevzel v svoje ministrstvo kot svojega »pomočnika« (nekakega »državnega podtajnika«) poslanca Zlatkoviča, minister za prehrano pa je potrdil v isti funkciji sodr. Nedeljka IV.ven, srbskega socijalnega demokrata in poznanega delavca med srbskim proletariatom v Beogradu in Srbiji.
Dela bo imelo ministrstvo vse polno. Glavno je, da se uredi železniški promet, da se reši vprašanje valute, da se začne reševati invalidno vprašanje, da se zvišajo dohodki državnim uradnikom lil nameščencem, itd. itd. Dela je veliko. Žebti je, da bi bilo uspešno.
Stavka grafičnega delavstva v Sloveniii — končana.
Celih osem tednov ie divjal no vsej Sloveniji mezdni boj grafičnega delavstva z lastniki tiskarn in knjigoveznic. Organizacija delavstva ie imela v tem boiu močnega karteli-ranega nasprotnika, za katerim ie stala zloglasna mlada zveza indu-striicev prav tako kakor v vseh večjih mezdnih boiih, ki smo jih imeli v zdniem času na Slovenskem. Zveza industriicev, ki io vodi znani Šuklje, predpisuje posameznim industrijam za koliko stnc zvišati delavstvu plače ter podpira v sporih podjetnike materiielno in moralno. Ta trust industriicev. ki ie delavstvu postal že
danes nevaren, utegne postati nevaren tudi državi, kakor so bili taki trnsti nevarni stari Avstriii, ki lim ie v zadniih letih iela omeievati njih škodljivi vpliv z naredbami in zakoni. Stavka grafičnega delavstva ie bila večia stavka, ki ie trajala osem tednov, in v katero ie bila zapletena izkušena, že nad 50 let stara strokovna organizacija. V mezdnem gibaniu sc le nahajalo okolo 900 delavcev in delavk, od katerih jih je bilo po odredbi stavkovne komisije v stavki okolo 600. Zlasti smo se čudili solidarnosti delavstva v tei stavki. Kliub velikemu številu, kllub de-
loma mlademu članstvu, ie bila solidarnost do zadnjega trenutka vzorna (razen treh zapeljanih izjem) v celi stavki.
Boi se ie bil za splošno pobolj-šanie plač. Dasi so pisali meščanski časopisi, kako-dobro ie plačano delavstvo te stroke, so bile plačilne razmere povprek jako slabe. Zlasti pomožno delavstvo, ki tvori veliko večino. ie bilo povsem zapuščeno. Plačevali so deklice celo po< 15 Ki na teden: nad 200 le bilo takih, ki niso dobivale niti po 50 K na teden. Iz tega ie razvidno, da ie bil tol delavstva popoloma opravičen, a ipak le traial boi osem tednov in obrekovali so delavstvo, trdili so. da je stavka politična in res ie obenem tudi. da so delodaialci zaprli tiskarne in delavstvo izprli, misleč, da; organizacije ne bodo mogle vzdržati ter da bo delavstvo prišlo prosit, da' ga zopet spreimelo, ne da bi kal doseglo. To se ni zgodilo. Delavstvo le vztrajalo, deloma s svoio lastno voljo in močio, deloma pa s pomečio bratskih oreanizacii v Jugoslaviji. Na tem mestu moramo izreči, da ie solidarnost delavstva v Jugoslaviji velika in da se ima grafično delavstvo v veliki meri zahvaliti delavski solidarnosti za svoio zmago.
Grafično delavstvo je imelo v, svoiem boiu dva nasprotnika. Na eni strani ie bilo društvo lastnikovi tiskarn, na drugi strani pa zadruga knjigovezov. Faktično ie to en nasprotnik. ali gospoda so hoteli imeti’ dve straki in dvojna pogajanja, da čimveč oškodujejo delavstvo.
Na predlog vlade ie nazadnje posredoval tajnik obrtne in trgovske zbornice, g. dr. Fran VVindischer. Iti ie 7. izredno spretnostio vodil obravnave tn iili zaključi. Tudi obravnave so bile silno težavna stvar, ker se zastopniki podjetnikov niso dosti ozirali na socialni položaj delavstva. Zlasti zadene ta očitek zastopnike zadruge knjigovezov. Zanje ie eksistenca povsem postranska stvar, dočirn smo pri lastnikih’ tiskarn našli vsai nekoliko raztime-vatiia. Prav zaraditega se le dosegel za grafično delavstvo nekoliko' boljši uspeh kakor pa za kniigove-ško, ki je. razen dveh podjetij, te mala obrt v naložlem zmislu besede.
Zgodovinskega pomena ie ta stavka za delavstvo tc stroke. Osem tednov ni izhaialo časopisje, osem tednov ie počival ostudni strankarski boi v Sloveniii. A končno ie izšlo delavstvo iz tega velikega boja. ki se ie vršil brez hruoa. ki so ga nasprotniki, ki poznaio in ne poznajo razmere, grdili, obsojali, toda končno ie javnost stopila na stran delavstva. spoznala resnico. Kljub’ vsem nasprofstvom ie zmagala organizacija. Čast delavstva. Deiav-!. stvo le doseglo s to zmaeo znatno izbolišanie svojih plačilnih
razmer.
: riTeasaMi
LISTEK.
Q LA D.
Spisal K n u t H a m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Tam ob železniškem prostoru pa sem postal tako silno truden, da nisem bil vstanu dirjati čisto do mesta; razsutega se ie moj gnev v teku ohladil. Nazaduie sem obstal in se oddahnil. Ni li bilo nazadnie čisto vseeno, kal pravi takšenle stražnik? Da. ampak jaz si vendar ne pustim vsega dopasti! — Sicer pa
*	sem se prekinil — on pač ne ume bolje! — In ta epravičba mi je zadostovala: dvakrat sem še (Ponovil: on pač ne ume bolje! In nato sem se spet obrnil.
Bogami. kai vse ti ne pride na tuu! sem mislil srdito; sredi te vražje-črne noči tekati kot brezumen po cestnem blatu do kolen globokem! Glad me ie glodal neizprosno in mi ni dal miru. Venomer sem goltal slino, da bi se na ta način nasitil in bilo mi ie. kot da mi to pomaga. Žc več tednov mi je šlo truo za hrano. predno ie dospelo tako daleč; zadnji čas pa so mi moči znatno popustile. Ako sem bil tako srečen, da sem si s to ali ono potezo priboril pet kron. mi denar, nikoli ni izdal tako
dolge, da bi se lahko vzdržal, predno ie napočila nova doba stradanja in me napravila hromega in onemoglega. Najhuje se je godilo z mojim hrbtom in moiimi rameni; tisto malce vrtanja v prsih sem že še zadržaval. ako sem sc krepko odkašlial, ali če sem hodil pošteno naprej upognien: za hrbet in ramena pa si nisem vedel sveta. Na čem ie neki bila krivda, da se mi nikakor ni hotelo spet zdaniti? Nisem bil nemara prav tako opravičen, da živim, kot vsak drug. kot na priliko antikvar Pascha ali pa paroplovni ekspediter Henneehen? Nisem li imel lamen kot orjak in dvoje krepkih rok za delo; nisem li mar zaprosil službe kot drvar v Mollergade, da bi si prislužil tam vsai svoi vsakdanji kruh? Ali sem bil len? Se mar nisem trudil za službe in poslušal predavanja in pisal članke za časnike in nočindan delal ter bral kot brezumen? In nisem li živel kot uš, jedel mleko in kruh. ako sem tu imel mnogo; kruh, če sem imel malo, in stradal, če nisem imel ničesar? Sem-li stanoval mar v hotelu ali sem imel nemara celo vrsto soban v prvem nadstropju? V poustrešnici sem stanoval, v kleparski delavnici, iz katere ie oreišno zir^o uležal Bog in ljudje, ker je snežilo vanjo. Nič več nisem umel vsega tega!
To vse sem nretuhtal. ko sem tako stopal dalje, ampak niti iskrice zlobe ali zlovolie ali grenkobe ni bilo v. molih mislih.
Pred neko trgovino z barvami sem obstal in gledal skozi okno: skušal sem prebrati vi-nlete na nekaterih hermetičnih dozah, a je bilo pretemno. Srdit nase vsled te nove kaprice in razburjen, skoro jezen, ker nisem mogel razvozlati, kal so vsebovale te doze. sem potrkal na okno in Šel nato naprej. Gori na cesti sem opazil policaja, pospešil sem svoj korak stopil tik k njemu in . dejal brez vsakršnega povoda:
»Deset ie ura.«
»Ne. dve,« ie odgovoril začudeno.
»Ne, deset.« sem rekel iaz. »Deset ie ura.«
In iečeč od gneva sem stopil še par korakov naprej, skrčil pesti in rekel:
»Slišite —- iaz pravim vam. da ie deset!«
Preudarjal ie trenutek, opazoval mojo zunanjost, strmel osuplo vame in je deial nazadnje čisto mirno*
»Na vsak način ie čas. da greste dmicv. Ah nai grem z vami?«
Ta prijaznost me je razorožila; čutil sem, kako so mi prihajale solze v oči; podvizal sem se reči:
j-Ne. hvala!— Samo malce predolgo sem krokal... v kavarni... hvala lepa!«
Položil le roko na čelado, ko sem šel. Njegova prijaznost me je porazila in laz sem jokal, ker nisem Imel pet kron, ki bi mn jih dal.
Obstal sem in gledal za njim, ko ic šel počasi svojo pot, se udaril na čelo in sem jokal tem silneje, čimbolj se ie oddaljeval od mene. Zmerjal sem se radi svojega uboštva, si pri-deval psovke, iznašel nizkotne priimke, žlahtno surove psovke, s katerimi sem se obsipal. To sem nadaljeval, dokler nisem dospel malone domov. Ko sem prišel do vrat, sem odkril. da sem izgubil svoje ključe.
Da. seveda! sem rekel bridko, za k.'1 pa nai bi še svojih ključev ne izgubil? Ta sem torej stanoval na tem dvorišču, kier le bil suo-dai hlev in zgoraj kleparska delavnica; hišna' vrata so ponoči zaklenjena in nihče, nihče jih' ne more odkleniti — zakaj ne bi izgubil svojih ključev ? Premočen sem kot pes, majhno: gladen, čisto majhno lačen, hi v kolenih truden do nnešnosti — zakaj pa bi jih ne izgubil? Čemu se pravzaprav ni vrhtega preselila še vsa hiša nekam ven na morie, ko sem prišel in hotel vanjo?’... In. ves zakrknjen od glada in pronalostk sem se zasmejal vase.
Slišal sem, kako so v hlevu bili konji, lahko sem videl tudi svoje okno; ampak vežni li vrat nisem mogel odpreti in notri tudi nisem mogel. Tmlen in razžaloščen sern forei sklenil, da se vrnem proti mestu in poučeni ključe,
(Dalje prih.)
V rmsledniem priobčujemo glav-ne določbe dogovora med lastniki tiskarn in grafičnim delavstvom. Dogovor med zadrugo knjigovezov in delavstvom objavimo pozneje. In sicer določa dogovor z lastniki tiskarn v glavnem sledeče:
Veljavnost dogovora stopa takoj v veljavo.
Zastopniki delodaialcev priznajo grafičnemu delavstvu 60 odstotkov zahtevkov v predloženi spomenici z dne 7. oktobra t. L t. i.:
a)	kvalificiranemu grafičnemu osobiu. in sicer strojnim stavcem 60 odstotkov od zahtevanih 200 K. t. 1. 120 K tedensko:
bi vsemu drugemu kvalificiranemu osobiu 60 odstotkov od zahtevanih 180 K. 1.1. 108 K tedensko:
c)	moškemu in ženskemu pomožnemu osobiu 60 odstotkov od zahtevanih 100 K. t. 1. 60 K tedensko. -Za novinke, pomožne delavke, se določa enoletna učna doba. v kateri dobivajo za prvo polletje 60 K in drugo polletje 80 K tedenske plače brez doklad.
Vaiencem sc prizna prostovoljno tedenska nagrada, in sicer v prvem letu učne dobe 40 K tedensko, v drugem letu učne dobe 50 K tedensko, y tretjem letu učne dobe 60 K tedensko, v četrtem letu učne dobe 70 K tedensko brez doklade, Vajenci, ki so že dosegli izmero pravkar navedenih nagrad, dobe 10 K tedenskega poviška na dosedanje nagrade.
Redovito nočno delo znaša v nepretrgani dobi sedem ur. v pretrgani osem ur In se plača poleg običajnih prejemkov kvalificiranem« osobiu (tehničnemu) od 18. do 24. ure 1 K 50 vin., od 24. do 6. ure 2 K 50 vin.: grafičnemu pomožnemu osobiu pa od 18. do 24. ure po 1 K; od 24. do 6. ure 1 K 50 vin.
Kvalificiranemu grafičnemu osobiu se priznava četrtletni nabavni prispevek v izmeri 200 K za samce in 250 K za oženience. pomožnemu grafičnemu osobiu se priznava četrtletni nabavni prispevek; in sicer do 100 K samcem in oženieneem po 150 K. Prvi nabavni prispevek sc izplača 31. decembra t. L. nadalhil nabavni prispevki se Izplačuielo koncem vsakega kvartala. Za slučaj Izstopa iz službe tekom četrtletja , gre izstopaiočemu po času razmeroma pripadajoči znesek (pro rata temnoris et quanti).
V slučalu spora ali nejasnosti vsled pričujočega dogovora odloča razsodišče, sestoječe iz treh članov; m sicer od strani delodajalcev gosp. Karel Čeč. od strani delojemalcev g. VVerzak Leopold in kot predsednik g. dr. Windischer.
Glose.
Novo rumunsko ministrstvo. Novo rumunsko ministrstvo se Je se-ttevilo takole: Aleksander Vajda Vojvoda ministrski predsednik in minister za zunanje posle; general Averescu minister za notranje stvari; general Rascanu vojni minister; dr. Avrel Vlad finančni minister in začasni minister za trgovino in industrijo; dr. Viktor Pontescu minister za poljedelstvo in domeno; Ok-taviian Coga minister za uk in bogočastje ; dr. Mihael Popoviči minister za javna dela: Jovan Pelivan lustlčni minister; Aljpa Nistor, Stefan Pop in prof. dr, Cantacuzeno so minister! brez portfeljev (zadnje I-tnenovani le tudi delegat na mirovni konferenci v Parizu).
*	Ogrski beli teroristi. KrSčanskl »ocllalci so prosluil s svojim belhn terorizmom po celem svetu, S krvavimi Črkami bo v zgodovini zapisane tudi ime krščanskega sociialca Friedricha, ki le, kakor znano, moral odstopiti celo na zahtevo sovr-Stne kapitalistične entente ln le bit uidi na Tiszovem umoru soudele-ien. kakor so pokazale preiskave, Značilno za vladanje krščanske socialne vlade na Ogrskem le tudi dejstvo. da se le ententni zastopnik Uark, mudeč se v Budimpešti in vldevši nesramnosti in nasilstva, ki »o jih uganjali beli teroristi, tako Zgrozil, da Je zapretil, da odpotuje takoj, če se ne neha nečloveško pro-firenianle. V J IaJmaskeru le ogrska Vlada ustanovila veliko taborišče, kamor le zapirala vse od krala On ne samo komuniste), kar ni trobilo y krščansko socijalni rog. Deloma se le to zapiranje v masah že omejilo na zahteve zastopnika Clarka oziroma sedanje koalicijske vlade. Vladni krogi so pa pošiljali in še po-MHaio med svet nnjraznovrstneiše teži o delu vlade in o ljudstvu, ki si bale tako geli krallev in cesarjev. vBlo dunajsko meščansko časopisje pravi, da predvsem ogrski korespondenčni urad tako laže, da se že sani np vidi iz laži.
Wllsonova poslanica. VVilson je naslovil na ameriški kongres poslanico, ki se bavi z notranjo politiko združenih držav. Poslanica govori veliko o delavskih vprašanjih. Zato bo primerno, da navedemo glavne momente. VVilson pravi, da se delo ne sme smatrati več za blago, da mora vlada delavcem priznati pravico stopiti v stavko in sklepati ku* iektivne dogovore s pridržkom, da se s tem varujejo pravice vsega naroda naprarn posameznikom. Splošno produkcijo v Ameriki je vojna povečala. Če pa produkti ne bodo našli ozemlja, kier bi se mogli prodajati. bo nastala brezposelnost v Ameriki zelo velika. Zahtev delav-
cev se ne sme preslišati. (Seveda VVilson na kanitaliste pri tem tudi ni pozabil. Zahteva namreč, da vlada zagotovi kapitalu gotov dobiček in ga ščiti.) Za uvedbo velikih socialnih reform je potrebna splošna volilna pravica. Kar se tiče nosebei še dohodninskega davka, meni WSI-son, da ne sme biti previsok, da ne bi zatrl vsakega podjetnega duha.
Finančni položaj Amerike. Letno poročilo ameriškega zakladnega tajnika Glassa smatra splošni finančni noložai Amerike za ugoden. Zedinjene drž. so večino svojih vojnih dolgov poplačale in državni dolg je v razmerju z narodnim bogastvom zelo majhen.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Vojaške osebe podvržene naredbam carinskih oblasti.
LDU. Belgrad. 9. Minister vojne s in mornarice Je odredil, da se morajo vsi častniki in vse vojaške osebe brezpogojno podvreči naredbam carinskih oblasti z ozirom na -pregled oseb, ki prestopalo mejo, bodisi da potujejo v inozemstvo, bodisi da se vračajo v našo državo.
Po svetu.
IZGREDI V ITALIJI.
LDU. Trst, 9. O izgredih, ki so se vršili od 3. t. m. daije skoraj po vseh italijanskih mestih, in tekom katerih je bilo veliko demonstrantov ubitih in Še več ranjenih, ni bilo doslej še nobenega uradnega poročila. Iz pisanja listov je bilo razvidno* da so se naj-hiijši izgiedi vršili v Rimu in Milanu, a predvsem v Mantovi, kjer je množica napadla in zažgala zapore,izpustila Jetnike in nato plenila po trgovinah, razdejala železniško postajo, razorožila posadko in gospodarila v mestu dva dni; moralo je priti na pomoč vojaštvo iz Verone, ki je zanetilo mesto. Po več krajih je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in karablnerji. Streljalo se je z obeh strani, taJco da je več mrtvih in mnogo ranjenih. — Sedaj je baje izgredov konec. Agenzla Stefani pošilja namreč danes naslednje poročilo: Iz vesti, ki prihajajo iz vseh delov kraljestva, je razvidno, da je zopet povsod vzpostavljeno normalno življenje. Delo se je zopet povsod začelo.
Imenovanje novega komisarja za Julijsko Benečijo.
LDU. Trst, 9. Agenzia Stefani poroča: S kraljevima odlokoma je bila sprejeta demlsija čv. Avgusta Cluffe-lija in imenovan za novega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo O UH. dr. Anton Mosconi, državni svetnik, doslej izredni komisar za tržaško občino.
Francozi Izpraznili Szegedin.
LDU. Budimpešta, 9, (ČTU.) Francozi so danes zapustili Szegedtn.
Vprašanje premoga v Jugoslaviji.
(Dalje.)
Poidlya dalje v Hrvatsko in Slavonijo. Jaz sem se precel poučil o rudnikih in razmerah tudi na Hrvat-skem.
V	mesecu avgustu so dali hrvat-skj premogovniki:
a) V zagorski kotlini svetlega premoga: Straža 349.5 tan. Beletl-nec 60 ton. Ivanopolje 416,9 ton. Krapina 524,7 ton. Ooiubovac grofa Bombuesa 788,0 ton. Ooiubovac A. FtunJa 689,9 ton. Ooiubovac Gotte*-mana 440 ton. Skupaj 3269 ton,
b) v Hgnitnlh kotlinah severne Hrvatske: Ladanje 3199,8 ton, Iva-uec 3659.2 ton, Konjščina 3839 ton, Maretlč 570 ton, Pitomaca 2195,5 ton, Ologovec 305 ton, Subotica 280 ton. Lepavnlca 167,4 tone, Križevci 310 ton, TopnSko 56,8 ton. SknoaJ 11.313,7 ton.
c) lignitne kotline Slavonije: Stupniški premogovnik 520 ton.
d) kotline Fruške gore: Vrdnik 2743.6 ton.
f) Cerevič 283,6 ton. — Skupaj 21.398,9 ton.
Delimo to s 24, dnevi. Dobimo dnevno produkcijo 90 vagonov.
Ako bi se vse napravilo — in bi bilo dosti vagonov na razpolago (teh namreč največ manjka), bi se dala produkcija mogoče povišati na 120 vagonov, in sicer v Vrdniku, v Ivancu in še v nekaterih krailh. Glavne potrebe so zopet tu za železnice, za vodni promet, za mesta, industrijo in poliedelistvo (zlasti v Sremu). Velike so potrebe Zagreba, ki ima danes gotovo precei nad 100.000 prebivalcev, potem Osjeka. Siska. Broda. Zemuna. Mitroviče.
Pošto, brzojavni in telefonski urad so prevzeli madžarski uradniki. Za kontrolo madžarske uprave ostane majhen francoski oddelek v mestu.
Masaryk za sporazum z narodnimi socljallsti v Čehosiovaški.
Praga, 9. (ČTU.) Predsednik Ma-saryk se je obrnil do ministrskega predsednika Tušarja s svojeročnim pisanjem, v katerem ga prosi, naj pregovori ministra Klofača, Fraokeja, Heidlerja in Veselega, ki so podali ostavko, da ostanejo na svojih mestih, in naj odpravi konflikt med obema delavskima strankama z mirnim sporazumom.
Dem en ti.
LDU. Praga, 9. (ČTU,) Tiskovni urad češke narodne obrane dernen« tira vesti o splošnih naborih meseca januarja 1920.
Bavarci proti zidom.
LDU. London,9. Dopisnik »VVest-minster Gazette« javlja, da je cen-trum v Bavarski predlagal resolucijo, ki zahteva, da se izda proti Židom poseben zakon, V nemških mestih so nabiti lepaki: »Ubijajte Žide!« Dijaki berlinske gimnazije so sklenili molčečo stavko ter se zaobljubili, da nobeden ne bo govoril z Židi. Izdani so letaki, Id zahtevajo bojkot Židov.
Otvoritev nove francoske zbornice.
LDU. Nauen, 9, (Brezžično). Pri otvoritvi nove francoske zbornice je poslanec Francois prebral izjavo poslancev iz Alzacije-Lorene. Predsednik zbornice in Clemenceau sta pozdravila Alzačane - Lotaringijce. Albert Thomas je prebral kratko izjavo socijalnih demokratov; ob tem so se dvignili mnogi protesti, ne da bi se dalo iz poročil raz videti,, r roti čemu so bili ti protesti naperjeni, V izjavi se je reklo med drugim, da bo socl-jatistična stranka Alzacije-Lorene <sd. ločno in brezpogojno pristopila v francosko občino.
UMIK DJEN1K1NA.
LDU. Dunaj, 9. (ČTU). Ukrajinski tiskovni urad poroča: Djenikin je zaukazal Izpraznitev Charkova, ker so ga ogrožali ukrajinski vstaši.
Vinkovcev itd. Železnice po Hrvat-ski bi imele dolžino 2297 km. Ne bo odveč, ako iih na karti pogledava in Izmeriva, da vemo potem oceniti potrebo premoga.
Glavna proga ie Zagreb-Zemun preko Siska in Broda ca 420 km. Druge so: Zagreb-Rlleka p. p. 210 km, Ogulin-Gospjč 95 km, Zagreb-Zabok-VaraždJn-Čakovec 95 km, Zabok-Krapina 16 km. Zabok-Gornla Stubica 25 km, Zagreb-Dugoselo-Novska 115 km, Bugoselo-Koprivnl-ca-ZakanJ 80 km, Križevac-Belovar-Viravitica 90 km. Križevac-Sareš-nica-Pavlare Drožica 30 km. Belo-var-Orubišno polie 50 km, Banova-Jasuga-Pakrac 30 km, Pakrac-Da-luvar-SuhopoUe-Barč 70 km. Viro-vitlca Suhopolie-Slatina Našice 7C km, Slatina-Noskovci (do Drave) 16 km, Osijek - Našice - Pletcrnlca-Kapella, 105 km, Pleternica-Požega 14 km, Osijek-Dalj-VinkovcI 52 km. Osilek-Gaboš-Vinkovci 33 km. Osi-lek-Diakovo-Vrpolje-šamac 72 km. Viiiko.vci-Zitpanja 29 km, Vlnkovci-Brčko 50 km. Vukovar (Borovo)-Hača-Sid-Bača 56 km, Ruma-Vrd-nik 14 km. Ruma-Klenak 30 ion, In-djila-NovI Sad 33 km. Sisak-Petrl-nja-Glina-Karlovac 80 km, Karlo -vac-BubnlarcI-Metlika 32 km. Su-nla (proti Banjaluki) Kostainica-Novl 40 km, Belovar-Olurgjevae 30 km. Ozkotirne železnice v Podravini : Osiek - Dol. Milioliac - Noskovd 80. Dol. Mihollac-Orahovlca 35. Orahovica - Vočin 40, (Humlian)-Drenarac 15, skupai 170 km. Samo bor-Zagreb 20 km. Skupaj ca 2297 kilometrov.
Industrij* «a Hrvatskem ie tudi precel obsežna. Imamo dve veliki tvoruici cementa, in to v Bločenu In Podsusedu, pet tvornio tanina (B*. Ušče. Našice. Županja, Mitroviča, Sisak). olfaiarne so v več mestih.
parnih' mlinov Je znatno Število,
važna je tvornica sladkorja v Osijeku, važne so tudi tvornice za suho meso v Zagrebu, Dugem Selu, Petrinju In Sadu itd. Vsa ta industrija rabi premog. More li vse to zadostiti s svojo produkcijo, o koli
—	kakor vidite dragi moj — ministrstvo za rudarstvo in gozdarstvo natančno vodi račun 1
—	Pojdiva v Bosno — dejal Je sodrug Kristan, da vidiva kaj je tam, V Bosni stao v mesecu avgus.ti proizveli premoga 57,444,1 ton — to ie približno 240 vagcnov na delavni dan, Posamezni rudniki so producirali: Breza 8889,9 ton. Kakanj 10.049,5 ton. Zenica 19.390,1 tono, Kreka 16.170.4 tone, Banjaluka 1341.2 ton, Maslcvar 1503.0 ton, Mostar 300,9 ton. Skupai 57.444,1 ton.
y septembru se le produkcila dvignila za 40% in v oktobru se bo kot vse kaže (če ne bo prevelikih ovir na železnicah v Bosni) še za 25 do 30%. tako da računamo že sedaj v Bosni s produkcijo 350 vagonov za delavni dan. kot je to bilo ob času naivečie eksploatacije v vojni, V 1. 1918 je Bosna producirala v celoti 8,420.000 ton.
(Dalie prih.)
Slabo so zaceli...
Ponesrečeno ustanovno zborovanje »narodno-žolte« stranke.
Že pred svetovnim poiomom so uvideli nekateri meščanski mandatni politiki, da se njihova politična moč krha, da se začenja tudi jugoslovanski proletarijat zavedati svoje moči in se zalo boliinboli družiti v naši stranki. Svetovna volna pa le ta pokret še izdatno pospešila, zlasti na škodo raznih meščanskih strank. Vsakovrstne politične iniek-die teh strank so postale brezuspešne. Poiskali so si zato novo metodo, ustanavikinJe samostojnih političnih strančic. Da bi bil boj proti socijalno - dem. stranki uspešnejši, so si ustanovili tudi naši »liberalni socilalisti« strokovno politično organizacijo v- podob5 pogrebne bratovščine, ki Je imela svoi prvi skozinskoz ponesrečeni nastop pretečeni ponedeljek. Par magistratnih uradnikov v zvezi s proslulo »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« ie sklicalo za ponedeljek ustanovni mani-. festačiiski (!) shod »narodno-soci-ialne« stranke v »Mestni dom«. Velika reklama in potno, s katerim so delali, Je privedla v dvorano »Mestnega doma« polno občinstva. Ali. veliko grmenja, malo dežja. Zadovoljno so si mencali roke »nagisttatove! in »Zvezarji« z neizogibnim Deržičetn na čelu, kar zadoni po dvorani sočijalislična »MarzelJeza«. Sklicatelji so morali konStatirati, da jc 90 odstotkov udeležuikov socija-listov. nakar so povzeli besedo so-drugi Žorga, Mihevc in drugi, ki so bili viharno pozdravljeni od množi-cq. V kratkih besedah so pokazali, da ie vsakršno cepljenje proletarskih vrst hudodelstvo, ki se našim meščanskim strankam nikdar ne bo obneslo, ker le svetovna vojna Hudi toliko in tako izučila, da delavstvo ne potrebuje prav nobenih »narod-no-sociialnih odrešenikov«. Sodrug Mihevc je prečita! brzojavko, došlo iz Kočevja, kjer je »narodno-sociial-nU voditelj in milijonar Kalfež odpustil brez vzroka 100 lesnih delavcev, kar je izzvalo buren protest poslušalcev. Ožigosal Je delovanje vodje »narodnih sociialcev«. Caha-riie, v Nabrežini, ki Je ob priliki stavke slovenskih kamnosekov nnlel Italijanske kruniirle Iz Kalabriie. Za njim le skušal govoriti narodni soci-ialec Brandner. ki pa le moral na burno zahtevo večine navzočih prenehati. ker je začel napadati udeležence. Za niim le govoril strokovni tajnik Tokan, ki le poiasnii ob glasnem pritrlevanlu delavstva pomen današnjega shoda In nakane rumenih organizaell sploh ter pozival delavstvo na solidarnost. Z »Marseliezo« ie delavstvo zaključilo shod. na katerem Je hotela peščica meščanskih privržencev terorizirali navzoče. Nanodniakarii so se rešili iz zagate s tem. da Je pollcllski komisar razpustil shod. Okoli 150 železniških gg. uradnikov Zvezariev ie pred »Mestnim domom« pelo zadnii miserare lažisocllalni stranki in potem korakalo v žalnem sprevodu pred »Narodni dom«, kler so prenesli zadnje ostanke v restavracijo in si tam tešili gorle svoie zadnje blamaže. —; Priporočali bi narodno-sociialnim nadutarlem. da se v bodoče, mesto da orofatilraio narodno himno »Lepa naša domovina«, kar ie za politične shode malo okusno, izbero za svolo himno raje »Bog obvari.. .t. ki Jo znalo gotovo boljše peti. Tudi sl nal v bodoče dobro premislijo, predno še kdal poskusilo
priti kot zadnjič v »Unionu« z namenom. da razbijejo naše shode! — Delavstvo vas ie obsodilo in vedite, da ste z vašimi lažisociialnimi in liberalnimi programi dogospedarili! Zato: roke proč od našega strokovnega in političnega pokreta! Kdor ima srce do delovnega ljudstva, naide v sociialno - demokratični stranki dovoli prostora. Razdiralce in politične pustolovce pa bomo postavili tja, kamor spadajo — pred vrata!
C
K temu poročilu, ki smo ga prejeli iz krogov naših udeležencev na shodu, pripominjamo naslednje: Imamo v Ljubljani peščico političnih’ palčkov Držičeve dimensiie, ki nimajo v teh resnih časih resnejših skrbi, kakor izzivati naš proletari-iat! Kam mora tako početie privesti naše politično živflenle. bo vsak oa-meten politik katerekoli strani e takoj uvidel. Ta »riarodno-sociialna«. otročad ie pa tako naivna, da si iem-lie nevarni privilegij motenja naših socialističnih shodov. Nič večin nič mani. Pred kakimi tremi tedni so se namreč prikazali na našem železničarskem shodu v »Unionu« in hoteli motiti zborovalce. Ni se Jim seveda posrečilo. Ker so pa dali tedaj nekako razumeti, da obstoii ves njihov velikopotezni politični narodno-so-cialni 2olti program v moteulu naših shodov, so naši sodrugi iz tega takoi logično sklepali, da če so že oni tako brihtno začeli (mi nismo prel o teh političnih sraičnikov in niihovih desetglavih »shodov« niti sanjali!), ie po drugi strani presneta dolžnost proletariata,, da napravi temu začetku primeren — konec. Priliko zato jim ie nudilo toli raz-bobnano ustanovno zborovanje nove »narodno-žolte« stranke. Po na-rodno-žolti reklami sodeč, ie bilo misliti, da se bo ustanovnega zborovanja udeležilo vsal tri dele vsega srednie - evropskega prebivalstva. Toda. glej: Si o ie nekaj navili so-drugov tja -• in konec ie Mio’ »Nova-. narodno-žolta stranka ie vzlic svoji skrbni talni devetmesečni no* sečnosti v usodnem trenutka klavrno — soh vala.
Načelstvi JDS. v katerem sede vendarle liudie večie politične .izšo-lanosti. kakor omenjeni palčki, bi svetovali, da pokličejo te svde nc-rodneže na očetovski »raport« in du ihn odmah naštejejo pod sraičko no, 'kal primernejših Dolitičuih direkuv.
Kalti. če si oni Jemljejo oblast, motiti naše shode, je naravno, da iim moramo mi razbiti takoi nilhove konventikle. Drugače bi se tni-zanie gotovo ne zmenili.
In povejte jim obenem, da ie dvakrat otročje, zahtevati splošno železničarsko stavko, ko mi mlrmo razburjeno železničarsko maso. in biti proti železničarski stavki, ko to ml. prisilieui po nerodnosti vaših sa-obračainili ministrov, pripraviiatno# Recite Ihn, da bo za njihove trebuščke preskrbljeno, tudi če se zaenkrat toliko ne pehajo.
Novice.
— Bivši nmifcter za narodne zdravje dr. Uroš Kruli jp imenovan za načelnika zdravstvenega odseka pri bosenski vladi.
— Uboi. Pretekli teden ie bi! v Podgorici ubit Milo Držič. predsednik kasaciiskega sodišča za Orno goro. Napadalec le počakal »anl pred vrati sodišča in ga ustrelil z revolverjem.
— Objava predvojnih aktov. Nemška vlada je pričela Priobčevati vse akte nemškega ministrstva za zunauie posle o izbruhu voJnc.
— Uvoz inozemske živine v Švico prepovedan. Švicarska vlada le prepovedala uvoz živine iz Avstrije. Čehoslovaške in Jugoslavije zaradi živinskih bolezni, ki so bile za-nešene iz teh držav.
— Komunista Radeka ie nemška vlada izpustila iz preiskovalnega zapora.
Ureditev valutnega vprašanja v zasedenem ozemlju.
Glede valutnega vprašanja v zasedenem ozemlju se objavljajo slede-če odredbe: S kraljevim odlokom se Je valutno vprašanje v Julijski Benečiji in Tridentinski Benečiji končno-veljavno uredilo po predlogih medministrskega odbora, ki ga je v ta namen upostavil ministrski predsednik sporazumno z zakladnim ministrom pri osrednjem uradu za nove pokrajine. Končnoveljavna zamena avstroogrske valute je določena na 60 lirskih stotink za vsako krono. Razliko med že plačanimi 40 % in sedal privolieniini 60% izrthičalo Imetnikom svoječasno izdanih pou-
NAPREJ.
Stran 3.
dil blagainice. ki so v prošlem mesecu aprilu izvršile zameno. Ta razlika se izplača tudi bankam in drugim kreditnim zavodom v obeli Benečijali za iznos hranilnih vlog^ v tekočem računu, obstoječih do vštetega 9. a-prila 1919. z odbitkom določenih postavk. Zamena krone za liro ostaja torej končnoveljavno določena na 60 odstotkov, in po tem zmenjevalnem ključu bodo kreditni zavodi račumH pred 10. minulega aprila vložene vloge z obrestmi vred. Iz samoposcoi umljivih razlogov pa se ne pripozna-vsjo vloge, ki so se bile na zalite ve inteicsirancev izključile od zamene, ali pa ki nimajo svojega sedeža na na ozemlju obeh Benečij. Po istem ključu se zamene z obrestmi do 9. aprila 1919 vred onstran premirne Črte, samo če so pripuščeue v zameni po 40 %. — Odredila se je tudi zamena italijanskega papirnatega denarja posebnih serij s 50 % doplačilom. Razlika med sedaj določeno zameno in zameno minulega meseca aprila (razlika znaša od 40 do 50,'< torei \Q%) se izplča za zneske, ki ne nresegaio 5000 lir. v gotovini, za večje zneske pa v navadnih in triletnih zakladnicah.
Preodrejeno je tudi za naknadno zameno zneskov v kronah, ki se vsled višje sile, zlasti s strani beguncev, niso mogle zamenjati v prej določenih rokih.
Pc 60 % se brez razlike nanaša na plačila za vse posle in obveze, izražene v kronah, neporavnane do 9. aprila 1919 in Izvršljive na ozemlju obeh Benečij ali se nanašajoče na tamkai se nahaiaioče obiekte.
Kar se tiče zamene, je odrejeno plačilo alla pari samo za nadaljujoče se obveznosti, ki so nastale pred 1. novembrom 1918 in se nanašajo na kako dajatev ali stvarno rabo ali de-lodaiatev, izvršljivo po uveljavljenju odloka.
Ta odredba sc ne nanaša na dra-giniske doklade in druge doklade, ki se izplačujejo zaradi sedanjih izjemnih razmer državnim in zasebnim nameščencem in s plačo nastavljenim osebam, ker so se te razmere že drugače uredile.
Dn@vn.a v«sti.
Celinko učiteljstvo za svoje pravice.
Učiteljsko društvo za celjski tf-krni ie imelo 8. tm. v Celiu zborovanje, Poročal je o položaja ravnatelj Bernot iz Žalca. Soglasno.so bile sprelete predlagane resolucije:
1,	Učiteljstvo izjavlja, da stoji vsled ’današme draginje pred gmotnim poginom. 2. vidi vzrok bede prole-tariiata v sistemu, ki se ne more odločili. da bi porezal živce razpaseni« bogatenju; prepad med bogatim in ebožnim slojem nostaia vedno večji. 3. razumeva težki položaj vsega proletaiijata, duševnega, delavskega kmetiškega. ter s simpatijami .spremlja njegov boj za višje prejemke. 4. spoznava pa. da. tudi ivišani prejemki ne odstranijo naše bede. Odstranil jo bode šele pravičen družabni red. ki bo zasiguraval poštenemu delu pošteno plačilo — onemogočil pa nezaslužene dohodke.
Odkritosrčno se veselimo, da tudi učiteljstvo Izpregleduie. Zborovanje v Cellu le gotovo mejnik: prvikrat ie učiteljstvo v strnjeni vrsti Dokazalo, da le spoznalo pravo po? do svojih pravic, spoznalo, da ie Dioletariiat in se zavedlo, kam zato spada.
Poraz socliallstov na Francoskem!!
Qg. urednikom resnicoljubnega »Slovenca« v pojasnilo: Za zadnjih volitev 1. 1914 so dobili sociialisti na Francoskem ob nepolnih 800.000 glasovih celih 105 poslancev, letos pa ob 1,750.000 glasovih samo 55 mandatov. Kdo le temu kriv, vedo klerikalci sami. Pri proporcu bi dobili sociialisti 145 mandatov: sedanji francoski pluralistični volilni sistem jim le pa odvzel celih 90 mandatov. Kar se tiče števila glasov, so sociialisti napredovali boli ko vsaka druga stranka. In to je za klerikalce poraz. Le še več takih porazov si žeiimo! 1
Radi sleparile pri kolkovanlu bankovcev
so — kakor poroča »Slov. Narod«
—	v Kropi aretirali te dni župnika 'Oblaka, nadučitelja Pleničarja, župana Lazarja in še tri druge. Prišli 80 Jim na sled, da so »kolkovali« avstrijski denar, ki je bil najbrže vtihotapljen iz Koroške. Našli so pri njih in zaplenili 150.000 K. ki Jih bodo preiskali. Obenem so zapečatili katoliški konzum in žebliarsko zadrugo. Pričakovati le še nadaljnjih zelo značilnih razkritij. Zločince bodo izročili deželemu sodišču v Ljubljani. Registriramo.
TrŽenle z zdravili.
Trženje z zdravili ie skoraj docela v rokah verižnikov. Pri legitimiranih veledrogistih ni ničesar več dobiti. Strokovno nenaobraženi j indic ponujajo pod roko morfij, opij m slične strupe v nakup. Kake nesreče bi se na ta način lahko zeodile! V par slučajih se je dognalo, da so častniki, dodeljeni naši misili na Dunaju, za več tisoč kron nakupili zdravil, ki so jih skušali z velikim dobičkom oddati v Jugoslavijo. Kodein. znano pomirjevalno sredstvo proti kašlju, ki ie' veljal pred vojsko približo 700 K kilogram in ki ga ie bilo še letos poleti dobiti za 8000 K. stane danes že 26.000 K kilogram. Če poide tako naprej, bo v kratkem najnavaduejši recept veljal 100 K in bolniške blagajne svoie človekoljubne sociialne naloge ne bodo več mogle izvrševati. Skrajni čas ie. da vzame vlada promet z zdravili v roke. to ie. da lih proti kompenzacijam nabavi v inozemstvu in da jim sama določa ceno. To ie z ozirom na naš trpeči narod in z ozirom na boi proti ljudskim boleznim prav tako potrebno in važno, kakor preskrba z oblačili in obuvali. Merodajni krogi storite svojo dolžnosti
Vračajočim se izseiiencem!
Po došlih poročilih poslaništva v Parizu poizkušajo razni agentie s pomočjo naših izseljencev, vračajočih se iz Amerike in od d/jeoa, spraviti v našo državo veliko množino avstroogrskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi natvezili, da doseže po sklepu miru krona zopet svoio staro vrednost. Ker ie takšna zamenjava Miašim nepoučenim izseiiencem v o~ čito škodo, se iih s tem posebej opozarja. da se <-gibaio kupovanja vsa-koiakih nezdravih valut. Poživljalo se pa tudi sorodniki ter znanci naših izseljencev in sploh inteligentni sloli na deželi, da po svojih močeh vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na not v domovino, naj nikakor ne zametavalo dobrih valut, ki iih imate seboi že med potjo v tuiini, ampak da iih Drincso v našo državo in šele doma zameniaio. ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram kronam.
*
Tridnevna stavka uradništva LStsdske posojilnice. Dne 6. t. m. je stopilo uradništvo Liudske posojilnice v stavko, ken uprava opetova-nim zahtevam uradništva no zvišanju službenih ore*emkov ni ugodila. Na doz iv stanovske organizacije pa le uradništvo dne 9. t. m. zopet za-' čelo z delom, ker ie ureditev te za- : deve prevzela uradniška organizacija sporazumno z uradom za soci-iaino skrbstvo.
Ministrstvo za m/ranic poslui priobčuje: Da se olajša vstop v Švico onim osebam, ki žele tam bivati začasno ali za gotovo dobo. ie zve-' zni svet pooblastil poslaništva in konzulate vseh evropskih držav, izvzem ši Rusijo, da sami vidiraio notne liste zn trimesečno •bivanje v Švici. Kantouske oblasti morejo rok bivanja podaljšati na eno leto. ako se ie prosilec korektno zadržal. Za potovanje skozi Švico v ekspresnih' vlakih se ne bo zahteval vizum potnih listov.
Poverjeništvo za kmetijstvo se Je preselilo v novi trakt Marlanlšča na Poljanski cesti (postaja elektr* cestne železnice: Ambrožev trg). Ravnotam uraduje odšle! tudi višJa komisija za agrarske operac!je. krajni komisar za agrarske operacije in deželni veterinarski urad. — VodJa: Vrtačnik m. p.
Delo je na razpolago pri državni posredovalnici za delo (Ljubljana in okolica):	gozdnim delavcem
(285). hlapcem, deklam, težakom, mizarjem, služkiniam. kuharicam, vajencem razne stroke, pisarniškim močem, pletarlem. tesarlem, ključavničarjem, steklarjem, prodajalkam. kontoristiivJam. stenografinji. kolarjem, žagarjem Itd.
Na shodu narodne sociialne stranke dne 8. decembra med pol 11. in 11. uro dopoldne Je bila izgubljena okoli »Mestnega doma« ali na shodu srebrna Anker ura z verižico. Na uri ie napis: »Internaciional«. Kdor lo Je našel, naj Jo odda proti dobri nagradi v tipravništvu »Na-preja«. Frančiškanska ulica 6.
Okrožnica. Poverjeništvo za kmetijstvo se preseK dne 11. decembra t. 1, v Marianišče ria Poljanski cesti. Hkrati se preseli v MarlaniŠče tudi deželna komisija za agrarske operacije, krajni komisar za agrarske operacije in deželni veterinarski urad. — Poverjeništvo za kmetijstvo. —• Vodja: Dr. Vrtačnik m. p.	893
Krompir za ubožno akclio A In B se bo delil pri Milhleisnn no sledečem redu: Na A Izkaznice od 8. do
11. dopoldne in od 2. do 5. popoldne,
in sicer na št. 1 do 100 dne 10. dec. dopoldne, št. 101 do 200. dne 10. decembra popoldne, št. 201 do 300 dne 11. decembra dopoldne, št. 301 do
400 dne 11. decembra popoldne, od
401 r.aprei dne 12. decembra dopoldne, -- Na B izkaznice od S. do li. dopoldne in od 2. do 5. popoldne, in sicer št. 1 do 100 dne 12. decembra popoldne, št. 101 do 200 dne 13. decembra dopoldne, št. 201 do 300 dne 13. decembra popoldne, št. 301 do 400 dne 15. decembra dopoldne, št. 401 do 500 dne 15. popoldne. — Vsaka oseba dobi 10 kg krompirja. Kilogram stane 1 K 50 viu. Nadaliui spored se objavi.	892
Prireditve.
Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani priredi v nedelio. dne 14. decembra 1919. točno ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona« zabavni večer. Spored: Petie (šaljivi dvospevi), godba, deklamacije, komični prizori, šaliiva pošta, prosta zabava itd. Vstopnina 3 K za osebo. Predprodaia vstopnic v prodajalnah konzumnega društva, pri zaupnikih, v tajništvu »Svobode«, Selenburgova ulica 6. II. in na večer Dri blagajni. — Za obilen poset vabi odbor.
Občni zbor »Ruskega kriižka*.
V	petek, dne 12. t. m. ob 8. uri
zvečer se vrši v mali dvorani Mestnega doma redni občni zbor »Ruskega kružka«. na kar opozarjamo, ne le člane, marveč tudi vse prijatelje ruskega iezika m naroda. Na občnem zboru se bodo sprejemale tudi priglasitve novih članov, članarina se določi mesečno na 3 K. Otvoril se bo takoi tečai za učenje ruščine za začetnike in pa konver-zacijski večeri, za one. ki so ruskega iezika vsai deloma vešči. Na teh večerih se bo tudi predavalo. — Odbor.
Javni shod vpokolencev In v do-koi ^ namenjenih sklicuje I. splošno društvo jugoslovanskih vpokoiencev v nedelio. dne 14. t. m. v veliko! dvorano »Narodnega doma«. Poročali bodo delegati, došli od oosredo-vanjjz Belgrada ter zastopniki društev vpokoiencev iz cele države. Važno za vsakega vpokoienca oziroma v pokoj namenjenega!
Pevsko društvo »Sava« na Jesenicah priredi dne 14, t. m. ob 8. uri zvečer koncert s petjem in srečolo-vom v dvorani pri »Jelenu« na Savi.
Iz stranke.
Pozdrav ameriških sodrugov. Sodri; g J£hn Slevnik (Johnsten City IH. Bott. 599. pošilja v imenu naših tamošuiih sodrugov in v svo-Jem imenu vsem razredno zavednim roiakom srene Pozdrave! Ameriški sodrugi sc živo zanimajo za naše prilike in nas moralno in malerii?!-no podpiralo v našem boju! Srčna; iim hvala za njihovo bratsko pomoč v preteklosti in bodočnosti   Tajništvo J SDS.
Slovenska soellahia Matica. Sela upravnega sveta bo v soboto ob 5/ uri popoldne v uredništvu »Napre-ia«. Navzočnost nuina.
Novinarski odsek bo Imel svojo prvo sejo v soboto ob 4. popoldne v uredniških prostorih »Napreja«.
Stavblnskl delavci na ozemlju Slovenije imalo svoj Javni shod v nedelio. dne 14. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v »Mestnem domu« v LiubHani. Dnevni red: UjedinJenJe, draginiske razmere, mezdno giJvinje in novi tarifi.
Krajevna politična organizacija Vič - Rožna dolina ■ (llince priredi shod zoner draginlo. Obenem se bo volil tudi nov odbor za krajevno politično organizacijo. Shod se bo vršil v soboto, dne 13. t. m. ob 7. ur zvečer v gostilni pri Travnu. Sodrugi. udeležite se shoda naše orga-nizaciie polnoštevilno!
Kultura.
Almanah socllallstičke omladlne za I. 1919. ie izšel z zelo bogato vsebino. C—c.: .^oveku Sto puže na trgu«; Simo MHlUš: »Novi putevi«: Stiepko Čritdič: »Čemu da se posvetimo«; Tomislav Stanite: »Organizacija svesnoga rada«; Kazimir Supičlč: »Zapad sunea« (Iz zbirke »Stovida«): Antun Vučak: »Ode Je mesto intelektualnim radnicima«: S. C.: »Velika Jermenija«; pesme L. Perkoviča: Gledanje — Kušnja — Bolesno lutro; Anča I.: »Žensk >j oroleterskoj omladinl«; Dar. M. Odovičeva: »S pozornice sadašnll-ce«; Slavko Cihlar: »VaniDir«; Dragan Aleksič: »Pesma "tadnjega su-tona«: Antun Vučak: »Krščanstvo i svetski rad«: Walt VVhltman: »Udara! te! UdaraJte! Bubulevll«; S. Tomič: »MedJimarodni jezik«. Nadalie prinaša almanah tudi daljše
poročilo o dosedanjem gibanju socialistične omladine. Poleg pesmi in člankov ie priobčenih tudi več citatov iz del svetovnih sociialističnih pisateljev. Almanah socijalistične omladine vsem prav toplo priporočamo. kajti njegova pestra in bogata vsebina, dobri in globoki čiaiv ki in pesmi bodo vsakega prav zelo razveselili. Cena mu je 7 K in se ga dobiva in naroča v upravništvu »Napreia«.
Reperioir državnega slovenskega gledališča v Ljubljani, Opera:
11., četrtek. »Prodana nevesta«. Abon. A. 12., petek, »Lepa Helena«. Abon. E. 13.. sobota. »Rigoletto«. Abcn. D/2. 14., nedelia. »Hoffman-neve pri|)ovedke«. Izven abon. 15., ponedeljek, zaprto. 16.. torek. »Prodana nevesta«. Abon. E. 17.. sreda. »Lepa Helena«. Abon. B. Drama:
11.. četrtek. »Hlapci«, Izven abon. 12„ petek zaprto. 13., sobota. »Pepel ka«. Abon. A. 14., nedelja, po-poldne »Peoelka«, izven abon., zvečer »KorenJček«. »Ženitba«. Izven abon. 15.. ponedellek, »Mimogrede«. Abon. C. 16.. torek, zaprto. 17.. sreda. »Na Pologu«. Abon. D.
'Iz Slovenije.
LItUa.
Pogovori.
V	malo zagorsko vasico pri Litiji se ie zatekla pred bičem časa mala begunska družinica. In oče te družinice, dela nezmožen volni invalid. sl le zabeležil v svol mali dnevnik življenja tuditeleprlzore in pogovore: Bil ie revež brez vsega In kot nesrečni begunec od vseh prega-nlan. Poslal Je svoJo ženo k bogatemu kmetu iz kraia in revna žena mu Je opisala prizor, ki ga je doživel la, takole:
Premožni kmet Je ravno poklical svoio hčerkico in JI delal: »Marička, pridi, da te malce pobožam. — Vidiš- pred letom dni smo imeli še prazne žepe. zdaj pa imamo že dolgove plačane in dote položene... No. ali si pogledala že kai v naš »kevderček«. v našo kaso, o kateri se mi ie vse noči sanjalo? --Kaj boš! ~ seti veš. da Je polna i«
»A, Vi ste tukaj — a, vas beguncev pa le ni treba; nekrščanski ljudje ste!« —
»Prosim vas. dajte mi pol litra mleka za moio malo punčko. Revna ženica sem. dva otročička imam ln moj mož Je invalid, ki ne more delati. Begunci smo reveži.«
»Ga nimamo toliko, da bi ga še komu dajali.«
»Saj ga plačam.«
»Kai mi mari tvoj raztrgan papirnati denar, ki ni nič vreden! Zlata pa*tako nimaš.. . Naša vas ni za begunce ...«
»Vsai pol litra, za božjo voljo...«
»In kaj bodo rnoJJ ntilskJ jedli? Hm, kal pa mJslIš?.
»A po krono? — O. od danes naprej dam mleko le po dve kroni. V LJubllanI ga že prodalaio tako...«
»Oh. prosim vas. ta mesec vsai mi ga dajte še po eno krono liter.
sai smo vaši n&ienmiki. Sai vidite, da ie mož že nad eno leto bolan in borni kraicarji te uboge podpore gredo tudi že h kraiu...«
»Kakor hočete — boste pa brez mleka. Živeli boste že kako...«
#
»Koruza bo za opleti. Alj me vzamete v delo, da vam io op!e-iem?<?
»Koliko pa hočeš imeti?«
»Po pet kron...«
»Koga. po pet kron,., jaz delavcu nikoli... po pet kron pa že ne... 1 Tei. Janez, poidi, na pokosi koruzo. Živina je bo vesela,«
*
Drug nrizor in drug pogovor pri drugem »premožnem « gospodu:
»Po kai si pa ti. punca, prišla v naš farovž?«
»Ali ste vi kuharica?«
»Da. pa še sestra našega župnika. Kai pa boš?«
»Za staro mater, če mi daste malo mleka.«
»Pa si res še mlada. Ali si pri Marijini družbi? Kai. nisi?!« — Oh, punca, pri nas nimamo prav nič mleka.«
»Poglejte, tamle ga pa nese cel škaf...«
»Tisti Je pa za... za prašiče...«
»Ali nisi nič dobila?«
»Nič...«
»No. Je pač tako — gospodie pastirji. Kristusova ljubezen, pa kmečka zveza... vse v enem loncu. Ja pač čudna godla.«
*
»Za par iajc bi vas prosila. Po. čem pa so?«
»Po kron.«
»Ali tako drago?« V Ljubljani so pa po 35.»
»Je že res. Ali pomislite, da so si Llubliaučani že vsa svola voinai posojila izplačali, jaz pa moram tudf gledati, da sl mole volno posolilo nazaj dobim. — Po kron, če hočete, ali pa pojte nazai na Goriško, če ni drugače. Jokali -ne bomo.«
»Pa zbogom.«
•'
»Poglej v »Naprej«, boš videl, kal piše Strckeli o naših beguncih. Piše. da se nal naselijo v Macedo« nijo in v Banat.«
»Zakaj bi ml hodili v Banat, pa v. Macedonijo?!... Bog se usmili te' kratkovidne vlade! Zakaj noče natančno pogledati po dolinah in gričkih? Videla bi, kolilco je tu gozdov, kjer gnije drevje, koliko Je še S' eta, kier še ne poje motika in koliko ie zeinlie. ki jo večji posestniki zanemarjajo. Ta prokleta terciialska požrešnost, zavist, egoizem...«
Pliberk. Svobodno odiranje Je bujno raz evetelo tudi pri nas. Samo en primer! Tukajšnji obogateli usnjar F. Z. je računal za strojenje petih svinjskih *kož nekemu kmetu nekai malega mani kot U»>0 K, Kmet se je radi tega pr-tintnega zahtevka pritožil pri okradem glavarstvu v Velikovcu, Toda podjetnik Je bii obsojen komai na 200 K globe. — če se bo postopalo z rokavicami, mislimo, da se navijanje cen pač ne bo moglo nikdar omejiti, kaj šele odpraviti!
HsJnovtiia poročila.
(Vesti LDU.l PROTI IZVOZU ŽIVIL,
Beograd,'10. Ministrstvo za pre-Ihrano namerava predložiti v raz-mavo ministrskemu svetu sklep delegatov občin Iz kraljestva, nal *e živila ne izvažajo, dokler se ne ugotovi zaloga preostanka. Vlada bo bržkone ta predlog sprelela.
VOJAŠKI UPORI PROTI D AN-NUNZUU NA REKI.
Split. 9. (DDU.) »Avnnti« od 7. decembra priobčuje nastopno vest: Od včeraj se širijo čudni glasovi o rešklh legiionarjih. Govori se o mno-gobrolnih častnikih, ki se Jim 1e • ko priskutilo provinciialuo življenje na Reki, da so'še skušali vrniti v ItnUJo. Včoraj sc ie z gotovostjo trdilo. da ie d’Annunziti dal aretirati majorja Reina, ki Je bil. kakor ie znano, organizator regke ekspedicije.
ENTENTNI PRITISK NA NEMČIJO.
Lvon, 10. (Brezžično.) KaRor. Javila »Petit Journai*. zahteva en-tenta od Nemčiie popolnoma for-melno in obvezno izjavo, da hoč« brez odlašanja podpisati zaključni protokol k mirovni pogodbi in odposlati v Pariz tehnične Izvedene« za ureditev modaHtct uvcliavliunl* pogodbe.
ODPOR NEMČIJE.
Lvon. K). (Brezžično.) Kakor javila »Chicago Tribune«, ie izjavil baron von Lersner, da bo Nemčiji' odgovorila z zelo odločno noto n« vsakršen poizkus strahovanja alf Ukazovanja od strani entente. Glasom lista »Petit Parisicn« ie nem* Skl državni volni minister Noske izjavil v pogovoru s poročevalcem lista »Dallvr Mail«. da ie prišel tre-notek. ko se mora Ncmčiin no potrebi energično postaviti v bran proti zahtevam zaveznikov.
BARVA
vsakovrstno blago
P®f*	tovarna
domače perilo	in*	nririt
(pošilja po isto na dom) JyJ, uLill!
iiuMjJiia. Fslluski &uip it. k.
CISTI 289
obleke
svefteSflu
ovratnice, zapestnice In srajce
PiilniUia: IMmm ul. 3.
PMfruIniea Maribor: Gosposka ulic* 3t.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA Jugoslovanska korporativa Detroit, Mich.: Poročamo Vam, da smo prejeli dve nakaznici odondot v znesku 3800 K in bomo naročili zahte-vane lisic. Srčna hvala!
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Josio Golouh. Tisk »l.čit. tiskarne« v Unliilani.
R s crr^Ho t?obii k<3or lako-' v Obijam
L Ud it liEgluiSS preskrbi mesečno sobo za gosdodično-uradnico. če mogoče z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v udar | pogoj to ni. Prijave upravi Napreja, Ljubljana. -
SSO j
Sa proda] js taka mila	!
(Vorsteiielumd), poizve se v soboto od 4. do o. ure popoldan. Naslov pove Naprej. 892
dišču .Balkan" pri Krisperju denarnico z denarjem, važnimi dokumenti in lis*« i/. zastavljalnice. Prosi se nujno, poSienegn najditelja, nko je bil kteri izmed lam zaposlenih delavcev ali kdorkoli, naj vrne denarnico v pisarni Krisper pri Balkanu.	829
Razglas.
Razpisuje se mesto notarskega namestnika v Murski Soboti in po potiebi tudi v Dolenil Lendavi.
Prošnje se naj pošljejo podpisani zbornici do 16 t. m.
Notarska zbornica 88(5 v Celju, 6. decembra 1919.
banske cerkve.
894
Čjitnlnn ffrn*0 rab,jem‘> l!o1)ro ohranjene in UlsSlIltS ulllijb, stojala kupuje po najvišji coni (franko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana.
717
[|ri,fi bukova, suha, lretrska in žagana, tudi lil Ifl, eele vagone dobi.vija takoj Srebolnjak, Kolodvorska uliea 5t. 31.	734
Prostor za troovino
bro plačajo. Novakovih, Tabcr 5,
se vzame v :jalei se do* priti. levo. 827
ttamgniam slavnemu občinstvu, da sera pri-liu£IIttujQl'i čel v Domžalah št. lOfi sedlarsko in tapetniško obrt. Vsa v to strcko »padajoča popravila bodo najceneje in točno dovršena.
Z odličnim spoštovanjem Mariin Mali, sedlar in tapetnik.	782
24 let star, vojaščine prost, zmožen i, slovenskega in nemškega, poleg tega nekoliko srbsko-hrvaškega in ruskega jezika i5če službo. Najrajo v kaki večji trgovini. Nastop lahko takoj. Cenjene ponudbe n a upravo tega lista pod štev. 309.	838
Unntna dobro ohranjen bencicmotor, 8 do 5 liOpiiu konjskih sil. Ponudbe na Jos. Do!tar, Črnomelj.	879
m vila, manjSa hiša ali posestvir v bli-SIS zini Celja, Ptuja ali na Notranjskem. Ponudbo upravi Napreja pod .Solnčna lega*.
824
Mmhlinnn enhfl išče za takoj drž. činovnik.
HlBUlliSIlO SOLO PorndPe r.:- uj.vi.vc Kamela
pod .Činovnik".	874
Hhrinriif trgovec, se želi vsvrho ženitve se-m!uli"!ill, znanili z gospodično ali vdovo brez .)trok, no čez 28 let, s premoženjem, da bi si lahko sezidal svoje gnezdece. Cenj. ponudbe pod »Srečao gnezdec<3“ ua iipvevo
SvO
Razpis.
Na državnih toplicah v Dobrni pri Celiu se odda za prihodnjo se-zijo 1920. v naiem:
1. Topliška restavračila, obstojema iz gostilniške sobe, jedilne dvorane. kuhinje, iedenice. klavnice, kleti in stranskih pri stoiov, oprave, delnega jedilnega inventarja in kuhinjske priprave ter stanovanja (8 sob) za restavrateria in uslužbence. '
Najnižji ponudek 7naša:
naiemnina.........................K	2-100
električna razsvetljava . . K 16(.0 stanovanje.........................K	400
Poleg tega mora najemnik tudi Se plačati pavšalni znesek za v porabo kuhinjskega in restavracijskega inventarja v izmeri 10% njegove vrednosti ter položiti primerno varščino.
2. Brivnica In česalnica, obstoječa iz dveh sob. verande in potrebne oprave, nainižji ponudek (lokal in razsvetljava) . . K 500
3. Trgovina z malimi predmeti, obstoječa iz ene sobe in delne oprave. Nainižji ponudek (lokal m razsvetljava) .........................K	400
Ponudbe je vlagati pri podpisanem upraviteljstvu najpozneje do 22. decembra 1919.
Upraviteljstvo ni vezano na naj-višjega ponudnika.
Upraviteljstvo državnih topil Ss2	Dobrna	pri Celi«.
J'«]o?aiKWgBfci'fflMai“iSi
meseca deccmbra. Koledar je namenjen rednemu zapisovanju tekočih poslov, rokov, dnevnih dohodkov la izdatkov ter bode radi tega dragocen pripomoček za redno in točno poslovanje vsakega urada, pisarne, Industrije, trgovino ali obrti, kakor tudi za knjigovodstvo zasebnega gospodinjstva ali gospodarstva.
lEpsteiii psiMi ttSanSts
dan 48 cm- zapisovalnega prostora, 30 primernih zapisovalnih tablic, oglase, poštne določbe, brzojavni cenik, kolkovne lestvice itd. ter ima priročno trg. obliko 24 X 18 cm.
Ker izide koledar radi tehničnih ovir žele po 15. decembru v omejenem številu, naj si vsakdo zagotovi nakup in točno dopoSiljatev a tem, da ga
tako! naroši
po dopisnici.
Koledar velja K 6'—, po poSti K 7'—; denar naprej ali po povzetju; pri naročilu 15 izvodov se pošlje en izvod zastonj; v Ljubljani se dostavi na dom. Preprodajalci dobe poseben popust.	795
ZaMiM jQB0siDvanskega Mitja
v Ljubljani, Breg, St. 20.
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Morije Terezije cesta 10.
(Gosposvetska cesta.)	253
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblat tvenr poverjeni »lavbtisi inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, HilSerjeva ulica it. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave v.t mabo vodnih sil, Tedne žage, elektrarne, betonske In železobetonske jezove, mostove, 5.e3ezobetonslta< tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezerVarje. Jelezobetonsko oporno zidovje in vse druge betonsko in železobclouike konstrukcije.
Prevzem* v sliokovr« ivvrJ-fiev vre nrfrt s>lj.vfcerci inJeiiiirke stroirc. Tebuiika mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevali.	184
ž«
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebe 6 K. Po posti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	531
¥ r@sfavraei|3
, Maribor*
bralski trs iftev. 1 M
se priporoča lepa
dvorana v I. nadstropju
za zborovanja, plesno šolo itd. Eveu-tuelno zakurjeno, plinova luč. Natančne pogoje v restavraciji
Hiši, podtsne, Izdelova-
stentee« ščurki E požlljatev
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 6; za ščurke K 6 — ; posebna močna tinktura za stenice K 6'—, uničevalec moljev K 3’—; prašek proti mrčesom K 5‘—; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 3; prašek za uši v obleki in perilu K 3; prašek proti pernitn ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zetenjadl (unlčev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jlinker« Sagreb 40, Petrlnjska ulica 3, Ul. 14
□DaooaccoaaeBaoaaoDaoDaDonao
Karbid
kakor tudi krasne
880 ;
razpošilja vsako množino po tovarniški ceni
temniika zaiosa
Janko Andrašič
v Mariboru,
DQDDOQESDQOaQBBaQDQQCaBQQBDDD
lija tin. radarjev i Ivin
razpisuje
mesto tajnika
v smislu sklepa načelništva. Prošnje je predložiti do 20. decembra.
Nastop službe s 1. januarjem 1920. Plača po dogovoru.
Prednost imajo oni, ki že sedaj opravljajo kakšno službo tajništva pri kaki strokovni organizaciji in ki imajo govorniški talent.
885	Melhijor	Čobal,
načelnik.
fts*zK&ae>siszsims&a£t-sze<i
,Hif-krema‘
,.AJtese“ Jakobi 1
| in druge vrste cigaretnega papirja in stročnic ter milo, vaselino, ličilo, pisemski
£ papir itd. nudi po najiJ&jih cenah	888
IFIEP HEBII! i
Odvetnika
dr. Vladimir Ravnihar
m
dr. Albin Smole
sta svoji odvetniški pisarni združila.
Sedež pisarne: Ljubljana, Sodne ulice št. 9, nasproti Justične palače.
878
ADRESAR za Ljubljano in Slovenijo. Ker je delo končano in se s tiskom v kratkem prične, vabi podpisano uredništvo vse interesente, da vpošljejo z obratno pošto obvezna naročila za knjigo, kakor tudi inserente, da nemudoma vpošljejo besedila in klišeje za oglase, v kolikor istih še niso vposlali. — Uredništvo Adresarja za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5. m
I
«3
<
>
<
X
©
i
Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
fjrjF-jimuinaa MUMga
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo
kupi vsako množino Ufi
u
MIG
h Mul
z. c. z.
v Mariboru.
O
>
>
k
g
B
..kjuh -.'THBMtesaaRPcai
Iščemo izurjene slovenske in nemške stenografinje, vešče
strojepiske.
Ponudbe s spričevali naj se vpošljejo na Poštni predal 31.	880
Iščemo izurjenega zanesljivega in treznega
šoferja.
Ponudbe s spričevali naj se vpošljejo na Poštni predal 31. ssi
Priporočava najino vedno veliko zalogo Slivovke Tropinovca Ruma Brinjevca Cognaca ter vsakovrstnega koiom-falnega blaga. Oddaja se samo na veliko.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem oivonla v Mariboru, Gralslti trg Si. 1
TiHOiliiO i ČEVUl.
V zalogi bodemo imeli vedno čevlje najfinejJe kakovosti in najmodernejše oblike po Kar najbolj mogoče nizkih etuab. 859	Za	obilen	obisk se priporoča	TraCI).
|®V
Balt Viktor
ŠsSeJsbargova csllca št, 6..
Ima v zalogi, najmodernejše poročne šopke, okrase za neveste, mirlne šopke in venčke, Kompletni kinci za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmarjev, palm, cvetličnih košaric i. t. d. -
Velika izbira krasnih nagrobnih v vseh baraah In veBMiosfiiti.
Trakovi pravi svilnati in papirnati. - Kreppapir v vseli barvah in množina!*.
Cene s®šic5n©! Postrežba točna!
vencev
Gregorc & Verlič
Ljubljana.
DRVA
mehka in trela vsako množino pripelje na dom cSrulf&a
„IMPEX“=S
Mahroya liiša, Krekov trg št. 10, I. nadstr.
■ j	^g^saa
Bf	| §
	
Oelniika glavnica
Sprejema vloge na knjižice in tek oži račnn proti ugodnemu obrestovanim
Ljubljanska kreditna banka
v Ljnbljani.
Podruitnice; ¥ SssSHu,	trstu,	Sarajevu,	GorSci,	Celfu	in	HaiiEsoru
Rezervni fondi olirogle K 8,336.089.
Kunuje in t^ot-laja v«e vrsta vrednoslaih papirjev, financira erarične dobave in dovolinjo aprovisacMakc bredite
/