Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Urednittv* je ▼ Kopitarjevi uJ.6/UI
SLOVENEC
Telefon! vedaOhnu
BJI ii S
Iahaja nak dan ajntraj. razea ponedeljka la dneva po prazniko
ček. račun: Ljub« Ijana it 10.690 ia 10.349 za inserate« Sarajevo Stv. 756\ Zagreb {tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeve 6. telefon 2999
Litvinov na tovu
Včeraj in danes so raine brzojavne agenture objavile vest, da namerava sovjetski zunanji komisar Litvinov potovati t Italijo Se pred zasedanjem sveta Zvezo narodov, ki jo določeno ia dne 25. avgusta. V večernih urah so brzojari zopet nosli po svetu zanikanje te reBti, ki je že vzbudila v diplomatskem svetu toliko zanimivih komentarjev. Samo italijanska tiskovna agencija jc bila tako poštena in odkritosrčna in je priznala, da je sovjetski poslanik v Rimu zares vprašal pri Musso-linijn, če mu bi bil obisk sovjetskega komisarja dobrodošel in da mn je šef italijansko vlade odgovoril, da bi bil najbolj primeren čas za Litvino-.vot obisk po zasedanju sveta Zveze narodov.
Na drugi strani objavljamo med brzojavnimi vestmi tudi dnevni red mednarodnega kongresa komunistične intcrnacionalo s komentarjem tovariša Lozovskcga. V zvezi s tem bi bilo zanimiva vedeti, kakšni morajo biti imperativni razlogi boljšoviške zunanje politike, da ji nalagajo dolžnost, da išče zopet stikov c Italijo, kjer se je rodila fašistična ideologija, proti kateri hoče Moskva sedaj mobilizirati svetovni komunistični pokret. Poskusimo pogledati v zakulisje, da bomo lažjo razumeli to najnovejšo zunanjepolitično lasuljo boljšoviške vlado.
Ko sta naši zaveznici Francija in Češkoslovaška sklepali s sovjetsko Rusijo znani obrambni pakt, ki naj dovoli rdečim armadam, da nastopijo na evropskih bojiščih v obrambi držav, ki jih kom-interna imenuje kapitalistične, jc bilo mnogo držav v Evropi, ki s tem niso bilo zadovoljno. 0 Angliji, ki jo načelna nasprotnica vsakega razširjanja boljševiškega vpliva po Evropi, ni treba govoriti. Sicer se je pa takoj tudi maščevala, ko je z Nemčijo podpisala pomorsko pogodbo, ne da bi svojo nekdanje zaveznike o tem obvestila. Da tudi Nemčija ni bila med zadovoljnimi, je razumljivo, sai imata oba sovjetska pakta v prvi vrsti nalogo zadrževati njene imperialistične gone. Tudi Poljska ni mogla biti vesela, ko sc jo naenkrat znašla pred dejstvom, da dobi rdečo vojsko lahko za hrbet na karpatski fronti. Nezadovoljnost teh treh držav pa zaenkrat ni imela konkretnih političnih posledici. Toda med onimi, ki so grajali sovjetsko politika Francijo in Češkoslovaške, so sc nahajale tudi države, katerih stališče vsaj na tem področju med-narodnopolitično ni brezpomembno.
S sovjetskimi pakti v prvi vrsti nismo modi in nismo smeli biti zadovoljni mi. Prvič ne kot slovanska država, ki nam je nsoila zasužnjenih in nam dragih ruskih Slovanov pri srcu, drugič pa ne kot krščanska država, ki hoče z vsemi silami ohraniti svetinje krščanskega družabnega reda, •iste, ki jih jc boljševizem s takšno dosledno brutalnostjo poteptal in uničil. Kot kristjani in kot Slovani 61110 še vedno mnenja, da jc dandanes najbolj nujna dolžnost kulturnega sveta in narodov, ki se mn prištevajo, da so združi v borbi proti temu edinemu in najbolj nevarnemu sovražniku krščanstva in slovanstva, no pa da mu pod streha sofizmov iz kramarskih gonov odpiramo vrata » našo hvala Bogu šo neokuženo hrame, ali da sa i njim celo politično in vojaško vežemo, da 1»» lažje pohodil vse, kar nam mora biti sveto jamstvo za naše trajanje. Že večkrat smo na tem mostu povedali in ponavljamo tudi danes, da naj nam naši zaveznici Francija in Češkoslovaška ne zamerita, če šc danes nismo, če šo dolgo ne bomo razumeli, a odobravali nikoli njihovo protinaravne in samomorilne zveze z boljševiškim svetom, s čemer sto se v enem zelo važnem vprašanju posla-irili izven skupne politične črte, ki nas je ilozdaj jedno složno družila v mednarodni politiki.
Med nezadovoljnimi jc tudi Italija. Njena nezadovoljnost se jc še stopnjevala, ko sc jc romunski zunanji minister Titulescu vdal pritisku pariško in praške vlado ter sam pripravljal zvezno vojaško pogodbo s Sovjeti. Razlogi, ki jih je imela Italija, da izrazi svojo nevoljo, niso morda povsem istega značaja, kot so naši. (iayda jih je na široko razčlenil v »Giornale dTtalia«, ko je nevarnost vscslovanstva navedel kot glavni vzrok za odpor italijansko vlado proti sovjetskim paktom. Mi se temu strahu smejeino, ker vscslovanski maski ne veijamemo in za vscslovansko spako, ki sc ponuia iz Moskve, točno razločimo poteze boljševika, toda dejstvo jc, da Italija sovjetskih paktov ne mara in da je v mednarodni politiki podvzcla korake v tem praven. Pritisnila je na Romunijo, naj se nikar ne podaja na to pot. Dobila je Poljsko, ki je v istem smislu govorila v Bukarešti. Pomagala je Avstriji, da jo spravila pod streho svoje habsburške zakone in zasadila v Podonavju novo strašila za Prago in Bukarešto. Posledica jo bila. da Titulescu sovjetskega pakta še ni podpisal. Morda so ga od tega odvajali tudi prazniki jugoslovansko-bolgarskega bratstva ob priliki državnega zleta bolgarskih »Junakov«. Francoski poslanik v Bukarešti grof cPOrniesson jc sicer budno na straži in njegov nenadni prihod v Sinajo ob roki sovjetskega poslanika dokazuje, da se francoska vlada silno trudi, da bi spodnesla vse protisovjetske vplive v romunski prestolici in da bi Romunija pakt z Moskvo kmalu zaključila.
Končno se je hotel vreči sam Litvinov v borbo. Pohiteti je hotel k šefu italijanske vlade in ga, morda — dona ferens — prepričati o nedolžnosti prešlih in bodočih paktov s sovjetsko Rusijo. Kot predsednik sveta Zveze narodov je morda Litvinov mislil, da lahko italijanski vladi izkaže kakšno uslugo na zasedanju, ki se bo pečalo ravno z ahc-sinskim sporom, toda Mtissnlinijii se ta argument očividno ni zdel dosti vreden, ko se je za obisk boljševiškega komisarja pred 25. avgustom zahvalil. Mi bi sc nikakor no čudili, če bi recimo Litvinov v Ženevi vstal in začel brati Abesiniji očitke, kako jc nekulturna, kako njen družabni red nikakor ni v skladu s pojmi civilizacije, kako je njeno zakonodaja še barbarska in njeno prebivalstvo brez vsakih svoboščin. Litvinov bi to sijajno izpeljal in bi s tem Zvezi narodov prihranil nekaj bridkih ur. Toda niti za to cono očividno italijanska vlada ni marala odstopiti od svojega stališča, da sovjetskih paktov ne mara niti sama, niti ua hi jih sklepale države ob obronkih Podonavja. Rekli smo, da razlogi za odpor italijanske vlade proti sovjetoni niso bržkone bistveno isti, kot so rai-logi, ki diktirajo našo zgoraj navedeno stališče, toda navzlic temu moramo biti hvaležni italijanski vlndi, dn vsaj posredno s svojimi lastnimi sredstvi preprečuje pohod boljševizma T Podonavjc. Ona s tom dola veliko uslugo krščanski kulturi ia — naj
Naša prosveta - oživljena
Notranji minister dr. Anton Korošec je popravil veliko krivico, storjeno pred dvema letoma zaslužnemu prosvetnemu delu katoliških Siovencev
Ljubljana, dne 19. julija.
Danes ob tričetrt na 6 popoldne jo ban-ska uprava predsedniku bivšo Prosvetne zvoze v Ljubljani dr. Jakobu Mohoriču vročila ta-le dokret, ki ga dobesedno prinašamo:
Ad Pov. II-2. No. 50-30.
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, UPRAVNI ODDELEK III
III Št. 28.164
15. julija 1935.
Belgrad.
Danska uprava v Ljubljani je z odločbami pov. II. No. 927-1 od 17. februarja 1933 razpustila Prosvetno zvezo v Ljubljani z vsemi včlanjenimi društvi in Prosvetno zvezo v Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi. Te odločbe so postale pravomočne, deloma, ker jc ministrstvo notranjih del pritožbe odbilo, deloma, ker se stranke niso pritožile.
Vsled predstavite predsednikov bivše Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru od 5. julija 1935 in po ponovni proučitvi predmeta na osnovi § 133. zakona o občem upravnem postopanju
odločam
da se odločbe kraljevske banske uprave v Ljubljani Pov. II. No. 927-1 od 17. februarja 1933, s katerimi sta bili razpuščeni Prosvetna zveza v Ljubljani z vsemi včlanjenimi društvi in Prosvetna zvoza v Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi, razveljavijo, v kolikor so te odločbo z odločbami ministrstva za notranje zadevo odobrene.
Razlogi
Ministrstvo je pri ponovni proučitvi pritožb in vprašanja samega došlo do prepričanja, da kraljevska banska upravi v Ljubljani pred razpustom omenjenih prosvetnih zvez ni upoštevala bistvenih predpisov upravnega postopanja, ker v smislu §§ 70, 76 in 79 zakona o občem upravnem postopanju ni zaslišala njihovih statutarnih predstavnikov, niti ni zadosti proučila činjenic, ki so bile odločilne za pravilno presojo vprašanja, vsled česar tudi ni moglo biti zadostno ugotovljeno činjenično stanje, ki Je bilo mero-dajno za presojo vprašanja.
O tem naj se obveste Prosvetna zveza v Ljitblj ani, Prosvetna zveza v Mariboru ln v teh zvezah včlanjena društva, katerih razpust je bilo odobrilo ministrstvo za notranje zadeve.
Minister za notranje zadeve: dr. Korošec, s. r.
Banska uprava je z datumom 19. julija 1935 dostavila ta na znanje vsem sreskim načelnikom, vodji okrajne izpostave v Škofji Loki, upravniku policije v Ljubljani in predstojnikoma mestnih policij v Mariboru in v Celju. V tej okrožnici so navedena po imenih vsa društva, ki so z gornjim ministrovim de-kretoin zopet vpostavljena. Na koncu pravi okrožnica banske uprave:
»Prednje se vam predočuje radi vednosti, ravnanja in takojšnje vročitve priloženih prepisov odločbe ministrstva bivšim predstavnikom razpuščenih in s tem ponovno vpostavljenih Prosvetnih zvez odnosuo društev poverjenega vam okoliša. Radi olajšanja tuuradnega obravnavanja stvari se vam
naroča, da o dejanski vpostavitvi društvenega delovanja sporočate svoječasno.«
Popravljena krivica
S tem je notranji minister dr. Anton Korošec popravil krivico, ki se je z razpustom prosvetne organizacije zgodila vsemu slovenskemu narodu pa tudi državi.
Ves slovenski narod pozdravlja korak g. notranjega ministra dr. Ant. Korošca, ki je zopet vpostavil tako veliko kulturno ln moralno vrednoto slovenskega naroda.
Poljska v borbi proti paktom s
SOVjeti Sodelovanje z Italijo in Auslrijo v Podonavju
Varšava, 19. jul. SE. Varšavska vlada zasleduje razvoj mednarodne politike v Podonavju z največjo pozornostjo. Velikanska manifestacija, ki so jo ob 15 letnici dneva, ko je konferenca veleposlanikov odločila, da pripade tešinsko ozemlje Češkoslovaški, organizirala poljska rodoljubna društva tik ob češkoslovaški meji in kjer so govorniki z velikim poudarkom zahtevali, da je treba »krivično odločitev konference veleposlanikov popraviti«, ker »Poljska ne more dovoliti, da bi sinovi njene krvi trpeli izven meje domovine«, je prvi daleč vidni signal za svojevrstno pozornost, ki jo Poljska posveča podonavskemu vprašanju.
Tudi potovanje poljskega notranjega ministra vzdolž ukrajinskih pokrajin v Voliniji in Galiciji ter njegova prizadevanja, da bi napravil mir z ukrajinsko opozicijo s tem, da bi Ukrajince aktivno včlenil v državno politiko, je le drugi dokaz, kako poljska vlada skrbi, da bi ravno sedaj na svoji najbolj boleči ineji imela mir.
Še več kažeta ti dve dejstvi. Poljska se je dosledno branila, da bi z Rusijo sklepala kakšne obrambne pakte, ker noče dovoliti, da bi rdeča vojska pod kakršnemkoli pogojem prekoračila njene meje. Vzhodni pakt se je razblinil vsled tega poljskega stališča. Ko jc praška vlada šla v Moskvo in ž njo sklenila obrambni pakt, je Poljska postala nervozna. Kako naj pomagajo rdeče armade njeni češki sosedi, jc vpraševal varšavski tisk? Kako naj sploh pridejo v Češkoslovaško? Ko se je za Prago oglasila tudi Romunija, češ, da ho ona sklenila s sovjeti podobno pogodbo in da bodo torej rdeče armade lahko šle Češkoslovaški na pomoč skozi romunsko ozemlje, je varšavska vlada postala pozorna. Varšava misli, da jo namerava sovjetska Rusija zajeti še od juga. Poljska vlada je nemudoma izrazila svojo nezadovoljnost v Romuniji, ki je s Poljsko zvezana v posebni
politični in vojaški zavezni pogodbi. Da bi ne bilo nobenega dvoma o zadržanju Poljske glede označene sovjetske politike, ki jo je začela ogražati že °d juga, jc polkovnik Beck obiskal ostentativno Berlin in še podčrtal svoje trdno sodelovanje z Nemčijo, šel je šc dalje. Na vprašanje italijanske in avstrijske vlade, kaj meni o habsburških zakonih, ki jih je pripravljala Avstrija, je Beck odgovoril, da ga ne zanimajo, lo se pravi, da naj Avstrija oziroma Italija napravita, kar hočeta.
Tako je paktiranje s sovjeti ustvarilo čisto novo politično razpoloženje okrog Podonavja in daje pobude za nova politična prijateljstva. Poljsko je še bolj vrglo v sodelovanje z Nemčijo, jo je še bolj navezalo na sodelovanje z Italijo in Avstrijo ter zrahljalo stare in dozdaj trdne zveze z Romunijo. »Satansko delo,« piše Dzienik Polski, »ki vleče za seboj razdejanje in sovraštvo.
7. svetovni kongres komunistične internacionale
Moskva, 18. julija. TO. »Pravda« poroča, da bo po že celo leto trajajočem oklevanju 7. medn. komunistični kongres zasedal v začetku avgusta. Zadnji kongres je bil leta 1028. Ker je ruski komunizem zadnje leto spremenil svojo taktiko od nog do j*lave in se sedaj veže s kapitalističnimi državami in sklepa ž njimi vojaške zveze, je bilo sklicanje kongresa mučna stvar. Končno sc je komin-terna vendar le opogumila, da ga skliče in da postavi na dnevni red ne več takojšnje svet. revolucije, kot so to delali prejšnji kongresi, ampak potrebo »koncentriranega napada na fašizem in militarizem«. To bo tudi dnevni red zasedanja v avgustu. V tej zvezi je član kominterne Lozovvski že napisal člane! v »Pravdi, kjer razvija letošnji dnevni red in nalaga »komunistom vseh dežela strogo dolžnost, da v čim večjem številu vstopijo v zmerna socialistična, na-cionalistična, patriotična in fašistična društva, da jih od znotraj izpodkopljcjo«. Tovariš Lozovvski je torej jasen ...
Heimtvehr je pripravljal puč...
Dunaj, 17. julija 1985 Sedaj še le se je zvedelo po Dunaju, kaj se je dogajalo v vladnih palačah tisto usodno noč po avtomobilski nesreči, ki je stala življenje kancler-jeve žene in kjer je tudi dr. Schuschnigg sam le čudežno ostal pri življenju.
Ne vedoč točno, kaj bo s kanclerjem, se je vlada sestala k seji pozno zvečer, toda k seji ni bilo no Sterhemberga, ne Neustiiter-Stiirnicrjo, ne Berger-Waldenegga in ne Fcya. To so trije heim-vvehrovski ministri, ki so imeli svoj tajni sestanok neznano kje v velikem Dunaju. Starhemberg pa j« bil na poti iz Italije domov. Na ministrski seji je
Odstop grške vlade
Atene. 19. julija. AA. Takoj po povratku s svojega potovanja po Italiji in Jugoslaviji je podpredsednik grške vlade in minister vojske general Kondilis imel daljši razgovor s predsednikom vlade Caldarisom. Pri ti priliki je general Kondilis sporočil ministrskemu predsedniku, svojo željo, naj bi še pred svojim odhodom v Nemčijo izravnal nesoglasja v vladi, med monarhističnimi in republikanskimi ministri, tako da bi general Kondilis kot namestnik ministrskega, predsednika za njegove odsotnosti ne bi imel nobenih tozadevnih težkoč.
Izredna izdanja listov, ki so izšla danes dopoldne, navajajo, da je general Kondilis zahteval, naj predsednik vlade odstrani notranjega ministra
nam no zameri — tudi slovanstvu, ki ga tlači k dnn ravno židovski boljševizem. Kajti ne moremo sc znebiti prepričanja, da hi pomenil podpis ro-munsko-sovjetskega pakta usodcpolno politično napako, ki bi se dala le težko popraviti. Za to nas veseli, da Litvinora zaenkrat Rim ne bo videL
vsled nesoglasja o bodočem režimu v Grčiji
Ralisa in ministra za socialno politiko Kirkosa, ki sta se priglasila za odločna pristaša sedanjega reda nu Grškem. V nasprotnem primeru pa bi moral general Kondilis s kmetijskim ministrom Teotokisom odstopiti.
Po poročilu listov je predsednik vlade Cal-daris odgovoril generalu Kondilisu, da zdaj ne more pristati na nobene izpremembe v vladi, ker bi s tem zavzel stališče za monarhistično ali republikansko obliko vladavine, kar pa ne more storiti, ker hoče njegova vlada ostati v tem oziru nevtralna.
Ker med njima ni bilo sporazuma, je general Kondilis že snoči sporočil predsedniku vlade svoj odstop. Nu podlagi tega odstopa je predsednik vlado Caldaiis sklical za danes ob 11 dopoldne sejo vlade, na kateri je bil sklenjen celokupni odstop vlade.
Ce sc Caldnrisu ne bo posrečilo pridobiti Kondilisa, bo Caldaris še tekom današnjega dne sestavil novo vlado brez Kondilisa in Teotoklsa. To možnosti pu z uradne strani še ne potrjujejo.
krožila rest, da nameravajo heimvvchrovski ministri predložiti Stnrhemherga za bodočega kanclerja. češ, Schuschnigg bo odslej nezmožen, da še nadalje vodi državne posle. S strahom so ministri pričakovali vesti tako od Schuschnigga kakor od kcimwchrovskih tovarišev, ki pa tudi niso marali nastopiti pred prihodom Slurhembcrga samega. Vsekakor je bil Heimvvehr tisto noč po vsej Avstriji alarmiran za pripravljenost in j e v zraku visela nevarnost državnega u d a r a Heimvvchra, ki bi bil vrgel na oblast Star-hemberga ter podjarmil Heimvvehrii vsa krščanska gibanja, ki sc vedno bolj uveljavljajo. Toda proti jutru je telefon prinesel odrešilno vest, da jc kancler popolnoma zdrav, dn so poškodbe neznatne, da sc bo vrnil takoj na Dunaj in da prevzame zopol državne posle. Ko jc prišel Starhemberg iz Italije naslednje jutro, je bilo že vse pri starem. Velikanska nevarnost jc šla mimo Avstrije, zapustila je za seboj le žrtev mlade žene in matere, ln to ravno leto potem, ko je iz strašne nevarnosti Avstrija prišla brez velikih prask, le da jc pustila na pozorišču življenje svojega katoliškega kanclerja in življenje toliko in toliko drugih nedolžnih žrtev političnega pohlepja. Bog mora nul imeti Avstrijo. Lo par centimetrov dalje do kilometrskega kamna hi padel Schuschnigg iz avtomobila, pa bi morda po Astriji divjala zopet meščanska vojna, ko bi se avstrijsko ljudstvo moralo hraniti pred diktaturo Hcimvvehra — Bog sam ve s kakšnim ■spehonL	Ing, Sch.
Osebne vesti
Belgrad, 19. julija. 111. Odlikovani so s kolajno za požrtvovalno službo Josip Jošt, Ribica Josip, Berlot Leopoldiina ter Resnic Ivana pri tvornici Mautner v Litiji. Upokojena sta Golčer Vinceuc, pomožni vlakovodja v Ljubljani in Oomai Olga, učiteljica v Loškem potoku.
Stran Sf
^EffVBfttBr, s 8BL fttlTJu fflUL
d
roračun pred Narodno skupščino
Belgrad, 19. julija, m. Kljub veliki vročini, ki vlada tukaj, sc jc zbralo pred na- ' rodno skupščino že pred 4 uro mnogo ljudstvu, ki je skušalo dobiti mesta za današnjo
sejo plennma. Točno oi) 4 so se oglasili skup-: finski zvonci, ki so najavili začetek soje, ki ,iii bila otvorjena ob pol 5 pod pre<lsedstvom prodsodnika g. Čiriotu Publika je napolnila obe galoriji do zadnjega kotička. Navzoči so bili vsi člani kraljevske vlade s predsednikom ua čelu razen vojnega ministra generala Živkoviča, ki je na dopustu. Zapisnik prejšnjo seje, ki ga je prebral tajnik Mu-stafa MnItilio, je skupščina brez pripombe sprejela. Za t<nn jo dobil bosodo finančni minister dr. Dušan Letica in podal izčrpen ekspozc, ki v glavnem vsobuje sledeče:
Govor finančnega ministra
Januarja meseca so bili likvidirani revolving krediti v višini 314 milijonov francoskih frankov. S tem ni bilo niti najmanj prizadeto faktično stanje dinarske vrednosti. S lo operacijo »e je osvobodilo naše gospodarstvo težkega bremena letnih :'.() milijonov Din. S lesnim sodelovanjem državnih denarnih zavodov, ki smo ga izvedli, je bilo mogoče brez naporov in brez poziva na širšo občinstvo poskrbeti miljnrdo Din za javna dela. Od teh del, ki so že v tokn, pričakujemo, da se bodo nekoliko ublažili udarci in posledice gospodarske stiske.
Odmera prldobnlne po določbah 5 7 dobro znane davčne zakonske novele iz leta 1934 sloni večinoma na fiktivni davčni podlagi. Osnovno načelo našega davčnega zakona je zahtevalo, naj se take vrste odmera t- izvrši vse dotlej, dokler se ne opravijo popravil«. Zaradi tega so bili izdani ukrepi, naj se počaka z izvršitvijo pritožb davčnih obvezancev, da jih na ta način obvarujemo pred prevelikimi eksekutivnimi nkrepi.
V	krajih, kjer je bila izvršena nova katastrska izmera, so črtane davčne razlike, ki so Be pojavile napram odmeri po podatkih prvotnega katastra. S tem črtanjem se država odreče letnih 60 milijonov Din dohodkov.
Tudi v letošnje banovinske proračune je uvedena cela vrsla olajšav javnih dajatev. Banovinske doklade so v večini banovin znatno znižane. Cela vrsta taks je ali ukinjenih, ali pa jim je stopnja znižana. Trošarina h« pogonska sredstva je črtana.
Delni nadomestek za nastale izgube v bano-vinskih dohodkih tvori uvedba novih ali pa nekoliko razširjenih že uvedenih trošarin, ki občinstva ne bodo Bog ve kako obremenjevale.
Poleg olajšav, ki se tičejo posameznih krajev ali gotovih skupin našega kmetijstva, je kr. vlada tudi to pot imela pred očmi celokupnost našega kmetijstva, ki zaradi svetovne gospodarske stiske za svoje težko delo nc najde primernega povra-fjla. Čeprav je to zimo dosegla žrlev davčne razbremeni e že sto milijonov Din jc kr. vlada sprejela sklep, naj se za prihodnje davčno leto zem-Ijnr iia zniža za dobro tretjino od normalne višine.
M Poleg teh olajšav, ki bodo vplivale na višino kmetijske zadolžitve lo in prihodnje leto, je hotela kraljevska vlada olajšati tudi davčne dolgove, ki so, se nabrali v prejšnjih letih, in sicer tistim, ki jih je gospodarska kriza največ zadela, namreč kin-ovalcem in malim obrtnikom na deželi.
Obvezniki pridobnine odslej ne bodo več plačali davčnih obresti od vseh listih poslovnih terjatev, ki niso obremenjene s hipotekami ali niso deponirane pri podjetjih, obvezanih na javno polaganje računov.
Manjšim in srednjim davčnim obveznncem prinašamo tudi to po! izdatne olajšave eksekutivnih »troškov. Pri davčnih dolgovih izpod tisoč Din so znižani za celih 50%. Njihova najmanjša mera, ki Je bila dozdaj 10 Din, je, znižana celo na on sam dinar.
Finančni minister je nato prešel na določbo zakonskega predloga o proračunskih dvanajstinah, ki se nanaša na sprejemanje uredb In dejal:
Zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah nam prinaša še eno, enako važno določbo. Ta določba ni nekaj novega, marveč jo diktirajo čast, •r katerih živimo. Že v prejšnjem finančnem J* konn jo dobil ministrski svet pooblastilo, da su»« sprejemati uredbe r, zakonsko inočjo rndi ureditve In olajšanja gospodarskih razmer v državi in sploh za obnovo gospodarskega življenja. Naša država je imela že priliko spoznati umestnost in koristnost te določbe. V obsegu tega zakonskega predloga jo 22 uredb, ki so izšlo od začetka t. I. Čeprav sc pri takem sprejemanju zakonskih norm brez dvoma pojavljajo napake, ki bi se * rednim »akonodav-nim postopkom luže preprečilo, čeprav se v takih zakonskih uredbah pojavljajo pogosto predmeti brez potrebne Jasnosti in dognanosti, zahtevajo vendar naši časi tako »akonodavno delo. Diktirajo ga potrebe naše dobe tudi t drugih, parlamentarno superiornih državah, in sicer zato, ker jc na eni strani parlamentarni mehanizem prepočasen in ker se na drugi strani pojavljajo nujna in rešilve potrebna vprašanja.
V	skupino naših posebnih vprašanj, ki je zanje potreben kratek postopek, da bi se mogla naglo rešiti, spadajo tudi naši notranjepolitični problemi, in sicer vprašanja o reformi zakona o izvolitvi narodnih poslancev, zakona o združenjih, shodili in posvetih in »nkona o tisku. Zakonski predlog o dvanajstinah zahteva za rešitev teh treh v-ii-ašanj kompelenco ministrskega sveta, toda s pridržkom, da z ministrskim svetom soglašajo posebni odbori, ki jih bo ii svojih vrst izvolilo na-rot! » predstavništvo.
krojil svojega govora je finančni minister utemeljil konkretni predlog, ki je v zvezi s kratki m rokom, ki nas loči od 1. avgusta, ker je treba .loti'-! sprejeti finančni zakon, ne le v narodni «kn čini, temveč tudi v senatu.
Govor finančnega ministra je skupščina sprejela z viharnim odobravanjem.
polfHIri vodi računa. Dalje Je dobil besedo Došen Mirko, ki je poudarjal težko stanje v Vojvodini, katera je po njegovem mnenju molzna krava, ker plača največ davkov v državi. Med njegovim govorom je prišlo do večkratnih vpadov v njegova izvajanja. j'oslanec Voja Lazič je govoril o kinet-skem vprašanju In nnglasll, da so kmetje izgubili tri četrtine svoje imovine. Nujno zahteva, da se uvede prava kmetska politika. Nastoj»a tudi za znižanje cen monopolsklm predmetom ter rešitev kmetskih dolgov ter končno izjavi, dn bo vsled tega, ker vladi ne zaupa, glasoval proti. Poslanec Dimitrijevič apelira na Vojislava Laziča, ki je izrazil nezaupanje vladi, da poda ostavko na podpredsedniški položaj v narodni Bkupščini. Izjavlja med drugim tudi, da ima v žepu neko »uverenje« o nepravilni poravnavi, katera se Je Izvršila samo, da ne bi plačal dolgov. Zahteva, da se uvede tudi anketa o njegovem (Dimitrijevičevem) političnem in nacionalnem delovanju ter da se postavi sa člana ankete Voja Lazič.
Voja Lazič govori o novi vladi, ki jo govornik tudi z veseljem pozdravlja, ker je že prnesla v notranje politično življenje nov kurz in harmonijo. V osebno obrambo pa pravi, da je on izvoljen zn podpredsednika na jiodlagi zaupanja skupSčine ier smatra, da še m potrebno, da poda ostavko na ta položaj. Poslanec Milan V u k i č e v i č govori kot bivši uradnik Glavne kontrole podrobno o tej kontroli ter zahteva, da se povrne stari zakon Glavni kontroli. Seja je bila slednjič zaključena in Je prihodnja sklicana ob 8 zjutraj z istim dn<"-nim redom. Današnji seji sta pred^t-ivn a menjaje se dr. Rezek in predsednik NS Cirič.
Seja vlade
Belgrad, 19. julija. Danes [»poldne se je vršila seja vlade, ki ji je predsedoval njen predsednik dr Stojadinovič in so se je udeležili vsi člani kraljevske vlade, razen vojnega ministra generala Petra Živkoviča. Na tej seji so ministri podali referate o najvažnejših vprašanjih svojih resorov.
Olajšave radi suše
Belgrad, 19. julija. AA. Velika suša v mnogih krajih naše države je močno škodovalo travnikom iu pašnikom. Radi tega je nastala nevarnost, da tod nc bodo mogli zbrali zadostno krmo za zimo. Da prepreči to nevarnost ali jo vsaj ublaži, je minister za gozdove in rudnike na jxxllagi § 39 gozdnega zakona sprejel sklep, naj gozdarska ravnateljstva v Skoplju, Sarajevu, Aleksincu, Gardsku, Banjaluki in Sušaku ugode prošnjam, da bi smeli kmetje klestili listje v državnih gozdovih, da si na ta način pripravijo rezervno krmo za zimo. Prošnje je treba nujno rešiti.
Dr. Batagdžič upokojen
Belgrad, 19. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnic štva na predlog predsednika ministrskega svefa in zunanjega ministra na lastno prošnjo vpokojen izredni poslanik in pooblaščeni minister v Berlinu Živoin Ilalugdžič.
Zakaj razpust „Svobode"
Prejeli smo: Pozivam Vas, da popravite ne-islinito trditev, ki ste jo objavili v št. 161 »Slovenca« z dne 17. julija 1935 pod naslovom »Zakaj razpust »Svoboden«, da eem jaz, Leskovšek, na celjskem zletu »Svobode« zahteval uvedbo 48 urnega tedna: Ta Irdilev ni resnična, ker sem jaz v resnici zabie-al uvedbo 40 urnega delovnega tedna.
Leskovšek Franc
Nova stranka se ustvarja
Vsi politični krogi - tako pile bel grajsko »Vreme« — z najbolj živim Interesom spremljajo delo na ustvaritvi politične formacije Iz radikalov, bivše slovenske ljudske stranke in muslimanov. Iz najbližje okolicc g. Ace Stanojevlča, šefa bivše radikalne stranke, smo izvedeli, da so razgovori, ki imajo za cilj ustvarjenje te stranke, zaključeni in da sedaj gre samo še za njeno dejansko nstanovitev.
Prihod g. Aee Stanojeviča v Belgrad je to vprašanjo zopet postavil na dnevni red. Takoj po svojem prihodu v Belgrad je g. Aca Sfanojevlč imel celo vrsto važnih političnih sestankov s svojimi sodelavci. O. Stanojevič je imel priliko, da se sestane tako z g. dr. A. Korošcem kakor z g. dr. Spahom, s katerima je nadaljeval svoje pogovore • nadaljnem skupnem delovanju.
More se ugotoviti, da bo razgovori za ustvarjenje takozvane zajedniee popolnoma zaključeni. Sedaj gre samo za realiziranjc storjenih sklepov. Med vsemi tremi vodstvi vlada popolno soglasje in harmonija v vseh temeljnih vprašanjih notranje in zunanjo politiko. Razgovori v tem smislu se nadaljujejo.
i Ne ustvarja se nobena fronta proti Hrvatom.
Pri tej stvari je najbolj važno naglašati, da sc ne ustvarja nobena fronta proti Hrvatom. Vse nasprotne trditve so navadne intrige. Da se mora težiti za sporazumom s Hrvati, je tudi mišljenje gg. dr. Korošca in dr. Spahe. ki odločno delata na tem neobhodnem sjiorazumu.
Vsa tri vodstva so pa tudi mnenja, da z organiziranjem skupne stranke ni treba hiteti, to pa zaradi tega ne, ker se taka stranka nikakor ne sme ustvarjati od zgoraj. Stranka mora vzniku..i iz ljudskega razpoloženja.
Opozicija poUiščttih amaterjev
Po vsej državi vlada splošno zadovoljstvo nad delom vlade g. dr. Stojadinoviča. Položaj, ki jo bil od početka nekoliko nejasen tako v narodni skupščini kakor v opoziciji, je zaradi taktičnega in pomirljivega nastopa vlade razčiščen. Vlada z največjim taktom, obenem pa r, vso potrebno odločnostjo dela na to, da se čimprejo sprejmejo pooblastita in da se izdajo politični zakoni, ki so nujno potrebni, da so znčne med ljudstvom pravo in svobodno politično življenje. Ni dvoma, da be večina narodne skupščine in njen ml bor delo vlade olajšal, ker jo opozici|a jevtičevccv popolnoma brezpomembna in nima nikoder nobenega odziva.
Tudi izvcnparlnnienl.irna opozicija jc kljub svoji rezerviranosti z delom vlade dejansko zadovoljna. Način, kako vlada ustvarja razpoloženje in možnost temeljite izpremeinbe političnega položaja, ki je nastal za absolutističnih režimov, tudi opo-zicija odobrava. Opozicija sicer vztraja na svojem stališču, da opazuje in čaka, vendar pa ne more ničesar ugovarjati tendenci in delovanju vlade.
Opozicijo vodi taktično načelo, da vladi ne dela nobenih težav, ker je tudi ona popolnoma prepričana, da vlada odkrilo in odločno, obenem pa s potrebnim taktom, ustvarja pogojo za novo državno in narodno politiko. Kakor hitro bodo politični zakoni uzakonjeni, se bo začelo normalno politično življenje v okviru strank, ki bodo nastalo.
Italijansko - abesinsht spor
enje po
Samo tri šefe
Ker je finančni minister v svojem ekspozetn predlagal, da se razprava o dvanajstinah t smisla i;S. poslovnega reda v narodni skupščini vrši po skrajšanem postopku, in to t treh sejali. je predsednik narodne skupščine g. Cirič dal predlog na ehisovanje, ki gt je »kupščina i ogromno večino sprejela.
Razprava je pričela
Zalem je prebral poročevalec finančnega odbora skupščinske večine svoje poročilo, za njim oren valeč finančnega odbora skupščinske manj-ine nakar Je kot prvi govornik dobil besedo dr. Josip Kogič. Ta je izvajal, da hrvatsko vprašanje nr ob.doji in da ni potrebe, da se bojimo federacij,. kajti če se smatramo za Jugoslovane, federacij.,' nima smMn. Poslanec Ješn Protič govori o politični morali in zahleva, da se o tej morali v
London, 19. julija. AA. Poročevalec agencije Reuter je imel daljši razgovor z nekim abesinskim politikom, ki mu je dal daljšo izjavo o event. vojni med Italijo In Abesinijo. Dejal jc med drugim: Abosinski cesar bo na belem konju povedel svojo vojsko, ki bo štela milijon ljudi in bo oborožena s kopji, loki in i modernim orožjom, proti sovražniku. (Tudi žene bodo pomagalo svojim žem, proti sovražniku. eniatxfaamcr-z.l.i oniatac možem in vojsko bodo spremljali vsi duhovniki. Gotovo bo t vojni padlo mnogo Abesincev, toda zato bo moralo izkrvaveli tudi mnogo Italijanov. Abesinskl narod Je fatalistiiien in mn Je popolnoma vseeno ali živi ali nmre, če gre za njegov obstanek.
Na vprašanje novinarja, kako se bodo Abe-sinci branili proti letalskim napadom, je odgovoril: »Ničesar ne bomo storili I Kaj pa bodo sploh bombardirali. Addis-Abcbo bomo evakuirali že od vsega početka in ljudi bomo spravili v gore. Narava bo mnogo pomagala Abcsincem.
Arabci za Abesince
Jeruzalem, 19. julija. A A. Trans jordanski Emir Abdulah je v razgovoru z nekim arabskim novinarjem izjavil, da so Arabci solidarni z AbeslncL Čudno se mn zdi, da poskuša krščanska država, kakršna jc Italija, napasti drugo krščansko državo Abesinijo. Vsi Arabci gojijo največje simpatijo za Abesince. Dejansko ge je po poročilih nrabskih listov prijavilo mnogo Fclahov abesinskemu konzulu v Jeruzalemu, s prošnjo, nnj jih sprejme v abcslnsko vojsko. V primeru vojne bo vsekakor mnogo Felaliov odpotovalo v Abesinijo.
Zagonetna Japonska
Tokio, 19. juKja. AA. Tukajšnji vladni krogi zatrjujejo, da japonski poslanik v Rimu Sigurnim, v svojem razgovoru z Mussolinijem, ko mu dejal, da se Japonska noče vmešavati v italijansko-ape sinski spor, tega ni storil, da bi dal Italiji kako po sebno zagotovilo, marveč v okviru občih navodil,
dobljenih od vlade, glede splošnega zadržanja Japonske napram posameznim važnim mednarodnim vprašanjem.
Za in proti Italiji v Ameriki
Ncwyork, 19. julija. AA. Italijamsko-afoesinski Sffor je izzval v Ameriki veliko zanimanje v vsej javnosti. Za|x>čele so se akcije za in proti Abesiniji, ki zavzemajo vedno večji obseg. Tukajšnji italijanski konzulat je objavil, da sc ameriški Italijani v velikem številu prijavljajo kot prostovoljci za italijansko ekspedicijo proti Abesiniji. Antifašistični listi pa na vso moč podpirajo akcijo Abesinskega odbora, ki zbira prostovoljce za abesinsko vojsko. Zbiranje prostovoljcev med ameriškimi črnci, pa je moralo biti ukinjeno, ker so oblasti opozorile državljane na zakone iz leta 1818, po katerem izgubijo ameriški državljani, ki vstopijo v kako tujo vojsko, vsrc državljanske pravice in se poleg tega kaznujejo z zaporom.
Svet ZN se sestane
Ženeva, 19. julija, e. Danes je tajništvo ZN objavilo uradno sporočilo o stanju spora med Italijo in Abesinijo. V tem sporočilu se zaključuje, da Be mora svet ZN pečati s sporom, ker razsodišče ni našlo rešitve spora. Ce pa se razsodišče do 29. t. m. sporazume za kompromis, potem se mora svet vendarle tudi sestati, da zavzame stališče k zaključni resoluciji.
»Reuter« pravi k tej vesti, dn se je tudi angleška vlada odločila, dn se mora sestati svet in obravnavati spor. Vendar pa se bo šo prej se-slala konferenca Francije, Italije in Anglije, ki bo poskušala najti rešitev, ki naj zadovolji Italijo.
5 lir na dan dobi vsak vojak
Rim, 19. julija. AA. Agencija Štefani poroča: Vojaške oblasti so določile s posebno odredbo posebne prispevke v denarju, ki jih bodo prejci i v vzhodni Afriki vojaki-inl-iičniki. Vojaki bodo prejemalo po 5 lir, kap-iiirji po fi, podnareiltiil.-i pa po 7 lir. Milič-nlškc šaržc pa po eno Uro več.
▼odstre pa pripravlja samo podlago, M naj bi Jo ljudstvo sprejelo tn katera se bo pristašem stranke predložila v ogled in diskn-sijo. SIcer pa vodstvo, ko pripravlja to podlago, upošteva ljudsko razpoloženje samo In Bprejoma v tem smislu predloge in mišljenja svojih prijateljev z dežele.
V zvezi s tem se v ožjem glavnem odboru bivše radikalne stranke postavlja vprašanje sklicanja širšega glavnega odbora, ki bo kot merodajni forum pregledal in ocenil celokupno dosedanjo akcijo za ustanovitev nove stranke. Tudi načrt programa je ie Izdelan v glavnih potezah. Za osnovo je vzet program, ki Je bil prijavljen vladi leta 1933 in ki ni bil od nje odobren. Ta program so nekoliko izproincnili in ga prilagodili sedanjim prilikam in potrebam. Glavna pažnja programa se obrača na gospodarska la socialna vprašanja in je sestavljen ▼ duhn nove notranje politike. ProgTam teži za nfcp. ditvijo države potom sporazuma na podlagi demokracije in parlamentarizma.
Aca Stanojevič v Zagrebu
Belgrad. 19. julija, m. Kakor amo ie najavili, je danos dopoldne ob t odpotoval T Zagreb predsednik bivše radikalne stranke g. Aca Stanojevič v spremstvu dr. Kopšeja radi zdravljenja očesne bolezni. G. Aea Stanojeviča so spremili na železniško postajo minister za telesno vzgojo g. Mirko Komne-novič in narodni poslanec Dragiša Cvetko-vič. Iz krogov predsedstva glavnega odbora radikalne stranke se poroča, da bo g. Aea Stanojevič ostal v Zagrebu dalj časa radi zdravljenja svojih oči pri zagrebških specialistih.
Računa se, da se bo za časa svojega bivanja v Zagrebu sestal s predstavnikoma opozicije dr. Mačkom in dr. Vildorjem.
Razume se, da vlada ne bo izdelala novega
volilnega, društvenega in tiskovnega zakona samo po sodelovanju s parlamentarnim odborom, ampak da se bo posvetovala tudi • dragimi političnimi krogi in soroda tudi i voditelji iirenparla-mentarne opozicije, tako da bodo ti zakoni vseskozi odgovarjali načela demokracije in svobodnega političnega razmaha ljudstva.
Opozicija pa, ki jo vodijo jevtičevei proti norim zakonom, je opozicija političnih amaterjev, ki no že ob priliki majskih volitev dokazali, da so nesposobni za vsako pozitivno državno delo. Tudi njihova opozicija r skupščini proti no/im zakonom jc zgolj destruktivnega značaja in samo potrjuj« prepričanje, da je treba »e negativne elemente v državnem m narodnom političnem iivljenja čhn-preje likvidirati, dokler jih ne bodo nove volitve popolnoma izbrisale s površja.
Še eden, ki želi konc. tabore
Sarajevo, 19. julija b. Dobroslav Jevdjo-
vič, znan član bivše SDS, ki je kandidiral na listi Bogoljuba Jevtiča, polemizira v »Jn-goslovenskem listu« o organizaciji »Pof«. Dejal je, dn mu ni znano, da bi bila vlada Jevtičeva pripravljala koncentracijska taborišča. Pravi pa, da jo on osebno bil prej in je tudi sedaj mnenja, da je absolutno potrebna njih nstanovitev za vse tiste, ki s svojim defetizmom minirajo državo.	'
Ribbentrop v Pariz
Pariz, 19. julija b. Uradno se sporoča, da bo Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop v nedeljo odpotoval v Pariz. — »L'0euvre« trdi, da bo prišlo pri tej priliki v razgovor vprašanje omejitev kopnega oboroževanja. V razgovor pa pridejo tudi druga vprašanja, ki izvirajo iz francosko-britan-skega komunikeja z dne S. februarja. Von Ribbentrop bo načel z zastopniki francoske vlado tudi vprašanje kolonijalne revindikacije Nemčije, kakor tudi vprašanje posojila, ki ga namerava Nemčija najeti pri francoskih bankah.
Jugoslovanska veslaška zveza
Belgrad, 19. julija, m. Na današnji skupščini .Jugoslovanske veslaške zveze, katere se je udeležilo 16 veslaških klubov, je bilo sklenjeno, da so sedež uprave za prihodnje loto prenese v Belgrad. Na seji jo bil tudi določen termin zn tekmovanja v lotu 1936 ter izvoljena nova uprava z inž. Potrovič-Obu-činu na čelu.
Šahovski turnir
Belgrad,, 10. Julija, m. Včeraj zvečer jc bila končana partija Trifumovič—Astaloš z zmago prvega, ki je s lem dosegel 7 in pol ločk. Danes se je pričelo 11. kolo belgrajskega šahovskega turnirja. Kalabar je v daminein gambitu remiziral z BrBder-jem, kii ima sedaj 4 točke ter naslov mojstra. Tot je premagal Tomoviča in Pire Filipoviča. Oslale partije niso bile končane in se bodo nadaljevale zvečer. Momentano vodi naš mojster Vasja 1'irc z 8 točkami.
Drobne vesfl
Belgrad, 18. jul. m. Postavljeni so: v fi. skup. pri finančnem ministrstvu Jager Luba, pri dravski finančni direkciji v Ljubljani v 7. skup. Kelbl Albin, pri finančni direkciji v Banjaluki v 7. skup. Sever Jože in pri finančni direkciji v Sarajevu Zerovnik Dragotin.
Pariz, 18. julija b. Govori se v zvezi z Lava-lovim snočnlm govorom, da bi imel von Ribbentrop obiskati Pariz, Lava! j«i, da bi šel v Berlin pogajali se B Hitlerjem.
Dunajska vremenska napoved: nestalno vreme. Vendar pa kmalu zopet jasno in topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost. Nestalno. Zmerna temperatura.
Ste*. 10L
leUKVEKBOc, 4am 30. JoBja m
Stran 3.
čokolada
kakao
Okrog Afrike
V Rotterdamu in Haaga Popisuje prof. dr. Iv. Knitic
v.
Rotterdam, 10. julija.
Dva <lni sino stali pred Antwe.rpnom. Stali prav za prav nismo, gibali smo se krepko. Parnik je nalagal blago, da je vse ropotalo. Sicer je naša ladija potniška, deluje pa tudi kot trgovska. V Belgiji je naložila neizmerne množine cementa v vrečah; kaj so vsebovali zaboji in sodi, ne vem. Na sprednjem in zadnjem koncu, p« tudi v sredi, kjer je kuhinja, so žrjavi delovali ves dan in še pozno v noč.
Mi pa smo ogledovali mesto. Meni sta Bruselj in Antwerpen bila znana že od prej; lepe stvari pa radi gledamo po trikrat. Tudi Antwerpen je velik; pol milijona prebivalcev ima s predmestji. V novejših delih so zgradili široke ceste in moderne palače. V starem mestu so ulice ozke in zakrivljene, zato pa so vse hiše trgovine in pivnice; poulični promet je neznaten.
V glavni ulici sem ob pločniku ugledal sijajen mrtvaški voz pred cerkvijo, iz katere so donele orgie. Vršilo se je mrtvaško opravilo. Vse v črnini in v svečah, cerkev polna pogrebcev in je bilo moških več kot žensk. Ob katafalku je ležala blazina z odlikovanji; bil je ranjki najbrž zaslužen meščan. Pri darovanju so vsi pogrebci s prižganimi svečami šli mimo oltarja, kar je trajalo četrt ure. Po latinskem evangeliju so peli berilo in evangelij še v flamščini. Stanovske tovariše bo zanimalo, da se pri vsaki sv. maši v kanonu moli tudi »za našega kralja Leopolda« po zgledu monarhij s katoliškimi vladarji.
Sprehajal sem se tudi po terasah oh pristanišču. Nikoli se ne naveličaš vrvenja in drvenja po luki. Naš parnik sta stražila dva velikana: »Pots-dam«, ki je vozil na Japonsko, in »Albertville«, ki je bil na poletu v belgijski Kongo. Bila sta po dve nadstropji višja od našega.
Kdor čaka, pričaka. Na večer drugega dne smo zapustili Antwerpen. Slovo je bilo podobno onemu v Hamburgu. Naša godba je igrala, s teras nas je gledala množica v zelo dolgi strnjeni vrsti, le z robci si nismo mahali. Dolgo časa smo se še vozili med parniki, skladišči in zalivčki; dolgo je trajalo, da se je skril zvonik antwerpske stolnice. Nizka ravnina, kamor seže oko; svetilnikov vse polno. Noč je že davno pokrila zemljo, predno smo pri Vlissingenu dosegli morje in krenili — proti severu.
Zjutraj smo se zbudili v Rotterdamu na Ho-landskem (Nizozemskem), ko so ladijo šele privezovali. Dolgočasen pogled. Kroginkrog sami parniki in rdeče umazana skladišča. Rotterdam je drugo največje pristanišče ob evropski celini, dve uri od morja. »Prekop« tvori največji rokav mogočnega Rena, ki ga Nizozemci imenujejo »Nieinve Maas« (Nova Maas). Najbrže je še daljše kot v Antvverpnu, pa prav nič zanimivo, brez teras in mostišč. Mesto samo je od luke oddaljeno nad
pol ara, m ker iz pristana na vidiš nikakih tm-nikov, niti ne veš, kam naj se obrneš.
Pripovedovali so mi že marsikje, da na Ho-landskem ni zanimivosti. Pokrajina je ozka in ravna, preprežena s samimi prekopi. Rotterdam (600.000 preb.) je zelo razsežen, posebnosti pa nima-Sami kanali s čolni in ladjicami, po ulicah pa trgovine in restavracije. Ima lepe hiše in sijajne izložbe. Napisi so samo holandski, ki je podobna nemščini; če bereš, marsikaj uganeš; če pa holand-ščino poslušaš, ne razumeš ničesar. Valuto imajo Nizozemci visoko: goldinar pomeni 30 Din, cent pa 30 par. Zato je, v naš denar preračunjeno, vse drago. Pa vendar ne preveč. Primenjal sem si dva goldinarja. Da sem jih zapravil (če nekoliko pretiravam), sem se cel dan vozil z brzovlakom in tramvajem, zaužil mogočne količine sladoleda, — bil je zelo vroč dan, — popil kave, limonade in piva, da sam ne vem, koliko. Zadnji cent sem pa vrgel v cerkveno puščico. Imam ubogljiv želodec, ki mi vkljub mnogovrstnosti zavžitih jedi in tekočin ne odpove.
2 kin od Rotterdama je sedež vlade in kraljice: den Haag. Zakaj ob imenu tega mesta vedno stoji člen, mi ni znano. Veže obe mesti električna železnica, ki se ustavi kvečenm v Deltlu. Tu vidiš, kako skrbno obdeluje Nizozemec zemljo. Vsak košček izrabijo. Vidiš njivice, zelenjadne vrtove in pašnike s črnobelim, lisastim govedom. Gozdov ni. V daljavi se vrte mlini na veter z dolgimi perutnicami.
Haag (400.000 preb.) je jako čedno mesto; ima široke, lepe ulice, mnogo palač, mogočne cerkve in javna poslopja. V parku stoji »mirovna palača«, znano središče mirovnega stremljenja. Zgradba pa ni ne velika, ne mogočna; pričakovali bi vse kaj višjega. Smešno, kaj si o kakem mestu zapomnimo. Poleg mirovne palače se najbolj živo spominjam bronastega spomenika kralja Viljema I. Oranij-skega. Stoji na glavnem trgu, ki ga obdajajo vladna poslopja. Mož je moral biti zelo prijazen: na konju sedi odkrite glave, v iztegnjeni desnici drži mar-šalski klobuk in pozdravlja ljudstvo. Glava Nj. Kr. veličanstva, klobuk in obleka pa je na debelo pokrita z golobjimi odpadki. Pa smo se nekdaj učili: Golobček, čedna stvarica ...
Onstran Haaga so veliki drevoredi, ki ločijo to mesto od svetovnega morskega kopališča Scheve-ningen. Peš sem prekoračil v senci košatih dreves kake 4 km dolgo pot. To vam je eleganca I Same vile in bogati hoteli z največjim konfortom. Ob morju vodi dolg in širok nasip. Na »plaži« (plages = pesek in sipine) ob inorju so postavili nepregledne vrste pletenih stolov z naslonjalom in streho. Po vroči sipi polegavajo udobni kopalci ali pa posedajo ob robu vode. da morski valovi butaio vanje in jih zagrinjaio. kar nov^.rofa v. n n -čanje. Pred glavnim holelom igra kopališka godba Tako življenje si privoščijo le največji bogatini.
Bratov morilec - sojen
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes obravnaval zločin bratomora, ki ga je bil 6. maja letos izvršil samski posestnik, 30 letni France Rupar v Zgornji Brezovici pri Preserju. Na mlajšega brata Toneta je streljal z velikim revolverjem. Ustrelil je nanj petkrat tako, da se je brat v domači sobi mrtev zgrudil na tla. Sam je nato pobegnil v krimske gozdove, kjer se je skrival nekaj dni, nato pa je prišel v Ljubljano in se javil sodišču. Državni tožilec je Franceta Rupar j a, ki je med razpravo pokazal vse znake duševne razkrojenosti, obtožil zločina umora. Na vbh vprašanja je obtoženi odgovarjal v nelogični zvezi, prišli so mu lepi domisleki, nato pa je začel zmedeno praviti o strahovih in strupenih rožah.
Predsednik:« Povejte nam, če se čutite krivega?« — »Prosim!« — »Ste krivi, da ste brata usrelili?« — »Jaz nič, on.« — »Nič? Kako to? Povejte, kako je prišlo do tega? Kdaj ste prevzeli posestvo?« — Obtoženec molči, nato: »Oče so bili še živi, ko so mi izročilu Notar se jo gori pripeljal. Pismo smo naredili. Čez 12 dni so oče umrli.« — Bratu in eni sestri je izplačal po 15.000 Din dote. — »Kako ste gospodarili?« — »Mislim, da silno fajn. Čez 2 leti sem postal bolan. Ljudje so mi govorili: Ti si trapast Cela fa-ra, ne tri fare so me zavidale. Vsega je kriva mati. Brata je raje imela. Vedno ga je liuj-skala. Pa sem bil tiho.« — Obtoženec je nato omenjal, da sta se z bratom tuintam kregala tn metala. Predsednik: »Ali je res, da je bilo posestvo na koncu?« — »Kaj? Na koncu je, ker noče noben delati. Rad bi ga prodal, pa kje drugje kupil.« — Obtoženec je dalje povedal, da ga je sprva veselilo delati, zadnji čas ne, ker ga je brat tožil za zaslužek 14.000 Din. Pravi pa, da je bil brat fajn delavec. — Predsednik: »Ste se z materjo kregali?« — »Kakopak! Zmerom mi je kaj takega dajala, da sem bil bolan.« — »Kako ste bili bolan?« — »Moči so mi zmanjkale, duševne in telesne. Kolena so se mi šibila in roke tresle. Imel sem tak strah, da sem bil kar slab.« — Predsednik: »Kakšna zdravila ste kuhali?« — Obtoženec: »Tavžcnt rože, pelin, lipov in bezgov čaj. Uh, mati je preveč iz štacune jemala, kar po 500 Din na teden. Vos grunt bi pojedli. Mati so vse s kunštjo naredili. Mati so mo hoteli zastrupiti.« — Predsednik pozneje: »Kakšno knjigo ste či-tnli?« — Obloženec: »Eno manjšo knjižico. Zgodovino hipnotizma.« — »Ste delali poskuse?« — »Eh, to pa ne.« — »Ste so za knjigo zelo zanimali?« — »Več let sem jo imel. Knjiga pravi, da Ima zdrav človek zdravo
pravo dušo. Če pa jc v hiši kreg in prepir, človek ne more biti zdrav. Tako je bilo tam zapisano.« — Obtoženec je dalje povedal, da bi bratu kupil enega vola, če bi se oženil.
Obtoženec je v nejasnih slikah pripovedoval, kako je prišlo do umora. Revolver je baje kupil v Ljubljani. Ne ve, zakaj je na brata streljal. Ve samo, da je šlo za mleko. Brat je ležal na postelji, je vstal in ga prijel. Porinil mu je prst v usta. »Menda sem mu prst odgriznil. Cel dan sem bil bolan,« je Rupar zmedeno zatrjeval. Po dejanju je pobral denar, nekaj ga je pustil pri bratu, nato pa je odšel v gozd. Predsednik: »Kako ste prišli na sodišče?« Obtoženec: »V časopisih sem v Ljubljani čital, da me žandarji iščejo. Pa sem šel na sodnijo.« — »Kaj ste govorili s sestro, da jo boste tudi ustrelili?« — »Morda!« — »Kaj o materi?« — »Morila bi jo ustrelil!«
Predsednik: »Vam ni bilo hndo, da ste brata ustrelili?«
Obtoženec živahno: »Morda! Poglejte, koliko je mrtvih, pa ni noben kaznovan. Eni se obesijo. Vojske so. To ni pravično. V Belgradu se je minister ustrelil. Kdo je napravil vojsko, hudobni ljudje. Mojzes je naredil gada.« Državni tožilec: »Ali veste, kaj je bil Kajn?« Obtoženec molči. Predsednik: Vi ste tisti Kajn!« — »On je bil prej! Mati mi je strupe dajala. Nima pravice.« — Predsednik: »Priznate, da nimate pravice brata ustreliti?« — »Pri miru naj bi me pustil Kdaj pa je bil katerikrat kdo kaznovan, če je bil neumen.« — Državni tožilec: »Ali ste neumen?« — Obtoženec: »Jaz? Menda ne.«
Obtoženec je nato fantaziral, kako mu je neki pater nai-edil. Prosil je. Dal mu jo. Pa mu jo podaril tako lep pušeljc. Lope rože, takih še nikoli ni videl. Menihi so najbolj kunštni ljudje. Zacopral ga je. »Prej me ni nikoli bilo strah. Tudi v gozdu polhov ne. Sedaj pa me je še podnevn.« Obtoženec je povedal prav čudno zgodbo o volu, ki ga je v gozdu gledal. Ko je volu rekel: »Ti si neumen!«, pa je zbežal.
Predsednik: »Ali ste sedaj zdrav?« Obtoženec: »Tukaj mi je boljše, sem zdrav,«
Branilec dr. Vladimir Rivnihar je predlagal v daljšem spisu, da psihijatri preiščejo obtoženčovo duševno stanje, ker ni v smislu § 22 k. z. vsled duševne razkrojenosti za dejanje kazensko odgovoren. Državni tožilec g. Viljko Lavrenčak se je temu predlogu pridružil.
Sodišče je nato odredilo, dn se obtoženec od psihijntrov preišče. Razprava ,ie hi ln nato (končana.
Veličasten pogreb slovenske učiteljice na Koroškem Slov° t Se. Mar. Aichholzerjeve
Loče pri Baškem jezeru.
Takega pogreba naša slavna slovenska lara pa še ni doživela. V nedeljo 14. julija popoldne smo namreč pokopali mlado gospo Marico A i e h -holcer roj. Krištol, ki še eno leto ni bila v tako srečnem zakonu z nadučiteljem Aichholcorjem v Beli pri Beljaku. Po porodu prvega otroka jo je pobrala smrt. Bila je tako znana in pribljubljena slovenska potovalna učiteljica, ki je prirejala kuhinjske tečaje zn dekleta po vsem slovenskem Koroškem. Prevzvišeni ljublj. škof Gregor Rozman je njen stric, in ajo je on najbolj cenil od vseh svojih sorodnikov. Rojena je bila v Smihelu pri Pliberku, kakor prevzvišeni. Njen brat, ki je škofijski dvorni sluga v Ljubljani, je tudi prihitel. Lansko leto je poročil prevzvišeni 9. avgusta v kapeli škofijske rezidence Marico z njenim ženinom nadučiteljem Aichholzerjem, ki je še edini narodno zaveden slovenski učitelj na Koroškem. Nastavljen 9eve na — Nemškem. Pa je v odborih v vseh narodnih organizacijah. Tudi v slovenskem šolskem odboru in v odboru za slov. posojilnice. Najrajši je prebival v prostih dneh na svojem slovenskem domu v Dobju pri Ločah.
In v tej hiši je umrla tudi njegova Marica. Vsa cesta proti farni cerkvi na pokopališče je bila pri pogrebu polna pogrebcev. Samo moških smo našteli čez tristo. In koliko žensk in še šolske mladine! In prihitele so k temu pogrebu tudi stare narodne
slovenske korenine iz vse okolice in tudi iz Roža. Duhovnikov je prihitelo kar devet. Ljubljanskega škofa, ki je bil zaradi pogrebnih svečanosti po umrlem patriarhu Le Kontnimi v Benetkah zadržan, sta zastopala njegov kancler g. Jože Jagodic in škof. tajnik g. France Mervec. Prišli so k |K>grebu tudi dekan Šenk iz Si. Jakoba v Rožni dolini, duh. svetnika župnik Sadjak iz St. Lenarta pri Sedmih studencih in župnik Ulbing iz Skočidolu, župnik Ožgan iz štebna in župnik liani Maierhofer iz Petnice. »Klub koroških Slovencev« v Ljubljani sta zastopala železniški uradnik Uršič in sodnik l)or. Kramberger. Došel je tudi nemški župnik Haag iz Smartna pri Beljaku in ves šolski svet od dotične šole v Belah, kjer je nadučitolj Aichliolcer nastavljen. Nagrobni govor je imel domači župnik dr. Ogris v klasični slovenščini. Nagrobne žalostinke so zapeli najprej domači pevci, poleni p« slavnoznani slovenski pevski zbor iz Brnce, ki je znan širom vsega slovenskega sveta po njegovih slovenskih narodnih koroških pesmih, katere prenaša ljubljanski radio. — Ko smo se ganjeni poslavljali od toga pogreba, smo si rekli: Vsi najboljši zginjajo! Ljubi Bog naj tolaži cenjenega gospoda nadučitelja, ki je zgubil tako zgodaj svojo tako ljubljeno Marico. Marica naša naj pa podiva lepo v božjem mini!
Cerkev v Ločah je enn največjih na Koroškem. Pred dvema letoma je v njej pridigoval prevzvišeni gospod škof Rožman kot slovenski pridigar pri novi maši novomašnika dr. Mikula, ki je naš rojak.
Igra v umobolnici
Ljubljana, 19. julija.
Kogar je v sredo zvečer zanesla pot do one velike, tihe hiše na Poljanskem nasipu, ki skriva za svojim zidovjem toliko človeškega gorja, je presenečeno obstal in se čudil: goste gruče ljudi so se skozi glavna vrata vsipale v poslopje. Vsi obrazi so bili vedri in veseli, kakor da gredo v zabavišče in ne v umobolnico. In — kakor se to čudno sliši: tako je tudi v resnici bilo. Sredi majhnih in velikih tragedij, ki se v tem poslopju odigravajo dan za dnem, sredi raztrganih duš in ugašajočih luči razuma so ta večer igrali — veselo komedijo. Mrki, žalostni obrazi bolnikov so se za kratko urico zjasnili in ta urica zdravega razvedrila v družbi ljudi iz zunanjega sveta je bila zanje gotovo velik dogodek.
Prireditelji tega lepega, v toplo domačnost zajetega večera so bili uslužbenci in uslužbenke zavoda. Sami mladi, srčno dobri ljudje. Zavedajo se, da niso zgolj mrtvi stroji, ki avtomatično opravljajo svojo dolžnost, ampak da vršijo samaritansko službo v blagor nesrečnikov, ki jih je življenje z Bog ve kakšnih strmin vrglo v ta neveseli doni. Kljub naporni službi, ali vprav zaradi nje, so začutili potrebo, da tudi svoj skopo odmerjeni prosti čas koristno uporabijo. Osnovali so si v zavodu svoj lastni pevski zbor in igralski ansambel, pri katerima sodelujejo z občudovanja vredno vnemo in notranjo nujo.
Prireditev je bila združena z intimno počastitvijo godil zdravnika dr. Hribarja. V veliki sobi, ki je čez dan namenjena za bolnike, so postavili lepo okrašen oder in dolgo vrsto stolov in klopi. Nekaj prostorov so zasedli bolniki, druge prostore pa bolniške sestre, sorodniki, znanci in povabljeni prijatelji. Na častnem mestu sta sedela g. primarij
Oče svojega ljudstva
Perša Ivan — ilatomašnik.
Crensovei, dne 17. julija
Popotniku na cesti med avstrijsko mejo in vse tja do Bogojine se zdaj in zdaj prikaže prijazna cerkev na hribu pri Sv. Sebeščanu. Tu na tem hribu domuje naš jubilant-zlatornašnik, župnik g. Ivan Perša. Vaš poročevalec je obiskal tega nad vse prijazn. gospoda in med pogovorom je sivolas gospod razkril svoje življenje nevede, da pripoveduje vse to poročevalcu kakega lista. Nekaj iz tega razgovora Vam pošiljam, da svet izve, da imamo tudi pri nas po dolgih letih zlatomašnika.
G. župnik se je rodil 2. aprila 1860 v Ižekoveih v beltinski župniji. V ljudsko šolo je hodil v rojstni vasi, kjer je bil učni jezik slovenski, in v Beltincih, kjer se je moral oprijeti madjarščine. V gimnazijo ga je spravil takratni beltinski župnik. Ta se je hodil večkrat v Muro kopat in naš mali Ivan mu je pazil na konja. Pregovorili so očeta, da ga je odposlal v Soinbathely, kjer je leta 1881 maturirnl in istega leta v jeseni vstopil v bogoslovje v istem mestu. V mnšnika je bil posvečen 14. julija 1885 in 19. julija je daroval prvi sv. mašo v domači župni cerkvi v Beltincih. Prvo njegovo dušnopastirsko mesto je bilo v Goruji Lendavi, pa že 1887 je |k>slnl župnik na Spodnjem Seniku, kjer je župni-koval do 1. 1894, ko je nastopil kot župnik na Zg. Seniku. Na sedanje mesto je priftel leta ivia, torej
dr. A. Sorko in dr. Hribar. Oba sta si s svojo človekoljubnostjo, demokratičnostjo in požrtvovalnostjo utrla |>ot v srca bolnikov in uslužbencev. Kako globoke korenine lahko poženejo takšni prisrčni odnosi, je ta prireditev prav nazorno pokazala.
Najprej je nastopil mešani pevski zbor pod vodstvom zavodovega organista g. Baškoviča s pri-godnico »Zadoni nam, zadoni«. Uvodni pesmi so sledila iskrena voščila uslužbencev, ki so zdravniku dr. Hribarju poklonili lepo darilo, šopke rož in dve spominski niapi s čestitkami in podpisi vseli uslužbencev, nato pa še voščila dveh bolnikov, kar je nudilo občinstvu ginljiv prizor. Po Do-linarjevem venčku narodnih pesmi, ki ga je zbor kar presenetljivo ubrano zapel, če upoštevamo, da dirigent med pičlim številom uslužhenstva v zavodu pevskega inaterijala pač ni imel na pretek, je prišla na vrsto glavna točka večera: uprizoritev Molierove komedije v treh dejanjih »Scapinove zvijače«. Igralci in igralke, povečini preprosti strežniki in strežnice, so se v svoje vloge vživeli, kolikor jim je bilo v danih razmerah pač mogoče. Zbudili so med občinstvom mnogo neprisiljenega smeha in zabave. Potrudili so se prav vsi, posebej pa je treba pohvaliti glavnega junaka Scapina, ki je svoj dolgi in zares težki tekst obvladal gladko ko očenaš.
S kostumi je igraloe bre*plačno oskrbelo ravnateljstvo drame; pomakni pa je z režiranjem b. Kreft.
Za zaključek je pevski zbor zapel Se krasno Premrlovo »Slovansko pesemc, nakar so se gostje in bolniki razšli z željo, rta bi bili še večkrat deležni takšnega prijetnega in koristnega razvedrila. Zamisel je vredna vsega uvažcvar.ja in pozornosti.
že 22 let župniikuje v teritorijalno veliki in težki župniji.
Dvojni jubilej obhaja naš zlatomašnik, 7f>letnico rojstva in 501etnico mašništva. Najlepše spomine ima iz Spodnjega Senika. V spominu mu je ostala tale kmečka modrost iz Gornje Lendave: Kmetje so govorili, da je v drugih poklicih manj dola. sicer je pa tudi kmetom dobro. G. kaplan jioi je povedal, da je pač za kmete poleti teSko, ko morajo toliko delati. Pa se odreže nek možak: »Kaj bi p« sicer delali poleti, če ne bi delali;« za znositi čas pa takole: »Jesti, piti, pa kaditi imeti, p«i sedeti na klopi v toplem koti, tak se šika za kmfta. ki ma dobroga sina ali zeta.<
Naš jubilant živi med protestanti, ki ga pn tudi spoštujejo. Daleč na okrog je znan ko! gostoljuben duhovnik. Mnogo, mnogo dobrega je str-ril v svoji župniji. Tri lepe zvonove je dobila njegova cerkev, lepo monštranco in sploh je prenovil cerkev in spopolnil vse potrebno. Posrečilo se mu je, da je konvertiralo 11 protestantov in en ir.raelit. Spoštovan je v fari kot svetovalec in dober oče. Nič ga svet ne miče, niti do Ljutomera še ni prišel. Zadovoljen je v svoji samoti med svojim dobrini ljudstvom. Je popolnoma zdrav, vidi, sliši dobro. J^talna njegova spremljevalka je dolga pijm. Kadi že od mladosti sem. Ko sem ga vprašal, kaj misK, da je vzrok, da je toliko let dočakal, se mi je n»-smehnil in dejal: »Priproeta kmečka hrana in moja zdrava, hribovita fara.« Se dosti zanimivega mi je povedal, pa bi bil najbrž užaljen, če bi vse obis-vil. Redno čita »Slovenca« in razne slovenske nabožne časopise. Prosil sem gospoda, če dovoli, da ga fotografiram in še le sedaj sem mu povedal, da ga bomo »djali v novine«. Zlata sv. maša bo v nedeljo 21. julija.
Gospod zlatomašnik, k Vašemu dvojnemu jubileju Vam prav iz srca vsi čestitamo in prosimo Vsemogočnega, naj Vas še dolgo ohrani zdravega v blagor svojih faranov. Ad multo« annos!
ČATEŠKE TOPLICE
Najbolj vroči (54" C) radioaktivni vrelec t dravski banovini. Krasni uspehi zoper reu.ni«, išias, otrpclost, želodčne in ženske bolezni Odprte od 1. maja do 30. sept V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih ce nah, 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1100 — (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). t.e 1. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic in pri »Pntnikn«.
Lhtbliomshe vesti:
Zdravje strežnega osebja
Ze preti dvema letoma je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo zanimivo naredi*), |xi kateri mora hiti vse strežno osebje v gostinskih obratih in v prodajalnicah živil popol-noma zdravo, oziroma vsaj brez nalezljivih bolezni. O tej naredbi je tedaj nastal v javnosti živahen spor, v katerem so nekaiteri |xmkrrjali, da je ta narociba žaljiva za slrežno osebje, drugi pa so povdarjaJi, <la je bi,I že skrajni čas, da se taka uareilba izda. Stvar je namreč laka, da je ministrstvo, oziroma dotični načelnik, v ministrstvu, ki je sestavil lo nared bo, imel v mislih predvsem zloglasne lokale po južnih pokrajinah, kjer je strežno osebje ne samo socialno, temveč tinti telesno zlorabljeno, na drugi stranii pa je imel v mislih slabe higijenske razmere po raznih prodajalnicah živil, kjer strežejo včasih celo ljudje z odprto jeliko ali drugače bolni za kakšnimi nalezljivimi boleznimi.
Zakoni in državne retretlbe po veljajo seveda za vse državljane v enaki meri in tako se je zgodilo, da morajo le <±!»i k zdravniškemu pregledu tudi pošteni in solidni ljubljanski natakarji, natakarice, prodajalci v mlekarnah in celo blagajn ičarke po restavracijah. Lastnikoui hJtih lokalov in to celo lastnikom jmrnih kulienj, je zagroženo s hudimi kaznimi, n<ko ne piošljejo svojega osebja na zdravniški pregled in ako takoj ne odpuste okužen« osebe iz službe.
Naši prodajalci, natakarji, žensko strežno osebje so seveda zelo užaljeni, češ, da jim zdravstvena oblast očita, da so jetični, da imajo lues in podobne kužne bolezni. Resnica je, da med ljub-
© Sv. maša in turiste in izletnike bo jutri v
kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega luristovskega vlaka.
O Vsi delavni člani, častili člani in prijatelji Družbe st. Vincencija Povelskcga se iskreno vabijo, da se udeleže občnega zborovanja družbe, ki bo jutri, v nedeljo, 21. julija, v Marijanišču. Ob 7 sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 9 občno zborovanje. Sobrnlje in prijatelji, pridite k zborovanju polnoštevilno, da zanetimo ob prazniku našega vzornika in zaščitnika sv. Vincencija Pavel-skega novega ognin svete ljubezni do bližnjega!
© Indijski misijonski muzej so ustanovili naši slovenski misijonarji pri cerkvi sv. Jožefa. Obsega zanimive predmete in slike indijske kulture, verstva, umetnosti, živalstva in rastlinstva. Odprt je vsako nedeljo (po sv. maši) od 9 do pol 12 dop. Vstopnina 1 Din; hvaležno se sprejemajo večji darovi za bengalske misijone. Zbirka je zelo pestra in poučna. Prijatelji misijonov vljudno vabljeni. Vhod poleg zakristije cerkve sv. Jožefa (v 1. nadstropju).
© Tudi to delo ni dobro plačano! O snaženju jarkov na Barju smo poročali 18. t. m. Koncem tega članka je poročevalec omenil, da so delavci dobro plačani. V resnici pu je stvar taka: Delo. ki ga opravljajo snažilci jarkov, zahteva posebnega znanja. Sedaj, ko je suša, gre delo izpod rok in' res zaslužijo delavci do 3.50 Din na uro, toda nibrajo hiteti, ker so plačani od metra. Pripomniti je tudi, da delajo s svojim orodjem, ki je spe-cielno za sneženje jarkov. Samo motika velja 20 dinarjev. Ce vse to upoštevamo, moramo priznali, da ni njihovo delo prav nič boljše plačano.
© Zgul;e telefonskih naročnikov. Glede na članek, ki je izšel pod tem naslovom v »Slovencu« št. 162 a od 18. julija t. 1. razglaša direkcija i>ošte in telegrafa. Glede izterjavanja in plačevanja telof. naročnine ni izdalo prometno ministrstvo mi novega in velja ta način izterjevanja že 10 let. V starem telefonskem pravilniku, ki je veljal do 30. ■junija t. 1. so bila ta določila razglašena v čl. 12, v novem pa so v čl. 47. Razglašena so bila doslej tudi v vsnki uradni izdaji telefonskega imenika. Če izterjevalec pri prvi dostavi ni mogel izterjati naročnine, je izročil naročniku tiskano obvestilo na posebnem obrazcu, na katerem so bila natisnjena določila in roki za plačevanje naročnine. Pribitek 100 Din ni kazen, ampak pristojbina za ponovno vključitev telefona in jo mora plačati vsak privatni naročnik v državi, ki je zamudil predpisani rok, ne pa samo naročniki v Ljubljani.
© Na Vrhniko sc odpeljemo jutri ob 7.30 zjutraj z glavnega kolodvora. Poklonili se bomo pred Cankarjevim spomenikom. Popoldne ho narodno-obrambni sestanek pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Kopanje, zabava. Kolesarji, ob 6.15 zjutraj pred nunsko cerkvijo v Ljubljani. Or^nnizatorno-propagandni odsek S. j. e. u.
ljanskim strežnim osebjem ni odstotek kužno bolnih prav nič večji kakor med katerimkoli drugim stanom ali slojem. Nasprotno bi se dalo celo trditi, da so dekleta po ljubljanskih restavracijah in gostilnah prav poštena — izjeme pa ne potrjujejo nobenih pravil. V resnici se je dosedaj rakazalo, da je strežno osebje po ogromni večini zdravo ter da vsaj sramotnih bolezni nima. Sem in tja je zdravniški pregled ugotovil kakšen primer nenevarne jetike, ki je pri napornem dolu strežnega osebja kaj umevna, (oda znano je na drugi strani, da ima vsak drugi človek v vsakem poklicu j etične kali v sebi. Redki in osamljeni pa so primeri drugih kužnih bolezni, zlasti pa so dosedanje preiskave pokazale zmote o bedastem naziranju, da naše strežno osebje živi še neko dvojno življenje.
V sredi je še neko drugo važno vprašanje: država recimo prepoveduje jetičniin osebam dosedanji strežni poklic. Kam pa bodo ti ljudje šli, ako jih lastniki gostinskih podjetij ne smejo obdržati v službi, za kaj drugega pa niso izučeni in v času brezposelnosti tudi drugega zaslužka najti ne bi mogli? Ako država že izda lake zakone, naj bi tudi malo pomislila na posledice, to je, naj bi takim ljudem oskrbela možnosti brezplačnega zdravljenja in oskrbe za ves čas zdravljenja. Tako kulturne države, kakor so skandinavske in Finska so izdale še strožje ukrepe v tem oziru, vendar pa so mislile tudi na posledice ter ljudje zaradi takih zakonov niso zaenkrat na cesti.
Soinčne opekline
neje K\M1LA krema in olje. Za solnčenje neprekosljivo.
© V včerajšnji osmrtnici po pok. g. Ažtnanu iz Lose se je pomotoma glasilo Ivan Ažman meslo Josip Ačnian, kar s tem popravljamo.
© Vojaški pregled živine v Ljubljani ho na Ambroževem trgu v soboto, dne 27. julija oh 8 zjutraj. Lastniki, ki imajo konje ali vole, katerih vojaška komisijo še ni pregledala, se pozivajo, da jih za gotovo privedejo k pregledu, sicer bodo kaznovani po obstoječih vojaških predpisih. Kdor še ni prejel poziva za pregled, naj pride ponj v vojaški urad na Ambrožev trg 7-L, soba 3.
© Prebrisan način goljufije. Pri ljubljanskem trgovcu Ivanu Samcu na Mestnem trgu se je te dni zglnsila neka ženska, Iti je razburjeno od trgovca zahtevala povrnitev 25 Din, češ, dn ji sredstvo za kodronje las ni pomagalo. Na začudeno vprašanje trgovca, odkod ima to sredstvo in v kakšno zvezo spravlja njoija s to zadevo, je povedala, da je kupila za 25 Din v St. Vidu nad Ljubljano od neke elegantne gospodične škatlico praška, o katerem je gospodična trdila, da si mora z njim mnzati lase, pa se ji knj hitro skodrnjo. Na škatlici je bil napis: »Elnn — Das Dnuerlocken-vvunder«. Ako pa to sredstvo ne bi zaleglo, sme kupovalka zahtevati od trgovca Ivana Samca vrnitev denarja. Trgovec je kaj hilro ugotovil, dn gre za navadno goljufijo ter da je elegantna neznanka prodala lahkoverni ženski navadno zmes moke in drugih preprostih prnškov. ki seveda prav nič ne učinkujejo na obliko ženskih las. Trgovce se boji, dn se bodo pri njem zglasile še druge ženske in ga prav tako terjale za denar. Ženske, zlasti na deželi, svarimo, naj ne nasedajo takim sleparijam.
© Popravek k telefonskemu imeniku. V zadnjem uradnem telefonskem imeniku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani iz leta 1934 je telefon Zadružne gospodarske banke označen s št. 20-79, kar ni pravilno, ker je prava številka tega nn-ročnikn 20-57.
© Reven dijak je izgubil 10. t. m. na poti iz Brezovice ozir. Viča do Gradišča v Ljubljani aktovko, v kateri so bile knjige iz knjižnice in drugo. Pošten najditelj se naproša, da najdene stvari odda policiji.
© V Savi se je našel fotoaparat. Kdor ga je izgubil naj se zglasi pri tvrdki Drago Gorup & Co., Tyrševa cesta 14.
© Nočno službo imnjo lekarne: Dr. Piccoli, Tj-rševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Mariborske vesti:
Tihotapčeva smrt na meji
Maribor, 19. julija.
Mejna črta pri Št. Ilju je bila zopet pozorišče krvave tragedije, ki se zaradi tihotapske strasti pri nas tako pogosto dogajajo. Pod kroglo avstrijskega finančnega stražnika je izdihnil znani tihotapec Frane Rojs iz Krčevine pri Mariboru. Dogodek so je pripetil v poznih večernih urah okrog 10.
Avstrijski finnncorji so se nahajali v zasedi poleg malega potočka, ki meji nas in Avstrijo. V temi so opazili na meji skupino tihotapcev, ki so pravkar preslopali avstrijska tla. Zadonel je rezek klic »stoj«, na knterega po so se prihnjajoči naglo obrnili ter zbežali zopet proti meji. Stražnik je I streljal, eden od hežečih je padel, dragi pa so j izginili v temi. Zadeti tihotapec je obležal kakih { pet korakov od mejne črte na avstrijskih tleh.
Stražniki so ga dvignili ter zanesli v 200 korakov oddaljeno mejno postajo ob glavni cosli, odkoder so telefonirali v Špilje po zdravnika. Se preden pa jo ta prišel, je ranjenec Izdihnil. Krogla ga je zadela v stegno, pa mu je prebila odvodnico, iz katere je izkrvavel.
Pri tihotapcu so našli jugoslovanski potni list, izdan od okrajnega glavarstva Maribor, levi breg na ime 35 letnega Franca Itojsa, rojenega v Apačah, živečega pa v Krčevini pri Mariboru. Bil je znan poklicni tihotapec, ki so ga zasledovale naše in nvstrijske oblasti zaradi raznih deliktov, ki jih je izvršil v obmejnem pasu. Pri njem so našli 1 šiling in 3 dinarje denarja — znak, da ni tihotapil za sebe, temveč je šel čez mejo v tuji službi po tihotapsko blago.
25 letnico mošništva slavi dne 25. julija stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek skupno s še 11 živečimi tovariši iz svojega letnika. Ob pol 10 bo v stolnici slovesna služba božja.
□	Umrla je pri Sv. Petru pri Mariboru po-scstnico gospa Klemenčič Julijana, stara 68 let. Naj počiva v miru.
Q Hudo so je ponesrečil znani mariborski lokalni reporter g. Viktor Kovač. Padel je po stopnicah in se močno poškodoval po glovi.
□	Blagoslovitev popravljenega in nn novo prekritega stolpa pri Sv. Urbanu nad Mariborom se je preložila nn avgust. Vrli Urbančani so dali veliko jabolko na vrhu stolpa pozlatiti na lastne stroške.
□	Mariborski teden v znamenju športa. Mariborski športniki se bodo za časa Mariborskega tedna živahno udejstvovali v vseh panogah. Vršile se bodo velike nogometne, lahkoalletske, teniške, veslaške tekme, višek vseh prireditev bo pa drž. prvenstvo v plavanju na Mariborskem otoku. Nad 200 plavačev se bo borilo za barve svojih klubov. To prvenstvo bo največja plavalna prireditev, kar jih je bilo doslej v naši državi.
O Veliko zanimanje vlada v Mariboru za izredni občni zbor mariborskih gasilcev, ki bo v ponedeljek ob 20 v zgornji dvorani gasilskega doma na Koroški cesti. Baje se ga udeleži polno-šlevilno tudi vodstvo gasilske župe.
□	Lastnike orožnih listov in posestnih listov za orožje poziva predstojništvo mestne policije, da plačajo takoj 50% bnnovinsko takso (25 Din od vsakega komada orožja).
□	Nakup ovsa, sena in slame. Mestno poglavarstvo v Mariboru obvešča, da bo vojaštvo "tudi letos nabavljalo potrebne množine sena, ovsa in slame potom komisijskega nakupa naravnost od pridelovalcev. Komisijski nakup za oves in slamo se je pričel 15. t. m., za oves pa bo 25. t. m. pri intendnntskih skladiščih posameznih garnizij.
□	Nov planinski hotel na Pohorju bo prinesel razbremenitev planinskih postojank no vzhodnem delu Pohorja. Tu so namreč vse koče in hoteli — zlasti Mariborska koča in Pohorski dom — prenapolnjeni. Sredi gozdov je nastalo nn Smol-niku novo zavetišče, ki je moderno opremljeno in nudi z vsemi udobnostmi izredno mirno prebivališče. Ta nova planinska postojanka, ki je že oskrbovana, bo slovesno blagoslovljena in otvor-jena dne 11. avgusta, nakar že danes opozarjamo vse izletnike in planince. Vse informacije daje Pension Lobnica na Smolniku pri Rušah.
□	Še uradno pojasnilo. Po zakonu o tisku in po razsodbi stola sedmorice v zvezi s členom 26. omenjenega zakona mora urednik novin prinesti popravek in ni zato treba, da popravljalec dokaže neresničnost članka, morejo bili činjenice, ki jih navaja popravljalec, neresnične ali zavite — urednik jih mora natisniti. Mi za sedaj ponovno ugotavljamo, da je mestno poglavarstvo v Mariboru z rešitvijo od 15. VIL t. 1. z aktom Ha No. 10.192 1343, naslovljeno na g. Josipa Rožeta, pismeno ugotovilo, dn mu je izvrševanje zavarovalnih poslov brez dovoljenja ministrstva za trgovino za-branjeno ter do bi imelo neravnanje po tem za posledico ponovno kaznovanje. Tega dejstva tudi zakoniti popravki ne morejo spremeniti. Ravno tako tudi ne morejo popravki spremeniti dejstva, da bo oklevetani javni organ, to je mestno poglavarstvo v Mariboru, vložilo pri držovnem tožilstvu tožbo radi klevete.
□	Modna revija senzacija Mariborskega tedna. Če pomislimo kako izredna privlačnost je bila modna revija na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, lahko
Pri zaprtju, motnjah w
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRAf^Z SOSEfF gren«5«e.
Registrirano od Min. soo. pol. in nnr. ziir. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
trdimo, da bo modna revija na letošnjem IV. Mariborskem tednu, prava senzacija Maribora. Modna revija ima predvsem namen povdariiti, da imamo, kar se obleke tiče sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Na tem meslu naj povdarimo dejstvo, da se mariborske tvrdke v polnem obsegu zavedajo pomena že visoko razvilega Mariborskega tedna. Zato propagirajo svoj sloves v obliki razstav in revij gospodarstvo Maribora v korist in Mariborskemu tednu v čast. Tako dobi cela prireditev bolj reprezentativni značaj. Letošnji Mariborski teden bo presegal vse dosedanje. Aled velike posebnosti spada tudi modna revija, ki bo prva te vrste v Mariboru. Ne gre naštevati vse vrste oblek, blaga in drugih modnih potrebščin. Razstavljene seveda ne bodo samo toalete, temveč tudi vse druge modne potrebščine od čevljev do klobukov, krzna, dežnikov in vseh drugih malenkosti, ki jih potrebuje dobro oblečena dama. Da bo modna revija v vseh ozirih uspela in dosegla svoj namen, bodo poskrbele zainteresirane tvrdke, katerih okus in sloves ste nam za to zadostno jamstvo.
□	Bogata dediščina iz Amerike. Prepredenemu sleparju je nasedel mizarski mojster Franc Mlinarič iz Kocjana pri Radencih. Mlad nepoznan moški, ki je govoril hrvatsko, se mu je predstavil kot odposlanec ameriškega konzulata v Zagrebu ler mu sporočil, da mu je hčerka iz Amerike nakazala 115.000 Din, ki ga čakajo v Zagrebu. Odpotovala sta skupno po denar do Maribora, kjer je neznanec Miinariču izvabil pod spretno pretvezo 450 Din ter izginil kot kafra.
□	Lasten električni agregat si bo nabavila veletovarna Ilutter in drug, ker ji bo nova kotlarna dojala dovolj energije. Hutter in drug je največji konzument električne energije v Mariboru ter porabi letno okrog 4 milijona kilovatov.
□	Gasilska četa v Bohovi priredi dne 21. t m. ob 3 popoldne tombolo, nakar sledi proste zabava s koncertom pred gasilskim domom. Prijatelje gasilstva vljudno vabi odbor.
Celgc
0 Praznik sv. Vincencija Pavi.., ustanovitelja 9
reda oo. lozaristov, so praznovali slovesno kakor vsako lelo tudi včeraj pri Sv. Jožefu. Zjutraj je bilo pridiga in slovesna sv. maša. Proslave se je udeležilo veliko število vernikov.
0 Obrtniško zborovanje v Celju. Ob priliki občnega zborn osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov iz Ljubljane, Iti bo dne 15. avgusta v Celju za časa obriniške razstave, bo tudi veliko zborovanje obrtništva iz dravske banovine, na katerega so pa povabljeni tudi obrtniki iz vse države. Iz glavnih centrov se pripravljajo skupni izleti.
0 Duhovno vaje za dijakinje. V četrtek zvečer so se pričele v zavodu čč. šolskih sester duhovne vaje za dijakinje kongregonistinje. Duhovnih voj se udeležujejo dekleta iz vseh mest Slovenije, kjer so srednješolski zavodi. Duhovne vaje vodi g. prof. dr. Rudolf Ilanželič.
JSr Malo več kontrole na sadnem trgu. CM priznanega strokovnjaka za sadjarstvo smo dobili opozorilo, da je kontrola na celjskem sadnem trgu premalo stroga. Prodaja se večkrat nezrelo sadje, kar gotovo Celju kot letoviščrskem kraju ni v čast. Ne mislimo s tem kritizirati tržnega nadzorstva, o katerem vemo, da v polni meri vrši svojo dolžnost, opozoriti smo hoteli le na to majhno pomanjkljivost.
0 Cenjeno občinstvo izvoli oprostiti, da je urejanje izložb trajalo nekoliko dalje. Jutri bo vsem očito, kar je danes še skrito. Otvoritev drevi ob osmih. Vljudno vabitn na ogled. Valentin Hladin, Celje
Dorgeles: Leseni križi
Prevela I. Rlemenčičova. — Jugoslovanska knjigarna, Ljudska knjižnica 58. Str. 274.
Med vojnimi romani, ki so postali pred r.»kaj leti za občinstvo po IJemarnuovem »Na z«;,tidu nič novega«, posebno modni, se najbolj odfihnje prav ta Dorgelesov roman, ki pa je bil napisan že mnogo prej. Celo Francozi sami ne vedo, komu bi dali prednost: Barbctisovi-mu »Ognju« ali Dorgelesovim vojnim romanom? Večina ocenjevalcev se jc o<Ji*>čila za zadnjega, kajti Dorgeles kljub v sobi .strahotam vendar vojne no karikira 1»- .v; zanaša vanjo socialističnih tez, ampak hoft». podati le resnico, golo resnico, ki bi bila pravična vsem, ki so to svetovno morijo morali prestati v strelskih jarkih. Tudi je manj i!itxioiii.it kot drugi pisatelji ter jc prepri-r.ui: bodi kakorkoli žc, vojne bodo še in še...« in taki romani se bodo začeli znova, snmo šo v strahotnejši luči...
Prevod Dorgelesovih »Lesenih križev« je vzbujal zanimanje žc tedaj, ko je izhajal v podlistkih »Slovenca«. So res prvovrstno umetniško delo in ncizkvarjen dokument vojnega življenja: tovarištva, humora, trpljenja. junaštva, krvi in smrti. Vsak, kdor jc preživel svetovno vojsko med grmenjem lopov in strojnih pušk. med napadi nn nož, skrivanji po luknjah in grobovih, med mrtvimi tovariši in stokajočiml ranjenci — vsak bo v tem »romanu«, ki nima nobene v navad-
nem romanskem smislu erotične zgodbe, doživel še enkrat vso vojno preteklost: gledal bo obraze svojih tovarišev, ki so padali »za domovino«, da so si prislužili boren lesen križ, ki zdaj trohni in se poveša ter bo vsak čas pozabljen kot spomin na vojsko sploh. Dorgeles opisuje s plastiko, ki mu je zlepa ni enake, usode desetnije svojih fantov: kaprola Brevala, očka Hamela, kuharja Fouillarda, debelega Bouffiouxa, Vairona itd., itd. ter zlasti dobrega Gilbcrta in Sul-phara. Sulphar jih vse preživi kot invalid in vsakemu posebej opoje njegov lesen križ, njegovo smrt. Kako nedosegljivo je opisana smrt Gilbertova v gozdu! Kako napad na Kalvarijo in čakanje smrti! Ali justifikacija nopokornega vojaka! Poglavji na »vrtu mrtvih« ali »boli šopek«! Neizrekljiva tragika je v življenju vojakov, ki umirajo v zavesti, da jih doma varajo njihove žone! In ko se. vrne tak vojak v zaledje, spozna, kako poceni je njegova žrtev, kako jo omalovažuje svot, ki je ostal doma in sc udobno znvnrovnl pred fronto ter uživa v najhujših orgijah, nc misleč na grozo branilcev domovine. Razočaranje takega borca, ki se ne znajde več v svetu in ki ga svet noče priznati, je nujen zaključek vsakega vojnega romana. Kljub vsemu temu pa živi to vojno življenje v spominn bojevnikov kot »lopo življenje«, spominjajoči se vseh veselih dogodkov in tovariških uslug svojih soborcev, katere čuvajo neznani grobovi in trhli leseni križi. Groza se umika legendi ... svot se pripravlja za novo vojno...
Dorgolcsov roman »Leseni križi«, ki je tako poslovenjen v res lepem, klenem, voja-
škem trdem jeziku, je eden najlepših svetovnih spomenikov neznanemu vojaku, svetovnemu borcu sploh, pa tudi eden nnjresnič-nejšili, ki ne krivi podobe v ogledalu, temveč jo hoče podati tako, kot jo v resnici bila, grobo in prirodno, brez olepšavanja bodisi v besedah ali kakorkoli. Vtis, ki ga roman pusti na bralcu, je enak novemu občutku vojne. Slovenske vojne romane, ki smo jih že nekaj brali ali ki sc nam še obljubljajo, bomo merili vsekakor tudi oh tem mojstrskem romanu.	td
Odgovor g. M. Shrbsnšhu
Režiser in igravec narodnega gledališča v Ljubljani, g. Milan Skrbinšek se jo prod dnevi v »Jutru« pošteno razhudil in vrgel na breg spet svojo staro bolezen »kričavost« ler jo skušal to pot naprtiti in si jo ločiti na meni. Toda, ker je način, kako je ,to storil, predvsem zlagan, ne morem in no smem molčati!
Najpoprej tole: o tem »vzdevku« sc jo g. Skrbinšku očitalo in pisalo v naših kritikah žo v tistih časih, ko pri nas o kakem Arxu in njegovi »Izdaji pri Novari« ni bilo še duha no sluha in sc kakemu Petru Malcu niti zda-loka ni sanjalo o dimenzijah in »slabi« akustiki dunajskega Burgtheatra.
Odločno pa zavračam vašo očitanje da sem jaz kriv vaše »kričavosti«, kajti vsi igravci, ki so sodelovali v »Izdaji pri Novari« res z veliko prijaznostjo napram meni, vedo, da sem v,os jaz pri vseh vajah vseskozi krotil in brzdal do zadnjega trenutka. Ako ste pa vi g. Skrbinšek pri pred-
stavah »uhajali«, no odgovarjam jaz za vašo nediscipliniranost. »Da mlademu začetniku niste hoteli kvariti veselja in ste se več ali manj vdali v njegovo voljo« je pač hudo jalovo rečeno! Denimo g. Skrbinšek, da sem vam jaz res — kar nisem storil! — olctroiral »kričavost«. Kako, da se ni proti tomu uprla vsa vaša priznana umetniška veličina in inteligenca!? Saj bi vam vaš tonak umetniški čut niti zdalekn ne smol kaj takega dopustiti! Ni ros!? — In če žo tako dobro po»nate akustiko intimnega ljubljanskega gledališča, bi bili pa g. Skrbinšek tako koligijalni (!!), ko žc govorite o njoj in bi me, začetnika, o stvari poučili. Kajne!?
Vse vaše lekcije g. Skrbinšek p a odločno odklanjam — učil sem »c pri drugih mojstrih. Mimogrede naj omenim slo-doče: Ko so dobitirali neki »vaši« učenci v ljubljanski drami v komadih, ki so jih poprej že tudi vidoli in v vlogah, ki so jih poprej žo pri vas naštudirali — takrat ste molčali in je bilo vse kar prav! No vera odkod na mah ta kontradikcija in zakaj oponašalo to prav meni?! In spet, zakaj in odkod ta velika vaša skrb in briga za moj nastop v jeseni?!
Svoje »znanje in ustvarjanje iz sebo« pa bom dokazal z delom.
II koncu pa se vam na tem mestn kar nnjlcpše zahvalim, da ste hoteli vi vendarle debitirati z menoj. Res, prisrčna vam hvala, gospod režiser! — Prav tako pa sem do dna duše uverjen, da vaš nelep napad na mene v »Jutru« ni in noče biti »umetnostno hotenje našega gledališkega — ansambla!«	Peter Malce.
st««. m.
a
^LuVgHfaucii 8nw fnBJa 10SJ5.
Obupen boj s pobeglim kaznjencem
Stran 5.
Maribor, 19i JidQa.
35 letni Mihael Obrni i« Konjic je btl pred
Iremi leti obsojen v Cakoveu zaradi uboja na Sest let robije. Poslali so ga ▼ Sremsko Mitrovico v tamošnjo kaznilnico, iz katere pa je nedavno pobegnil. Priklatil se je nazaj v Slovenijo, »e skrival nekaj časa po pohorskih gozdovih, nato pa se jo zatekel na mejo. Nekaj časa se je zadrževal pri nas, potem pa zopet v Avstriji, kakor so mn pač postajala tla vroča. Preživljal se je s tatvinami.
Pri Holincu ga je te dni opazil obmejni stražnik Vasilij Stanič ter ga ustavil. Komaj Be je stražnik približal na nekaj korakov, je segel Obrni v
iep. V tem hipn je stražnik planil nanj ter nra po hudem bojn izvit iz rok 25 cm dolg kuhinjski not, ■ katerim ga je hotel begunec zahrbtno napasti. Obrul se je nato podal v beg, Btražnik pa je za njim ustrelit Na strel je begune« padel in obležal. V resnici ni bil zadet, ampak se je samo pritajil. Komaj je Btražnik pristopil, se je ležeči dvignil ter navalil nanj z drugim žepnim nožem, ki ga je imel pri sebi. Vnela se je obupna borba, v kateri je Obrul stražnika dvakrat močno ranil.
Končno so prihiteli stražnikovi tovariši, ki jih je opozoril strel in so obvladali nevarnega Obrula. Prepeljali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Človeški okostnjak v podzemeljski jami
Celje, 19. julija.
Blizu Gotovelj je več podzemeljskih jam. Ko so v nedeljo napravili trije dijaki ekspedicijo v eno izmed takih jam, so naleteli kake pol ure od vhoda na skrivnostno odkritje. Na polici ob stranski steni se jim je zdelo čudno, da je v taki glo-bočini še črna prst. Eden od dijakov je zato z roko prijel za to »prstt, na veliko začudenje je pa potegnil za črn moški suknjič.
Kvo so stvar malo bolje ogledali, so ugotovili, da je daleč proč pod zemljo v navadno podzemeljsko jamo zašel človek, ki je našel tudi svoj zadnji dom. Truplo je že precej razpadlo, obleka je
pa še dobro ohranjena. Pri njem so našli tudi dozo za cigarete. Kdo je nesrečnež in kako je zašel v to jamo? Vhod v jamo je namreč zelo težaven, kakor navadno pri vseh podzemeljskih ja-mnh, ker je treba iti skozi več majhnih odprtin, plezati po vrveh, plaziti se po trebuhu itd., tako da je skoraj nemogoče, da bi en sam človek mogel priti do navedenega mesta, kjer so našli razpadajoče truplo. Samo po sebi se razume, da se mora uporabljati tudi svetilka.
Danes se je podala iz Celja na lice mesta sodna komisija, da ugotovi dejanski stan in izvrši obdukcijo.
Koledar
Sobota, 20. julija: Elija, prerok; Marjeta, devica muCenica; Hieronim Emil, spoznavalec.
Osebne vesti
= Cerkveno imenovanje. Prečasiiti gospod p. Kerubin Tušek, župnik in gvardiian v Nezarjih, je imenovan za kn. škof. duhovnega svetovalca. — K zaslužnemu odlikovanju čestitamo zaslužnemu in delavnemu gospodu.
—	lzpreniembe v frančiški provinciji. Prestavljeni so: p. Ludoviik Dovč iz Sv. Trojice v Ljubljano, p. Kornelij Gorše iz Ljubljane v Novo mesto, p. Silvin Lenartič iz Ljubljane v M. Nazarje, p. Vincenc Kunstelj iz Nove Štifte v Brežice, p. Konstantin Vrankar iz Nazarja v Maribor, p. Jldefons Langerholz iz Ljubljane v Sv. Trojico, pater Jožef Aljančič iz Brežic v Novo Štifto in p. Oton Kocjan iz Novega mesta k Sv. Križu v Ljubljani.
= G. profesor dr. Ramovš Franc je bil izvoljen za dopisnega člana Poljske akademije znanosti v Krakovu.
_ Imenovanje v sodnopisarniški službi. Za
oradniška pripravnika v IX. skupini sta imenovana dneraičarja-zvaničnika: Ana Babškova pri okrajnem sodišču v Ljubljani in St. Vitez pri okrajnem sodišču v Mariboru. Za uradniške pripravnike v X. skupini so postavljeni: Marija Nesmanova, zvanič-nica pri apelacijskem sodišču v Ljubljani in dnevni-tarji-zvaničniki-.Fran Uršič, okrajno sodišče Maribor; Josip Kramar,, okrajno sodišče Celje; Hictaler Edvard, okrajno sodišče Maribor; Mirko Majcen, premeščen od okrajnega k okrožnemu sodišču v Novem mestu; Milan Goslič iz Ptuja v Brežice. Po službeni potrebi je premeščen uradniški pripravnik Štefan Pernat od okrožnega sodišča v Marenberg.
Ostale vesti
—	Aljažev klub obvešča prijatelje gora, da ho v nedeljo 21. julija ob 8 sv. maša na Kredarici, ob 10 na Kofcah, ob 9 na Zabreški planini pod Stolom.
—■ Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani pri sv. Jožefu bo II. tečaj duhovnih vaj za duhovnike od 22. do 26. julija. Vodil jih bo g. Zore Ivan S. J. Za ta tečaj sc ni treba čč. gg. zglasiti, ker je prostorov dovolj. — .Vodstvo Doma.
—Nekaj mest je še prostih za one, ki žele z lepimi razglednimi avtobusi potovati 5. avgusta skozi Dolomite, Bozen, Meran v' Švico, k jer se ustavijo v Ponteresini v vznožju Iiernine, kjer si ogledajo ledenik. Naslednji dan vodi pot skozi En-gadin v Andermat čez Oberalpenpass k Umskemu jezeru do vznožja Rigija, si ogledajo nato druga Štiri kantonska jezera, nakar se odpeljejo v Ein-»ideln, kjer prenočijo. Naslednji dan pa je pot določena ob Ztiriškem jezeru v Ztirich, nato pa v Bregenz ob Bodenskem jezeru. Tudi tukaj Izletniki prenočijo. Dalje vodi pot na Bavarsko, kjer •i ogledajo kraljevski grad Hohenschwangau, ol)i-ččejo lepa bavarska jezera kot Walchensko, Kohel-sko in Tegernsko. Zadnji obisk velja seveda Kraljevskemu jezeru v vznožju Watzmana. 12. avgusta *e vrnejo izletniki po Velikem Kleku po novi gorski cesti na Koroško in skozi Jezersko v Ljubljano. Kdor se želi udeležiti, se mora priglasiti do 21. julija in mora poslati tudi potni lisi, da mu vodstvo izleta preskrbi potrebne vizume. Vsi izdatki t. j. vožnja od Ljubljane do Ljubljane, hrana, •tanovanje, vstopnina, gorska železnica znašajo £.900 Din. Prigl:«se sprejema Izletniki odsek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
—	Vsi izobraženci na kongres Pax Romane in Slavie Catolice v Prago in Bratislavo v CSR1 Zadnji dan avgusta in prvi teden septembra se vrši v Pragi in Bratislavi kongres katoliškega akademskega izobraženstva vsega sveta in posebej tudi slovanskega. Slovanski klub pri Slov. kat. aikad. starešinstvu izvede izlet na oba kongresa. Stroški so: brzovlak preko Jesenic in Litra do Prage 460 Din, bivanje z vso oskrbo v Pragi za udeležnike samo slovanskega kongresa (z izletom v St. Boleslavo rn srebrne rudnike v Pribramu) 360 Din, bivanje z vso oskrbo za udeležnike Pax Romane 760 Din. Kdor gre dalje na Moravo (obisk Velehrada in Ba-tovih tovaren v Zlimi) in na Slovaško, stane oirca 1000 Din. Vrnilev preko Dunaja in Gradca v Ljubljano iz Bratislave 420 Din. Klub vabi vse izobraženec, da se prijavijo do 25. julija na njegov naslov, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5. Svetuje radi manjših stroškov priglas samo na program Slavie Catolice. Dana je prilika, da za majhen denar spoznate Prago, pa ludi vso republiko. Prijivite se vsi akademiki, slarešine, dijakinje, abiturienti, učitelji, duhovniki. V Pragi 1» najlepša prilika, da stopite v stike z mednarodnim katoliškim akademskim svetom. Slovanski klub, Miklošičeva cesta 5.
—	Rudnik Oriže delat Iz Griž: V državnem rudniku v Zabnkovcl, kjer se je v zadnjih Štirinajstih dneh delalo le po tri dni na teden, se je sedaj začelo zopet delati po pet dni na teden. Da
bi le vsaj tako tudi nadalje ostalo, da bi ubogi delavci mogli svoje družine vsaj za silo preživiti.
—	Odkritje spominske plošče Milanu Gombaču.
V	nedeljo 21. t. m. bodo prijatelji in znanci pokojnega Milana Gombača odkrili spominsko ploščo pri Malih Vrateih pod Grintavcem. Maša bo na Ko-kerškent sedlu, kamor se vabijo vsi prijatelji pokojnega Milana, da počaste njegov spomin.
—	Planinsko slavje na Boču. Le redek je bil Boč, saj je bil vrh tega pokrit z gosto šutno in vsak razgled nemogoč. Od kar pa so po-vsak razgled nemogoč. Od kar pa so na njem požrtvovalni domačini postavili na njem blizu 20 m visok razgledni stolp, je Boč dobil posebno privlačno silo. Ob šesti obletnici blagoslovitve stolpa bo dne 21. t. m. ob 10 dopoldne pri Sv. Miklavžu služba božja za planince, nato pa prijateljski sestanek ob godbi in petju Zivkovega septeta.
—	Najdeno truplo neznanega dečka. V potoku Radolna v gozdu nad Sv. Lovrencem na Pohorju, v okraju Maribor desni breg, so našli truplo neznanega dečka. Dečok je bil slar 12 do 14 let in bolj slabo razvit. Telo je bilo že skoraj docela razpadlo. Na sebi je imel deček saiiio kos modrega predpasnika. Gre najhrže za kakšnega pastirčka, ki je postal ali žrtev nesreče ali zločina. Orožniki so uvedli poizvedovanja, kdo je deček in kaj je zakrivilo njegovo smrt.
—	Požar Zndobrovo. Predsnočnjlm je okoli četrt na 11 izbruhnil Zndobrovo požar, ki bi mogel postati prav usoden. Goreti je namreč začel kozolec, last ljubljanskega trgovca Jožeta Marinka.
V	tako zvanem ^plašču« kozolca je imel Marinko spravljeno seno, ki ga je najbrže zanetil neznan požigalec. Razvil se je velik plamen. Nevarnost je bila zato posebno velika, ker se je v bližini nahajalo okoli 20 vagonov drobnega lesa. Vojaška oblast je dala poklicati na pomoč prostovoljne gasilce iz Ljubljane, ki so takoj prihiteli pod vodstvom poveljnika g. Pristovška in blagajnika g. Poldeta Zupančiča ter so po marljivem gašenju kaj hitro omejili in pogasili nevarni požar. Škoda znaša po uradni ocenitvi okoli 5000 Din, mogla pa bi biti še večja.
—	Prepovedan tisk. Službene novine štev. 163 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 5 časopisa -(Bilanca — Praktična teoretika, naučna nedeljna revija za knjigovodstvo, organizaciju, reviziju i reor-ganizaciju«, ki se tiska v Zagrebu.
—	V Službenih novinah št. 163 jc objavljen »Pravilnik o letoviščih slušateljev vseučilišč«, ki točno doleča, kdo dovoli in kje se smejo ustanoviti taka letovišča, kedaj in kakšne šolske zgradbe se smejo uporabljati v te svrhe ter pod čigavim neposrednim in vrhovnim vodstvom stojijo letovišča. Razven nadziraječega učitelja, zdravnika in osobja, ki je zaposleno v letovišču, smejo bivati v takih do-• movih izključno samo visokošolci.
Pitij
Strupene jagode. Trilelni Martin šetar, sin posestnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je bil v družbi svoje starejše sestre na paši, kjer je naletel na lepe jagode in jih s slastjo jedel. Po krajšem času pa je dobil lutde želodčne krče in so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupljenje. Fantu so v zadnjem tre-notku rešili življenje z izpranjem želodca.
Napredovanje. V VI. skupino je napredoval Milan Florjančič, upravitelj banovinske hiralnice in bolnišnice v Ptuju.
Kranj
Zanimivo tekmovanje v opremi izložbenih oken priredi v nedeljo 28. julija t. 1. v Kranju društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine v Ljubljani pod pokroviteljstvom Združenja trgovcev in s sodelovanjem Pomočniškega zbora v Kranju. Priglašenih je že lepo število kranjskih aranžerjev, ki bodo imeli prvič priliko, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo v aranžerski umetnosti. Tekmovanje bo v znamenju »gorenjskega nageljat in daje polno možnosti uveljaviti se vsem, ki se zanimajo za to lepo panogo moderne trgovske reklame. Na predvečer tekme v soboto 27. t. m. bodo vse tekmujoče izložbe svečano razsvetljene do 22, ocenjevanje pa bo v nedeljo 28. med 9 in 12. Ocenjuje komisija Društva aranžerjev, v kateri so gg. prof. S. Šantel, inž. arh. H. Hus ter člana odbora Engel-man in Marinko. Ob 19 istega dne je razdelitev daril v prostorih hotela »Stara pošta*. — P. n. javnost Kranja se ponovno vljudno opozarja na zanimivo trgovsko-propagandno prireditev, ki je prva te vrste v gorenjski metropoli.
Novo mesto
Na Brezje poromamo, kakor smo romali žc lansko leto, tudi letos v nedeljo, 28. t. m. s Koso-vim avtobusom. Vozni na iz Novega mesta na Brezje in nazaj znaša 60 Din za osebo. Za vožnjo z Brezi j na Bled p« bo treba še posebej primakniti nekaj dinarjev. Priglasiti se je treba do četrtka v trgovini J. Krajec. Ako ne bo zadostnega števila priglašencev, se romanje ne bo vršilo.

Z
na zrak in soince!

Prekmurska gimnazija
Murska Sobota, 17. julija.
Pred letom dni je bila v svojem največjem razmahu akcija za izpopolnitev prekmurske gimnazije. Nabralo so se knjige podpisov, podvzele intervencijo za državno in proti samoupravni višji gimnaziji, ki so jo nekateri želeli kot predstopnjo državnemu zavodu... Med tem je minulo leto in Preknuirje je za veliko razočaranje bogatejše ... Spremenila se je vlada, ni dvoma, da so na inero-dajnih mestih naklonjeni izpopolnitvi soboške gimnazije, zato je treba povedati zopet odkrito besedo.
Vsi tisti razlogi, ki so bili že povedani za ustvaritev višjih razredov pri gimnaziji v Murski Soboti, veljajo še v nezmanjšanem pomenu naprej, saj so jih potrdili v zadnjem letu vsi kulturni in politični činitelji v Sloveniji brez pridržkov. Medtem pa, ko je bila višja gimnazija prej kulturna zahteva Prekmurja in politična dolžnost države z oziro tuna obmejni položaj pokrajine, je sedaj to tudi pravični postu lat davkoplačevalcev, kajti tudi dosedanji izgovori radi premajhnega števila ne drže več: gimnazija v Murski Šoboli ima v nižji gimnaziji več učencev kakor drugi popolni zavodi, celo v Sloveniji prekaša po številu popolno gimnazijo v Kočevju. Da pojav ni samo slučajen, spo-
Ninsha skoiIfts obnovljena
Z rapallsko pogodbo je pripadlo mesto Zader s svojo najožjo okolico kraljevini Italiji. S tem je Zader, ki je do tedaj združeval v sebi tri stare škofije, prenehal biti škofijsko oziroma nadškofijsko središče za največji del severne Dalmacije. 95 rimsko-katoliskih župnij je ostalo brez naravnega cerkvenega središču. Samo začasno je bila podeljena uprava tega ogromnega števila župnij šibeniški škofiji pod pogojem, da se v kratkem času namesto izgubljene z.ndrske dieceze obnovi stara hrvatska ninska škofija s središčem v Biogradu na morju. Ker smo tik pred podpisom konkordata med Vatikanom in nušo državo, se torej bliža svoji rešitvi vprašanje obnove ninske škofije. Eden ninskih šikofov se je v zgodovini hrvatskega naroda sijajno uveljavil. Bil je to Grgur Ninski.
Blagoslovitev evh. križa na SSoržiču
Kranj, 15. julija.
Že v soboto na predvečer blagoslovitve so naznanjali kresovi okrog Storžiča, da bo težko pričakovana slavnost blagoslovitve evharističnega križa drugi dan.
Ko se je pričelo svetlikali, so pričeli prihajati kmetje in turisti iz okoliških vasi k sveti maši. Ob 0 je na lepo, nalašč za to slavnost pripravljenem oltarju daroval sv. mašo dr. France Jaklič, profesor nji drž. gimnaziji v Kranju. l'o končani službi božji so se vsi skupaj podali na vrh k blagoslovitvi. K blagoslovitvi se je zbralo tudi mnogo turistov iz drugih koč, med njimi tudi nekaj kat. akademikov. Po blagoslovitvi so prisotni prepevali evharistične pestni in tako povečali to res lepo versko manifestacijo.
Ob tej priliki se fantje nosači evharističnega križa zahvaljujemo tvrdkama »Kovini« in Berjak za podarjeno železje in drugo.
Škocijan pri Mokronogu
Visoki obiski. Pretekli četrtek je naš kraj obiskal skopljanski škof dr. Gnidovec, ki po kongresu obiskuje Slovenijo. — V pondeljek je pa tudi našim ljudem prinesel pozdrave iz Amerike eleve-landski župnik Oman, ki ima v svoji fari mnogo škocjancev. G. Oman je deloma že, deloma bo pa še v družbi z g. prof. dr. Trdanom obiskal celo Slovenijo. Vozita se v avtomobilu, ki ga šofira sam g. Oman.
Semenj. V pondeljek 15. t m. se je vršil pri nas redni letni semenj za prašiče, živino, konje in blago. Potekel je v znamenju krize. Sicer so prodali nekaj živine, toda po zelo nizki ceni; n. pr. vole so plačevali po 3.50. Ljudstva ni bilo veliko, deloma radi dela, deloma pa radi stiske, ko mnogi nimajo dinarja za sol.
Slovenska Krajina
Zamorca perejo. Res je to težaven posel, kakor ste pred kratkim poročali, pa vond.ir »o se tudi pri nas nekateri lotili topa posla. Siromaki. Časi se pač spreminjajo. In latinski izrek: tempora mutantur ot nos muta-mur in illis — velja tudi za politiko, vsaj pri nas. Hec mora biti. .Te že najbolje zaupati našim starim, proiskušonim politikom in ne riniti s svojo (rlavo skozi zid, kor no vemo, kaj je onstran zidu.
Žetev. Kljub slani v maju, letošnja žetev ne bo preslaba. Rži je sicer precej pozeblo, pa pridelek ne ho nič mnnjši kot v srednje dobrih lotih. V okolici Sobote jo nekatero polje posebno lopo. Veliko več rži bo na vsak način, kot je je bilo lansko leto. Pšenica, ki jo že tndi žanjemo, kaže prav dobro. Oves je lep. Jesenski pridelki kažejo izvrstno, posebno v nekaterih krajih. Velike «ušc še letos ni bilo. Zdaj bi pač rabili dežja.
znatno, ker se je lani priglasilo za sprejemni izpit 117, letos pa 121 učencev.
Vsa odločitev glede višje gimnazije se je pričakovala od novega državnega proračuna. Zaradi političnih sprememb pa so nastalo tudi glede proračuna nove težave, da je celo posojilo za vseuči-liško knjižnico ljubljansko bilo v nevarnosti, da so v nevarnosti že obljubljene srednje šole v Zagrebu in Belgradu. Iz tega pa se tudi vidi, kako slabo uslugo so napravili Murski Soboti tisti, ki so imeli pomisleke radi samoupravnega petega in šestega razreda. Gotovo je, da bi vsaka, stvari naklonjena vlada, in lo sinemo o sedanji trditi, lažje odobrila in potrdila stanje, kakor pa da bi nekaj novega ustvarjala. Zaradi tega naj se ne delajo stare napake zopet in zopet: Posebna deputacija naj gre v Belgrad prosit za državne višje razrede. Ako pa bo težava radi naknadnega vnešenja v proračun, naj pride postavka v proračun vsaj v prihodnjem proračunu, medtem pa se naj ustanovita dva samoupravna razreda, peti in šesti, dn ne hotno zopet prosili praznih rok, marveč bomo izkazali število dijakov, resnično potrebo in lastno voljo, kaj žrtvovati v ta namen. Bodoči peto- in šestošolci ter njihovi starši bi bili tudi za delni uspeh silno hvaležni. kajti ni dvoma, da mora potem slediti tndi popolni uspeh.	Panonicus.
ono zmore?
SORELA je brez mila in alkalij. Noben drug Shampoo za lase se ne more s tem pohvaliti.
Velik prevzitek - vzrok umora
Ljubljana, 19. julija.
Orožniki v Stopanji vasi so sedaj zbrali vos materijal o nenadni smrti provžitkaripe Frančiške Žagarjeve na Javorju. Najprej so zaslišali ISletnega Franceta Jereta v prisotnosti 3 prič, tako sina pokojniee Janeza Ha-biča, posestnika, občinskega odbornika Ludvika Golota in mrtvogloda Josipa Smre-karja. Osumljenec je po daljšem obotavljanju toliko priznal, da je res ponudil teti Za-garjovi kozarček žganja in da je notri dal 2 sivi krogljici, ki ju je nnšol na cesti v Do-brunjah. Pozneje je to izpoved vpričo dveh občinskih mož toliko spremenil, da je krog-ljice dobil od nekega neznanega moškega, ki mu jih je dal s pripombo, da so krogljice tak strup, ki pokonča vsako žival. Bil pa je prepričan, da človeku no škodujejo. Krogljici jo dal v žganje iz labkomišljenosti.
Mnogi indiciji kažejo, da jo France Jore vse napravil po nasvetu očeta Janeza, ki se je v kritičnih urah okoli 18 v ponedeljek prav sumljivo in prebrisano obnašal. Ko sta s sinom videla ženico korakati po Joretoveni dvorišču, je oče kmalu nato odšel na njivo k žanjicam, fant pa je tam ostal in čakal na Zagarjevo. Lepo jo je pozdravil, češ: »Teta, hočete glažek žganja7« Ko ga jo spila, jo je še silil. Ivo je Zagarjova prišla do svojega sina Janeza Habiča, mu je še pomagala zde-vati žitno snopje v kozolec. Jadikovala je: »Nič ne vem, kaj mi je dal Frenk v žganje. Morda mišnico? Žganje je bilo rjavkasto. Grenko.« Sin jo jo tolažil: »Morda je vam dal kakšen cvet ali pokapljine od žganja. Vodo pijte.« Nato se je začela silno tresti in jadikovati: »Po udih me grabi in srce se mi krčil« Vso trdo sta sin in njegova žena prenesla v hišo. Bila je že mrtva.
Posestnik Janez Jere, ki je osumljen nagovarjanja k zločinu, jo odločno zanikal vsako udeložbo ter je bil napram orožnikom celo surov.
Janez Jore, ko jo lota 1921 prevzel od tasta Antona Žagarja posestvo, je bil obvezan na velike dajatve vžitka obema starima. Bili so mod zetom in tastom večni prepiri zaradi tega. Tožarili so Be. Ko je Anton Žagar leta 1932 umrl, se je ta vžitok reduciral na polovico, pa je bil še vedno veliko breme. Janez Jere je moral letno tašči dajati:
21 mernikov žita, 60 kg težkega prašiča, 6 klafter drv, 500 bntar, 3 pare čevljev, potrebno obleko, dnevno 1 liter mleka, s 15 dreves čošnje, s 3 dreves jabolka, z 2 dreves hruško in s 30 dreves kostanj, 3 mernike po-sotve za njivo, ki jo je moral zet sum pogno jit.i, zorati in posejati, daljo 60 jajc in 12 kg soli.
Letošnja sadna letina pa je zbila vsem tožavam in prepiroih dno. Javor je naselje, kjor so prebivalci umni sadjerejci in go tam veliki sadonosniki.
v Radovljici od 21. jul. do iB.avg. 193£>
Pogled v Afriko
kjer kuhajo politično vreme
Krasen prizor z vojaških tekem v Doberitzti.
Hotel na kolesih
Ni dolgo tega, ko sem se vkrcal na italijanski
parnik v Mombassi, da se odpeljem v Evropo po desetletnem delovanju v kolonijah. Tretjega dne smo dospeli v Mogadišu, ki je najvažneje pristanišče ital. Somalije. Ko pogledaš na luko, vidiš da je vse z naglico zaposleno z vojaškimi pripravami. Petnajst parniltov je pripeljalo vojaštvo. Vojna letala so brnela v ozračju. Moštvo nekega tovornega parnika si je preganjalo dolgčas z lovom na some (morske volkove) in zares so ujeli velikanski ekseinplar. Tega ljudožrca so naglo ustrelili in ga potegnili na krov.
Pomorska policija je prišla na našo ladjo; kdorkoli je hotel na suho, si je moral izprositi dovoljenje. Na lisoče vojakov si je delalo šolore nn vročem pesku Mogadiša, v pekočih žarkih tro-pičnega sonca. Saj si ni moči misliti, da bi bil na svetu še kje kak kraj, ki bi bil bolj gol, bolj brezupen, bolj od vročine ožgan, kakor je Mogadišu. — Na ladjo je prišel angleški časnikar s spremljevalcem. Neki list ju je poslal, da bosta poročala o italijansko-abesinskih dogodkih. Dotlej smo bili na ladji samo kolonisti s Kenije in Ugande. Zdaj je prišlo še l.r>0 italijanskih vojakov. Bolnike in ranjence so pripeljali z majhnimi čolni. Položili so jih v mreže, žerjav jih je potegnil kvišku in namestili so jih v bolniški oddelek parnika. Cez 24 ur smo odsopihali. Štiri dni nam je bilo lepo na krovu, nato smo dospeli v Mas-sano. Ta luka je žarišče vseh italijanskih, velikanskih priprav za vojno. Asmara, glavno mesto Eritreje, leži za kakih 120 km v stran in je z železnico v stiku z obrežjem. V luki so se gnetle vojaške prevozne ladje, tovorni parniki in bojne ladje. Ladje, ki so priplule za nami, so morale počakati zunaj, dokler niso dobile prostor. Med temi ladjami je bil razkošni parnik z 22.000 tonami, ki ga je laška vlada rekvirirala za prevoz vojaških čet. Vzdolž obrežja so se grmadile velikanske gore vojnega materijala vseh vrst: lesa za barake, železnih stebrov, bodičaste žice, tračnic za ozkotirne vlake, živil za armado, orožja, municije, cementa in katrana, pločevin, tovornih vozov in drugih bojnih priprav. Z ladje poleg nas so izkrcavali ijnule, ki so jih z žerjavi spuščali uizdol. Neznansko klavernc so bile le živali, a udane v svojo hudo usodo. Malo dalje je hitelo 140 vojakov na suho. Nekaj predpotopnih arab-
V Šanghaju so pred nekaj dnevi otvorili prvo kitajsko norišnico. In ta prvi zavod te vrste na Kitajskem, ki je moderno in po vseh znanstvenih načelih urejen, je delo mlade Dunajčanke, profesorice dr. Frančiške Holpern.
Kot hčerka zdravnika je študirala na Dunaju gimnazijo in se udeleževala športa. Nato je študirala medicino in se posvetila proučevanju živčevja (neurologije). Skoraj neverjetno je slišati, da je napravila dvajset izpitov z odliko in se je pri slavnem profesorju Wagner-Jaureggu dalje izobraževala v proučavanju živčevja na njegovi kli-
Borha s« Davisov pokal r Pragi.
skih džunk (čolničev) je bilo na verigah kraj zidu. Nedaleč so stali oklopni tanki, strogo zastraženi. Komaj je nekdo izmed nas dvignil fotografski aparat, že je bila pri njem vojaška patrulja. Videli smo tudi ameriške tovorne avtomobile. Ordonance na motornih kolesih so divjale križem kražem skozi gnečo, medtem ko so se morali velikanski Fordovi avtomobili hočeš nočeš prilagoditi polževi počasnosti vozil s kamelami. Skozi ves ta metež, trušč in hrušč je donelo enakomerno, žalobno popevanje domačinov, ki so polagali tovore na žerjave in jih razkladali.
Nekdo izmed nas je šel na pošto, da bi kupil znamke. Stati je inoral v kačasti vrsti več ko uro dolgo in suvali in brcali so ga sem in tja, da je bil primoran napol nezavesten vrniti se k nam — pa brez znamk.
Ko smo bili vsi na krovu, smo se zabavali s tem, da smo metali novce malini zamorčkom v vodo. Niti enega novca niso pozabili pobrati iz vode. Ko so se dvigali iz vode, so zamorčki držali novce v rokah in jih devali drugim v usta. Ko so bila usta nagačeno polna, so poskakali v čolnič in odveslali k drugi ladji.
Še zmeraj so se valile množice Italijanov na parnik. Vojaki in delavci so polegli po hodnikih tretjega razreda, izrabili so sleherni kotiček. — Pozno popoldne so se odprle nebesne zatvornice in kot bi mignil, je vse plavalo v vodi. Ozračje se je ohladilo. Pristanišče je bilo pod vodo, neskončne množice cementa, kupi krme — vse je bilo premočeno.
Težko je, da bi se mogel človek zamisliti v to. kako bi bil narod, kakršni so Abesinci, pod-jarmljen. Kaj zmore armada, pa že je še tako oskrbljena in izvežbana z evropskimi pripomočki, spričo te daljne daljne dežele, ki je brez potov, brez vode in polna skalovja! Kakor so pripovedovali italijanski častniki, bi se v deževni dobi, septembra meseca, začela ofenziva. Splošno so prepričani, da se vojaški sili Italijanov, zlasti še zračnim napadom, Abesinci ne bodo mogli delj upirati ko 3 do 4 mesece. Drugi pa si prišepe-lavajo, da bo ta italijanski vojaški pohod ko tista Napoleonova pot v Rusijo... A kdo bi mogel prerokovati, kakšna usoda je namenjena poedinim narodom!
niki za živčne bolezni. Še nikoli ni kaka ženska dosegla tako visoke stopnje ko ona, ko je bila na kliniki imenovana za zdravnico-sekundarko.
Pred dvema letoma je bila doktorica Halpern poklicana v Šanghaj, da bi vodila ondotno univerzitetno kliniko za živčevje. Mlada Dunajčanka je prva ženska, ki ji je bila na Kitajskem poverjena taka visoka služba. Kitajci, ki so pač pretehtali ta svoj korak, se niso kesali. Evropska učenja-kinja, ki je z veseljem sprejela povabilo na daljni Vzhod, je naglo spoznala, česa nedostaje v tem mestu: Šanghaj je bil doslej brez blaznice. Duševne bolnike so do današnjih dni policijsko za-stražili, ker ni bilo sredstev za zidavo blaznice. ' A Dunajčanka si je znala pomagati: poiskala je aiecena. Imenuje se Lapachon in je znan ljubitelj azijskega ljudstva. Uslišal je doktorico in ji je izročil milijon dolarjev za zidanje blaznice v Šanghaju. — Medtem je doktorica napravila načrt za zgradbo, ki bo po tako zvanem paviljonskem načrtu. Tudi oprema blaznice je čim najbolj moderna in so jo nakupili in priredili po njenih navodilih. Seveda je bilo dosti naročil izvedenih na Dunaju in danes stoji v Šanghaju blaznica, prva blaznica v državi s 300 milijoni prebivalcev. Pred 14 dnevi so jo otvorili; 700 bolnikov ima prostora ! v njej.
Na Dunaju bivata sivolasa mati in ponosen uče in čakata na pismo svoje hčerke Frančiške, ki je v mladih letih že tako velika učenjakinja. Malokdaj piše, ker ne utegne; da dela po 14 ur na dan. Da se ne udeležuje ne športa ne zabav, da ima toliko opravkov, da mora zdaj urejevati strokovno knjižnico, s čemer bo skoraj končala. Pred meseci ji je neki mandarin poslal svojega bolnega brata, ki ga je že mnogo zdravnikov brezuspešno zdravilo. Pošilja ga mladi doktorici... In kar se ni posrečilo drugim zdravnikom, je uspelo Dunajčanki: brat mandarina je ozdravel. Honorar? Če bi mogel bogati mandarin oskrbeti strokovno knjižnico za blaznico... Seveda; mandarin je pokril vse stroške zanjo.
Poleti je v Šanghaju strahovita vročina; 48 stopinj Celzija. Vsi kar bežijo iz mesta v hladnejše kraje. Le mlada zdravnica dela dalje pri svoji ustanovi, ki je zdaj urejena. Domovina more biti ponosna na svojo slavno državljanko. Le njsna mati bi rajši, da bi bila manj slavna, pa bliže doma...
Letos obhajajo po svetu 100 letnico, odkar nas vlak naglo popelje iz kraja v kraj. Pred 100 leti je nekdo takole pisal o železnici: »Ko se človek pelje z vlakom, se vse tako trese in buta, da človek ni le ves pretresen, ampak si tudi razčetver-jen in slednjič še prekajen ko gnjat, ker je vse en sam puh in dim smrdečih saj.« Pisec teh vrstic naj bi dandanes imel priliko peljati se z vlakom! Kako bi se čudil dolgim vagonom ekspresnih vlakov, kjer je toliko udobnosti, da sediš, se sprehajaš, ondi spiš in ješ. Dandanašnji so nam taki udobni železniški vagoni tako znani, da se sme-jemo, ko čitamo izjave ljudi pred 100 leti. Kako je tedaj vse norelo, ko se je prikazala »železna kača«, kako so se plašili konji po cestah, krave so zbezljale, ljudje so bili kar mrtvi od strahu. »Lintvern je oživel, konec sveta bo, Bog se nas usmili!« Čeprav so tedaj vlaki tako počasi vozili, da se je nekdo pritožil, češ, »železniška uprava naj poskrbi, da ne bodo berači tekali zraven vagonov in vso pot nadlegovali potnikov, da, časih se celo predrznejo skočiti v vagon in beračijo dalje...« Dandanes je vse to smešno, ker smo se vsemu privadili. Poznamo velikanske lokomotive, spalne vozove, jedilne vagone. Poznamo jih, vendar je le še nekaj, česar ne vemo do dna.
Na primer — jedilni vagon. Vsi smo ga že videli, kako je lepo opremljen, kako so v njem bele mizice s cvetlicami. In kako je vsak postre-žen in more dobiti, karkoli si naroči. Navzlic temu vsebuje jedilni voz svoje skrivnosti. Najbolj čudovita in najbolj svojska je v jedilnefn vozu — kuhinja. Iz kuhinje prihajajo vsa tista okusna jedila ko iz kake hotelske kuhinje. Kuhinja jedilnega voza je le 290 cm dolga in 190 cm široka, med ognjiščem in mizo je le 90 cm prostora. Vsak prostorček, vsak kotiček je treba s preudarkom čim najbolje izkoristiti. Kaj vse je v omaricah te majcene »hotelske« kuhinje: razen posodja za kuho še 140 krožnikov, 150 skodelic, 170 kozarcev za vino in pivo in 50 vrčkov za kavo. Pod pripravo za pomivanje pod oknom so še mizice za kuho in za razdelitev jedil. Gospodinje bodo razumele, kako morata biti kuhar in kuharica v jedilnem vozu neznansko spretna. Spretnost je največja zahteva kuharja ekspresnega vlaka. To spoznamo, če pomislimo, koliko jedil je treba vsak dan razdeliti med potnike: 50 zajtrkov, 150 kosil, 65 večerij, 65 kav in čajev, 30 gorkih jedil po jedilnem listu, 45 mrzlih jedil in še pijače. Tu med tesnimi železnimi stenami, v vroči kuhinjski sopari delajo razen kuharja še njegovi pomočniki in čestilec pribora vsak dan po 12 do 14 ur. 2e marsikak kuhar z vlaka je odpovedal službo, ker ni mogel prenašati napornega dela.
Kdor je že kdaj jedel v jedilnem vozu, bo pohvalil okusna jedila. Vsa ta jedila izvirajo iz te majhne kuhinje, v kateri se more troje oseb komaj gen iti. Da je čas pravilno razdeljen, to je kuharjeva skrivnost. Ves dan je delo. Začne se s pripravljanjem zajtrka, ki mu sledijo priprave za kosilo. Na nekaterih progah je treba kosila po dvakrat na dan pripraviti. Brez dvoma je treba pri takem obratovanju izkoristiti sleherno minuto. Kuhar nikoli ne ve, koliko jedače bo treba, nikoli je ne sme biti preveč, a tudi nikoli premalo. Navzlic temu, da ima že toliko izkušenj, pa Be le včasih pripeti, da je taka gneča v jedilnem vozu, da poidejo zaloge živil. Kuhar pa ne more imeti — ko njegovi kuharski tovariši po hotelih — ali gospodinje — velike zaloge ali kar koj naročiti še kaj pri mesarju ali vrtnarju. Kaj stori tedaj ubogi kuhar jedilnega voza? Predvsem — biti mora miren, »živcev ne sme izgubiti«. Potniki morajo prejeti, kar so naročili. Ne smejo opaziti razburjenja v kuhinji. Kuhar ima le eno sredstvo, ki je hitrejše ko kuhinja na kolesih: brzojavko. Brzojavka pohiti pred vlakom k najbližnjemu prodajalcu živil za železniško upravo, ki živila pripravi na prihodnji postaji. Potniki pa nemoteno sedijo v jedilnem vozu, klepetajo, se zabavajo in niti ne slutijo, v kakšnih skrbeh se poti kuhar, ko misli na to, ali bodo živila zares pripravljena na postaji in če jih bo dovolj. Olajšano se oddah-
ne, ko jih prejme, čeprav se delo prav za prav šele začne. A kaj to — da je le vso v redu! V redu pa mora biti zmeraj vse.
Misliti si moremo, da je v tej mali kuhinji tudi majhen štedilnik. Drugo za drugim — to je poglavitno pravilo te kuhinje. Kosilo zahteva pač največ truda. Ko je juha skuhana, je treba paziti, da ostane gorka; riba ne sme biti razkubana; na pečenko je treba venomer paziti. Mimogrede je treba pripraviti razne poslastice in prikuhe. Spotoma je treba nuditi potnikom kaka inočnata jedila. Slednjič je kak prostor na štedilniku na razpolago, pa brž zrezek gor ali jetrca, jajce, ledvice! Mimo tega pa zmeraj z očmi in rokami pri kosilu, da se ne zakesni in tudi ne shladi. Medtem ko se kuhar in pomočniki v kuhinji bavijo s kuho, pa morajo v jedilnem vozu natakarji zadovoljiti potnike. S tako spretnostjo, ki je že kar strašna, švigajo sem in tja s pladnji, ki so obloženi z jedmi, po ozkih hodnikih, ln medtem ko brzi vlak s 120 kilometri hitrosti na uro skozi dežele in se vagoni pozibavajo sem in tja in se tudi potniki zibljejo, mora natakar pozorno stre-ži, natakati pijače v kozarce. Nikoli ne izgubi ravnotežja. Poklic kuharja ali natakarja v jedilnem vozu je pač najtežavnejši in najnapornejši. Je pač ko poklic njih tovarišev na ladjah in letalih.
Zanimivo je zvedeti, kakšen promet je po jedilnih vagonih »Srednjeevropske družbe jedilnih in spalnih vagonov« (po nemških začetnicah skrajšano: Mitropa). Vozovi Mitrope vozijo po vseh progah Nemčije in na Nizozemsko, na Dunaj, v češkoslovaška kopališča in v skandinavske dežele. V jedilnih vozovih postrežejo vsak 40.000 potnikov in 20.000 potnikov j£ tedaj, ko vlak brzi po progi. Saj vemo, da moremo v jedilnem vozu dobiti prav vse. Zato ne bomo naštevali vseh jedil, marveč le poglavitna. Povprečno porabi Mitropa vsak mesec: 150.000 funtov mesa, 20.000 funtov rib, 220.000 funtov krompirja, 10.500 funtov kave, pol milijona jajec in še mnogo drugega.
Zares, jedilni voz je hotel na kolesih. Za mizami, ki so lepo pogrnjene in okrašene s cvetličnimi šopki, moreš povsod sedeti in jesti. Medtem pa drevijo pokrajine mimo tebe ko v filmu, s 100 kilometri naglice na uro. Kaj takega doživiš le v hotelih na kolesih, v jedilnem vozu današnjih železnic.
ProsluH Alfred Dreyfus je umrl v Parizu. Zaradi svojedobne afere, ki je razburila vso Evropo, je
bil zaprt na Hudičevem otoku, kasneje pa izpuščen. ★
»Vse pod soncem sem že poskusil, da bi dobil službo! Kaj naj le storim?«
»Veš kaj? Poskusi še pod lunol« *
Iz šolske naloge. Gobe rastejo na mokrih tleh, zato imajo obliko dežnika.
Mandoline so kitajski ljudje visokih služb. *
Iz šolske naloge. Pesimist je človek, ki je le tedaj zadovoljen, če je nesrečen, pa še takrat ja slabe volje.
Prevelika natančnost profesorja: stika stoipa mosta Pisa.
Sto*. MH.
>ST/)VKNKTX rtn« 2P. JnTT]« 10315.
Stran 7.
Gospodarstvo
Delavske mezde v in okolici
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdelal statistiko delavskih mezd v Ljubljani in okolici po slanju dne 30. junija 1935. Iz to Btatistike, ki je zelo obsežna in obsega vae atroko posebej za Ljubljano in za okolico ter posebej za moške in ženske, posnemamo nekatere podatke in ugotovitve:
Delavske mezde so v drugem četrtletju 1935 padle v Ljubljani za O.Ol Din, v okolici pa za 2.34 Din, dočim so v skoraj vseh ostalih krajih banovine mezdo narasle, večinoma radi vstopa sezonskih delavcev na delo, ti so pa navadno lioljše
Elačani. Povprečna delavska mezda je znašala v jubljani 26.04 Din ,od tega za moSke 34.96, za ženske 17.99, v okolici pa 20.76 Din, od tega moški
Carinski dohodki. V mesec« jnnijn so znašali carinski dohodki 52.9 mtllj. Din, v maju pa 61.55 in v aprilu 61.36 milij. Din.
Taksiranje prisnanic denarnih zavodov. Z ozi-rom na vprašanje, da-li je treba in knko taksirati priznanice, po katerih vrše denarni zavodi razna izplačila ali za svoj lastni račun ali za račun drugih oseb, je izdal davčni oddelek fin. ministrstva sledeče pojasnilo: Taksa iz tar. ŠL 36 taksne tarife se plača na čeke, bone in priznanice v bančnih poslih med zasebniki. S toč. 2, čl. 57 taksnega in pristojbinskega pravilnika je določeno, da se kot bančni posel med zasebniki smatra vsak posel, ki se opravi samo med zasebnikom in banko ali med bankami ali samo za neposrednje njihove posle. Potemtakem, ko se banke pojavljajo kot posredniki, se plača taksa iz tar. št. 33 taksne tarife, a ne iz tar. št. 36. Ravnotako se plača taksa iz št. 33 v primerih, ko denarni zavodi izvršujejo izplačila raznim osebam i za dobavljeni material, izvršena popravila in podobno, ker se taka izplačila no morejo smatrati kot Izplačila v bančnih poslih i če Be opravljajo neposredno med zavodom in zasebnikom. S tem se nkinja prejšnje pojasnilo od dne 19. septembra 1928.
Hranilne vloge rcgulntivnih hranilnic v Sloveniji so znašale dne 31. januarja 1935 1072.2 milij. Din ter so do konca marca narasla na 1086.1 milij. Din, nato pa so do konca maja padle na 1070.4 milij., v juniju pa so se zmanjšale le na 1065.1 milij. Din. Vendar pa kljub padcu v celoti izkazujejo nekatere hranilnice dotok vlog, ki traja že dalj časa.
Hranilniška razstava. Ob priliki velike obrtniške razstave v Celju, ki traja od 4. do 18. avgusta, priredi Zveza jugoslovanskih hranilnic v Celju hranilniško razstavo, katere namen je pred-očiti ljudstvu važnost varčevanja in nalaganja prihrankov v denarne zavode, posebej pa v hranilnice, ki so s svojimi posojili storile že veliko splošno koristnih del.
Trgovsko dobrodelno društvo Pomoč, reg. pom. blagajna v Ljubljani ima občni zbor v ponedeljek, 29. jul. ob 8 zvečer v Trgovskem domu z običajnim dnevnim redom.
Ekonomist. Izšla je že četrta številka to za-tiitnive gospodarske revije, ki prinaša vedno ak-tuelne članke. V tej številki piše dr. Belino o finansiranju javnih del, dr. Košak o novem nemškem zakonu o bankah, dr. S. Gačeša o tihih rezervah, dr. Poljanič o naši devizni politiki in Bausman o specializaciji revizorjev. Ekonomist izhaja vsakega 15. v mesecu in stane do konca t. 1. 80 Din, za dijake 60 Din, naročnina se lahko pošlje dvakrat. Uredništvo in uprava sta v Zagrebu, Račkega ul. 1.
Fuzija belgrajskih bank. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo fuzijo Eskontne banke in »Opštc privredne banke« v Belgradu, tako da prevzame Eskontna banka vsa aktiva in pasiva druge banke. Fuzionirani banki se dovoli odlog plačil za 6 let, obrestna mera znaša 2% bruto od 3. marca 1931 dalje.
Vpostavitcv trgovinskega oddelka pri banski opravi v Split«. Notranji minister dr. A. Korošec je podpisal uredbo, s katero se pri banski upravi v Splitu ustanavlja oddelek za trgovino, obrt iin industrijo. Novi oddelek začne poslovati 15. avgusta letos.
Industrijske bilance. Jerma-Gabernik, d. d. v Belgradu izkazuje za 1934 pri glavnici 10 milij. izgube 0.63 milij. (skupno s prejšnjimi leti 4.9 milij. Din). — Kopaonik d. d. v Belgradu izkazuje pri glavnici 3 milij. Din izgube za 1934 0.60 milij. Din (skupno s prejšnjimi leti 1.2 milij. Din).
Prodaja raznega blaga. Dne 24. julija ob 9 dopoldne bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga in sicer: pločev. izdelki, naboji za lovske puške, krzno, dežni plašči, natrijev sulfat, igralne karte, bombaževe, volnene, svilene in lanene tkanine, kava rastlinska zelišča, mesne konzerve itd. itd.
Znižanje diskonta v Holandiji. ITolandska banka je znižala v sredo svoj diskont od 3.5 na 3%.
Večje industrijsko podjetje sprejme
wi
trii«
ki so že delali pri strojarskih slrojih: obrezovolnem stroju, brusu za vrtenje itd.
Nadalje sprejme več
mmm livarjev
ki so že delali v livarni pri mešanju kovin, oblikovanju modelov v pesek, oblikovanju jader, modeliranju vzorcev itd.
Vsi zgoraj navedeni morajo znati čltali iz načrta.
Lastnoročno pisane ponudbe je poslali pod »INDUSTRIJA 1202" na Publicllas d. d., Zagreb, Ilica 9.
30.49, ženske 20.35 Din dnevno. Razlika med Ljubljano in okolico je v splošnem neznatna. Mezde so lani narasle v telilo strokah v Ljubljani: zasebna prometna podjetja, ind. kamenja in zemlje, kovinska, elektrarne, tekstilna, Ind. kože, predelovanje kože, gozdnožagarska Ind., predelovanje lesa, hrana in pijača, tobaka, gostilne, kavarne, gradnja cest, gradnja nad zemljo, občinski obrati in trgovina. V ljubljanski okolici pa beležijo povečanje mezd samo tele stroke: ind. kamenja in zemlje, kemična ind., ind. kože, gozdnožagarska ind., predelovanje lesa, hrana in pijače, gostilne in kavarne, gradnje nad zemljo, grafična Ind. obč. obrati ter razno stroka.
Valno opozorilo za one, ki potujejo v Nemčijo.
V	časopisih je bilo čilati, da se dobijo poceni nemške marke v Avstriji. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi se nemške marke pri nas ne mogle dobiti po nizkih cenah. Nasprotno je pn resnica, da se dobijo čeki na nemške marke v Jugoslaviji po izredno nizkih cenah. Potniki si morajo biti v svesti, da je izvoz večje količine dinarjev (čez 300), kakor tudi večje količine tujih valut (v protivrednosti do 3000 Din) v Avstrijo kar najstrožjo zabra-njen. Oni, ki Izvažajo bodisi dinarje ali pa hije valute v večjih množinah, kot je dovoljeno, z namenom, da bi v tujini kupili nemške marke, se izpostavijo konfiskaciji denarja na meji, kakor tudi občutnim denarnim in zapornim kaznim. Vse te nevarnosti in pa izguba na kurzu pri menjanju našega denarja v inozemstvu ne odtehtajo event. dobička pri neznatno cenejši nabavi čekov na marke v inozemstvu. Pripominjamo še, da imajo obmejni carinski organi strog nalog paziti na to, da se ne iztihotapi proveč gotovine v inozemstvo.
Dotok zlata v Švico. Izkaz švicarske narodne banke za 15. julija 1935 beleži povečanje zlatega zaklada za 31.3 milij. frankov na 1252.2 milij.
Dotok zlata v Holandijo. Dotok zlata je znašal v dobi od 8. do 15. julija 4.9 milij. goldinarjev in znaša sedaj zlati zaklad 685.7 milij. gold.
Odlok zlata iz Belgije. Od 4. do 11. julija je znašal odtok zlata iz Belgije 9.6 milj. in se je zlati zaklad zmanjšal na 17.768.15 milj. frankov pri obloku bankovcev 20.438.9 milj. frankov.
Rusija plačuje Nemcem dobave z zlatom. Kot znano mora Rusija na podlagi obstoječih pogodb plačati okoli 200 milij. blagovnih dolgov, večinoma v drugi polovici leta. Polovica te vsote mora biti plačana v zlatu. Ta plačila so že začela prihajali in je zlati zaklad Reichsbanke narastel v dobi od 8. do 15. julija za 8.1 milij. mark, devizni zaklad pa za 4.36 milij., tako da znaša prirastek 12.46 milij. mark in jo s tem podlaga banke narasla prvikrat po dolgem času nad 100 milij. mark in znaša po najnovejšem stanju dne 15. julija točno 102.3 milij. mark, od tega zlato v blagajnah 63.75, zlato pri inozemskih bankah 30.2 milij. mark in devize, ki spadajo v kritje, 8.4 milij. mark.
Mobilizacija francoskih klirinških terjatev. Najnovejši niz ukrepov francoske vlade v svrho vtavnoteženja državnega proračuna in obnove gospodarskega življenja vsebuje tudi določbo, po kateri bo francoska vlada izdala garancijo izvoznikom za mobilizacijo njih terjatev v raznih klirin-gih. Ta garancija znaša 75% vsote, na katero se glase potrdila kompenzacijskih uradov, in sicer za dobo 1 leta, ki se pa lahko obnovi petkrat. Ce državna sredstva, ki so namenjena zavarovanju kreditov, ne bi zadostovala za dajanje posojil izvoznikom, je fin. minilter pooblaščen, preskrbeti si potrebna sredstva s predujmi pri depotnih in konsignacijskih blagajnah.
Izvoznikil VVATRA, VVest Afrikan Trading Company, Dakar, P. B. 343, Senegal, Afrika, se zanima za nakup suhih češpelj, svežega in sušenega sadja sploh, mlečnih, mesnih in zelenjadnih konzerv, likerja, žganja, vina, Jajc, slanine, cementa in različnega lesa. Tvrdke, ki se zanimajo za izvoz tega blaga v Afriko, naj pošljejo svoje ponudbe v srbohrvatskem ali francoskem jeziku na gornji naslov.
Subvencije za italijansko pomorsko brodovje.
V	novem proračunskem letu, ki se začne 1. julija letos, so fiostavke za pod|>oro italijanski plovidbi znatno zvišane in sicer za 24.05 na 2S7 milj. lir. Predvsem se jx>veča subvencija za tržaški Lloyd za 22.55 milj. lir. Nadalje se jx>večajo subvencije za družbe, ki opravljajo vožnjo v Južno Afriko, na 38.5 milj. lir, od česar dobi paroplovna družba Italia 18.75 milj. lir.
Izvoz lesa iz Romunije. V pivih 5 mesecih 1. I. je znašal izvoz lesa iz Romunije 201.627 ton v vrednosti 440 milj. lejev (lani v prvih petih mesecih 249.639 ton v vrednosti 418.2 milj. lejev). Romunski izvoz se ima na vzhodu boriti z močno rusko konkurenco, v srednji Evropi pa z avstrijsko, češkoslovaško in jugoslovansko. Znatno se je povečal izvoz lesa v Nemčijo. Zadnje tedne je izvoz lesa zastal.
Kultura ricinovega olja v Italiji. Vprašanju produkcije ricinovega olja jx>sveča Italija z vojaškega stališča vedno več jx>zornosti. Posebno se za to zavzema letalsko ministrstvo, ker ima ricinovo olje boljše lastnosti kot mineralno olje. To velja zlasli za mazanje in gorljivost. Ze v tekočem letu je kultura zelo napredovala, zlasti v Sardiniji in Libiji.
V	prihodnjem letu računajo, da bo vzhodno-afriška produkcija tako narastla, da bo Italija krila vse potrebe z domačo produkcijo. Računajo, da bi na jjo-vršini 20.000 ha domača produkcija ricina bila zadostna.
Obrestna mera za hranilni/Ške hipoteke t Nemčiji — 5.%. Razvoj hranilnih vlog pri nemških hranilnicah je tudi letos ugoden. Konec leta 1933 so znašale hranilne vloge nemSkih hranilnic 11.110 milj. mark, konec leta 1934 pa že 12.750 milj. V tekočem letu so vloge narasle do konca maja na 13.153 milj. mark, torej v 5 mesecih za 403 milijone mark. Zaradi tega je dovoljeno sedaj hranilnicam do 50 % svojih vlog naložiti v hipoteke (preje samo 40 %) in znižati obrestno mero za hipoteko na 5 % vklučno prispevek k upravnim Btroškom. Pripominjamo, da znaša obrestna mera za vloge pri nemških hranilnicah 3.2—8.4 odst.
Na svetn se pije manj kave. Zalogo kave so znašale dne 1. aprila letos 6.915 milij. vreč po 60 kg. dočim so še pred letom dni znašale 8.094 milij. vreč. Seveda lo zmanjševan jo ni pripisovati povo-čanju konzuma, ampak delovanje brazilijskega kavnega urada, ki jc za časa svojega obstoja doslej uničil 35 milij. vreč kave. Poduiki o koiizuniu
kafejo, da Je v prrih » mesecih kavne kampanje (L J. od 1. julija do 81. marca) konzum brazilske kave padel od 12.918 na 10.064, konzum ostalih vrst kave pa od 8.006 na 6.818 milij. vreč. Med drugimi faktorji, ki bo dovodII do padca konzutna kave, navajajo tudi vedno večjo reklamo ut konzum čaja v Angliji. Zato priporočajo nekateri strokovnjaki tudi povečanje reklame za kavo.
Borza
Dne 19. Julija 1935.
Denar
Neizpremenjeni so oslalt tečaji Bruslja, Cn-riha in Trsta, narasla sta Pariz in Praga, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Berlina, Londona m Newyorka.
V zasebnem kliringu Je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi nelznremenjen na 8.75—8.85, ravnotako na zagrebški borzi na 8.735—8.835. V Belgradu je notiral 8.73—8.83. Grški boni so no-tlrali v Zagrebu 30.65—31.85. v Belgradu 31.05 do 32.35. Angleški funt se je učvrstil v Zagrebu na 228.70—235.30, v Belgradu pa na 233.03—234.68. Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.80 do 5.90, v Belgradu pa je ostala neizpreinenjena: 6 blago.
Ljnbljana. Amsterdam 2962.48—2077.08, Berlin 1750.63-1764.51, Bruselj 783.47—738.54. Curlh 1424.22-1431.29, London 214.69—216.76, Newvork 4304.67- 4340.98, Pariz 288.14—289.58, Praga 181.26 do 182.36, Trst 358.06—361.14.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 383.801 Din.
Čarih. Belgrad 7, Pariz 20.2375. London 15.10, Newyork 304.75, Bruselj 51.55, Milan 26.225, Madrid 11.90, Amsterdam 208, Berlin 123.10, Dunaj 58.40, Stockhohn 77.85, Oslo 75.85, Kopenhagen 67.40, Praga 12.72, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 2.50, Helsinglors 6.665, Buenos Aires 0.81.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 79—81, agrarji 45—46, vo|na škoda promp. 865—370, begi. obv. 62 —04, 8% Blerovo jios. 77—79, 7% Blerovo pos. 67—68, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75, 7% slab. pos. 77-79
Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80.50—81, j
agrarji 45.no—KI. vojna škoda promp. 369—370 , (370), 7., 8., 9. 370 bi. 11. 369-370 (370), begi. obv. 63—63.50 (63), 8% Blerovo jkis. 79.50 hI., , 7% Blerovo pos. 67.50—68, 7% pos. Drž. hip. 1
banke 73.50—76, 7% slab. pos. 80 —81.50. Delnice: Narodna banka .>775—5X00, Priv. agrarna banka 227-230 (228), O.ješka sladkorna tovarna 130 do
135 (130), Trbovlje 100 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80-81 (80.50), agrarji ■!,t.75--47.25 (17. 40.25), vojna škoda promp. 371.75-872.26 (371.75), 11. 371.50 do 372.50 (870, 370.50), bogi. oliv. 65.75-00 (65.90, 65.75), 7% Blerovo pos. 68—68.50 (68). Delnice: Narodna banka (5780), Priv. agrarna banka 228.50 do 230.
Žitni trg
Za pšenico so morodajne uradne cene, po katerih kupuje Priv. izvozna družba. Mlačev je v polnem teku iu zato tudi še ni znatnejše ponudbe. Obeta pa ponudba poslati znatnejša prihodnji mesec, ko hodo kmetje morali zaradi plačila zapadlega obroka zemljarliie dne 15. avgusta odprodati potrebne količine svojega pridelka. Takrat se pričakuje največji pritisk na cene. V ostalih predmetih Je položaj nelzpremenjen.
Sombor. Rž bč. 100-102, oves h5„ srem. in slav. 80—82, Ječmen bč. srem. 63-04 kg, 78—80, bč. srem., poml. 67-68 kg, 97.50—102.50, har. 100 do 105, koruza bč. In srem. 75—70, bč. in srem., avgust 75—77, fižol hč. 125-180, moka št. 8 85 do 90, otrobi bč. 78 -80. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpreinenjena. Promet 108 in pol vagona.
Novi Sad. Koruza bč. in arom. 76—78, ban. 78—74. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Živina
Ptnjski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki m
je vršil v torek 16. t. m., je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 590 glav živine, in sicer 107 volov, 248 krav, 18 bikov, 47 juncev, 57 tolic, 5 telet in 118 konjev. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 2.20—3.25 Din, krave 1.50—3 Din, biki 2.!» do 3 Din, junci 2.25—2.80 Din, telice 2.75—8.70; konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 150-1000 Din, žrebeta pa od 400-000 Din komad. Vsega skupaj so prodali 183 glav In je od teh bilo prodano nekaj konjev v Avstrijo. — Sejem sa prešife dne 17. t. m. je bil slabo založen, kupčija pa je bila še slabša. Prignali so 140 svinj, od teh so prodali snmo 31 komadov. Cene za kg žive teže so bile naslednje: peršutarjl 4—5.50 Din, plamene 4—5 Din, debele svinje 5—6 Din; prasei, stari 6—12 tednov, so se prodajali od 35—80 Din komad.
Borba prvega z zadnjim v tabeli
V	nedeljo se nadljujejo borbe v državnem prvenstvu na štirih frontah, in sicer:
v	Belgradu: BSK— Bask
v	Zagrebu: Oradjanski—Slavija (S)
v	Osijeku: Slavija (O)—Jugoslavija
v	Ljubljani: Primorje—Hašk
Concordija in Hajduk sla v tem kolu prosta.
Nedeljska liga tekma ined I laskom in Primor-jem obeta senzacionalni izid. Hašk je danes edem najresnejših favoritov za naslov državnega prvaka. Njegovi desedainji uspehi mu dajejo perfomanco za nedeljsko srečanje.
Primorje je sicer še na zadnjem mestu, todn dosedanja srečanja, v katerih je Primorje izšlo kot siguren in zaslužen zmagovalec, dovoljujeta, da bo tudi nedeljsko srečanje eno najbolj zanimivih, kar smo jih imeli letos v Ljubljani.
Primorje na zadnjem mestu, Hašk najresnejši kandidat za državnega prvaka, naše moštvo vedno zmagovalec nad I laskom na svojem terenu v borbah j za državno prvenstvo, to jc čar nedeljske tekme.
Kibici bodo, razume se, fiotegnili z domačim klubom. Toda slednji upravičeno računa na podporo, kajti nastopa v doslej najmočnejši |x>stavi t. j. Ježom v zvezi in Uršičem na levem krilu.
V	predtekmi nastopi zanimivi par: Sloga—Ko-rolan v borbi za prestop v slovensko ligo.
Tehtna Ljubljana-Zagreb odgodena
Pod tem naslovom je Jularnji list včeraj prinesel naslednjo notico:
»ZNP je tekmo odgodil. Podzveza je namreč uvidela, da nima smisla, da se v Ljubljano pošlje utrujeno moštvo Conoordije, ki po zadnjih napornih tekmah v resnici ne bi mogla dobro zastopati zagrebški nogomet. Tekma je odgodena na 24. t. m., ko bo mogla ZNP poslati v Ljubljano kompletno moštvo Zagreba ter spočite igralce. Glede na to se igra ta tekma drugo sredo zvečer.«
Kakor izgleda, se Zagreb temeljito pripravlja na tekmo v Ljubljani, ki bo torej dokončno 24. julija ob pol 9 zvečer na igrišču Primorja.
Mednarodni table-tenis turnir na Bledu
Pod pokroviteljstvo Nj. Vis. kraljeviča Andreja.
SK Ilirija priredi od 26. do 27. julija 1935 III. mednarodni turnir za prvenstvo Bleda v table tenisu v kazini Park-hotela na Bledu. Tekmuje se v disciplinah singla gospodov in doubla gospodov. Prijavnina znaša za single In double 20 Din. Zaključek prijav jo 25. t. m. ob 20. Žrebanje sc vrši dne 26. t. m. ob 10 dopoldne v Kazini. Turnir prične v petek 26. julija ob 14. Prvak v slnglu gospodov dobi naslov in prehodil]! pokal SK Ilirije, ki si ga osvoji dokončno po trikratni zmagi. Pokal in naslov brani Pero žiža (SK Ilirija). Turnir ae vrši po pravilih JTTS. Turnirska žoga je >Tema«. Pri disciplini singla gospodov tekmujejo finalisti vsak 7. vsakim na točke. Partije ae igrajo po sistemu best of five. Zmagovalca v doublu, kakor tudi ostali prvoplasirani tekmovalci prejmejo sponiinake plakete. Poleg zgoraj omenjenih disciplin je nealužbeno razpisanih še šest za ne-verlflclrane igrače. Tekmovanje v disciplinah prične v četrtek 26. t. m. ob 14, do katerega časa se oddajo tudi prijave. Prijave je nasloviti na naslov: Lriisl Nagi, Bled, Park holcl.
Lahko,illetski ineeting llapida. Jutri v nedeljo se vrši na Rapidovem igrišču s pričetkom ob pol 9 lahkoatletski ineeting liapida. Na sporedu so sledeče discipline: Predleki 100 m sen, 100 m jun. B, C, 200 m sen, skok v višino, kopje jun B. C, predtek 400 m, disk Ben, 1500 m jun C, 100 m lin sen, 100 m fin jun B, C, palica, 200 fin sen. daljava, 400 m fin, 8000 m, 4 X 100 jun B, C, 4 X 100 sen.
SK Ilirija. Težkontletska sekcija neznanja svojim članom rokoborcem, da se vrše zo|>et redni treningi na velesejmu v odprtem fiaviljonu pri-čenši s petkom dne 18. julija t. 1. Vsi člani se jHizivajo .da se istega zanesljivo udeležujejo, ker se vrši državno prvenstvo v meseru septembru.
Mariborska kolesarska podzveza svojim kole-sarjem-dirkačem. V nedeljo dne 21. t. m. so vrši banovinsko prvenstvo nn progi Ljubljana—Maribor. Za skupino A je start ob 6 zjutraj na Tiršcvi (Dunajski) cesti. Skupino B pa v Celju na Mari-liorski cesti ob 8. Cilj je pa v Mariboru na Tržaški cesti pri km 135. — Po končani dirki in razglasitvi rezultatov razdelitev nagrad v kluboveni lokalu, hotel >Zamorc«, Gos|xiska ulica. Darila so razstavljena pri g. Markoviču, Gosposka ul. 40
adio
Programi Radio Lfublfana!
Sobota, 20. julija: 12 Cez drli in strn le kar
naprej dokler je še zaloge kajl (plošče), 12.46 poročila, vreme. 13 čas, obvestila. 13.16 Cez drn In strn le kar naprej, dokler je zaloge koj! (plošče). 14 vreme, spored. 18 Veselite sc življenja (plošče). 18.50 zunanji politični pregled (dr. Jug). 19.10 čas, vreme, |>oročila, spored, obvestila. 19.30 nac. ura. 20 Tamburice, harmonika in šala kakšna vmes, nekaj za res in nekaj za ples. Sodeluje tamburaški orkester, harmonikar Kokalj in plošče. 21.30 čas, poročila, vreme, spored. 21.46 operetna glasba (prenos iz »Zvezde«). 22.30 Nekaj odlomkov iz zvočnih filmov (plošče). Konec ob 28.
Drugi programi i
Soboto, 20. julija: Belgrad: 20 srbski večer. 22.30 viol. kone. 22.46 donskl kozaki (plošče). — Zagreb: 20.15 konc. na kontrabasu. 20.46 kone. na flavti. 21 Igra. 21-80 vok. konc. 22.15 ruske pesmi in romnnce. — Dunaj: 16.40 plošče. 19.05 pesmi in arije. 19.46 Pravljica iz Florence, opereta, Be-natzky. 22.10 ork. konc. 23.50 avstrijski zvoki. — Budimpešta: 20.30 ork. konc.22.50 cig. glasba. 23.25 klav. gl. — Trst-Milan: 17.00 plesna gl. 20.40 pestra ura. 21.30 sinf. konc. — Rim-Bari: 20.40 Ana Karenina, opera, Robbiani. — Praga: 1930 valčkov čar. 20.30 veseloigra. 21.46 konc. del Pavla Dnkasa. 22.15 plošče. 22.34 plesna gl. — Bratislava; 21.10 konc. kvartota Mauder. 21.60 Bala-lajke. — Varšava: 20.10 glasbene impresije. 21.8(1 Tatra v glasbi. 22.10 veseloigra. 22.30 jaiz. — Berlin: 20.10 vesel kopališki večer. — Vratislava: 20.10 ork.. godba no pihala in vok. konc. — Kriink-fiirt; 20.10 pester večer.
Uprava »Slovenca« Plarlbor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki listn, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-nišlva llsla.
MJILI OGLASI
V molili oglasih vsaka beseda Din i"—! leulto*nal«H oglasi Din t—. NnJmanjšI znesek . i mafi oglat Din 16"—. MaB oglasi se plačujejo loko} pri naroČilu. — Pri ogi. aih reklamnega snaCaJa se računa enokolonska 5 mm tlsoko pelllna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prdoiitl znamko.
iH 'H I H JI III^MIllM
Mlad rudn. paznik
zanesljiv, absolv. rud. šole, oženjen, se sprejme. Ponudbe in spričevala na upravo »Slovenca« pod številko 8583.
Mizarskega mojstra
ali prcddelavca sprejmem kot akordanta za izdelavo mnoiinakega predmeta (Mas-sennrtikel). Oglasiti se je pismeno na ogl. oddelek »Slovenca« pod: »Mizarski akordant« 8588
Upokojcnec
hresten, zanesljiv, v pomoč gospodarstvo (sadje-reji) se sprejme. Ponudbe opravi »Slovenca« pod številko 8585.
p Žeiezninar
perfekten, spreten prodajalec ter aranžer, se •prejme za Ljubljano. — Ponudbe s prepisi spričeval ter zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod: »Zelezninar« št. 8584.
Krojaški mojster
fodelovatelj moške in pa ženske konfekcije, dobi delo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8516.
Hranilne knjižice
Ljudske ali Kmečke posojilnice v Ljubljani kupim za gotovino ali proti vknjižbi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod iiifro »Gotovina« 8573.
Iščem 30.000 Din
posojila. Vrnem v obrokih v desetih letih. Ponudbe upravi »Slovenca« Mariboru pod šifro: Vknjižba« štev. 8559.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10
IUMHI
Partija instrumentov
na pihala za 12 ljudi naprodaj za Din 2800. — J. Bolčič, Branimirova 23, Zagreb.
Jnserati
v'Slovencu*
imajo največji uspeh:
Hrastove in bukove
f r i z t kakor tudi bukov, hrastov, smrekov in jelkov rezan les kupi eks-portna tvrdka. Zastopnika sprejmemo. Ponudbe na Aloma Company, d. z om. zav., Ljubljana, pod značko »Eksrport«
ČITAJTE IN ŠIRITE
»SLOVENCA« ■■■■■■■■■■■■
isaBffia
Stanovanje,
dvo- ali trisobno z vsemi pritiklinami, oddam v dvostanovanjski vili. Zg. Šiška, Spančeva pot 210,
Trisobno stanovanje
krasno. oddam; etažna kurjava, plinski štedilnik, kopalnica, mirna južna lega, ceatrum, Din 1200. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8473.
Posestva
3 krasna stavbišča l;
ob glavni cesti, 30 minut iz mesta Celja, poceni na prodaj. Vsako stavbišče meri ca. 700 m2, kvadratni meter od 8 do 12 Din. Natančneje se izve pri Jakše Franc, trg., Celje.
te nitbe
Gospodično
zmožno samostojn. vodstva trgovine z nekaj gotovine, staro do 30 let, čiste preteklosti, poroči gospod srednjih let, dobro situiran; prednost z dežele. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Napredovanje« 8555
1
Automotor
i
Če avto svoj stari prodajat af motorja bi xnebil se rad tiri kupcev ii mnogo prižene Slovencev najmanjP inserai
Več avtomobilov
5 sedežnih, rabljenih (zn. Chevrolet, Ford, Olds-mobil), odprti in zaprti, od Din 8000 naprej pri Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) 21
Zahvala.
Za izraze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob pre-rani smrti naše ljubljene soproge, matere in stare matere gospe
TEREZIJE VOVK
za poklonjene vence in cvetje ter za častno spremstvo na njeni zadnii poti, se vsem prav prisrčno zahvaljuiemo.
Posebno se zahvaljujemo prečast. duhovščini, oo. kapucinom, pevskemu društvu Oljki za ganljivi žalostinki in zastopnikom gasilskih čet Babno, Celje, Gaberje, Lopata in Trnovlje, kakor tudi vsem znancem in prijateljem. Se enkrat vsem Bog plačaj! Celje, dne 18. julija 1935.
ialuioCt ostali.
Oroben oglas v •Skrencu.
posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem rač kupca ti s kniiiicn dn.
Rabljena kolesa
najceneje kupite pri »Promet«, (nasproti kri-žanske cerkve).
Prodam psa čuvaja
volčje pasme. Ravnikar, lesna industrija, Linhartova ulica 25,
'Zadovoljimo
vsakogar v ceni in kvaliteti Lister suknjiči 145 Din, športni 98 Din, la. pumparce 98 D. svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (j
Stilna pszprcdsfa
polnomastnega a la tra-pislovskega
v hlebčkih in blokih
po JDin kg
Cerne 0<kar, Ljubljan S v. Petra cesta 35
Dva autoplašča
820X120, popolnoma nova, prodam za polovično eeno. A. Kavčič, Tržaška cesta, Glince 18,
Vsem, ki so ga poznali, ljubili in spoštovali, sporočamo žalostno vest, da Je naš dragi oče, stari oče, brat in tast, gospod
Anton Fatur
posestnik in trgovec
v petek, dne 19. i. m. po kralki bolezni, previden s tolažili sveie vere, za vedno zatisnil svoje dobre oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. julija 1935 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Podrožnik, Večna pot 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. julija 1935.
Žalujoče rodbine :
Fatur, Shopeh in Palek.
+
Potrta globoke Žalosti naznanjam, da je draga sestra
Julija Klemenčič
posestnica
v četrtek, dne 18. VII. 1935, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Blagoslovitev pokojnice bo v soboto 20. VIL 1935 ob 16 uri pri sv. Petru niže Maribora in ob 17 uri bo prenos krste na mariborsko frančiškansko pokopališče, kjer bodo blago pokojnioo položili v družinsko grobnico k večnemu počitku.
Maribor, dne 19. VIL 1935.
Globoko žalujoča sestra Lina Koprivšek
Tinčkove in Tončkove prigode
82.
V zadnjem hipa.
Potem je gorila vzela dečka spet pod pazduho in se zavihtela
med rogovile visokega drevesa.
»Oh, skoraj bi si želel, da bi bil še vedno v taborišču ljudo-žreevk je za tarnal Tonček. »Tam sva bila vsaj na ravnih tleh i it nama ni bilo treba skakati po drevesih kakor mačke.«
Zdajci se je gorili iztrgal iz grla presunljiv krik. Tebi nič meni nič je dečka izpustila, da sta nemilo telebnila na močvirnata tla, in odlomastila dalje naprej.
»Na, pa naju je spet pustila na cediluk je v strahu zajecljal Tinček.
Pa sta jo obdolžila po krivem. Gorila je imela povsem drugačno namene. Skočila je na drevo, ki je rastlo v bližini — in ko sta se dečka ozrla navzgor, sta takoj vedela, kaj namerava. Na dolgi veji tega drevesa je čepela velikanska kača, komaj dva metra od nje pa je sedela majhna deklica in se obupno prizadevala, da bi se rešila iz strašne nevarnosti. Iztegovala je drobno sulico proti kači in jo skušala zadržati. Pod njo pa so krokodili že odpirali svoja nenasitna žrela in se veselili slastne pečenke ...
Dečkoma je ob pogledu na vse to zastala sapa. V tem hipu pač nihče izmed njiju ne bi bil rad v dekličini koži.
Doiores Vieser	yg
PS¥€EK
Ljubezenska ipndba mlade duie
Ivanu ne ostaja nič drugega: pomagati mora Pe-terčku zvoniti. Pa dočim krčevito goni zvon, bojuje sam sabo vroč boj. Veracini je torej ozdravel. Rad bi sviral a njim podoknico. — In Heloiza! Še nocoj jo bo videl! In zdaj naj bi tu pol ure čepel v zvoniku in čakal, da bo zvonil zdravo Marijo? Zdrava Marija! Skoraj še prav ničesar ni naredil v čast majniški Kraljici. Podari ji vsaj to edino! Ta edini pot zvčni nji na čast! — Ne morem, ne, ne, ne! H gospodični moram! Pa nekaj v njem ga opominja in mu preti in ga prosi: to edino, to edino! In tedaj so dvigne in reče, kar le more, mrzlo:
»Reci mu, da pridem čez pol ure za njim!«
Naglo odštorklja Peterček doli po stopnicah in Ivan ostane sam v zvoniku. Spet stopi k lini. Lastovke cvrku-tajo mimo njega z donečiini klici. Spodaj valovijo ljudje proti cerkvi. Orgle zadonijo. Zvonček zacinglja. Sonce valovi krvavordeče skozi lino in obliva rjavo, svetlika-jočo se zvonovino. Kakor da ga je omamila luč, sedi Ivan v ža rečem veletoku in kopni od nepočakanosti. O/s tal je tukaj — Materi božji na ljubo. Ni ji mogel odreči tega. Saj je vendar njegova mati. — Ko pa odzvali, tedaj stopi po gosli in pojde k njoj. K njej, — k najlepši ženski na vsem božjem svetu!
Kaj le poreče — kaj nar«di? 0, danes nikakor ne ho več tako boječ in bedast — kar sam od sebe jo priino za belo roko in jo vzame v svojo rjavo in ji pove
Tedaj se l>o ona razveselila in se smehljala — »n spet jo bo smel poljubiti — enkrat in stotLsočkrat!
Ko stopi Ivan v gradič, takoj začuti, da se je moralo zgoditi kaj posebnega. Strežaja ni videti nobenega, iz kuhinje zveni živahen pogovor. Sam gre gori po dobro znanih stopnicah na hodnik pred gospodičjine sobe in potrka na vrata, skozi katera ima navado priti Dorka.
sNoter!«
V izbici za dekleta čepi na tleh Dorka pred velikim, poskobljanim zabojem. Okrog nje leže po tleh pravcate gore škatel, kosov blaga, peres, čeveljčkov in kaset. Ko Ivan pozdravi, skoči deklica kvišku in razdraženo za-gostoli:
»Mon Dieu, kakšen dan pa je danes! Že ne vem več, kje se me glava drži!«
»Kaj pa je?« vpraša Ivan prestrašeno.
»Kaj, kaj ničesar ne veš? Dane« pred poldnem je prišel brzi sel od volilnega kneza. Njihovo milost so nazaj poklicali na dvor.«
Ivan nič več ne sliši, kako toži Dorka čez zmedo, razdražensst, mrzličavost, ki jo je prineslo popotovanje — razume samo to, da namerava gospodična v torek odpotovati. Nekolikanj užaljena, da se tako malo meni za vse to, reče slednjič Dorka, da je gospica zaukazala, naj počaka v boudoiru. Naglo gre pred njim čez hodnik v malo, mično sol>o.
Porine mu stol v globoko dolbino okna, da se kar napol skrije za težko zaveso, in reče:
»Njihova milost pridejo kmalu. Radi bi se z njim sami še nekaj pogovorili, vendar so veleli milostljiva gospica povedati, naj se sam ne napoveduje, ?e bi bil morda kdo pri njih. Zdaj se posvetujejo s signorjem Veracinijem zastran popotovanja.«
Z razglašenimi čuvstvi se stisne Ivan v mehki stol m položi goselnik na polico pri oknu. Zakaj je ne bi
smel pozdraviti, ako je kdo pri njej? Se ga sramuje — ali le hoče biti sama tudi z njim? Ko bo kdaj vtrtuoz, tedaj bo smel vpričo vseh sedeti poleg nje kakor Veracini. --
Od nekje, meni, da čuje njen glas. In ker tu pa tam ujame kak sladek, kratek, jasen zvok, ga prevzema tuje, drhteče hrepenenje. Mrači se. Nekje poje kos. Ivan stisne svojo tenko postavo še globlje v stol in čaka. Ne-učakljivost ga mrzlično stresa. In vendar se mu zdi tako nenavadno iepo, čakati jo in vedeti, da pride prav gotovo kmalu, kmalu: skozi vrata stopi k njemu in mu pomoli roko. Cas mu ni nič kaj predolg.
V sobi sami se že temni, noči. V kolu gori mala oljenka. Njena svetloba je medla in mehka kakor svetloba lune, vzhajajoče nad daljnimi hribci. Vedno gostejša, zatohla sanjavost objema fantiča.
Iznenada se splaši iz sanjarij. V sosednji sobi je nekdo kriknil. — Veracini! — In že se odloputnejo duri in gospodična stopi hlastno čez prag. Veracini plane za njo in zadušeno kliče:
»Recite, da ne storite tega!«
Heloiza se naglo okrene. Obraz ji je bel in tuj. Male roke se ji odpirajo in zapirajo v silnem razburjenju.
»Kaj mi ostaja drugega? Cemu neki ne bi zatnam-ljala njegovega veličastva, ko sto drugih —.«
Tedajci krikne Veracini v grozoviti boli, se vrže pred njo na tla in moleduje s krčevito so stiskajočimi rokami:
»Nikar, nikar! Misericordia! L'Amore — mio coure —nfi, vso — življenje moje —! Ljubim te, — oh, ljubim te!«
Poljublja ji noge, beblja nore besede, se požene spet kvišku, zdihuje in se tolče z drobnimi rokami po obrazu.
»Heloiza!«
>
m	'čš
>w	g
O	<o
tč
"5T g
g *
2 ■°o
ti rt a
a	rt n
W	«
m	S
«!	41
41
Ii.
fci 8
5
B
M g
OD d o
mu
V)
a JA
T WJ
„ o rt >
J St
S o
■af
.§ A
C . > -d s p
N
h .3
S? Q <S o
-C ,£)
o S p
e
u B 4) <3
u
a
a 01 u,
a o