GozdVestn 76 (2018) 9 373 Društvo lastnikov gozdov Sopota – Laško vsako leto izvede vsaj eno strokovno ekskurzijo za svoje člane. Zavedamo se, da je spoznavanje različnih vrst gospodarjenja z gozdovi v teh hitro se spre- minjajočih klimatskih pogojih in v času velikih naravnih ujm in nesreč vitalnega pomena za ohranjanje in kvaliteten razvoj gozdarstva, ki le na ta način lahko prinaša dolgoročne koristi tako lastnikom gozdov in širši javnosti ob istočasnem ohranjanju naravnih danosti našega okolja. Letos smo se skupaj odpravili na pot v Nem- čijo v Bavarsko deželo, udeleženci iz Zavoda za gozdove Slovenije, Prosilve Slovenije, Kluba oglarjev Slovenije in Društva lastnikov gozdov Sopota – Laško. V tridnevni ekskurziji smo si v bogatem programu najprej ogledali muzej gozdarstva v St. Oswaldu in obiskali center Hans Eisenmann-Haus v kraju Lusen, kjer smo spoznali primere dobrih praks turistične Visoko priznanje revirnemu gozdarju GDK 945.26(045)=163.6 Slika 1: Bavarski gozd po ujmi (foto: J. Prah) in rekreacijske infrastrukture in koncept upra- vljanja z obiskovalci. Naslednji dan nas je pot vodila na ogled gorskih smrekovih gozdov, ki so bili po veliko površinski gradaciji podlubnikov prepuščeni naravnemu razvoju in predstavljajo svojevrstno učilnico v naravi, saj prikazujejo naravno regeneracijo gozdnega ekosistema po večji motnji brez posredovanja človeka. Blizu vasi Mauth smo si ogledali način gospodarjenja z gozdovi v robni coni parka, v kateri izvajajo predvsem ukrepe za preprečevanje širjenja podlubnikov v okoliške gozdove. Uspešno znajo gospodariti z divjadjo. Pokazali so nam načine za odvzem jelena in divjega prašiča iz gozdnega prostora. Posebna izkušnja je bila obisk fakultete za gozdarstvo univerze v Freisingu , kjer nam je Prof. Dr. Erwin Hussendörfer predstavil razvojne aktivnosti gozdarske stroke in nas povedel v Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 76 (2018) 9 374 Gozdarstvo v času in prostoru vzorčne gozdne sestoje, ki jih skrbno načrtu- jejo in upravljajo. V veliko veselje in čast nam je bilo tudi dejstvo, da nam je praktične vidike upravljanja in gospodarjenja z gozdom predsta- vljal revirni gozdar gospod Peter Langhammer, ki je svoja začetniška znanja pridobival prav v slovenskih gozdovih, ki jih redno obiskuje že vrsto let. V dialogu z našimi gozdarji in v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami je razvil lasten koncept delovanja in na svojem področju dosega zavidljive rezultate. Njegov trud, znanje in rezultate je prepoznala tudi širša javnost. Bavarsko deželno ministrstvo za okolje, zdravje in varstvo potrošnikov je gospodu Petru Langhammerju, revirnemu gozdarju področja Eichelberg, podelilo priznanje za krepitev stan- dardov na področju varstva okolja. Langhammer že dvajset let skrbi za 220 hektarjev veliko gozdno področje, od leta 2002 dalje pa v gospodarjenje z gozdovi premišljeno uvaja smernice tako imenovanega ekološkega gozdarjenja. Slika 2: Učni gozd univerze v Freisingu (foto: J. Prah) Slika 3: Gozd prepuščen roki narave (foto: J. Prah) GozdVestn 76 (2018) 9 375 Gozdarstvo v času in prostoru V svoji obrazložitvi je ministrstvo zapisalo, da je gospod Langhammer v dvajset let dolgi karieri vodje omenjenega gozdarskega revirja vzpostavil visoka merila ekološkega in trajnostnega gospo- darjenja z gozdovi. S svojim delom in metodami je hkrati dokazal, da se ekološko in sonaravno naravnano upravljanje ter ekonomsko donosna izraba gozdov nikakor ne izključujeta. Peter Langhammer izhaja iz globokega prepričanja, da je s strokovnostjo in krepitvijo kompetenc za bolj trajnostno upravljanje z gozdovi moč doseči pomembne rezultate. V priznanje slednjih ter v zahvalo za svoje dosedanje delo je prejel bavarsko zvezno medaljo za vidne zasluge na področju varstva okolja. Peter Langhammer opozarja, da je polo- vica vseh živalskih vrst, živečih na območju Nemčije, na tak ali drugačen način odvisnih od odmrlega lesa. Številnim vrstam živali, rastlin in gliv namreč odmrli les nudi življenjski prostor. Obenem prst, ki nastaja iz odmrlega Slika 5: Obora za izvršitev odstrela na divjega prašiča (foto: J. Prah) Slika 4: Gospodarjenje za namen odmrle lesne mase (foto: J. Prah) GozdVestn 76 (2018) 9 376 Gozdarstvo v času in prostoru lesa, sooblikuje gozdna tla, ta pa so posledično svojevrsten zbiralnik vode, na katerega lahko ljudje pomembno vplivamo. V dandanašnjem času, ko naš planet pestijo klimatske spremembe z vročimi poletji in manjšo količino padavin, je to zavedanje še toliko bolj pomembno. Prav iz zgoraj omenjenih razlogov boste v Langham- merjevem revirju našli na tleh ležeče krošnje dreves ali stoječe spodnje dele debel. Če je bilo po tradicionalnih načelih gozd potrebno namreč do potankosti očistiti, je gozdar Lang- hammer prepričan, da prav odmrli les zagotavlja nadaljnjo vitalnost ter stabilnost, hkrati pa tudi donosnost gozda. Udeleženci strokovne ekskurzije smo imeli priložnost in čast gospoda Langhammerja spoznati osebno ter se seznaniti z metodami, ki jih uvaja. Hvaležni za nova spoznanja, ki bodo zagotovo dobrodošla tudi pri našem delu, gospodu Petru Langhammerju tudi mi čestitamo ob prejemu visokega priznanja. Marija Imperl in Jože Prah Slika 7: Gozd in voda v skupni povezavi po ujmi (foto: J. Prah) Slika 6: Gospodajenje po principu Mlinškove šole (foto: J. Prah) GozdVestn 76 (2018) 9 377 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 10: Udeleženci ekskurzije (foto: J. Prah) Slika 8: Gozd pod uspešno taktirko P . Langhammerja (foto: J. Prah) Slika 9: Peter Langhammer (foto: J. Prah)