C4t)W Podoba nafhiga ofolnzlii ja Stoletna Pratika devetnajrtiga ftoletja od Sa duhovne, deshelfke flushabnike in kmete. Poleg nemf la k iga. Drusiga natifa. Vfa popravljena in pomnoshena. V LJUBLJANI 1847. Na prodaj per Leopoldu Kr eni sli er ji, bukvovesu in kupzhevavzu s bukvami. Natifnil Joshef Blasnik. Slaganje nne podobe, ki je pred naflovam ali nadpifam tih bukev: Podoba nalhiga ofolnzlija. V fredi tifte podobe je sarifano folnze, ki ima fvojo laftno fvetlobo, in jo nafhi semlji in vfim drugim svesdam, ktere fe okrog njega fuzhejo, pofhilja. Po uku vfih uzhenih svesdogledov folnze smerej na tifiim kraji neba ftoji, in nam fe le tako sdi, de folnze is-haja ali sahaja, ker fe nafha semlja okrog njega verti, in svesdogledi vfe to s prav mozhniini dokasami fprizhajo, kterih pa tukej raskladati ne morem. Okrog folnza je fedem krogov sarifanih. Na fle- hernim smed tih krogov fe ena smed unih svesd verti, ktere obfolnzhnize ali planete imenujemo. Obfolnzhnize ali planeti fo tedej vfe tifte svesde, ktere fe okrog febe fkorej tako kakor kolefa na vosu, pa tudi okoli folnza fuzhejo in le od njega fvetlobo dobivajo. Tazih sdaj nam snanih ob- folnzhniz je enajft, (pa ni davno, kar fo svesdogledi fhe eno na nebu sapasili) in fo te le: Merkuri, Venera, Sem¬ lja, Mars, Zerera, Palada, Junona, Vefla, Jupiter, Sa¬ turn in Uran. Na pervim krogu od folnza fe fuzhe okrog febe in potem tudi okrog folnza Merkuri, na drugim Ve¬ nera, (Venera vzhafih sjutrej pred folnzhnim is-hodam prav lepo na nebu fveti in tedaj fe Daniza imenuje, vzhafih pa svezher po folnzhnim sahodu, in tedej fe ji Vezherniza pravi), na tretjim krogu fe fuzhe nafha Semlja, na zheter- tim Mars, na petim Jupiter, na fheftim f^aturn in na fed- mim Uran. Sa une obfolnzhnize, ki fo sgorej fhe imeno¬ vane bile, na ti podobi krogov ni sarifanih. Nektera smed tih obfolnzhniz ali planetov ima pa fhe okoli febe nekoliko krogov sarifanih, in ti krogi poozhitijo pota, po kterih fe ravno toliko lun okrog obfonzhnize verti, kolikor krogov okoli febe sarifanih ima. Nafha Semlja ima en krog okoli febe, tedej eno luno; Jupiter ima fhtiri kroge, tedej tudi fhtiri lune; §aturn ima fedem krogov, tedej fedem lun. Tudi okoli Urana fe fheft lun fuzhe, defi ni na ti podobi okoli njega krogov sarifanih. She druge svesde ima nafhe folnze, ki fe tudi okrog njega fuzhejo, tode ne po tako okroglih potih kakor ob¬ folnzhnize, ampak gredo po grosno dolgih potih, ki fo tudi na ti podobi podolgafto sarifani; sato jih malokdej in le takrat vidimo, kedar fe k nafhi semlji nekoliko bolj perblishajo, in jih od drusih svesd lahko po tem raslozhiino, ker fvetle repe imajo, in sato jih tudi repafte svesde, repke ali komete imenujemo. Vfe te svesde, namrezh: obfolnzhnize ali planeti, ki fe okrog nafhiga folnza fuzhejo, in fvetlobo le od njega dobivajo (one farne na febi fo kakor nafha semlja temne), ftore s folnzam vred neko foftavo ali fkupejftavo, ki jo nafhe ofolnzhije imenujemo, sato ko fe nafha semlja, ki je obfolnzhniza ali planet, k njemu perfhteva, — in po¬ dobo tega nafhiga ofolnzhija pred feboj imafh. Vfe druge svesde, ki fo sunej nafhiga ofolnzhija v nesmernim proftoru, ktcrih je na milijone na nebu, in fhe vfih savolj njih prevelike deljave od naf s golimi ozhmi viditi ne moremo, defiravno fo veliko veliko vezhi od nafhi¬ ga folnza , fe imenujejo ftavne svesde ali ftavnize, in fizer sato, ker fe ne fuzhejo v krogih, kakor obfolnzhnize ali planeti, ampak enako nafhimu folnza ftoje, in fvojo laftno fvetlobo imajo; — fo tedaj v refnizi folnza, in vfaka smed njih ima fvoje obfolnzhnize in lune, ktere obfeva in ogre¬ va; tedej vfaka ftavniza farna safe fvoje ofolnzhije flori, enako nafhimu ofonzhju. Dalje fe na imenovani podobi vidi kazha, ki je okrog nafhiga ofolnzhija v fvitek svita, ter s fvojim shrelam fvoj rep dershi, tedaj nima nikjer ne konza ne kraja; toraj so jo she ftari sa podobo vezhnofti imeli, ki tudi nima ne kraja ne konza. — Roka ki is oblakov moli, in kazho sa vrat derzhi, je podoba vfigamogozhnofti boshje, ki milijone ofoln- zhij smirej v enakim redu vlada in ohrani, in nobeno fe bres boshje volje is fvojiga kraja premakniti ne fme. Vef- oljni fvet fo bukve, ktere vfak brati sna, defi nobene zljerke ne posna; le pogoftama pogleduj v te bukve s fvojimi ozhmi proti nebu obernjen, in bral bofh v njih: Vfigamogozhnoft boshjo. §. 1. Ijeto in pratika. %>eto v fplohnjim pomenu je neki daljfhi odlo- zhek zhafa, ki vkrog pride, bi rekel, vkrog leti, in fe mu mende ravno sato, ko leti, leto pravi. Vfako leto, zhe dni in nozhi fhtejemo, pride v 12 mefzih, ali v 52 tednih in enim dnevu, ali v 365 dneh vkrog, in fe pratikno ali navadnje leto ime¬ nuje. {jiolnze pa potrebuje nekoliko vezli zhafa kot 365 dni, de fvoj tek po nafhi dosdevi dopolni, pravsaprav ga le semlja potrebuje, de okrog folnza pride (jkar pa tukaj fkasovati ne morem}, in ta zhaf snefe 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 tren- kov ali fekund. fVfaka ura ima 60 minut, minuta pa 60 trenkov ali fekund.} ISolnzhno leto je tedaj 5 ur, 48 minut in 48 trenkov daljfhi, kakor je navadnje leto, in ta raslozhek med navadnjim in folnzhnim letam snefe v 4 letih 23 ur, 15 minut in 12 trenkov, tedaj fkorej en zel dan, v 8 letih fhe enkrat toliko, v 400 letih 96 dni, 21 ur in 20 minut. Is tega fe rasvidi, de fe navadnje leto toli¬ kanj delj od folnzhniga odmiku je, kolikor vezli let pretežke. Is tega vsroka bi fe lahko sgodilo, de bi po vezli preteklih letih v pratiki she poletje ka- salo, ko bi po folnzu fhe simo imeli. Ta raslozhek med navadnjim in folnzhnim le¬ tam fo she ftari fposnali toraj fo fe mnosih perpo- mozhkov poflushili, pratikno leto po folnzhnim vrav- nati. Juli Zesar, vifhi sapovedovavez v Rimu, 8 uzhen mosh in grosno prebrifane glave in ferzhen vojfhak, je 47 let pred Kriftufovim rojftvam pra¬ tiko sboljfhal in popravil, ker je dva mefza bres imena med Liftopadam in Grudnam v pratiko po- ftavil, eden teh dveh mefzov je imel 34, drugi pa 33 dni, in tako je tifto leto 14 mefzov dolgo bilo in fpet po folnzhnim vravnano. De bi fe pa fzha- fama pratikno leto od folnzhniga fpet ne lozhilo, je Juli Zesar ukasal, vfako zheterto leto med 23. in 24. ^vezhana en dan v pratiko vloshiti ali vmef djati, de je tako vfako zheterto leto 366 dni imelo, in tako leto mi preftopno imenujemo. Te od Julija popravljene in sboljfhane pratike, ki fe je po njem Julijeva pratika imenovala, fo fe tudi vfi kriftjani v Evropi do leta 1582 po Kriftufovim rojftvu po- flushili. Ker pa folnzhno leto 365 dni, 5 ur, 48 mi¬ nut in 48 trenkov obfeshe, tako te ure, minute in trenki v fhtirih letih le 23 ur, 15 minut in 12 trenkov snefd; toraj je Juli Zesar, ko je vfako zheterto leto en zel dan v pratiko vloshil, v fled— njih fhtirih letih 44 minut in 48 trenkov prevezh k letu perdjal, in ta majhna pomota je v 129 le¬ tih toliko nanefla, de je v letu 82 po Kriftufovim rojftvu she en zel dan v Julijevi pratiki prevezh bil, in v drusih 129 letih fta she dva dneva v pra¬ tiki prevezh hodila, in is te majhne Julijeve pomote je perfhlo, de fo v 16. ftoletji dnevno in nozhno enakoft, ki je po folnzhnim hodu smirej 21. $ufhza, she 11. §Jufhza imeli. Ko bi fe bili po Julijevi naredbi, vfako zheterto leto en zel dan pratiki per- djati, ravnali; bi bili fzhafama she v l^vezhanu in potem v Profenzu v fvojih pratikah dnevno in no¬ zhno enakoft imeli, defiravno fta fi nozh in dan, po folnzu rajtati, smerej le 21. §ufhza enaka. To 9 pomoto odverniti, fo Papesh Gregori XIII. ukasali pratiko popraviti, ter is Julijeve pratike 10 dni sbrifati, de je dnevna in nozhna enakoft tudi v pratki fpet na fvoje pravo mefto, to je, 21. §ufhza perfhla. Dnevi pa, ki fo jih Papesh is pratike sbrifati ukasali, fo bili med 4. in 15. Kosoperfka leta 1582. Tako fo tedaj tifto leto od 4. prezej na 15. Kosoperfka prefkozhili, de fo folnzhno leto dofhli. De bi fe pa pratikno leto fzhafama od folzhniga leta fpet ne lozhilo, in de bi fe perhodnje zhafe dnevna in nozhna enakoft is fvojiga mefta v pratiki, to je, od 21. f^ufhza ne premaknila, fo Papesh sapovedali, de fe morajo pratiki dnevi takole perdevati, ali kar je vfe eno, preftopne leta narejati: 1} Tri leta saporedama naj fo na- vadnje leta po 365 dni, in vfako zheterto leto naj je po Julijevi naredbi preftopno leto po 366 dni. 2J Sad nje leto triftoletja naj je navadnje leto, in sadnje leto zhetertiga ftoletja pa preftopno leto. Po te Papeshevi naredbi fe tedaj v 400 letih po temle fhtevilu dnevi v pratiko vmef devajo: v pervim ftoletji 24 dni, v drugim 24, v tretjim 24 in v zhetertim 25, vfih fkupej 97 dni. Ker je pa folnzhno leto 5 ur, 48 minut in 48 trenkov dal j f hi, kakor pratikno leto; in ker fe te ure, mi¬ nute in trenki v vfakih fto letih sa 24 dni, 5 ur in 20 minut naraftejo, v 400 fto letih pa 96 dni, 21 ur in 20 minut snefd: po Gregorjevi naredbi pa fe v 400 letih 97 dni vmef dene; fe is tega rasvidi, de fe v vfakih 400 letih 2 uri in 40 mi¬ nut prevezh perloshi. Tudi ta majhni raslozhek fe v devetkrat 400 letih, to je, v 3600 letih, sa en zel dan narafte, ker devetkrat po 2 uri in 40 mi¬ nut ravno 24 ur, to je, en zel dan snefe; sato je treba v vfakih 3600 letih en dan prezh fpuftiti, 10 zhe fe namrezli sadnje leto 3600 let ja, ki je po Papeshevi naredbi preftopno leto, sa navadnje leto naredi. Zhe fe tedaj per narejanji pratike tako ravna, potem fhe le pratikno leto s folnzhnim letam prav ftikama hodi. Tukaj fhe fpomnim, de fo vfi katolifhki krift- jani od Papesha Gregorja XIII. v letu 1582 sboljfhano in po folnzhnim hodu vravnano pratiko fprejeli, le farno nekatolizhani: Luterani in drugi krivoverzi, Greki, Rufi in drugi raskoliniki, je nifo hotli fprejeti, ker tem ljudem njih napuli in terma mozhno brani fprejeti, naj je fhe tako ko- riftno, dobro in potrebno, zhe le od Papesha, ki ga sa fvojiga dobrotljiviga ozheta fposnati nozhejo, pride. Ker fo tedaj krivoverzi in drugi rafporniki v fvojih pratikah 10 dni sa nami oftali, je gotovo to veliko smefhnjav v sadevi vfakdanjih opravil, ki fo jih katolizhani in nekatolizhani med feboj imeli, naredilo, in fe je fhe vezhih pomotij in smefhnjav bati bilo; sato fo fe nekatolizhani v nemfhkih deshelah v letu 1700 vdali, ter fo od Papesha Gregorja sboljfhano in popravljeno prati¬ ko fprejeli, in fo 11 dni v fvoji pratiki, namrezli od 18. f^vezhana na 1. Sufhza prefkozhili, in fe v osiru leta s nami sedinili. Posnejfhe fo fe tudi Angliani in Jjihvedi nafhe pratike poprijeli. Le farno Greki, Rufi in drugi raskoliniki fe fhe Julijeve pratike dershe, in fo v fvojih pratikah she 12 dni sa nami. Zhe hozhe kdo svediti, kteri dan Rufi danef po nafhi pratiki imajo, naj po nafhi pratiki 12 dni nasaj fhteje; zhe pa is ftaroverzov pratike dan po nafhi pratiki svediti sheli, naj k njih pra¬ tiki 12 dni dofhteje. Kako' koriftna in fhe zlo potrebna je pratika, mi pazh ni treba fkasovati, kar she vfak fam is 11 fvoje laftne fkufhnje fposna; ker is nje sve leto, mefze, tedne in dneve po Kriftufovim rojftvu; ne¬ delje, prašnike in druge pofebne zhafe v letu; mraknjenja folnza in lune, i. t. d. Zhe nam pratika vfe to le farno sa eno leto pove, fe ji pravi letna pratika; zhe nam pa fto let naprej pove, fe imenuje ftoletna pratika. §• 2. Kako fe da svediti, ali je to in nno leto navadnje ali preftopno ? Zhe je to ali uno leto navadnje ali preftopno, prav lehko takole svefh: Deli 'sadnje dve fhtevilki tiftiga leta, od kteriga to svediti shelifh, s fhte— vilko 4; zhe fe te dve fhevilki v enake dele bres vfiga oftanka rasdeliti dafte, je tifto leto preftopno; zhe pa kaj oftane, kar pa nikoli zhes 3 oftati ne fme, je navadnje leto, in ta oftanek pokashe, ktero navadnje leto je to od sadnjizh pretekliga leta. Tako bo, poftavim, leto 1848 preftopno, ker, zhe sadnje dve fhtevilki 48 s fhtevilko 4 delifh, nobeniga oftanka ne dobifh. Nafproti pa bo leto 1863 navadnje leto, in fizer tretje po sadnjim preftopnim letu 1860, ker, zhe sadnje dve fhte- viliki 63 s fhtevilko 4 delifh, v oftanek 3 dobifh. Jjile pa sadnje dve fhteviliki kakofhniga leta dve nizhli (00), ktere leta fe ftoletja imenujejo; takrat pa perve dve fhtevilki s fhtevilko 4 rasdeli, in leto je preftopno, zhe ti per tem deljenji nizh ne oftane, zlie ti pa kaj oftane, je navadnje leto. Tako je bilo leto 1600 preftopno, ker perve dve fhtevilki 16 s fhtevilko 4 deljene ne dafte nobeniga oftanka; nafproti pa je bilo 1800 navadnje leto, ker 18 s 4 deljeno 2 v oftanek da. Leto 1900 ne bo preftopno, bo pa £000. 12 §• 3. Xhafnifki krogi. Zhafnifke kroge imenujejo pratikarji to ali uno verfto let, pa tudi dni, ki fe fpet od konza sa- zhnejo, kader vkrog ali okoli pridejo, in imena teh zhafnifkih krogov koj v sazhetku fvojih pratik poftavijo, sraven njih pa tudi fhtevilo, ktero po- kashe, koliktero leto she tezhe v zhafnifhkim krogu. Imena tih zhafnifkih krogov fo naflednje: Rimfka obreftna fhtevilka, Lunini krog, slata fhtevilka. kSolnzhni krog, Nedeljfka zherka in Lunino kasalo fEpakta). Kaj de fo imenovani zhafnifki krogi, in kako de fe ali s pomozhjo nekterih tabliz, ali pa s prav lahkim rajtanjem najti dajo, bo od vfaziga pofebej govorjenje. §• 4. Kaj je rimfka obreftna fhtevilka, ali napovedni ki*og, in kako fe najde? Rimfka obreftna fhtevilka je veifta petnajftih let, ktera, kader mine, fe fpet od konza sazhne. Nekdajni Rimljani fo v navadi imeli, na konzu vfaziga petnajftiga leta nektere davke ( obrefti, zhimshe, kasni} napovedovati, in sato fe tudi zhaf petnajftih let rimfki napovedni krog imenuje. V ftarih zhafih, pofebno v grafhinah, je bilo per vlili fodnjifhkih opravilih in pravdah v navadi, sraven letniga fhtevila po Kriftufovim rojftvu tudi rimfko obreftno fhtevilo perftaviti, kar je fhe sdaj pa le v tiftih krajih v navadi, kjer fe rimfkih praviz dershe, in od tod je perfhlo, de fo jo v pratike 13 poftavljali, in jo vezhdel fhe poftavljajo. Nekdaj je bilo she bolj potrebno vediti, koliktero leto v rimfkim napovednim krogu she tezhe, pofebno ko je she proti konzu fhel, de fe je vfakkteri saftran napovedanih davkov prefkerbeti vedi!; sdaj naf pa nizh ne vtizhe, in ga nam ni treba vediti; vender pa hozhem savolj popolnofti pratike pokasati, kako fe da srajtati, ktero leto tezhe v rimfkim napo¬ vednim krogu. Ker fe je rimfki obreftni krog 3 leta pred Kriftufovim rojftvam sazhel, perfhtej k dani- mu letnimu fhtevilu po Kriftufovim rojftvu fhtevilko 3, in deli dobljeni snefek s fhtevilko 15. Zhe je deljenje bres oftanka, tako je 15 rimfka obreftna fhtevilka, tedaj sadnje leto v napovednim krogu; zhe je pa kak oftanek, je ravno ta oftanek rimfko obreftno fhtevilo. V letu 1842 je bilo 15 rimfko obreftno fhtevilo; ker 1842 in 3 snefe 1845, in ta snefek s fhtevilko 15 deljen nobeniga oftanka ne da. V letu 1851 bo pa 9 rimfko obreftno fhtevilo, ker 1851 in 3 snefe 1854, in ta snefek s fhtevilko 15 deljen, 9 v oftanek pufti. §• 5. Kaj je lunini krog in slata fhtevilka, in kako fe da najti ? Zhaf 19 Julijevih let, ktere, kedar minejo, fe fpet od konza sazhnejo, in potem mlaji fpet na tifte dneve v mefzu padajo, na ktere fo bili pred 19 leti padli, fe imenuje lunini krog, fhtevilo pa, ktero kashe, koliktero leto v luninim krogu she tezhe, fe imenuje slata fhtevilka. Neki Grek, po imenu Meton, je v letu 433 pred Kriftufovim rojftvam narpervi sapasil, de po 19 letih mlaji fpet na ravno tifte dneve padati sazhnejo, in je fhtevilo, 14 ktero kashe, koliktero leto luniniga kroga ali 19 let she tezhe, s slato fhtevilko v kamen sarifal, sato fe tedaj slata flitevilka imenuje. Slata fhtevilka fe pa takole najde: Mifli fi, de fo eno leto pred Kriftufovim rojftvam leta po luninim krogu fhteti sazheli; toraj perfhtej k letnimu flitevilu, od kteriga slato fhtevilko svediti shelifh, fhtevilko 1, in po¬ tem deli dobljeni snefek s fhtevilko 19. Zhe ti per tem deljenji nizli ne oftane, je 19 slata fhte¬ vilka, tedaj sadnje leto luniniga kroga; zhe ti pa per deljenji kaj oftane, je ravno ta oftanek slata fhtevilka. Zhe hozhefh svediti, ktero leto luniniga kroga bo teklo, ali kar je vfe eno, ktera bo slata fhtevilka v letu 1861; tako perdeni k letnimu flitevilu 1861 fhtevilko 1, kar snefe 1862, in ta snefek deli s fhtevilko 19, in najdel bofh, de fe 1862 v enake dele bres vfiga oftanka deliti da, tedaj bo v letu 1861 slata fhtevilka 19. Na- fproti pa bo v letu 1854 slata fhtevilka 12, ker 1854 in 1 snefe 1855, in ta snefek 1855 v 19 delov rasdeljen v oftanek 12 pufti. §. 6. Kaj je folnzhni kros-, in kako je najti ? folnzhni krog je zhaf, ki obfeshe 28 let, ktere leta, ko minejo, fe fpet od konza fhteti sa- zhnejo, in dnevi v tednu fpet na tifte dneve v mefzu padajo. Ko bi vfako leto navadnje bilo, bi fe to she po vfakih 7 letih sgodilo; ker je pa vfako zheterto leto preftopno, fe fhe le po 28 letih sgodi. Ker fe je fhtetev let tega folnzhniga kroga 9 let pred Kriftufovim rojftvam sazhela, satorej ni teshko svediti, koliko tazih krogov po 28 let je she minilo, in ktero leto v tim krogu ravno sdaj tezhe. Perfhtej tedaj k letnimu fhtevilu fhte— 15 vilko 9, in snefek tega deli s fhtevilko 28; zhe fe ta snefek v enake dele bres vliga oftanka ras- deliti da, je 28 fhtevilo folnzhniga kroga, uni rasdelki pa, ki ti jih per deljenji dobil, ti kashejo, koliko tazih krogov po 28 let je she dofihmal od devetiga leta pred Kriftufovim rojftvam preteklo. Ako fe pa letno fhtevilo v enake dele rasdeliti ne da, ampak per deljenji nekaj oftane, ti ravno ta ofta¬ nek kashe, koliktero leto folnzhniga kroga sdaj tezhe; rasdelik pa ti pove, koliko folnzhnih krogov je she od devetiga leta pred Kriftufovim rojftvam do leta, od kteriga folnzhni krog ifhefh, preteklo. Zhe hozhefh poftavim svediti, ktero leto folnzhniga kroga je v letu 1839 teklo; tako perfhtej k 1839 fhe 9, kar ti snefe 1848, sdaj rasdeli 1848 v 28 delov, in potem dobifh v rasdelik 66, in ravno ta rasdelik ti pove, de je od 9tiga leta pred Kri¬ ftufovim rojftvam do leta 1839 she 66 folnzhnih krogov preteklo; ker pa per tem deljenji ni bilo nobeniga oftanka, tako je deliviz fam, namrezh 28, leto folnzhniga kroga, ali sadnje leto 66tiga folnzh¬ niga kroga. Ako pa shelifh svediti fhtevilo folnzh¬ niga kroga od leta 1853, tako fpet perfhtej k danim« letu fhtevilko 9, kar ti snefe 1862; ras¬ deli sdaj 1862 v 28 delov, dobil bofh v ras¬ delik 66, v oftanek pa 14, rasdelik 66 ti kashe de bo v letu 1853 she 66 folnzhnih krogov mi¬ nilo, oftanek pa ti pove, de bo v tiftim letu fhter- najfto leto 67tiga folnzhniga kroga teklo. Kaj je nedeljfka zhei*ka 9 in kako fe najde? Nedeljfka zherka je ena smed pervih 7 zherk v abezednik«, ktera nedelje zeliga leta kashe, 16 in sato fe ji nedeljfka zherka pravi. Zlie pervih 7 dni Profenza s 7 zherkami sasnamovafh, ter k pervimu dnevu A, k drugimu B, k tretjimu C, k zhetertimu D, k petimu E, k fheftimu F in k fedmimu G poftavifb; in zhe potem ravno te zherke in v tem redu na vfe druge dni zeliga leta po- ftavifh, de bo vfak dan eno unih saporedama po- ftavljenili zherk imel; tako je v flednjim navad- njim letu tifta smed 7 zherk nedeljfka zherka, ktera sraven perve nedelje Profenza ftoji. Zhe je poftavim zhetertiga Profenza nedelja, tako je zher¬ ka D nedeljfka zherka. In zhe fi unih 7 zherk saporedama na vfe dni zeliga leta po mefzih prav raftavil, bofh koj vidil, kteri dan v flednjim mefzu je nedelja; tifti dan je namrezh nedelja, kjer bofh nedeljfko zherko D sagledal. Dobro je nedelj fko zherko rudezho pifati, de fe loshej sagleda, ali pa druge zherke v tednovih dnevih majhne, in le nedeljfko veliko fpifati, takole poftavim: a, b, c, D, e, f, g. Ker ima pa preftopno leto en dan vezli, ka¬ kor navadnje, ter fe med 23tiga in 24tiga $ve- zhana en dan vmef dene, tedaj fe temu vmefdja- nimu dnevu, to je, 24. ^vezhanu, ravno tifto zherko da, ki jo 23. >Svezhan ima, in potem ni vezli tifta nedeljfka zherka, ki je do 23. §>vezhana bila, ampak una, ki pred njo ftoji. Je bila po¬ ftavim do 23. f^vezhana nedeljfka zherka C, po 23. $vezhanu ne bo vezli C nedeljfka zherka, ampak una, ki pred njo ftoji, namrezh B. Is tega fe vidi, de ima vfako preftopno leto, v kterim l^vezlian 29 dni fhteje, dve nedeljfke zherki, eno do 23. §>vezhana, in drugo, ki je pred njo, po 23. §>vezhanu. Ker je vfako leto ena smed pervih 7 zherk v abezedniku nedeljfka zherka (v pre- 17 ftopnim letu pa lite dve), jo je pratikarju sa vfako leto pofebej vediti treba, de s njo vfe nedelje zeli- ga leta, in po nji tudi druge dni v tednu vravnati samore. Ako hozhefh tudi ti sa vfakktero leto devet- najftiga ftoletja nedeljfko zherko svediti, sapifhi pervih 7 zherk v abezedniku eno sa drugo, in pod vfaktero poftavi saporedama eno pervih 7 fhtevilik, poftavim takole: A. B. C. D. E. F. G. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Potem rasdeli tifto letno fhtevilo, od kteriga nedeljfko zherko svediti shelifh, v 4 rasdelke; zhe ti per tim deljenji kaj oftane, ter fe namrezh letno fhtevilo ne da v fhtiri enake dele rasdeliti, ne po- rajtaj tega oftanka, ampak le farno rasdelik ali zheterti del letniga fhtevila k zelimu letnimu fhte— vilu perfhtej, in ta snefek v 7 delov rasdeli, sdaj pa nizh ne glej na rasdelik, ki ga per deljenji dobifh, ampak pasi le farno na oftanek te delitve, ter ta oftanek od fhtevila 8 odfhtej ali prezh vsemi, in ravno ta fhtevilka, ki ti je per te od- fhtetvi oftala, ima nad feboj nedeljfko zherko, ki jo sgorej v uni verfti, kjer je 7 zherk saporeda¬ ma poftavljenih, pod njimi pa 7 fhtevilik, sagle- dafh. Zhe je pa sadnja delitev s fhtevilko 7 bres vliga oftanka, tedaj je A nedeljfka zherka tiftiga leta, od kteriga je ifhefh. Dam ti sgled: Ko bi ti nedeljfko zherko .leta 1873 svediti hotel, rasdeli tedaj 1873 v 4 dele, in per te delitvi 468 v rasdelik dobifh 5 sdaj ofta¬ nek , ki je fhtevilka 1, vnemar pufti in farno ras¬ delik 468 k letu 1873 dofhtej, in to ti fkupej snefe 2341, in ta snefek 2341 s fhtevilko 7 ras¬ deli, per te delitvi dobifh v rasdelik 334, in nizh 18 nanj ne porajtaj, le farno na oftanek glej, ki je fhtevilka 3, ter jo od fhtevilke 8 odfhtej, ali prezh vsemi, in ti oftane fhtevilka 5, in glej, sgorej nad flitevilko 5 dobifh nedeljfko zherko E sa leto 1873. Ker nedeljfko zherko E sa leto 1873 najdeno imafh, sdaj lahko vidifh, de bo tifto leto 5tiga Profenza perva nedelja po novim letu, in zhe od 5tiga Profenza, to je, od nedelje dni nasaj fhte- jefh, najdefh, de bo tifto leto v fredo novo leto. Zhe hozhefh sa leto 1854 nedeljfko zherko najti, ravno tako ravnaj, kakor fim ti she sgorej rasloshil; rasdeli namrezh 1854 v 4 dele, rasde- lik 463 perfhtej k 1854, snefek 2317 rasdeli v 7 delov, in ker per te sadnji delitvi nizh v ofta¬ nek ne dobifh, bo v letu 1854 A nedeljfka zher- ka, tedaj perviga Profenza, ali na noviga leta dan nedelja, in po te nedelji lahko vfe druge nedelje v mefzih vravnafh. Zhe pa od kakiga preftopniga leta, ktero, ka¬ kor she vefh, dve nedeljfke zherki ima, imeno¬ vane zherki ifhefh; de eno nju najdefh, ravno tako ravnaj, kakor je sgorej rezheno bilo, in tako naj¬ dena nedeljfka zherka ti bo kasala vfe nedelje od preftopniga dneva, to je, od 23. ^vezhana do konza leta; zherka pa, ktera v sgor poftavljeni verfti sa najdeno ftoji, ti kashe nedelje od sazhetka leta do preftopniga, ali vmefdjaniga dne, to je, do 24. §>vezhana. Zhe poftavim ifhefh nedeljfke zherki od pre¬ ftopniga leta 1864, rasdeli 1864 v 4 rasdelke, perfhtej rasdelik 466 k 1864, rasdeli snefek 2330 v 7 rasdelkov, ta rasdelitev ti da v oftanek fhte- vilko 6, odfhtej jo od fhtevilke 8, in v oftanek do¬ bifh fhtevilko 2, nad fhtevilko 2 ftoji v sgor po¬ ftavljeni verfti nedeljfka zherka B, koj sanjo ftoji 19 zherka C, tedaj fte C in B nedeljfke zherki leta 1864, in fizer C od sazhetka leta do preftopniga ali vmefdjaniga dne, B pa od preftopniga dneva do konza leta. Zhe po ta rajtenga koga plafhi, in fe mu to¬ liko prerajtovati ne ljubi, naj pa po folnzhnim krogu nedeljfke zherke ifhe, ki fe veliko loshej najde. Ako hozhefh poftavim od leta 1864 nedeljfko zher- ko najti, pojiflii narpred leto folnzliniga kroga, kar fe prav lahko sgodi, kakor je bilo v §. 6. rezheno. Leto folnzliniga kroga bo v letu 1864 petindvajfet (25), sdaj poglej v naflednjo tablizo, ter bofh sraven fhtevila folnzliniga kroga, ki je 25, najdel nedeljfke zherki OB; is tega tudi vidifh, de je leto 1864 preftopno, ker ima dve zherki, perva C kashe nedelje od konza leta do preftopniga dne, druga B pa od preftopniga dneva do konza leta. Nedeljfka zherka od leta 1801 do 1900. 2« 20 §• 8. Kaj je lunino kasalo (Blpakia). in ka¬ ko fe najde ? Lunino kasalo, kterimu Latinzi in tudi drugi narodi Epakta pravijo, je fhtevilo dni, kteri od sadnjiga mlaja v mefzu Grudna do perviga Pro¬ fenza ali noviga leta minejo, fhtevilo tih dni, to je, lunino kasalo, pratikarji s rimfkimi fhtevilkami pifhejo, sato de jih loshej in hitrejfhi she v pervim pogledu od drusih fhtevilik raslozhijo. Tako po- ftavim je bil v letu 1846 mlaj IStiga Grudna, sato je perviga Profenza leta 1847 lunino kasalo XIV, ali kar je vfe eno, luna je na noviga leta dan 14 dni ftara, ker je od sadnjiga mlaja, 18. Grudna, do noviga leta 14 dni preteklo. Pred ko je v mefzu Grudna mlaj, vezli dni je potem luna na noviga leta dan ftara, ali vezhi je tudi lunino kasalo; vezhi pa kakor XXIX, vender nikoli ni, sato ker v 29tih dneh in pol she drugi mlaj na- ftopi; toraj tudi drugo lunino kasalo. Zhe je pa v kterim letu perviga Profenza, ali na noviga leta dan mlaj, tiftikrat je lunino kasalo nizhla (OJ, to je, luna ni fhe nizh, fhe dneva ne, ftara, kar pratikarji s temle snamnjem # nasnanijo. Is tega fe vidi, de ima lunino kasalo devetindvajfet rim- fkih fhtevilik, od I. do XXIX., vfako leto eno smed njih, ali pa nizhlo, to je *, kolikor dni fi je she luna na dan noviga leta ftara. Ker je pa folnzhno leto 11 dni daljfhi, ka¬ kor lunino, odtod pride, de lunino leto, po mlajih rajtati, 11 dni pred vkrog pride, kakor folnzhno, in fe sadnji mlaj v mefzu Grudna vfako leto 11 dni od noviga leta nasaj odmakne, ali kar je eno, luna je vfako leto perviga Profenza 11 dni ftarfhi, 21 kakor je v fprednjim letu bila; toraj fe tudi lunino kasalo vfako leto sa 11 narafha, in fizer tako dolgo narafha, dokler fe ta mlaj delj kot 29 dni in pol od noviga leta ne odmakne; zhe fe she zhes 29 dni odmakne, potem fpet drugi mlaj pred no¬ vim letam naftopi, toraj tudi drugo lunino kasalo. Tako poftavim, zhe je v pervim letu noviga leta dan mlaj, tedaj je lunino kasalo nizhla ali to je, mlaj ni v tim letu nizh od noviga leta od¬ maknjen ali luna fhe dneva ni ftara; v drugim letu fe pa mlaj she 11 dni od noviga leta odmakne, toraj je lunino kasalo XI, to je luna je perviga Profenza drusiga leta 11 dni ftara; v tretjim letu fe fpet 11 dni delj nasaj pomakne, tedaj fkupej 22 dni, toraj je lunino kasalo XXII. V zheter¬ tim letu fe mlaj enako drugim letam fpet sa 11 dni nasaj pomakne ali poftara, tode zhe 11 dni tega leta k unim 22tim tretjiga leta perfhtejefh, 33 dni v snefek dobifh, toliko dni pa nobenkrat ni luna ftara ker je v 29tih dneh in okoli pol dne¬ va she drugi mlaj; toraj je treba, zhe po te fhtetvi lunine ftarofti vezhi fhtevilo dni kot 29 dobifh, 30 dni odvrezhi, in fhtevilo unih dni, kar ti jih fhe oftane, je lunino kasalo. Zhe tedaj v zhetertim letu 33 dni v snefek dobifh, odversi 30 dni, in potem ti oftanejo 3 dni, in glej, ravno fhtevilo III je lunino kasalo, ali luna je v zhetertim letu na noviga leta dan 3 dni ftara. V petim letu fe luna fpet 11 dni poftara, ali od noviga leta nasaj v mefzu Grudna 11 dni odmakne; 11 dni tega leta in 3 dni fprednjiga leta snefejo 14 dni, tedaj je v petim letu fhtevilo XIV lunino kasalo. V fheftim letu fe fpet 11 dni k unim fprednjiga leta perfhte- je, in snefe fhtevilo XXV, kar je tega leta lu¬ nino kasalo. Zhe v fedmim letu fpet 11 dni k 22 unim 25 dnem perfhtejefli, dobifh v snefek 36 dni, tukaj odversi 30 dni, potim ti jih fhe 6 oftane, in ravno fhtevilo VI je lunino kasalo. V ofmim letu perfhtej 11 dni k unim 6, in dobifh lunino kasalo XVII. In tako fe smerej naprej prerajtuje in lunino kasalo dobiva. Zhe po te fhtetvi fhe dalje do 19. leta luniniga kasala ifhefh, v kterim letu luna fvoj krog dopolni, ali ko je 19 slata fhtevilka luninga kroga, in ko potim luna fpet od konza fvoj krog sazhne, in potim mlaji fpet na tifte dneve pridejo, na kterih fo v pretezhenim lu¬ ninim krogu bili: zhe tedaj, pravim, do 19tiga, to je, sadnjiga leta luninga kroga pridefh, in fhtevilo XVIII sa lunino kasalo dobifh, in zhe sdaj sa naflednje leto, to je, sa pervo leto luniniga kroga, luniniga kasala ifhefh, ker po navadi k luninimu kasalu XVIII fhe 11 dni perfhtejefli, in fhtevilo 29 v snefek dobifh; nikar ne mifli, de je 29 lunino kasalo perviga leta luniniga kroga, ker ni; v taki pergoji odversi fhtevilo vfih 29 dni, in potem pravo lunino kasalo dobifh, ktero je nizhla ali sakaj zhe fi vlih 29 dni odvergel, ti ni zlo nizh oftalo. Ko bi pa v te pergoji ne bilo pervo leto luniniga kroga, ali ko bi ne bila slata fhte¬ vilka 1, ampak kaka druga, bi fe ne fmelo uno fhtevilo XXIX odvrezhi, ker bi tifto leto lunino kasalo bilo. Letno lunino kasalo 19tiga ftoletja fe takole dobi: poifhi narpred slato fhtevilko luniniga kroga, kakor je v §. 5. rezheno bilo; najdeno slato fhte¬ vilko sa enoto (VJ pomanjfhaj, sa enoto pomanj- fliano slato fhtevilko s fhtevilko 11 pomnoshi, ali 11 krat vsemi, in potem tega pomnoshenza, ali sa enoto pomanjfhano in llkrat pomnosheno slato fhtevilko s fhtevilko 30 deli, in fhtevilka, ki 23 ti po delitvi oftane je lunino kasalo ali Epaka tiftiga leta. Zhe bi poftavim rad svedil lunino kasalo leta 1849, ifhi narpred po §. 5. slato fhtevilko, in najdel bofh, de je 7, pomanjfhaj sdaj 7 sa enoto, in dobifli 6, pomnoshi 6 s 11, in dobifh 66, po- mnoshenza 66 deli s 30, in potem v oftanik dobifh 6, in glej, ravno VI bo lunino kasalo ali Epakta leta 1849. Zhe bi pa rad vedil lunino kasalo leta 1862, ifhi po §. 5. slato fhtevilko, in bofh najdel, de bo tifto leto slata fhtevilka 1, in glej, kader je slata fhtevilka 1, je tifto leto lunino kasalo nizhla ali *. Kdor pa tudi tega prerajtovati nozhe, naj pa farno po §. 5. slato fhtevilko daniga leta poifhe, in ko jo najde, naj v naflednjo tablizo pogleda, kjer bo sraven slate fhtevilke Epakto ali lunino kasalo najdel. Zhe poftavim sa leto 1851 slate fhtevilke po §. 5. ifhefh, bofh fhtevilo 9 najdel, in sdaj po¬ glej v naflednjo tabližo, kjer bofh sraven slate fhtevilke 9 Epakto ali lunino kasalo XXVIII najdel. Epakta ali lunino kasalo od leta 1801 do leta 1900. 24 §• 9. Kdaj je velika nozli prasnovati? V pervih zhafih kerfhanftva fo tifti kriftjani, kteri fo pred Judje bili, in fe fhe nekterih judov- fkih fheg dersliali, veliko nozh tifti zhaf prasnovali, ob kterim fo Judje prašnik oprefnih kruhov obhajali. Uni kriftjani pa, kteri fo pred molikovavzi bili, in do judovfkih fheg zlo nizh ferza nifo imeli, nifo hotli s Judi vred ob enim zhafu velike nozhi ob¬ hajati. Toraj je med kriftjani velik prepir bil, kdaj kdaj naj bi veliko nozh prasnovali. Poglavitni Ni- zejfhki zerkveni sbor je v letu 325 po Kriftufovim rojftvu rasfodil, de naj kriftjani ne prasnujejo velike nozhi tazhaf, ko Judje prašnik oprefnih kruhov ob¬ hajajo. De bi velika nozh in prašnik oprefnih kru¬ hov fkupej ne sadela, fo saftran velikonozhniga prašnika naflednje sakone (poftave) poftavili. 1. Pomladanja dnevna in nozhna enakoft (nozh in dan enako dolga) naj je sa vfelej na 21. §ufh- za odlozhena. 2. Velika nozh je vprihodnjizh le v nedeljo prasnovati, in fizer 3. tifto nedeljo, ki po pervim fhipu ali pervi polniluni fpomladanje dnevne in nozhne enakofti pride. 4. Ko bi pa ta fhip ravno v nedeljo biti vtegnil, tedaj je velika nozh prihodnjo nedeljo prasnovati. Ko bi 21. ^»ufhza, ko fta ta dan po mifli Nizejfhkiga shirala nozh in dan enako dolga, ravno fabota bila, sraven pa tudi fhip ali polnaluna; tako bi prezej drugi dan, ki je perva nedelja po fhipu dnevne in nozhne enakofti, velika nozh bila, to je 22. ^ufhza. Zhe bi pa nafproti 20. ^Jufhza fabota bila, sraven pa tudi fhip, tedaj je ta fhip en dan 25 pred dnevno in nozhno enakoftjo, toraj fe ne line po njem velika nozh vravnati; tukaj je treba drusiga fhipa, ki po dnevni in nozlini enakofti, to je, po 21. §ufhzu pride, in na 18. Malotravna pade, pozha- kati, in po tem fe mora velikonozhni prašnik vrav- nati. Ko bi pa 18. Malotravna ravno nedelja bila, tedaj bi veliko nozli fhe le drugo nedeljo, to je, 25. Malotravna prasnovali, sakaj poftava je, ve¬ lika nozh je pervo nedeljo po fhipu dnevne in nozh- ne enakofti prasnovati. Is vfiga tega fe lahko ras- vidi, de fe velika nozh pred 22. §ufhzam prasno¬ vati ne more, pa tudi ne posnejfhe, kakor 25. Malotravna, in de želih pet tednov prehodi, vzhafih je pred, vzhafih posnejfhe, kakor fi she polna luna ob dnevni in nozlini enakofti nanefe. V letu 1818 je bila velika nozh nar bolj sgodej, namrezh 22. f^ufhza, kar fe v tem ftoletji nizli vezli ne bo per- merilo; in farno v letu 1886 bo velika nozh nar bolj posno, namrezh 25. Malotravna. Neka Jatin— fka prerokva pravi: Quando Marcus pascha dabit, Antonius pentecostabit, Joannes Christi Corpus adorabit: Totus mundus vse clamabit. to je: Kdar veliko nozh bo Marka dal, Padovanfk 1 Anton pa binkufhtval, Janes molil fvet 1 Telo klezhe: Tedaj bo upil zel fvet gorje. §. 10. Kako fe velikonozhni fhip ali polna- luna in velikonozhni prašnik najde. Ako svediti hozhefh, kdaj bo v tem ali v u- nim letu velikonozhni fhip ali polnaluna, in potem 26 tudi velikonozhni prašnik, ti je narpred treba sa nedeljfko zherko in lunino kasalo tega leta svediti. Poifhi tedaj nedeljfko zherko daniga leta, kakor je bilo v §. 7. rezheno, in ko jo najdefh, fi jo v fpominji ohrani. Potem ifhi Epakto ali lunino kasalo ravno tega leta, kakor je v §. 8. pove¬ dano bilo, in fi jo fpet dobro samerkaj. Potem v naflednjo tablizo, ter v pervim raszepu tifto smed Epakt ali luninih kasal poifhi, ktero fi she pred sa dano leto najdel, sraven Epakte bofh najdel v drugim raszepu dan velikonozhniga fhipa, (kteri je v mefzih §»ufhza ali pa Malotravna, J^ufhiz po¬ menite zherki §»-z., Malotraven pa zherki M-t.) od najdeniga velikonozhniga fhipa pojdi s perftam na defno v druge raszepe, ter v tiftim raszepu obftoj, nad kterim bofh nedeljfko zherko sagledal, ker pod nedeljfko zherko je dan velikonozhniga prašnika sapifan. Zhe bi poftavim rad svedil, kdaj bo v letu 1850 velikonozhni fhip in velikonozhni prašnik; poifhi nedeljfko zherko tega leta po <§. 7., potem pa Epakto po §. 8., in zhe fi prav rajtal, bofh naj¬ del nedeljfko zherko F in Epakto XVII, poifhi sdaj to Epakto XVII v naflednji tablizi v pervim raszepu, prezej sraven te Epakte v drugim ras¬ zepu, bofh najdel dan fhipa 27. §»-z., to je, 27ti— ga f^ufhza; pojdi sdaj s perftam po ravno te verfti fkosi vfe raszepe, de v tiftiga pridefh, nad kte¬ rim je zherka F sapifana, in tam bofh najdel 31. S-z., to je, velikonozhni prašnik bo v letu 1850 31. $ufhza. Je pa leto preftopno, od kteriga velikonozhni prašnik vediti shelifh, in ker ima preftopno leto dve nedeljfke zherki, perva kashe nedelje od sazhetka leta do 24. ^»vezhana, druga pa od 24. ^vezhana 27 do konza leta; toraj morafh po §. 7. druge nedelj- fke zherke ifkati, de ti bo velikoiiozhno nedeljo pokasala. Kdaj bo v letu 1856 velika nozli? Nedeljfke zherki tega leta fte F E, Epakta ali lunino kasalo je XXIII. Poglej sdaj v naflednjo tablizo, kje je Epakta XXIII. Perva fhtevilka je v pervim ras- zepu, sraven nje v drugim raszepu je velikonozhni fhip 21. i^ufhza, pod zherko E v fedmim raszepu je velikonozhni praznik 23. ^ufliza. Velikonozhni fhipi ino velikonozhni prašniki od leta 1801 do 1900. 30 §• H- Kako fe s Epaktami mlaj daniga mef¬ za in druge fpremembe lune najdejo? Epakte ali lunine kasala, kakor fmo vi- dili, fo sa ifkanje velikonozhniga fhipa in veliko- nozhniga prašnika slo potrebne; pa sraven tega fo fhe sa drugo rabo, ker fe s njimi tudi mlaj dani- ga mefza in tudi druge fpremembe lune najti dajo. Satorej vfib 12 mefzov saporedama sapifhi in pod vfakiga pofebej fhtevilke v fledezhim redu: Profenez. — JSvezhan. — ^Jufhez. — 11. 12. 1. Malotraven. — Velkotraven. — Roshnozvet. — 2. 3. 4. Maloferpan. — Velkoferpan. — Kimovez. — 5. 6. 7. Kosoperfk. — Liftopad. — Gruden. 8. 9. 10. Potem fofhtej po §. 8. najdeno letno Epakto ali lunino kasalo s fhtevilko tiftiga mefza, kteriga mlaj ifhefh. Je snefek najdene letne Epakte in fhtevilke pod mefzam manjfhi od 30, odvsemi ta snefek od 30; je pa vezhi, ga pa od 60 odvsemi. Oftanik ti da v obedveh potih dan mlaja, kteriga fi ifkal. Dofhtejefh temu 7, 14 ali 21 dni, dobifh tudi dan perviga krajiza, fhipa in sadnjiga krajiza. Tukaj pa fe mora pasiti, zhe fe vfe to sa mefza Profenza ali $vezhana ifhe, de fe mora Epakta poprejniga leta vseti. Dam nektere sglede: Kdaj naftopi mlaj Velkoferpana 1839? Letna Epakta XV s fhtevilko pod Velkofer- panam 6 fofhteta, da 21; od 30 odvseto da 9, in to je dan mlaja Velkoferpana. Sato je 31 pervi krajiz 16., fhip 23. in sadnji krajiz 30. Velkoferpana. Kteriga dne je bil mlaj v Liftopadn 1832? Letno lunino kasalo XXVIII s fhtevilko 9 Liftopada fofhteto, da 37, to pa od 60 odvseto da oftanik 23, in to je dan mlaja Liftopada. Pervi krajiz je bil tedaj 30. Liftopada, fhip 6. Grudna, in sadnji krajiz 13. Grudna. Kteriga dne je bil mlaj v Profenzu 1839? Tukaj fe mora lunino kasalo IV. poprejfhnjiga leta 1838 11 timu Profenza perfhteti; tako' fe dobi 15, to od 30 odvseto, da 15. Je bil tedaj 15. Profenza mlaj, pervi krajiz 22., fhip 29. Profenza, in sadnji krajiz 5. ^jvezhana. Tukaj fim nalafh take leta svolil, od kterih fhe ljudje pratike imajo, de lahko vanje pogledajo, zhe fo ref mlaji in druge lunine fpremembe po te rajtengi na tifte dneve perfhli, kakor jih v pratikah sapifane najdejo; tode kasalo fe bo, de prav natanko na ravno tifte dneve ne pridejo, deliravno raslozhik v danih sgledih ni tako velik. §. 12. Epakte ali lunine kasala na vfc dni v mefzili. Kdor nerad rajta, temu fe naflednje tablize, polne Epakt ali luninih kasal, v roke podajo, is kterih bo bres velike teshe svedil lunine fpremembe, to je, mlaje, perve krajize, fhipe in sadnje krajize. Pa tudi tukaj fe viiga rajtanja ogniti ne more, tode prav lahko je. Zhe hozhefh svediti, kdaj bo tega ali uniga leta, v tem ali unim mefzu mlaj, ali pa tudi kdaj je she bil, poifhi Epakto ali lunino ka¬ salo ravno tega leta po poduku §. 8. in ko jo naj- 32 defh, poifhi ravno to Epakto v naflednji tablizi, in fizer v tem mefzu, od kteriga mlaj svediti she- lifh, in glej sraven te Epakte je dan, na kteriga je tifto leto mlaj. In kedar fi dan mlaja najdel, lahko svefh, kdaj bo pervi krajiz, zhe od dne mla¬ ja 7 dni naprej fhtejefh j potem kdaj bo fhip, zhe od dne mlaja l-l dni naprej fhtejefh; in sadnjizh kdaj bo sadnji krajiz, zhe od dneva mlaja 21 dni naprej fhtejefh. Ktere dni v mefzih bo mlaj v letu 1849? Poifhi Epakto tega leta po §. 8. Glej tega leta Epakta je VI, in sdaj ifhi ravno to Epakto VI v naflednjih tablizah, in kjer jo bofh najdel, sraven nje ftoji dan mefza, in tega dne bo mlaj, namrezh 25. Profenza, 23. §>vezhana, 25. §»ufh- za i. t. d. Po mlaji pa tudi druge fpremembe lune lahko prerajtafh, zhe od dneva mlaja ali 7, ali 14 ali 21 dni naprej fhtejefh. 33 Popolna pratika epakt — ali luninih kasal. 3 34 35 3 * 36 Shtevilo 25 sraven nekterih Epakt je sate, ki fe lunini mefzi v 29tih in 3Otih dneh premenjavajo 5 fhtevilo 19 sraven Epakte XIX bi pa mlaj 30. Grudna sdajniga, ne pa 1. Profenza prihodnjiga leta dalo. 37 §. 13. Kako fe pratika iiareja? Per narejanji pratike je narpervo, de fe leto v 12 mefzov, mefzi pa v dneve, kolikor jih vfak- kteri ima, rasdelijo. Mefzi fo naflednji s fvojimi dnevi: I. Profenez ima 31 dni, II. J*»vezhan ima v navadnjim letu 28, v preftopnim pa 29 dni, III. >Sufhez ima 31 dni, IV. Malotraven ima 30 dni, V. Velkotraven ima 31 dni, VI. Roshnozvet ima 30 dni; Vil. Maloferpan ima 31 dni, VIII. Velko- ferpan ima 31 dni, IX. Kimovez ima 30 dni, X. Kosoperfk ima 31 dni, XI. Liftopad ima 10 dni in XII. Gruden ima 30 dni. Dnevi v mefzu fe s fhtevilkami 1. 2. 3. 4. in tako dalje sapifhejo. Narbolji je, defe ob ftrani ena pod drugo sapifhejo, de fe potem poleg njih prašniki in vfe drugo, kar fe navadnje v pratike ftavi, sapifhejo. Kader je to ftorjeno, je treba po §. 10. velikonozhniga prašni¬ ka ifkati, na kteri dan de tifto leto pride, in ko je najden, fe prezej kje na fvoje mefto, to je, k dnevu mefza poftavi. Sdaj fe koj ve, de je ta dan v mefzu nedelja, ker je velika nozh le farno v nedeljo prasnovati perpufheno. Od velikonozhne nedelje fe gre nasaj proti sazhetku leta po dnevih v meizih, ter fe vfakih 7 dni nedeljfka zherka, po §. 7. naj¬ dena, poftavi. Ravno tako fe tudi od velikonozhne nedelje do konza leta vfakih 7 dni nedeljfka zherka sapifhe. Per kterim dnevu v mefzu tedaj nedeljfka zherka ftoji, ta dan je nedelja. Ko je tako vfa pratika s nedeljami ofnovana, ie jim potem fhe po- febne imena dajo, zhe jih imajo; potlej fe prašniki na fvoje dneve poftavijo, in drugi fpominja vredni dnevi sasnamjejo. Od vfih tih nedelj, prašnikov in pofebnih dni, kje naj fe v pratiki sasnamjejo, ali 38 pa v njo vredijo, bo v naflednjim §. 14. pofebej povedano. Tukaj le farno to fhe opomnim, de fe v ka- tolifhki zerkvi fkoraj vfak dan fpominj kakiga, pa tudi vezli Cvetnikov, ali pa njih god prasnuje. Prašniki fe rasdelijo 1. v preftopne, 2. farno vzhaiih preftopne, in 3. v nepreftopne. §• 14. I. Preftopni prašniki in drugi fpomi- nja vredni dnevi. 1. Od velike nozhi proti sazhetku leta. Prašniki, h kterim fe tudi nedelje perfhtevajo, in nekteri drugi snamitnejfhi dnevi, ki ne pridejo vfako leto na ravno tifti dan v mefzu, ampak fe na kakiga drugiga premaknejo ali preftopijo, fe ime¬ nujejo premakljivi ali preftopni. Pervi in nar ime- nitnejfhi vfih preftopnih prašnikov je velika nozh, po kteri fe vfi drugi premakljivi prašniki in dnevi preftopijo in ravnajo; in kader je velika nozh sa tifto leto na fvoj dan terdno poftavljena, fe od nje nasaj proti sazhetku leta vfi drugi premakljivi dnevi in prašniki lahko vredijo, kteri fo : Velika fabota, en dan pred veliko nozhjo. Veliki petik, dva dni pred veliko nozhjo. Veliki zhetertik, tri dni pred veliko nozhjo. Zvetna nedelja, VI. v poftu. Marija VII. shaloft v petik pred zvetno nedeljo. Tiha (zherna) nedelja, ali V. v poftu. ^redopoftna nedelja, ali IV. v poftu. Bresimena nedelja, ali III. v poftu. Kvaterna nedelja, ali II. v poftu. Pepelnizhna nedelja, ali I. v poftu. Pepelniza, sazhetik 40danfkiga pofta. 39 Puft v torik pred pepelnizo. Puftna nedelja, ali III. predpepelnizhna. II. predpepelnizhna nedelja. I. predpepelnizhna nedelja. Po tih nedeljah pridejo nedelje po rasglafhenji Gofpodovim, ali po fvetih treh Kraljih, kterih je vzhafih manj, vzhafih vezli, kakor li je she velika nozh, ali bolj sgodaj, ali pa bolj posno, in te ne- nelje fe sasnamjejo I., II., III., IV. i. t. d. po rasglafhenji Gofpodovim, ali po fvetih treh Kraljih. V II. nedeljo po rasglafhenji Gofpodovim je prašnik prefvetiga imena Jesufa. Žhe pride v prašnik ras- glafhenja Gofpodoviga, to je, 6. Profenza, nede¬ lja, je fhe le una nedelja, ki 13. Profenza pride, perva po rasglafhenji Gofpodovim. Nedelja pa, ki je med Gofpodovim rasglafhenjem in novim letam, fe imenuje nedelja po novim letu. 2. Od velike nozhi proti konzu leta. Od velikonozhne nedelje do konza leta fo na- flednji prašniki in drugi dnevi preftopni: Velikonozhni pondeljik je sapovedan prašnik. Bela nedelja, ali I. po veliki nozhi. Sa njo pridejo: II., III., IV. in V. nedelja po veliki nozhi. Sa V. nedeljo naftopi krishev teden. Pondeljik, torik in fredo fo prozefije. Zhetertik je god Kriftufoviga vnebohoda. VI. nedelja po veliki nozhi. Rabota pred binkefhtno nedeljo, poft. God binkefhtne nedelje. Binkefhtni pondeljik sapovedan prašnik. Kvaterna freda, petik in fabota, poft. Prašnik prefveteTrojize, I. nedelja po binkefhtih. Prašnik prefvetiga refhnjiga Telefa v zhetertik po I. nedelji po binkefhtih. 40 II. nedelja po binkefhtih. V petik po te nedelji prefv. Jesufovo §erze. Potem nafledovajo vfe druge nedelje po bin- kefhtih do Adventa, kterih nedelj je vzhafih vezh, kakor fi je she bila velika nozh, ali bolj posno, ali pa bolj sgodej. Tudi te nedelje fe s fhtevilkami III., IV., V. i. t. d. po binkefhtih sasnamvajo, de fe koj vidi, ktera she tezhe, i. t. d. Preftopni prašniki v nedelje po binkefhtih. Prašnik angeljev varhov, ali angeljfka nedelja, je tifta nedelja, ktera je pervimu Kimovzu nar bli- shej. Zhe je nedelja pred pervim Kimovzam blishe njega, kakor una, ki po njem pride, je ona angelj¬ fka nedelja 5 zhe je pa una po pervim Kimovzu blishe njega, je pa ona prašnik angeljev varhov. Prašnik fvetiga imena Marije je pervb nedeljo po mali Gofpodnizi ali godu rojftva Marije devize. Kvaterna freda je perva po dnevu povifhanja fvetiga Krisha, ali po 14. Kimovzu. Ko bi bil Krish v fredo, ni ta freda kvaterna, ampak perva po $. Krishi, tedaj je fhe le drugi teden kvatern, v fredo, petik in faboto sapovedan poft. Prašnik Marije devize fvetiga roshniga kranza je pervo nedeljo Kosoperfka — roshnikranfka ne¬ delja. God obletnize pofvezhenja vfih zerkev je tretjo nedeljo Kosoperfka. Sahvaljna nedelja je perva nedelja po vfih Cvetnikih. Sa nedeljami po binkefhtih pridejo fhtiri ad¬ ventne nedelje na verfto, ki fe tudi s fhtevilkami I., II., III. in IV. sasnamvajo. ^Advent je latin- fka befeda, in fe po nafhim pravi Prihod, in fizer 41 salo, ker ob tim zhafu obhajamo vefeli fpominj pri¬ hoda nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa na fvet.) Perva nedelja v adventu je tifta, ki je fveti- mu Andreju apofteljnu 30. Liftopada nar blishej. Kvaterna freda v adventu je perva freda po 13. Grudnu, in je ponavadi, kakor v drugih kva- ternih tednih, v fredo, petik in faboto sapovedan poft. Tudi je v adventu vfako fredo in petik sa¬ povedan poft. Zhe je ktera nedelja med fvetim boshizhnim prasnikam in novim letam, ali prasnikam obreso- vanja Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga, fe ta ne¬ delja „po boshizhi, w ali pa tudi „pred novim le- tam“ imenuje. II. Vzlialih preftopni prašniki. $veti Matija je v navadnjim letu 24. $ve- zhana, v preftopnim letu pa 25.; sato ko fe v preftopnim letu med 23. in 24. Jjivezhana en dan vloslii, toraj fe fveti Matija na 25. pomakne. God vzhlovezhenja f^inu Boshjiga in osnanje- nja devizi materi Marii je ponavadi 25. ^ufhza. Zhe fe pa permeri, de na ta dan veliki petik, ali pa velika fabota pride, fe ta prašnik na pondeljik po beli nedelji preloshi, in je ta dan sapovedan prašnik. Dan fpominja vfih vernih mertvih je 2. Lifto¬ pada; je tega dne nedelja, fe fpominj vfdi vernih dufh drugi dan, to je v pondeljik obhaja. III. JVepreftopni prašniki. aj Sdaj sapovedani: 1. Obresovanja Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga (novo leto) 1. Profenza. 48 2. Rasglafhenja Gofpodoviga, ali fvetih 3 Kra¬ lje v god je 6. Profenza. 3. Darovanja Jesufa Kriftufa god, in ozhifheva- nja devize matere Marije, ali ^vezhniza je 2. ^vezhana. 4. ISvetiga Joshefa shenina devize matere Marije, in Patrona Ilirije godovanje je 19. ^ufhza. 5. Vzlilovezhenja J^inu Boshjiga god, in osna- njenja devizi materi Marii je 25. J^ufhza, zhe je pa ta dan veliki petik, ali pa velika fabota, fe prasnuje v pondeljik po beli nedelji. 6. Svetih apofteljnov Petra in Pavla god je 29. Roshnozveta. 7. Velika Gofpodniza, ali veliki §>hmaren, ali god vnebovsetja Marije devize, je 15. Veliko- ferpana. 8. Mala Gofpodniza, ali mali $hmaren, ali god rojftva Marije devize, je 8. Kimovza. 9. Vlili ^Svetnikov god je 1. Liftopada. 10. >Spozhetja devize matere Marije god je 8. Grudna. 11. »Sveti boshizhni prašnik, ali godovanje rojftva Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa je 25. Grudna. 12. i^vetiga §>htefana perviga marternika prašnik je 26. Grudna. Opomba. Memo fhtirdefetdanfkiga pofta, fhtirih krater in poftov v adventu, fo fhe nekteri predprasnifhki dnevi sapovedani pofti, in fizer: Sabota pred binkefhti, dan pred prasnikam fvetih apofteljnov Petra in Pavla, pred veliko Gofpodnizo ali velikim Shmarnam, pred vfimi Svetniki, pred godam §pozhetja devize matere Marije in predboshizhni dan. Zhe fe permeri, de predprasnifhki poftni dnevi v nedeljo pridejo, fe na faboto preloshe, ker zerkev nozhe, de bi fe kdo Gofpodov dan ali v nedeljo poftil. 43 b~) Le v pofamesnih deshelah sapovedani prašniki. Vfaka deshela fi je kakiga Cvetnika sa Patro- na ali fvojiga pofebniga pomozhnika in varha svolila, kteriga prašnik s pofebno zhaftitoftjo obhaja in fe njegovi priprofhnji per Bogu perporozha. Vder- shavah Avftrijanfkiga zefarftva fo naflednji fofebni pomozhniki deshela svoljeni: §Jveti Marka evangelift, 25. Malotravna, na Be- nefhkim. $veti Karol Boromej, Kardinal, veliki fhkof, 4. Liftopada, na Lombardifhkim. >**5veti Leopold knes, fposnovavez, 15. Liftopada, na Avftrijanfkim. $veti JShtefan vogerfki kralj, fposnovavez, 2. Ki- movza, na Vogerfkim. f^veti Janes Nepomuzhan, marternik, 16. Veliko- travna, in fveti Venzeflav vojvoda, marternik, 28. Kimovza, na Zhefhkim ali Pemfkim. $veti Ladiflav kralj, 27. Roshnozveta, na Erdelj- fkim fSiebenburgen.) ISveti ^taniflav fhkof in marternik, 7. Velikotrav- na, na Poljfkim. §»veti Mihael veliki angelj, 29. Kimovza, na Ga- lifhkim. $veta Ziril in Metod, fhkofa in osnanjevavza ker- fhanfke vere med flovanfkimi narodi, 9. $ufh- za, na Moravfkim. $veti Elija prerok, 20. Maloferpana, in fveti Rok fposnovavez, 16. Velikoferpana, na Hrovafhkim. §»veta Hedviga vdova, 17. Kosoperfka, na Si- lefhkim. (Schlesien.) $veti ^piridion fhkof, 17. Grudna, na Dalma- tinfkim. 44 §veti Rupreht fhkof, 24. Kimovza, na Salif— burfhkim. §>veti Tilen abat, fposnovavez, 1. Kimovza, na Korofhkim. §»veti Joshef, 19. §>ufhza, in Virgili, 26. Rosh¬ nozveta, na Tirolifkim. Sveti Juft marternik, 2. Liftopada, v Terftu. §iveti Joshef, 19. iSufhza, na Krajnfkim in f^hta- jerfkim. Pravijo, de je fhe vezh drusih Patronov Krajn¬ ike deshele: J*Jveti Juri marternik, 24. Malotravna; fveti Kanzian marternik, 31. Velikotravna; fveti Hermagor fhkof in marternik in fveti Fortunat dia¬ kon marternik, 12. Velikoferpana. c j Nekdaj sapovedaniprašniki sdaj pa delovniki. 1. Dan sarozhenja Devize Marije 23. Profenza. 2. „ fpreobernjenja iS. Pavla Ap. 25. Profenza. 3. „ ftola Petra v Antiohii 22. iSvezhana. 4. „ $. Matija Ap. 24. ali 25. fSvezhana. 5. „ $. Gregorja Pap., zerk. uzh. 12. $ufhza. 6. „ $. Jurja 24. v nekterih deshelah 23. Malotr. 7. „ $. Marka Evang. 25. Malotravna. 8. „ $$. Ap. Filipa in Jakoba 1. Velikotravna. 9. „ ^najdenja S. Krisha 3. Velkotravna. 10. „ $. Antona Padovanfk. 13. Roshnozveta. 11. „ $. Janesa Kerftnika 24. Roshnozveta. 12. „ Obifkanja $. Marije Devize 2. Maloferpana. 13. „ $. Marije Magdalene 22. Maloferpana. 14. „ $. Jakoba Ap. 25. Maloferpana. 15. „ S. Ane, matere Marije D. 26. Maloferp. 16. „ $. Petra ketne 1. Velkoferpana. 17. „ $. Marije f^neshnize 5. Velkoferpana. 18. „ f^preminjenja Jesufa Kr. 6. Velkoferpana. 45 19. Dan Obglavljenja $. Jan. Kerft. 29. Velkoferp. 20. „ $. iShtefana vogerfkiga kralja 2. Kimovza. 21. „ Povikfhanja Krisha 14. Kimovza. 22. „ k S. Mihaela veliziga angelja 29. Kimovza. 23. ,, Š$. Ap. $imona in Juda 28. Kosoperfka. 24. „ Opominja vernih dufh 2. Liftopada. 25. „ Darovanja Marije Devize 21. Liftopada. 26. „ $. Katarine D. M. 25. Liftopada. 27. „ Andreja Apofteljna 30. Liftopada. 28. „ S. Janesa Ap. in Evang. 27. Grudna. 29. „ nedolshnih otrok 28. Grudna. Raslaga okrajfhanj v pratiki Cvetnikov. 46 §. 15. Nepreftopni prašniki leta. Profenez. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 5 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 2!) 30 31 Novo leto, obr. J. K. Makari Ab. j- 394. Genovefa D. 513. Tit Shk. f 94. Teleffor P. M. f 154. 3 Kralji, Rasg. J. Rajmund Mafh. §p. Erhard §h. f 750. Julian in Basilifa Mm. Pavl Pufh. f 343. Higin P. M. f 143. Erneft Ab. f 1096. Hilari fjh. z. u. -j- 368. Felikf Mafh. f 356. Maver Ab. -J- 584. Marzel P. M. f 310. Anton Pufh. -j- 356. Prifka D. M. f 375. Kanut kralj M. j- 1086. Fabian in Bofhtian Mm. Nesha D. M. f 304. Vinzenzi Diakon M. Sarozhenje Marie D. Timotej §h. M. -j- 97. §preobern. S. Pavla. Polikarp Sh. M. -j- 166. Joan Krisoftom §h. z. u. Karol velki, zefar -j- 814. Franz §alesi §h. j-1633. Martina D. M. v. III. ftol. Peter Nolafki §p. §vezhan. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 21 25 26 27 28 Ignazi §h. M. f 107. fjjvezhniza. Blash Sh. M. f 316. Rembert Sh. j- 888. Agata D. M. f 351. DoroteaD. M. -j- vlil. ftol. Romuald Ab. -J- 1037. Janes od Mate §p. Polona D. M. f 349. §hkolaftika D. f 543. Desideri §h. M. f 613. Evlalia D. M. f 304. Fufka M. -J- 350. Valentin Mafh. M. Fauftin in Jovita Mm. Juliana D. M. v III. ftol. Teodul i. Julian Mm. Simeon Sh. M. -j- 106. Konrad Pufh. Evheri §h. -j- 743. Eleonora in Verda. Petra ftol v Antiohii. Marjeta Kortonfka. Matija A p. -j- 80. Valburga Abatnja. Neftor Sh. M. j- 350. Leander §h. -J- 596. Roman Ab. -J- 460. V preftopnim letu fe S. Ma¬ tija in ^vetniki sa njim en dan naprej premaknejo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2 6 27 28 2 9 30 31 47 Malotraven. §ufhez. s CS a CS a Albin Sh. -j- 549. §implizi P. -j- 583. Kunigunda Kr. D. Kasimir Prinz Sp. Adrian M., Foka M. Koleta D. -J* 1447. Tomash Akvin Mafh. z. u. Janes od Boga §p. Franzifhka Rimlj. Vd. 40 Marternikov j- 316. Konfhtantin Ab. M. Gregor P. z. u. -J- 604. Evfrasia D. f 410. Matilda Kralj, -j- 968. Longin Sh. M. -J- v I. ftol. Heribert §11. f. 1022. Jedert D. -j- 659. Eduard Kr., Ziril. z. u. Joshef rednik J. Joahim ozhe Mar. D. Benedikt Sp. -J- 543. Oktavian, Lea Vd. Akvila in Pelagia Mm. Gabriel velki angelj. Osnanjenje I). M. Ludger Sh. -]* 809. Rupert §h. f 723. Guntram Kr. -j- 593. Evftasi Ab. -j- 628. Kvirin ftotnik M. -p 130. Amos prer., Balbina D. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Valerik Ab., Hugo §h. Franz od Pavla -j-1508. Rihard Sh. -J- 1253. Isidor Sh. z. u j- 636. Vinzenzi Fereri Mafh. §ikft P. M. -J- 117. Herman, Joshef. §p. Dionisi §h. -J- 96. Valtruda abatnja. Ezehiel prerok. Leon P. f 461. Juli P. f 352. Juftin M. f 167. Tiburzi in Valeri Mm. Helena kraljiza. Drago patron ovzharjev. Anizet P. M., Rudolf M. Elevteri Sh. M. f 130. Ema Vd.’f 1040. Viktor M. f 300. Anselm Sh. z. u. -j-1109. Kaji i. Soter Pp. Mm. Honori Sh., Adalbert Sh. M. Juri vojfh. M. -j- 303. Marka Ev. -J- 68. Kletus P. f 84. Peregrin Mafh. -J-1345. Vital i. Valena Mm. Peter Mafh. M. f 1252. Katarina §ienfka D. 48 Velkotraven. Roshnozvet. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Filip in Jakob Ap. Atanasi §h. z. u. -j- 373. Snajdenje S. Krisha Florian M., Monika Vd. Pius V. P. f 1573. Jan. Ev. pred vrat, v Rim. §htaniflav §h. M. Mihaela perkasen. Gregor Naz. §h. z. u. Isidor kmetovavez. Mamert Sli. -j- 472. Pankrazi M. -J- 304. §ervazi Sh. -J- 384. Bonifazi M. -j- 307. Viktorin M. v Rimu. Janes Nepom. M. Pafhkal §p., Bruno §h. Felikf Sp., Venanzi M. Zeleftin P. f 1296. Bernardin Mafh. -j-1444. Valens Sli. in M. Julia D. M. -j- 450. Evfebi §h. Maria Pomaj, Joana. Urban P. M. f 230. Filip Neri Malh. Magdalena od Pazi. German Sh. f 576. Makfimus Sh. M. -J- 250. Ferdinand Kr. j- 1252. Kanzian M., Angelja D. Juvenzi M. Erasem Ab. M. Klotilda Kr. f 534. Kvirin fjh. M., Optat Sh. Bonifazi Sh. M. -f- 755. Norbert Sh. -j- 1134. Robert Ab. -j- 1159. Medard §h. j- 545. Primash i. Felizian Mm. Marjeta Kr. -J- 1093. Barnaba Ap. -j- 70. Janes od S. Fakunde. Anton Paduanfki. Basili Sh. z. u. -J- 379. Vit i. tovarfhi Mm. Beno Sh. f 1106. Rajnar §p., Avit. Ab. Marka i. Marzelin Mm. G er vasi in Protasi Mm. Silveri P. M. f 539. Alojsi patron mladofti. Ahazi M., Paulin §h. Edeltruda Kr. -j- 679. Janes Kerftnik. ProfperSh. z. u. 462. Janes in Pavl Mm. Ladiflav Kr. j- 1095. Irenej Sh. z. u. -j- 202. Peter in Pavl Ap. Spominj S. Pavla Ap. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 49 s Maloferpan. « Velkoferpan. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 11 15 16 17 18 19 20 !23 24 25 ■26 27 ‘28 29 30 31 Teobald Pufh. f 1066. Obifkanje Marije D. Heliodor §h. f 400. Urh §h. f 973. Filomena D., Domizi M. Isaia prerok. Vilibald §h. f 726. ElisabetaKr. f 1336. Anatolia D. M. AmaliaD., Felizitas in 7 finov Mm. Pius I. P. -j- 155. Mahor in Fortunat Mm. Anaklet P. M. -J- 110. Bonaventura §h. z. u. Henrik Zef. f 1024. Maria §hkapulir. Alefh §p. -j- v V. ftol. Friderik Sh. M. f 838. Vinzenzi od Paule. Marj eta D. M. v III. ftol. Daniel prerok. Maria Magdalena. Apolinar §h. M. f v I. ftol. Kriftina D. M. f 300. Jakob Ap., Krifhtof. M. Ana mati D. Marije. Pantaleon sdravnik M. Inozenzi I. P. M. Marta D.,- uzhenka Kr. Abdon in Senen Mm. Ignazi Lojolan f 1556. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 5 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Petra kotna, 7 Mak. brat. Porzijunkula, Liguori Sh. Najdenje fjhtefana M. Dominik menili Mafh. Maria Sneshniza. §preminjenje J. Kr. Kajetan menili Mafh. Zirijak M. -j- 303. Roman vojak M. f 258. Lavrenzi Diak. M. j- 258. Susana D. M. j- 295. Klara D. 'j - 1253. Kafian i. Hipolit Mm. Atanasia Abt. -j- 860. Velki ^hmaren. Rok §p., Hiazint Mafh. iLiberat Ab. -j- 483. Helena Kr. -f 328. Magnus M., Ludovik f?h. Bernard z. u. f 1153. Joana Franzifhka Vd. Timotej, §imforian Mm. Filip Benizi Mafh. Jernej Ap. Ludovik Kr. f 1776. Zeferin P. M. f 218. Joshef Kalafankzi. Augufhtin z. u. j- 436. Janesa obglavljenje. Rosa D. -j* 1617. Rajmund Kard. 1240. 50 p Kimovez. s as a Kosoperfk. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Tilen Ab., 12 bratov Mm. Shtefan vogerfki Kr. §erafia D. M. -f v II. ftol. Rosalia D., Mojs. prerok. Juftinian Sh. -j-. 1455. Donazian in Let. §h. Mm. Regina D. M. -J* 251. Rojflvo D. M., Gofpod. Korbinian §h. -J- 730. Nikolav Toletanfki. Prot in Hiazint Mm. Silvin §h. v Veroni. Maurili §11., Evlogi Sh. Povifhanje S. Krislia. Nikomed M. -j- 572. Ljudmila gofpa -j- 927. Lambert §h. j- 708. Joshef Kopertin §p. Januari §h. M. -j- 305. Evftahi in tovarfhi Mm. Matevsh Ap. in Ev. Maurizi M. j- 286. Tekla D. M. -j- v I. ftol. Maria refhenje jetnikov. Kleofa M., Aurelia D. Ziprian in Juftina Mm. Kosma i. Damian Mm. Venzeflav vojvada M. Mihael velki angelj. Hieronim z. u. f 420. Remigi §h. j- 533. Leodegar §h. -j- 678. Kandid M., Evald M. Franz §erafin Sp. Plazid M. f 546. Bruno menih -j- 1101. Auguft Malh, j- 560. Brigita Vd. j- 1373. Dioiiisi §h. M. f 272. Franz Borgia Mafh. Nikasi §h. M. -j- v II. ftol. Makfimilian §h. M. Koloman M., Edvard Kr. Kalift P. M. f 222. Teresia D. -j- 1582. Gal. Ab. f 614. Hedviga Vd. -j- 1243. Lukesh. Ev. Peter Alkantara Mafh. Felizian §h. M. Urfhula D. M. f 383. Kordula D. M. -j- 383. Janes Kapiftran. §p. Rafael velki angelj. Krisant i. Daria Mm. Evarift P. M. -j- 112. Frumenzi Sh. v IV. ftol. §imon i. Juda Ap. Narzis §h. j- v II. ftol. Klaudi M., Zenobia M. Voljbenk §h. -J- 994. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 51 o Liftopad. cs O Gruden. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 5 1 6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2 6 27 28 2 9 30 Vfi Svetniki. (■»pominj vfih vernih dufh. Hubert §h. -J- 787. Karol Boromej Kar. §h. Zaharia vifhi duhovn. Lenart t>p. -J- 559. Engelbert Sh. M. Bogomir Sh. -j- 1115. Bogodar vojak M. Andrej Avelin tj p. Martin §h. f 397. Kunibert fjh. -J- 663. fjitaniflav Koftka fjp. Veneranda D. M. Leopold knes j- 1136. Otmar Ab. -j- 759. Gregori zhudodelez Sh. Odo Ab., Hilda Abt. Elisabeta Vd. -j- 1331. Felikf Valovan Mafh. Darovanje Marije D. Zezilia D. M. j- 338. Klemen P. M. j- 108. Janes od Krisha Sp. Katarina D. M. j- 307. Konrad §h. f 974. Virgili tj h. f 750. Papinian tjh. M. §aturnin M. -J- 850. Andrej Ap. 1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Eligi Sh. -j- 659. Bibiana D. M. f 363. Franz Kfaveri Sp. Barbara D. M. f 340. Sabas Ab. j- 538. Nikolav Sh. f 387. Ambrosi tjh. -j- 397. Spo%hetje D. Marije. Leokadia D. M. -j- 304. Melhiad P. M. f 314. Damas P. "j* 384. Makfenzi M., Sinesi M. Luzia D. M. f 304. tjpiridion fjh. -j- 348. Zeziiian i. Fortunat Mm. Evsebi §h. M. f. 370. Lazar Sh. brat Marte. Aukfenzi §h. Nemesi M. -j- 350. Amon, Ženo Mm. Tomash Ap. Flavian M. f 863. Viktoria D. M. ■f 853. Adam in Eva. $. Dan-Boshvzh. Shtefan I. M. Janes Ap. Ev. Nedolshni otrozi. David kralj in prerok. Nizefor M. .‘jilvefter P. f 335. 4« 52 §. 16. ZVetleljfki evangelii 53 54 Nedelja Sapopadik fvetiga evangelia rim imam dopadajenje; njega poflufhajte! (Mat. 17, 1 — 9.) Bresimena ali 111. vpoftu §redopoftna ali IV. v poftu Jesnf je is mutza hudizha isgnal, in mutez je govoril, in mnoshize fo fe zhudile. Eni smed njih fo rekli: S Belzebnbam, vifhim hudizhev isganja hudizhe. Jesnf pa, ker je vidil njih mifli, jih je ojftro fvaril, ter jim fkasoval, de s perftam Boshjim hudizhe isganja. (Luk. 11, 14 — 28.) Jesuf je s petmi jezhmenovmi kruhi in dvema ribama okoli pet tavshent mosh fhtevila nafltel. Dvanajft kofhov fo s kofzi napol¬ nili , ki fo oftali. Ljudje fo fe nad tem zbu¬ dili, in fo miflili, ga sa kralja svoliti, on pa je sbeshal na goro. (Jan. 6,1 — 15.) Tiha ali V. v poftu. Jesuf je rekel Judovfkim mnoshizam: Kdo smed vaf me bo greha preprizhal? Ako vam refnizo govorim, sakaj mi ne verujete? Kdor je is Boga, befede Boshje poflufha. Sa tega voljo vi ne poflufhate, ker nifte is Boga. Judje ga hozhejo kamnjati, on pa fe je fkril. (Jan. 8, 4 6 — 59.) ZvetnaaliVL v poftu. Jesuf jesdi v Jerusalem. Mnoshize fo vpile: Hosana fjiinu Davidovimu! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gofpodovim. (Mat. 21, 1 — 9.) Velikonzhna. Shene, ki fo k grobu perfhle, fo vidile v njem na defni angelja, in fo oftermele. On pa jim rezhe: Nikar fe ne uftrafhite! Vftal je, ni ga tukaj! Povejte njegovim u- zhenzam, in Petru, de gre pred vami v 55 Nedelja I>o veliki nozhi Sapopadik fvetiga evangelia I. ali bela. n. ni. iv. Galilejo, tam ga bote vidili. (Marka 16, 1 - 7.) Jesuf pride fkosi saklenjene duri k fvojim uzhenzam, jim pokashe roke in ftran, jim rezhe: mir vam bodi! Kakor je Ozhe mene poflal, tudi jas vaf pofhljem. Potem je v nje dihnil in jim rekel: Prejmite f. Duha; kterim bote grehe odpuftili, fo jim odpu- fheni; in kterim jih bote sadershali, fo jim sa- dershani. Tomasha ni biloper njih; vfigatega ni hotel verjeti. Zhes ofem dni fpet Jesuf pride fkosi saperte duri in Tomasha savolj njegove nevere fvari. (Jan. 20, 19—31.) Jesuf je farisejem rekel: Jeft fim dobri pa- ftir. Dobri paftir da fvoje shivljenje sa fvoje ovze. Najemnik pa, ko vidi volka priti, pufti ovze in sbeshi. Jeft posnam fvoje ovze, in moje mene posnajo, in dam sanje fvoje shivljenje. (Jan. 10, 11 — 16.) Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: §he malo, in me vezh ne bote vidili; in fpet malo, in me bote vidili, ker grem k Ozhetu. Vi bote jokali in shalovali, fvet pa fe bo ve- felil; ali vafha shaloft fe bo v vefelje fpre- obernila. (Jan. 16, 16 — 22.) Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Grem k njemu, kteri me je poflal. Sa vaf je dobro, de grem. Sakaj ako ne grem, Trofhtar ne bo k vam perfhel; ako pa grem, vam ga bom poflal. Kadar pa pride on, Duh refnize, vaf bo uzhil vfo refnizo, in vam perhodnje rezhi osnanjeval. (Jan. 16, 5 — 14.) 56 Nedelja PO veliki nozhi Sapopadik fvetiga evangelia V. VI. Binkefhtna nedelja. Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Ako bote Ozheta kaj profili v mojim imena, vam bo dal. Profite, in bote prejeli, de bo vafhe vefelje dopolnjeno. Ozhe famvaf ljubi, ker fte vi mene ljubili, in fte verovali, de fini jeft is Boga isfhel; fim na fvet perfhel, ga fpet sapuftim, in grem k Ozhetu. (Jan. 16, 23 — 30.} Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Kadar pride Uzhenik, kteriga bom vam jeft poflal od Ozheta, Duh refnize, kteri fe od Ozheta is-haja, on bo prizheval od mene. Pa tudi vi bote prizhevali, ker fte od sazhetka per meni. Ura pride, de bo vfak, kteri vaf u- mori, menil, de Bogu flushbo flori. (Jan. 15 , 26 — 27 ; 16, 1 — 4.) Jesuf je rekel fvojim uzhenzam : Ako me kdo ljubi, bo moje befede fpolnoval; in moj Ozhe ga bo ljubil, in bova k njemu per- fhla, in per njem prebivala. — Uzhenik f. Duh pa, kteriga bo poflal Ozhe v mo¬ jim imenu, on vaf bo uzhil vfe, in vaf opomnil vfiga, kar koli fim vam rekel. (Janes 14, 23 — 31.) I. Nedelja po binkefhtih. Bodite ufmiljeni, kakor je vafh Ozhe ufmiljen. Ne fodite, in ne bote fojeni; ne pogubljajte, in ne bote pogubljeni; odpuflite, in vam bo odpufheno. Dajte, in fe vam bo dalo. S kakorfhino mero bote merili, s tako fe vam bo odmerjalo. — Kaj vidifh pesder v ozhefu fvojiga brata, bruna pa, ki je v tvojim ozhefu, ne zhutifh? Hinjavez! is- deri poprej brun... (Luk. 6, 36 — 42.) 57 Nedelja PO binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia. II. Neki zhlovek je napravil veliko vezherjo, in jih je veliko povabil. Povabljeni fo fe ogo¬ varjali priti k vezherji. Gofpod fe je ras- ferdil, in je fvojimu hlapzu rekel: pojdi na pota in prelase, in permoraj jih noter iti, de fe napolni moja hifha. Unih povabljenih mosh pa ne bo nobeden okufil moje vezherje. (Luk. 14, 16'— 24). III. IV. Zolnarji in grefhniki fo fe k Jesufu perbli- shali, de bi ga poflufhali. Fariseji fo go- dernjali, de grefhnike fprejema, in je s njimi. Jesuf jim pove priliko od paftirja, ki popufti 9 9 ovaz, in gre sgubljene ifkat, in fe vefeli, ko jo najde; od shene, ki fe ve- feli, kadar sgubljen denar najde. Takti bo med angelji Boshjimi vefelje nad enim grefhni- kam, kteri fe fpokori. (Luk. 15, 1 — 10.) Jesuf je na Genesarefhkim jeseru is zholna mnoshize uzhil. Ko je nehal govoriti, je rekel Sjimonu na globoko peljati in mreshe na lov vrezhi. Sajeli fo toliko rib, de fe je mresha tergala. Dva zholna fo napol¬ nili, de fta fe potopovala. Grosa je vfe obfhla. Jesuf je rekel Simonu: Ne boj fe, odflej bofh ljudi lovil. (Luk. 5, 1 — 11.) Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Refnizhno vam povem, ako ne bo obilnifhi vafha pra- viza, kakor pifmarjev in farisejev, ne poj- dete v nebefhko kraljeftvo. Vfak kteri fe nad fvojim bratam jesi, bo kriv fodbe . . . Pufti fvoj dar pred altarjem, fpravi fe pred s fvojim bratam, in tedaj pridi in daruj fvoj dar. (Mat. 5, 20 — 24.) 58 Nedelja po binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia VI. VII. VIII. IX. X. Jesuf je vsel fedmere kruhe, in je sahvalil, ter raslomil in dal fvojim uzhenzam, de fo polo- shili pred mnoshizo. Tudi nekaj ribiz je po- shegnal in ukasal predpoloshiti. Vfi fo fe na- fitili, bilo jih je okoli fhtiri tavshent. §edem jerbafov je kofzov oftalo. (Mark. 8,1 — 9.) Varujte fe lashnivih prerokov. — Po njih fadti jih bote fposnali. Vfako dobro drevo rodi dober fad; malopridno drevo pa rodi malo¬ priden fad. Ne vfak, kteri pravi: Gofpod, Gofpod! pojde v nebefhko kraljeftvo; am¬ pak kteri ftori voljo mojiga Ozheta... (Mat. 7, 15 — 21.) Jesuf je fvojim uzhenzam to priliko govoril: Bil je neki bogat zhlovek, kteri je imel hifhnika, in ta je bil obdolshen pred njim, kakor de bi bil sapravljal njegovo jfl-emo- shenje. Krivizhni hifhnik previdi, de bo od hifhevanja odftavljen, vfakimu dolshniku fvojiga gofpoda nekoliko dolga sbrifati rezhe, sato de bi ga potem oni v fvoje hifhe vseli. Jesuf v ti priliki uzhi: Delajte fi prijatle s blagam, ki ni vafhe, ampak boshje, ter dajajte ubogajme, de bojo fromaki sa vaf molili. (Luk. 16, 1 — 9.) Jesuf fe nad prebivavzi Jerusalema sjoka, ker nozhejo fposnati, kar jim v svelizhanje flushi; prerokuje rasdjanje mefta; potem gre v tempelj, in isshene is njega preda- javze in kupovavze. (Luk. 19, 11—47.) Dva zhloveka fta fhla v tempelj molit, eden farisej, in eden zolnar. Farisej fe hvali, 59 Nedelja P« binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia XI. xn. xin. XIV. koliko de dobriga flori; zolnar pa fe terka na fvoje perfi rekozh: Bog! bodi miloftljiv meni grefhniku... Vfak, kteri fe povifhuje, bo ponishan; kdor fe ponishuje, bo povi- fhan. (Luk. 18, 9 — 14.) Jesuf osdravi gluhiga in mutaftiga, in sa- pove mnoshizi, de naj tega nikomur ne pravijo; pa fo fhe bolj osnanovali in fe zbudili rekozh: Vfe je prav ftoril; gluhim je dal flifhati in mutaftim govoriti. (Marka 7, 31 — 37.) Neki uzhenik poftave Jesufa fkufha in rezhe: Uzhenik! kaj naj florim, de bom vezimo shivljenje sadobil ? On pa mu je rekel: Kaj je v poflavi pifano? On je odgovoril: Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza ... in fvojiga blishnjiga, kakor fam febe. Jesuf mu je rekel: Prav fi odgovoril; to flori, in bofh shivel. §he vprafha: kdo je moj blishnji? Jesuf mu pove priliko od u- fmiljeniga Samarjana, in mu poflednjizh re¬ zhe: Pojdi, in tudi ti tako flori. (Luk. 10, 23 — 37. Jesuf osdravi defet gobovih mosh, pa le eden fe mu sahvali in ta je bil Samarijan. In Jesuf vprafha: Kje je pa unih devet? No¬ beden fe ni snafhel, in Bogu zhaft dal, kakor ta ptujiz. (Luk. 17, 11 — 19.) Jesuf uzhf fvoje uzhenze, de nihzhe ne more dvema gofpodama flushiti; jih opominja, naj ne fkerbe prevezh sa zhafne rezhi, naj v Boga saupajo, ker on, ki ptizhe preshivi, 60 Nedelja po binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia XV. XVI. XVII. lilije oblazhi, bo tudi nje prefkerbel; naj ifhejo nar poprej Boshjiga kraljeftva in nje¬ gove pravize, in vfe drugo zhafno jim bo perversheno. {Mat. 6 , 24 — 33.) Jesuf obudi merlizha v meftu Najm v shiv- Ijenje, in ta je bil edini fin neke vdove. Vfe pogrebze je ftrah obfhel in fo Boga hvalili rekozh: Velik prerok je med nami vftal, in Bog jefvoje ljudftvo obifkal. (jLuk. 7, 11 — 16.) Jesuf je fhel v hifho nekiga vifhiga farisejev v faboto kruh jeft, tam vodenizhniga zhlo- veka os^ravi, ter s tem farisejem pokashe, de fe fme tudi ob fabotih, to je judovfkih prašnikih, blishnjimu v potrebi pomagati; faj fhe ofla ali vola is kapnize islezhejo prezej fabotni dan, ako je vanjo padel. —■ Opominja jih fhe dalje, naj fi per miši per- vih fedeshev ne shirajo, naj fe napuha varujejo in v ponishnofti vadijo. Vfak, kteri fe povifhuje, bo... {Luk. 14, 1 — 11.) Neki uzhenik poftave je Jesufa vprafhal: Ktera je velika sapoved v poftavi? Jesuf pa mu je rekel: Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza... Ta je nar vezhi in perva sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fam febe. Pa tudi Jesuf jih nekaj vprafha: Sakaj namrezh David v fvojih Pfalmih prihodnjiga Mefija, ki bo is njegoviga rodu, tedaj po mefu njegov fin, vender fvojiga Gofpoda imenuje. Tega mu nifo mogli odgovoriti. {Mat. 22, 34 — 46.) 61 Nedelja PO binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia XVIII. XIX. XX. XXI. Jesuf rezhe mertvoudnimu: Saupaj fin, od- pufheni fo ti tvoji grehi. Eni pifmarjev fo lami per febi rekli: Ta preklinja. In ko je Jesuf njih hudobne mifli vidil, jih vprafha: kaj je loshej rezhi: Odpufheni fo ti tvoji grehi; ali rezhi: Vftani in hodi? Potem rezhe mdrtvoudnimu: Vftani, vsemi fvojo pofteljo... Mnoshize fo oftermele in zhaftile Boga. (Mat. 9, 1 — 8.) Prilika od kraljeve shenetnine. Kralj pofhlje fvoje hlapze povabljenim povedat, de je kotilo she perpravljeno; pa nifo hotli priti, fhe hlapze fo sgrabili in pobili. Potem u- kashe kralj druge povabiti, in shenetnina je bila napolnjena s fvati. Med njimi je bil zhlovek, ki ni bil fvatovfko oblezhen. Kralj ukashe, mu svesati roke in noge in vrezhi v unanjo temo. — Veliko jih je pokli¬ canih, ali malo isvoljenih. (Mat. 22, 1 — 14.) Neki kraljizh je profil Jesufa, de bi perfhel in osdravil njegoviga fina, ki je sazhel umirati. Jesuf mu rezhe: Pojdi, tvoj fin shivi! §hel je, in hlapzi fo mu naproti perfhli povedat, de njegov fin shivi. In ravno tifto uro, ko je Jesuf rekel: Pojdi, tvoj fin shivi! ga je puftila merslka; in je veroval kraljizh in vfa njegova hifha. (Jan. 4 , 46 — 58.) Kralj je odpuftil fvojimu hlapzu defet tav- shent talentov, sato ko ga je profil; ker fe pa ta hlapez ni fvojiga fohlapza ufmi- lil, ki mu je bil le fto denarjev dolshan, fe je kralj rasferdil in ga je isdal trino- 62 Nedelja po binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia gam. Tako bo tudi nebefhki Ozhe vam ftoril, ako ne odpuftite vfakteri fvojimu bratu is fvojih ferz. (Mat. 18 , 23 — 35.) XXII. Judje fo Jesufa vprafhali, ali fe fme dazija dajati zefarju ali ne? Jesuf jim odgovori : Dajte zefarju, kar je zefarjeviga, in Bogu kar je Boshjiga. (Mat. 22, 15 —21.) XXIII. Neki vikfhih je Jesufa profil, de bi njegovo hzher, ki je ravno umerla, v shivljenje obudil. Jesuf je fhel s njim in njegovi uzhenzi; med potjo fe je neka shena, ki je dvanajft let na kervotoku terpela, roba njegoviga oblazhila dotaknila, in je bila sdrava. Ko je Jesuf v hifho vikfhiga per- fhel, je fhumezho mnoshizo is nje isgnal, deklizo pa sa roko perjel, in je vftala. (Mat. 9, 18 — 26.) Opomba. Ako je po binkefhtih vezh ko 24 nedelj, fe po 23. nedelji jemljejo nedelje, ktere fo tifto leto po rasglafhenji Gofpodovim, ali po SS. 3 Kraljih oliale, in fizer po tem le redu: Ako je 25 nedelj, fe sa 24. nedeljo vsame 6. nedelja po rasglafhenji. Ako je 26 nedelj po binkefhtih fe sa 24. nedeljo vsame 5. nedelja po rasglafhenji. , 25. ,, „ 6. „ ,, ,, Ako je 27 nedelj po binkefhtih fe sa 24. nedeljo vsame 4. nedelja po rasglafhenji. 25. „ ,, 5. ,, „ „ 26- ,, ,, 6. ,, ,, ,, Ako je 28 nedelj po binkefhtih fe sa 24. nedeljo vsame 3. nedelja po rasglafhenji. 25. ,, ,, 4. ,, „ ,, 26. ,, ,, 5. ,, „ „ 27. ,, ,, 6. ,, ,, ,, 63 Nedelja PO binkefhtih Sapopadik fvetiga evangelia Poflednja. Jesuf prerokuje rasdjanje Jerusalemfkiga mefta in tempeljna, in opominja fvoje vernike, de naj hitro is mefta beshe, fhe predenj ga bojo fovrashniki oblegli, ker potem ne bo vezh mogozhe, in naj ne verjamejo sa- peljivzam, kteri fe bojo sa Mefija ali od- refhenika rasglafovali in obetali Judavfki rod is rok fovrashnikov oteti. — Dalje fhe prerokuje tudi fodnji dan, in nektere pred- snamnje pove; in refnizo fvojih befedi s temle saterdi: Nebo in semlja bota pre- fhla, moje befede pa ne bojo prefhle. (Mat. 2-1, 15 — 35.) I. Nedelja v adventu II. » Jesuf perpoveduje nektere snamnja ob konzu fveta in fodbi rekozh: Snamnja bodo na folnzu in luni in svesdah, in na semlji bo ftifka med narodi savoljo ftrafhniga fhu- menja morja in valov. In ljudje bojo ko- perneli od ftrahu in zhakanja tiftiga, kar ima zhes vef fvet priti... Vidili bodo fjiinu zhlovekoviga priti v oblakih s veliko ob¬ latijo in zhaftjo. (Luk. 21, 25 — 33.) Janes Kerftnik v jezhi sapert pofhlje dva fvojih uzhenzov Jesufa vprafhat, zhe je on Mefija. Jesuf jima odgovori: Povejta Janesu: §lepi fpregledujejo, hromi hodijo, gobovi fe ozhifhujejo, gluhi fpreflifhujejo, mertvi vftajajo, in ubogim fe evangeli o- snanuje. — Jesuf pred mnoshizo Janesa hvali, in pravi, de je fhe vezh ko prerok; on je tifti, od kteriga je pifano: Glej! jeft pofhljem fvojiga angelja pred tvojim oblizh- jem, kteri bo pred teboj tvoj pot perprav- Ijal. (Mat. 11, 2—10.) 64 Nedelja v adventu Sapodadik fvetiga evangelia. III. IV. nedelja po boshizhi Judje fo do Janesa poflali ga vprafhat, kdo de je, morde Kriftuf, ali Elija ali kdo smed prerokov. Janes jim rezhe: Jeft fim glaf vpijozhiga v pufhavi, perpravite pot Go- fpodov. V fredi med vami ftoji, kteri je vezhi od mene, kterimu jeft nifim vreden od zhevljev jermenov odvesati. (Jan. 1, 19 — 28.) Janes je perfhel na vfo ftran Jordanfko in je osnanjeval kerft pokore v odpufhanje gre¬ hov, kakor je pifano v bukvah Isaija pre¬ roka: Glaf vpijozhiga v pufhavi: Perprav- Ijajte pot Gofpodov, ravne ftorite njegove ftese; vfaka dolina naj fe napolni, in vfaka gora in vfak grizli naj fe ponisha; in kar je kriviga bodi ravno, in kar je ojftriga, gladke pota. (Luk. 3,1 — 6.) Simeon je rekel Marii Jesufovi materi: Glej ! ta je poftavljen v padez, in v vftajenje mnosih v Israelu; in v snamnje, kterimu fe bo soper govorilo. In tvojo laftno dufho bo mezh prefunil... Ravno ta zhaf je per- fhla v tempelj prerokinja Ana, in je Go- fpoda zhaftila in od njega govorila vfnn, kteri fo zhakali odrefhenika. — Vernili fo fe v Galilejo v mefto Nazaret. Rete pa je raftilo, in mozhno perhajalo, polno modrofti, in boshja miloft je bila v njem. (Luk. 2, 33 — 40.) 65 Evaugelii ob sapovedanih prašnikih. Prašnik Sapopadik fvetiga evangelia Obresovanja Jesufa Krift. ali novo leto. Rasglafhenja Gofpodoviga ali SS. 3 Kra¬ ljev, 6. Pro- fenza. Imena Jesu- foviga, II. n. po rasglafh. Darovanja Jesufa ali §vezhniza, 2. Svezhana. Ko je bilo ofem dni dopolnjenih, de je bil otrok obresan, mu je bilo dano ime Jesuf. (Luk. 2, 21.) Modri fo perfhli is Jutroviga v Jerusalem novorojenima kralja Judov molit, in fo po njem vprafhali. Kralj Herod fe preflafhi... Duhovni pravijo, de bo v Betlehemu rojen. Herod pofhlje modre kje, in jim narozhi, de naj pridejo mu povedat, kadar ga bojo najdili... §hli fo, in fo svesdo, ki fo jo na Jutrovim vidili, sagledali, fhla je pred njimi, ter obftala nad hifho, v kteri je bilo Dete. Shli fo vanjo, in fo nafhli Dete s Marijo, predenj fo padli, ter ga molili... Po drugi poti fo fe vernili v fvojo deshelo. (Mat. 2, 1 — 12.) Ko je bilo ofem dni dopolnjenih, de je bil otrok obresan, mu je bilo dano ime Jesuf. (Luk. 2, 21.) Ko fo pernefli otroka Jesufa njegovi ftarfhi v tempelj, de fo ga po Mojsefovi poftavi pred Gofpoda poftavili in dar opravili; ga je §imeon na fvoje narozhje vsel, ter hva¬ lil Boga rekozh: Sdaj fpuftifh fvojiga hlap- za, Gofpod! po fvoji befedi v miru, ker fo vidile moje ozhi tvoje svelizhanje, kte- ro fi perpravil pred oblizhjem vfih naro¬ dov, luzh v rasfvetljenje nevernikam, in v zhaft Israelu fvojimu Jjudftvu. (Luk. 2, 22 — 31.) 5 66 Prašnik Sapopadik fvetiga evangelia Joshefa, 19. §ufhza. A n gel j Gofpodov fe je Joshefa v fpanji per- kasal rekozh: Joshef, Davidov fin! ne boj fe vseti Marije fvoje shene, sakaj kar je v nji rojeno, je od fvetiga Duha. Rodila bo §ina in imenuj njegovo ime Jesuf; on bo namrezh odrefhil fvoje ljudftvo od njih grehov. (Mat. 1, 18 — 21.) Vzhlovezhe- nja Jesufa Krift. in osn. Devizi Marii, 25. §ufhza. Angelj Gabriel je Marii Devizi osnanil, de bo mati !*>inu Boshjiga. Marija fe nad an- geljevim govorjenjem preftrafhi. In angelj ji je rekel: Ne boj fe, Marija! ker miloft li nafhla per Bogu... §veti Duh bo perfhel v te, in mozh Narvifhiga te bo obfenzhila... Marija pa je rekla: Glej! dekla fnn Go- fpodova; sgodi fe mi po tvoji befedi. {Luk. 1 , 26 — 38.) Velikonozhni pondeljik. Dva Jesufovih uzhenzov fta fhla v terg Emavs. Med potjo fe k njima Jesuf perdrushi, njima pifma prerokov raslaga in fkashe, de je mogel Jesuf terpeti, in tako v fvojo zhaft iti. Med lomljenjem kruha fta ga fhe le fposnala; in on jima je sginil spred oziri. Prezej fta fe vernila v Jerusalem, apoftelj- nam in drugim, ki fo bili s njimi, pravit, kar fe njima je pergodilo. Pa tudi ti fo nji¬ ma rekli: Gofpod je ref vftal, in fe je per- kasal §imonu. {Luk. 24, 13 — 35.) Kriftufoviga vnebohoda, 40. dan po veliki nozhi. Jesuf fe je enajfterim apofteljnam, ki fo per miši bili, perkasal, in je svaril njih neje¬ vero, in terdobo njih ferza, de tiftim nifo verjeli, kteri fo vidili, de je vftal. Potim jim je dal povelje iti po vfim fvetu in osna- novati evangeli, in je tudi dar zhudeshev 67 Prašnik Sapopadik fvetiga evangelia tem obetal, kteri bojo verjeli. In Gofpod Jesuf, ko jim je bil isgovoril, je bil v nebd vset, in fedi na defnizi Boshji. (Mark. 16, 14 — 20.) Jesuf je Nikodeinu rekel: Bog je fvet tako ljubil, de je dal fvojiga edinorojeniga !*>inu, de, kdor koli vanj veruje, fe ne pogubi, temuzh ima vezhno shivljenje. Luzh je perfhla na fvet, ljudje pa fo bolj temo lju¬ bili ko luzh, sakaj njih dela fo bile hudob¬ ne. Kdor hudo dela fovrashi luzh . . . (Jan. 3,16 — 21.) Moje inefo je ref jed, in moja kri je ref pi- jazha. Kdor je moje mefd, in pije mojo kri, oftane v meni in jeft v njem . . . Ta je kruh, kteri je is nebef perfhel . . . Kdor je ta kruh, bo shivel vekomaj. (Jan. 6, 56 — 59.) §imon Peter je odgovoril: Ti fi Kriftuf, §in shivigaBoga! In Jesuf je odgovoril, in mu rekel: Blagor ti, §imon, Jonov fin! ker mefo in kri ti nifta tega rasodela, ampak moj Ozhe, ki je v nebelih. Pa tudi jeft ti povem: Ti fi Peter (fkala) in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, in peklenfke vrata je ne bodo smagale. In tebi bom dal klju- zhe nebefhkiga kraljeftva . . . (Mat. 16, 13 — 19.) Marta, ki je Jesufa v fvojo hifho fprejela, je veliko sa njegovo poftreshbo fkerbela, Marija, njena feftra, pa ja njegove nauke poflufhala . . . Jesuf rezhe Marti: Marta, 5 » Binkefhtni pondeljik. S. refhnjiga Telefa. SS. Apoftelj- nov Petra in Pavla, 29. Roshnozveta. Vnebovsetja Marije Devi¬ ze ali velika Gofpodniza, 68 Prašnik Sapopadik fvetiga evangelia. 15. Veliko- ferpana. Rojftva Ma¬ rije Dev., ali mala Gofpod- niza, 8. Ki- movza. Marta! fkerbna fi in fi veliko persadevafh. Pa le eno je potrebno. Marija je nar bolj- fhi del isvolila, kteri ji ne bo odvset. (Luk. 10, 38 — 42.) §veti Matevsh prezej v sazhetku fvojiga evan- gelia fkashe, de je Jesuf po fvoji zhlovefh- ki natori ref is tiftiga rodu, is kteriga Me- lija po prerokovanji priti ima, namrezh is rodu Abrahamoviga; toraj vfe rodove nafhte- je od Abrahama do Joshefa, mosha Marije, od ktere je rojen Jesuf, ki je imenovan Kri- ftuf. (Mat. 1, 1 — 16.) Vfih Cvetni¬ kov , 1. Lifto- pada. Jesuf je na gori uzhil rekozh: Blagor ubo¬ gim v duhu; ker njih je nebefhko kra- Ijeftvo. Blagor krotkim, i. t. d. (Mat. 5, 1 — 12.) Cpozhetja Marije Dev. 8. Grudna. Ta prašnik fe bere tifti fveti evangeli, ki fe je bral v god rojftva Marije Devize ali malo Gofpodnizo, 8. Kimovza. §v. boshizhni prašnik, 25. Grudna, per malhi o pol- nozhi. Zefar Auguft je dal sapoved, de naj gre vfak v fvoje mefto popifat fe. C^ a f ,a tudi Jo- shef in Marija is Nazareta v Davidovo mefto, to je, Betlehem, sato ko fta bila is hifhe in rodovine Davidove. In pergodilo fe je tam, de je bil perfhel §in Boshji na fvet. Angelj je to vefelo novizo paftirjem osna- nil . . . Mnoshiza angeljev je bilo, kteri fo Boga hvalili rekozh: ZhaftBogu na vi- fokofti, in mir na semlji ljudem fvete volje. (Luk. 2, 1 — 14.) 69 Prašnik Sapopadik fvetiga evangelia Per sorni mafhi. Per veliki mafhi. Paftirji fo med feboj rekli: Pojdimo do Betle¬ hema in poglejmo to rezh, ki nam jo je Gofpod na snanje dal. §hli fo, in fo nafhli Marijo in Joshefa, in Dete v jafli polosheno. Paftirji fo pravili, kar fo vidili, in vfi fo fe zhudili. Marija pa je ohranila vfe te befede, in premifhljevala v fvojim ferzu. (Luk. 2, 15 — 20.) V sazhetku je bila Befeda, in Befeda je bila per Bogu, in Bog je bila Befeda ... In Befeda je mefo poftala, in je med nami prebivala. (Jan. 1, 1 — 14.) §v. §htefana perviga mar- ternika, 26. Grudna. Jesuf ozhita pifmoukam in farisejem terdobo njih ferza, ker bojo nektere srned prerokov in uzhenikov, ki jih bo njim poflal, umo¬ rili in krishali, druge gajshlali in prega¬ njali. Pa jim tudi sdihovaje fhtrafengo na¬ pove: O Jerusalem, Jerusalem! ki morifh preroke, in jih kamnjafh . . . Vafha hifha vam bo pufta pufhena, to je: Vafhe mefto bo rasdjano, vafh tempelj bo podert, vafh rod bo po vfim fvetu raskropljen, bres tem- peljna, bresaltarja, bres daritev. (Mat. 23, 31 — 39.) 70 Od planetov« §• 17- Od fedemletne rasnofti vremena. She odnekdaj fo pratikarji v navadi imeli, vre¬ me prerokovati, in fo fe v to rasnih (sdaj teh, sdaj unih) perpomozhkov poflushili. Nekteri fo vreme tega leta s vremenam drusih let perlizhevali ali perglihovali, in fo is tega perlizhevanja sepa- sili, de je vfako leto saftran fvojiga vremena fed- mimu preteklima letu slo enako. Po njih mifli in fkufhnji fo fi leta v naflednji verfti: 1., 8., 15. in 22. leto, saftran vremena med feboj slo enake; in tako tudi 3., 10., 17. in 24. leto; potlej 4., 11., 18. in 25. leto, in tako dalje. V ftarih zha- fih fi tega, de namrezh po fedmerih letih fkorej ravno tako vreme fedem let saporedama naftopa, nifo vedili drugazhi rasloshiti, de fo fi smiflili, de fedem planetov saverftjo vreme vlada ali regira, de namrezh vfak planet eno zelo leto, od sazhetka ^ufhza tega leta do konza ^vezhana drusiga leta vlada, in potem vladarftvo fvojimu naflednjiku pre- pufti. Miflili fo fi, de naflednji planeti v temle redu {vfako leto en drugi}, vladjo: l.^aturn, 2. Jupiter, 3. Marf, 4. folnze, 5. Venera, 6. Mer- kuri in 7. Luna. Pa kako narobzhina, obotna in kriva je njih mifel bila, fe she is tegakashe; ker fo tudi folnze med planete fhteli, in ko bi to ref bilo, de folnze le vfako fedmo leto vlada ali re¬ gira, kako flabo bi bilo sa naf! Kdo bi neki fheft 71 let semljo rafvetljeval in ogreval? Dalje tudi ni ref, de bi le fedem planetov bilo, ker svesdogledi fbe pet drusih posnajo, in fo ti le: Uran, Zerera, Palada, Junona in Vefta. In ni davno, kar lim v nekih novizali bral, de fo svesdogledi fhe eniga prav nanovo sapasili. Ko bi tedaj uni fedmeri pla¬ neti saref vladali, bi mogli tudi ti poflednji vlada¬ ti; in potem takim bi fe enako vreme ne povrazhe- valo vfakih fedem let, ampak vfazih dvanajft, ali pa fhe vezli let, ker je vezli ko fedem planetov. Nekteri pratikarji pravijo, de je fedem let v- fako leto vreme drugazhno, in de po fedmerih le¬ tih fkorej tako vreme drusih fedem let nafledva, kakorfhino je v poprejfhnjih fedmerih letih bilo, defi- ravno fedmeri planeti ne vladajo; toraj leta saftran njih vremena v fedem lozhin (klafov) rasdele in tem lozhinam, de jih loshej eno od druge raslozhimo, imena planetov po nekdanji navadi dajo, pa kako filno fe pratkarji v ti rezki motijo, fe vfak lahko preprizha, zhe fedmere leta saftran njih vremena s drugimi fedmerimi le nekoliko perlizhuje; faj fe fhe v fto letih ne nakljuzhi, de bi kako leto kaki- mu drugimu popohiama enako bilo, koliko manj, de bi po fedmerih letih fpet tako vreme nafledovalo, kakorfhino je v poprejnih bilo. Zhe pa tukaj vre¬ me fedmerih letnih lozkin popifhem, to ljudem le v kratik zhaf ftorim, ne pa de bi v tako prašno v- rasho fvojo vero poftavili. Perva lozhina — $aturn: Mersel in moker. Druga lozhina — Jupiter: prednje topel, pa bolj moker kot ftih. Tretja lozhina — Marf: Bolj fuh kot moker, pa bolj topel kot mersel. Zheterta lo¬ zhina — ^olnze: prednje gorko, pa fkosi fuho. Peta lozhina — Venera: Bolj mokro ko fuho, paslo gorko leto. §>hefta lozhina — Merkuri: Bolj fuh 72 kot moker, pa tudi bolj mersel ko gorek, to- raj malokdaj dobra letna, jedrna lozhina — Luna: Bolj mokro kot fuho leto, pa bolj toplo kot merslo. Te fedmere letne lozhine fe med feboj verftijo, de vlaka smed njih na eno ali drugo leto pride5 ali zhe po nekdanji prasni veri govorim: vfako leto eden smed fedmerih planetov vlada ali regira. §. 18. Popifovanje fedmerih letnih lozhin. ali fedmerih planetov. 1. lozhina — f$aturn. V naflednjih 1804,1811, 1818,1825, 1832,1839, 1846. letih vlada. 1853,1860, 1867,1874, 1881,1888, 1895. ^Saturnovo leto je merslo in mokro; defiravno je vzhalih tudi fuho, vender le vezhdel deshuje, toraj fploli merslo in mokro. Spomlad je prav fuha, in do Velkotravna slo mersla; defi je Malotravna nekteri dan prav toplo, 73 pa fpet kmalo merslota naftopi. Velkotravna fo dnevi lepi, nozhi pa prav mersle; toraj fufha, v- zhafih flana, trava majhna, zvetlize posne. Poletje je hladno in deshevno, toraj flaba letna. Le poloviza Maloferpana je prav lepo in vrozhe, fizer pa fkorej smerej desh, vihar in ploha. Pa tudi jelen je mokra in mersla, 13. in 14. Kimovza she flana pade, lotiga je jafno in toplo, 16. in 17. oblazhno, 18. megla, in potem do konza mefza veter in flana. Od 1. do 9. Kosoperfka desh in vihar, 10. in 11. jafno, od 12. do 22. oblazhno in desh, 24. 25. in 26. megla in de¬ shevno, od 27. do konza megla in smersuje. Sima je terda. Od sazhetka vezhkrat deshuje, proti boshizhu fneg samersne, in fe do Malotravna ne otaja. Od 21.Profenza do 10. Svezhana zhes- dalje hujfhi mras perhaja, de v kletih ali keldrih Smersuje, in veliko shival od mrasa pogine. Ker je v Saturnovim letu fpomlad mersla, fe s nekterimi fadeshi ne fme prehiteti, de jih pos- nejfhe flana ne vsame. V tem letu fe mora fo- zhivje v bolj plitvo semljo faditi ali fijati, de po¬ leti, ki je prevezh mokro, nepoleshe, fognjije, ne zima ali zhima, ali kali. Lan in konoplje fo tako tako. Jezhmen fe dobro obnefe, pa je treba hi¬ teti , de fe ob pravim zhafu domu vsame, ker po¬ tem kmalo deshevati sazhne. S en ^ j e P ednja rezh, tode podvisati fe je treba, ga v lepih dneh Malo- ferpana fpraviti, fizer je samujeno. Otave je obil¬ no. To leto je treba fena in flame perhraniti, ker bo naflednji dve leti klaje slo permankovalo. Perdelek od osime fetve je kaj pizhel. Pfhe- niza je nekoliko bolji ko resh. Lepi dnevi, domu njiju vseti, fe ne fmejo samuditi. S klajo sa ovze in kose fe dobro prefkerbi, ker savolj terde sime 74 ne bojo mogle dolgo nizh sunaj dobiti. Pa tudi derv ne samudi, ker sima bo huda in dolga. Osimo resh in pfhenizo bolj pergodu ufej, de fe dobro obrafte, in ovaz nikar na njo ne pufhaj, de je ne fpulijoj sakaj osimina fe to leto ne bo kaj pofebno obnefla. Racija je fhe sadofti veliko, pofebno hrufhk in zhefhpelj, orehov pa prav nizh. Terta fpomladi fhe dofti lepo kashe, tode vfe zvetje odpade 5 pa nej ga veliko ali malo na terti ofta- ne, faj popolnama ne dosori. Vender fe mora she do- zhafa tergati, ker Kosoperfka she nekoliko Smersuje. Repe in selja je dovelj, tode kmalo gnjiti sa- zhne. Gnjilobo lepo otrebi, de fe ti selje v kadeh ne vfemradi. Jefen tega leta fo pofebno tele bolesni nevarne: Mersliza, grisha, naduha, kafhelj, opotezhe, jetka, rumeniza i. t. d. Osdravnika nikar ne samudi! II. lozhina — Jupiter. V naflednih 1805,1812, 1819,1826, 1833,1840, 1847. letih vlada. 1854,1861, 1868,1875, 1882,1889, 1896. 75 Jupiterjevo leto je fhe koj dobro, vender le bolj mokro ko fidio; ker je pa savolj poprejfhnjiga ^aturnoviga leta sima dolgo terpela, je to leto med bolj posne perfhtevati; zhe ni Velkotravna lepo in gorko, vfe kake tri tedne bolj posno do- sori. ^pomlad je bolj med mersle in mokre per¬ fhtevati. Do Velkotravna je fhe kaj merslo. Pa od 2. Velkotravna do 22. je prav iepo in gorko', le vzhafih grom in ploha; od 23. do 29. neperjetno, oblazhno in merslo. Perve dni Roshnozveta do 8. flana in inras, potem pa do 21. prav lepo, potem veter in desh, 24. jafno in flana, potlej vrozhina. Vzhafih je pa vender vef Velkotraven perjeten in gorak. Poletje je v sazhetku bolj mokro in hladno, potem pa prav vrozhe, veliko gromenja. Od 9. do 12. Maloferpana lepo vreme, potem fufha na- ftopi in do konza tega mefza terpf. Od 1. do 11. Velkoferpana neprijetno, potlej do 30. lepo', in potem gerdo do 10. Kimovza, do 14. lepo, po¬ tem 3 dni desh, 3 dni lepo, od 21. do 25. desh, potem do sadnjiga lepo'. Jefen pa fkorej smerej deshuje. Kosoperfk fe s lepim vremenam perzhne, je do 8. dne lepo, potem oblazhno, 15. in 16. jafno, 17. flana, 18. Smersuje, od 19. do 21. lepo, od 27. do sadnji¬ ga oblazhno, desh. Liftopada fe vjafni do 7., po¬ tem desh, od 11. do 16. desh ali fneg, potem 3 dni lepo', potlej fpet gerdo'. Sima je v sazhetku prav mersla, veliko fne- ga. Od 1. do 10. Grudna megla, fneg, potlej do 18. fuho vreme, potem smerslo do 28., 29. desh, 30. in 31. lepo vreme. Profenez je fuh in prav mersel. Od 13. do 18. §>vezhana fneg, po¬ tem do konza prav slo mras. 76 To leto je obilno jezhmena, zhe ni poleti pre- fuho; pa malo ovfa, graha in profa; lan in ko¬ noplje oftanejo majhne, tode dobriga lakna. Letaf je treba s klajo ie dobro prefkerbeti, ker je bo naflednji dve leti pizhlo hodilo. Deli jelen tega leta kmalo ne smersuje, ven- der je bolji dozhafa resh in pfhenizo fejati, de fe dobro vrafte, sato ko bo fpomlad perhodnjiga leta kaj fuha. Tega leta je prav malo ladja, nizh sheloda, vender pa nekaj shira. Tudi hmelja ni veliko, to¬ de prav dober je. Veliko in dobriga vina v tem letu ni perzha- kovati. V tem letu je fizer veliko pofheft, tode ne veliko nevarnih bolesin. III. lozhina — Marf. V naflednjih 1806,1813, 1820,1827, 1834,1841, 1848. letih vlada. 1855,1862, 1869,1876, 1883,1890, 1897. To leto je bolj fuho ko mokro, de li tudi vzhalih deshuje, je vender le med fuhe leta perfhtevati. 77 ^pomlad je fploh fuha, neprijetna in mersla. Ovze fe ne fmejo na shito fpufhati, pa tudi na travnike ne presgodaj, fizer ne bo raftilo. V $ufh- zu ob jutrih smersuje, po dnevu pa je lepo in pri¬ jetne. Do 10. Malotravna fhe smersuje, potem pa do 23. mehko vreme naftopi; potlej je flana in ' mras da 29., potlej pa lepo in prijetno do 3. Velko- travna, tega dne gromi, do 8. neprijetno in mer¬ slo, potem 3 dni jushno, 11. smersuje, potem do 20. hladno, potlej lepo in toplo, 30. flana. Od 1. do 8. Roshnozveta oblazhno, merslo, zhe fe vjafni, tudi flana, od 9. do konza je lepo in gorko. Poleti je velika vrozhina, de fe vzhafih fmola in hofta v logih vshge. Nozhi fo tople. Vezli ftu- denzov fe ufufhi. Maloferpana fe vrozhina sazhne, vezhkrat gromi, tudi rado vdari, tozhe fe je bati. Velkoferpana sjutrej megla naftopa, dnevi fo pa lepi in gorki do konza. Tudi Kimovez je perje- ten in lep do 13. dne, po tem jefenfko vreme, tode kmalo fpet lepo do 28., potlej desh do 9. Kosoperfka, 10. fe rasjafni in flana pada do 17. potlej prijetno, 25. je fpet mras, 26. lepo, 27. do 30. mras. Liftopada je do 10. ob jutrih merslo, popoldne pa gorko, 11. oblazhno, do 13. desh , potem smer¬ suje do 30., popoldne folnze. Perve dni Grudna smersuje, potem, desh, 10. fneg, potlej smersuje do 19., potem desh, pa fpet kmalo mras do 16. Profenza, 20. fneg, do 27. desh, potlej fneg. §»vezhan je od konza oblazhen, od 9. do 12. lepo' vreme, potem 3 dni fneg, hud mras, 11. desh, nato fneg, potem mras do 18., potlej jushno. §>u- fhez je do 20. slo mersel. Jari jezhmen fe mora to leto bolj pergodu v debelo semljo ufejati, de bo dober j v plitvo sem- 78 Ijo ufejan zlo nizh ne velja. Grah in lezha fe mo¬ rata tudi v debelo njivo ufejati, fizer ne bo per- delka. Ovfa je malo. Lan je lep, konoplje majhne, pa dobriga lakna. Malo fena in otave. Resh je lepa, jekleniga serna, in dobro na- fipa. Pfheniza je bolj frednja. Hrufhk je vezli kot jabelk, zhefhenj in zhefhpelj zlo malo, tudi prav malo orehov, in fkorej nizh sheloda. Vinzar fe fme letaf veliko in dobriga vina nadjati. S osimo fetvijo letaf ni treba prevezh hiteti, ker posno smersovati sazhne; potem fe pa tudi ovze ne fmejo na njo pufhati. V tem letu nevarne bolesni: grisha in vrozhin- fka bolesen; toraj je bolnikam fvetovati, nej do- zhafa po sdravnika pofhljejo, ker posnejfhe bi u- tegnilo she preposno biti. IV. lozhina — ffolnze. V naflednjih 1807,1814, 1821,1828, 1835,1842, 1849. letih vlada. 1856,1863, 1870,1877, 1884,1891, 1898. Leta te lozhine fo fuhe, prav malo mokre, pa le frednje tople, ' 79 Od 22. ^ufhza do sadnjiga je ob jutrih ledeno, po dnevi pa fe otaja. Od sazhetka Malotravna do 4. je mras, 4. pa je lepo in toplo, 8. veter in ploha, od 9. do 11. lepo in toplo, 18. filna ura, 19. lepo, po tem gromenje do 23., sa njim neprijetno, 25. prav mras in oblazhno, 30. fpet oblazhno. Perviga in 2. Velkotravna neprijetno, vetrovno in merslo, od 4. do 15. lepo, gorko vreme, vzha- fih desh in gromenje; 24. merslo, 27. lepo, 28.in 29. mersel desh, 30. flana in smerslo. Drusiga Roshnozveta, lepo, 3. ploha, od 4. do 8. neprijetno, 9. lepo, 10. neftanovitno, od 11. do do 14. hladno, svezher topleji, 15. desh, 20. sju- trej prav hladno, 22. in 23. lepo in toplo, 24. ve¬ lika ploha, od 26. do sadnjiga desh. Maloferpana 1., 2., 3. hladno in oblazhno, 4. toplo, 6. hladno, od 16. do 18. toplo, od 19. do 21. desh, od 23. do sadnjiga lepo in faparno. Velkoferpana do 6. lepo in toplo, 8. zel dan desh, od 9. do 11. oblazhno in nekoliko deshja, 13. lepo, 15. ponozhi prav slo hladno, 16. grom, blifk, ploha, 17. mersel desh, od 18. do 25. lepo in gor¬ ko, od 26. do 28. gromenje in velik desh, 30. in 31. fhe deshuje. Od 1. do 4. Kimovza toplo, 4. ponozhi gro¬ menje in ploha, od 5. do 9. fvetld, malo deshja, od 18. do 25. neftanovitno, 27. lepo in toplo, 29. desh. — Perviga Kosoperfka lepo, 2. in 3. sjutraj jafno in smerslo, 4. in 5. lepo toplo, 7. zel dan desh, od 8. do 14. oblazhno in merslo, 15. veterin desh, 16. hud veter in fneg, 19. neftanovitno, od 21. do 27. velik desh in fneg, 29. dofti lepo, 30. oblazh¬ no in merslo. Od 1. do 15. Liftopada desh in merslo, 16. ponozhi fneg, 17. do 20. desh, 21. do 26. lepo 80 toplo kot poleti, in tako do sadnjiga. — Perviga in 2. Grudna fneg, od 3. do 8. neftanovitno, 9. hud m ras in velik fneg, 11. in 12. fhe huji mras, 13. in 14. jushen fneg, 16. do 20. fvetlo, slo merslo in nekoliko fnega. Perviga, 2. in 3. Profenza oblazhno in merslo, 4. 5. 6. velik desh, 7. 8. 9. prezej merslo, 11. desh, od 23. do sadnjiga neftanovitno, veter, fneg in megla. — Od 1. do 7. f^vezhana desh, veter, megla, 8. jafno, prezej mras, 9. do 12. oblazhno, desh in fneg, 19. do 22. burja, 23. do 26. jafno, ledeno, 29. neprijetno in mras. — Od 1. do 7. JSufhza vetrovno in merslo, od 8. do 17. hud mras, 19. fneg, veter, desh, 20. in 21. slo mersel desh, popoldne fvetlo. Jaro shito je treba pergodu ufejati. Jezhmena in ovfa je malo, tode dobriga serna. Profa, zhe je sgodaj fejano, je obilno. Graha, lezhe i. t. d. je malo, zhe ni v debelo semljo ufejano. Lan je malo prida, konoplje fo tenke in kratke. Sena je prav pizhlo. Selje in repa li savolj fufhe ne moreta nizh kaj pomagati. Resh in pfheniza fte dobriga serna, tode malo. To leto je vezli hrufhk ko jabelk, tudi veliko zhefhenj, orehov, zhefhpelj in sheloda. Hmelja je malo. Zhe poprejfhnje leto ni bilo vina, fe ga je letaf nadjati. Bolesni: Varuj fe pofebno posimi, ki je volj¬ na, de fe ne prehladifh, to je, prevezh ne vsno- jifh, in potem naglo ne s-hladifh; ker is tega pridejo slo nevarne bolesni. 81 V. lozhina — Venera. letih vlada. 1857,1864, 1871,1878, 1885,1892, 1899. f^ploh rezhi, je to leto bolj mokro ko fuho, pa tudi foparno in toplo. [Spomlad je bolj posna, tode prav prijetna. Kjer je shito veliko sraftilo, fe fmejo ovze nanj fpufhati, kar fe druge leta ftoriti ne ime. Zhe (po¬ mladi dolgo zliafa ne deshuje, potlej toplo in fo¬ parno poletje nafledova; zhe pa fpomladi dolgo deshuje, nafledova fuho in zlo vrozhe poletje, kar je sa terto prav dobro. Jefen je od sazhetka prav topla in lepa, tode ne dolgo5 toraj je treba podvisati fe, v vinogra¬ dih, kar je treba, podelati, in osimo shito sgodaj ufejati, ker v Liftopadu she semlja smersne in fe pred boshizhem ne otaja. — Sima ti je fhe. — Vreme po mefzih je tako: Od 22. §»ufhza do sadnjiga je kmalo toplo, kmalo merslo, kmalo oblazhno in neprijetno, kmalo veter in desh. Tako je tudi v sazhetku Malotravna, zhe je 5. fneg, 6 V naslednjih 1801,1808, 1815,1822, 1843,1850, 1829,1836, 82 je potem kmalo lepo, kmalo veter, desh, fneg do 14.; 15. je lepo, 22. desh, veter, flana, smers- . lina do 30., potem do 6. Velkotravna lepo in toplo, 7. grom in desh do 17., po njem veter, lepo; 23. neprijetno do 29., potlej je lepo in gorko do 21. Roshnozveta, le vzhafih grom in desh, potem pa vlak dan do sadnjiga neprijetno. Maloferpana perve 3 dni oblazhno, 4. liana, popoldne grom, potlej lepo; 11. je fpet deshevno vreme do 17., potlej je ene dni lepo, potem ipet desh do 26., grom je 28. in 29., 31. lepo. Velko- ferpana do 9. deshuje, potem je en lep dan, pa potlej fpet desh do 15., po njem lepo in toplo do 25., od tega do sadnjiga desh. Od 1. do 12. Kimovza je lepo vreme, od 17. do 25. hladno in deshevno, po njem do sadnjiga je fpet lepo. Ako je na fvetiga Tilna lepo, fe je 4 tedne lepiga vremena nadjati. — Perviga in 2. Kosoperfka je lepo, 3. blifk, trefk, desh, potlej neprijetno do 9., od 10. do 29. ftanovitno lepo, 29. smersne, 30. fneg, 31. oblazhno do 5. Li- ftopada, 6. in 7. lepo, od 9. do 17. mersel desh; od 18. do sadnjiga vezhdel fneg; sadnje dni je slo mras, fneg obleshi do boshizha. Grudna perva dva dni mras, potlej fneg, od 6. do 15. mras, 15. jushen fneg, po njem desh do 23., potem do 30. voljno vreme, in oftane tako do 6. Profenza, potlej pa merslo in nepri¬ jetno in fneg; 12. mozhen veter in slo mras, in veliko fnega do 18., od 19. do 23. ne kaj lepo, pa odjuga vlezhe, 23. in 25. mras bres vetra, 26. in 27. mras in fneg, potlej do sadnjiga mras bres vetra. §>vezhana je perve 4 dni oblazhno, 5. jafno, potem neprijetno; 9. fe huda merslota sazhne, 10. 83 je tako mras, de she dolgo ne taziga, 11. in 12. je fhe prav mras, 13. odjuga, desh, povodenj do 27., sadnje dni neprijetno, vetrovno in fneg. »Sufhez je do 22. vezhdel mersel. Zhe je fpomlad prevezh mokra, je treba gle¬ dati, de fe kmalo ufeje, ker potem ne bo nektere tedne deshja. Zhe pa ni prevezh mokra fpomlad, je poleti fufha, zhe pa po navadi mokra, bo do¬ bra letna. Zhe fpomladi vfak dan deshuje, je treba fozhivje v plitvo semljo ufejati, v debeli semlji fe prevezh rasrafha, poleshe in gnjije. Osimiga shita fe to leto veliko nashanje, pa malo namlati. Ako je fpomladi tega leta prevezh deshja bilo, bo prav malo fadja; zhe je pa gorko bilo in ne prevezh mokro, bo vfiga fadja dovelj, pa zlo nizh sheloda. Hmelja je obilno. Vino je dobro, grosdje pa bolj gnjije ko druge leta. Vinograde kmalo oglefhtaj , ker o fvetim Martinu she semlja smersuje. S vinam in shitam fe letaf prefkerbi, ker 3 flabe letne nafledovajo. Bolesni tega leta: Bodljaji, notranje otekline, bolesen na jetrah in v shelodzu. Nikar jih v nemar ne pufhaj, in li prasniga upanja ne delaj: „Bo she bolji, 44 ampak s osdravnikam fe pofvetvaj. 6 * 84 VI. lozhina — Merkuri. F naflednjih 1802,1809, 1816,1823, 1830,1837, 1844,1851, letih vlada. 1858,1865, 1872,1879, 1886,1893, 1900. Leta te lozhine fo bolj fuhe ko mokre, in malo¬ kdaj prav rodovitne. ^pomlad: Sadnje dni f^ufhza je toplo, do 25. Malotravna je fuho, potlej merslo, tudi Velkotravna, de fo fadeshi slo v nevarnofti smersniti. — Poleti je fhe sadofti deshja, vender le premalo. §>eno in shito fe da fhe v lepim fpraviti, vender fe ne fine dolgo muditi. Pervo polovizo jefeni je obilno deshja, sgodaj smersuje, sadnja poloviza je lepa in fuha.— >Sa lepim jefenfkim vremenam pride nanaglama si¬ ma, je mras, gre fneg in do ^vezhana naletuje. ^Jvezhan je od konza voljan, potem merslo do 4. §hifhza, potlej vihar do konza. Vreme pofamesnih mefzov. 22. f^ufliza topel desh, 26. fe vjafni, lepo toplo, sadnjiga merslo, in oftane merslo tudi Malotravna, ker 16. in 17. rosmarin in nageljni na vertu smersnejo, od 25. do sadnjiga toplo, 28, grom. 85 Pervih 6 dni Velkotravna je jafno pa vetrov¬ no, od 8. do 18. prav toplo 5 trava in drugi fa- deshi ne morejo rafti savolj velike fufhe; od 25. do 29. gorek in pohleven desh, potlej do 9. Rosh- nozveta lepo, 9. in 10. desh, po tem megla do 13., potlej pa deshuje do 23., sa njim lepo do sadnjiga. Maloferpan fe s veliko vrozhino sazhne, od od 5. do 21. deshuje, potlej lepo, toplo in tudi vrozhe do 6. Velkoferpana, tega dne sazhne de- shevati in deshuje do 19., po njim lepi dnevi, potlej pa do sadnjiga neftanovitno vreme. Kimovez je od konza lep, 4. velik desh in grom, potem pa lepo vreme do 20., od 30. Ki- movza do 13. Kosoperfka desh, 14. oblazhno, 15. in 16. lepo, od 17. do 24. desh, potlej fpet lepo, 29. do sadnjiga oblazhno in hladno. Pervi 4 dni Liftopada fo lepi, 5. in 6. velik veter, potem dva dni desh, po njem fpet lepo do 16., vzhafih megla, od 17. do 28. vezhdel 0- blazhno in merslo, potlej do sadnjiga desh. Od 1. do 15. Grudna lepo, 15. vihar; od 16. do 20. mras, 29. oblazhno in fneg, potem mras do 30. Profenza, tega dne vetrovno in voljno. Perviga §>vezhana oblazhno in jushno, od 3. do 6. oblazhno in merslo, 8. lepo, 13. desh, 16. fneg in potem slo mras do 7. §)ufhza, 7., 8. in 9. jushno, 13.. 14 15. pa deshuje, od 18. do 20. ledeno. Letna je dofti dobra, pofebno sa jezhmen. Ovef, lezha, grah fe mora to leto ufejati, kadar ni pre- vezh mokro, pa tudi ne prefuho. Lan je lep, konoplje fo kratke. Osimo shito je tako, ali pa tako. Zhe je bilo v poprejfhnjim letu toplo in fuho poletje, je v tem letu veliko fnopovja reshf in pfhe- 86 nize, pa malo sernja; zhe je pa bilo poprejfhnje poletje vlashno (fajhtno), je letaf veliko sernja. $adja je letaf v nekterih krajih veliko, v dru- sih malo, v nekterih pa zlo nizh. Hmelja je veliko, tode ni mozhen. Vino je zvizhek. Bolesni fe le¬ taf nar bolj fpomladi in jefen oglafhajo, fe dajo le pozhafu odpravljati, naj tedaj bolniki ne obu¬ pajo, in ne pravijo: „kaj bi she osdravnik v hifho hodil, in bi she toliko teh arznij je¬ mal, faj tako vfe vkupej nizh ne pomagal Le pozhafu, ljub moj fromak, le pozhafu! kaj ne vefh de bolesen s fenenim vosam pride, pa le po bilki prezh hodi? — Letal fe tudi med shivino vezhkrat kuga pokashe. VIL lozhina — Luna. V naflednjih 1803,1810, 1817,1824, 1831,1838, 1845. letih vlada. 1852,1859, 1866,1873, 1880,1887, 1894. Lunino leto je bolj mokro ko fuho, bolj toplo ko merslo. ^pomlad je slo mokra pa topla, le vzhafih Smersuje in flana pade. §»ufhez je mersel, Malo- 87 traven desheven, Velkotraven od konza lep, po¬ tlej desheven, potem hud mras. Roshnozvet je perjeten, le vzhafih deslieven. — Poletje je vezh- del gorko, le vzhafih hladno. — Jefen je v sa- zhetku deshevna in nekoliko mersla, potlej pa slo mokra in mersla. — Posimi je kmalo fneg, kma- lo desh, fhe povodenj. V ti simi ovze bolehajo in zepajo, bezhele merjejo. Vreme po mefzih. Od 22. $ufhza do 29. je merslo vreme in vihar, 31. desh. — Od 1. do 9.Malotravna vetrovno, oblazhno, desh; 11., 12., 13. deshuje; od 14. do 20. mras, 21. lepo; od 26. do sadnjiga desh. Od 1. do 7. Velkotravna je lepo in toplo; od 10. do 13. foparno, potlej desh, mras, led, 25., 26., 27. oblazhno , od 28. do 31. toplo.— Perve dni Roshnozveta je lepo in toplo, 4. in 5. oblazhno, megleno deshevno, potem lepo in toplo, 27., 28., 29. desh, 31. hladna nozh. Perviga Maloferpana megla, od 3. do 5. desh, od 7. do 13. vetrovno, 15. desh, potlej pa do sadnjiga lepo. — Do 8. Velkoferpanja gorko, 9. desh, burja, 10. mras, flana, 13. in 14. desh, 15. in 16. lepo, 20. velika vrozhina, od 21. do 26. desh, od 27. do sadnjiga lepo. Do 6. Kimovza gorko, 8. flana, 9. oblazhno in hladno, od 13. do 17. lepo, 18. desh, potlej lepo do 21., potem do sadnjiga desh. — Koso- perfka je do 14. kaj neftanovitno vreme, 25. prav mras, 26. desh, 29. in 30. roko viza, 31. desh. Od 1. do 5. Liftopada mras, od 6. do 16. deshuje, 23. jafno in mras, 24. voljno, 29. in 30. samersne. — Perviga Grudna rokoviza, 4. fneg, od 5. do 10. deshuje, velika voda, 11. in 12. 88 fhe desh, 13. in 14. oblazhno, 21. preže fnega, od 22. do sadnjiga mras. Profenza do 11. ftanovitna merslota, od 12. do 18. oblazhno in neprijetno, 19. rokoviza, po¬ tlej jafno in mras do 24.; 26. desh, 27. naliv, potlej do sadnjiga oblazhno. Perviga >Svezhana veter in desh, od 4. do 10. oblazhno in vetrovno, 14. fneg, 15. in 16. veter, 17., 18. in 19. oblazhno in desh, od 20. do sadnjiga lepo. Od 1. do 5. ^ufhza neprijetno in mras, od 6. do 9. toplo, 11. desh, od 12. do 16. lepo, od 17. do 19. ob jutrih neprijetno in mras. Jaro shito je letaf tako tako, f^ozhivje in profo na dobrih njivah je pogodu. Zhe je osima resh slo obrafhena, fe mora s ovzami popafti, fizer bo vezh flame ko sernja. Zhe pfheniza Velkotrav- na hitro rafte, ne bo nizh is nje. Sadja je v ne- kterih krajih dovelj, v drusih malo. Hmelja je fred- nja rezh. Otave dofti. Vina je malo. Vinogradi naj fe sgodej oglefhtajo, ker kmalo sima naftopi. Savoljo tega fe mora letaf tudi osimo shito do zhafa ufejati, de fe dobro obrafte, ovze pa fe ne fmejo nanj pufhati. Jefen fe perjemajo pofebno vrozhinfke bolesni. Varuj fe prehlajenja! Zhe fe te bolesen prime, ne odlafhaj osdravnika poklizati! Tako je tedaj po mifli pratikarjev vreme vfa- zih fedmerih let saverftjo, tode vfakdanja fkufhnja naf obilno preprizha, de ni vfelej tako'; velikokrat je vreme vfe drugazhno in letna ravno nafprotna, kakor ti jo pratika pove; toraj vedi, de pratikarji le takorekozh v teme tavajo, kadar vreme v fvoje 89 pratike sapifujejb, ker vezhnih, fkritih boshjih fkle- pov ne rasvidijo, po kterili Bog vfo ftvarjeno na- toro po fvoji nefkonzhno modri previdnofti vlada, vreme dela in nam ali dobre, ali pa flabe letne pofhilja. §. 20. Kako je svediti, ki era smed unih, v |*opr< jf liiijim §. popihanih fedmerih letnih lozhiii na to ali na lino leto pri¬ de, ali po nekdanji vrashi govoriti: kteri smed 7 planetov to ali nno leto vlada (regira) ? Ni teshko svediti, ktera smed fedmerih letnih lozhin na vfaktero leto pride, ali kteri planet v tem ali unim letu vlada. Deli namrezh letno fhtevilo, od kteriga bi rad lozhino ali njegoviga planeta svedilj s fhtevilko 7, in fhtevilka, ki ti per deljenji letniga fhtevila oftane, ti pokashe tifto lozhino in tiftiga planeta, ki ima sdolej ravno to fhtevilko pod fe- boj sapifano, in ravno ta planet tifto leto vlada. Ako ti pa per deljenji letniga fhtevila nizh ne o- ftane, v tem letu tifti planet vlada, ki ima pod feboj nizhlo (0) sapifano. III. Marf, IV. Solnze, V. Venera, VI. Merkuri, 0 1 2 3 VII. Luna, I. $aturn, II. Jupiter. 4 5 6 Dam dva sgleda: Med ktero lozhino let pojde leto 1849, ali kteri smed planetov bo tifto leto vladal? Deli tedaj letno fhtevilo 1849 s fhtevilko 7, in zhe to ftorifh, dobifh v rasdelik 264, enota ali fhtevilka 1 ti pa oftane, in sdaj glej kteri smed sgorej v dveh verftah poftavljenih planetov ima fhte¬ vilko 1 podpifano, §olnze namrezh je, ki tifto leto 90 kraljuje, ali bolje rezhi: leto 1849 fe perfhteva med IV. lozhino let, beri tedaj IV. lozhino — $olnze, in bofh vreme zeliga leta svedel, kolikor ga pratikar ve. Kteri planet bo vladal v letu 1848? Deli letno fhtevilo 1848 s fhtevilko 7, ker per tem deljenji nizhlo, to je O v oftanik dobifh, je Marf tifto leto kraljevani planet, ki ima nizhlo (p) podpilano. Kdor pa raftati nozhe, naj v naflednjo tablizo pogleda, kjer bo sdraven letniga fhtevila v drugim raszepu ime planeta najdel, ki tifto leto kraljuje, v tretjim raszepu pa letno lozhino. V naflednji tablizi fo tudi sa vfako leto po- febej od 1801 do leta 1901 prerajtane: Slate fhtevila luniniga kroga, leta folnzhniga kroga, ne- deljfke zherke in lunine kasala ali Epakte. Kdor fe tedaj vfiga prerajtevanja, od kteriga je bilo v §• §• 5, §. 6, §. 7 in §. 8 govorjenje, naj le v naflednjo tablizo pogleda, kjer vfe to she sa fto let prerajtano najde. 91 Tabla I. Letna laftnija devetnajfliga /loletja. Od 1801 — 1901. Opomba. Per nekterih letnih fhtevilih ftoji P, ta P pomeni, de je leto preftopno. I 92 93 95 §• 21. Tabla II. Velikonozhni fhipi in velikonozhni prašniki de- vetnajftiga ftoletja. Od 1801 — 1901. Opomba. Ker je pa velikonozhni prašnik smiraj v nedeljo, fe tudi prav lahko najti da, kteri dan v velkim tednu je polna luna; zlie fe od velikonozhne nedelje dni do v tabli poftavljeniga fhipa nasaj fhtejejo. Tako poftavim je bila v letu 1809 v zhetertik polnaluna, ko je bila velka nedelja 2. dan Malotravna, fhip pa 30. ^ufhza. §. 22. Tabla III Preftopni prašniki in dnevi pred veliko nozhjo v devetnajftim ftoletji. Od 1801 do 1901. 7 98 Opomba. Zherta (—) v tretjim raszepu kashe, de v tem letu, ktero je s njo sasnamvano, nobene nedelje po novim letu ni, daljej pa pomeni Pr. Profenza, Sv. fjvezhana in Su. fjufhza, Mt. Malotravna, in dvojni zhertlej („) uni mellz, ki ga ima nad feboj. 100 101 kop b^ (C bx ČO bi tO H*. b* b* to «o j-. R. m> - (O (O bi OC5^frWt0ui.a 5 (R0lMO00Qil^W«000)a^l^O00O. CZ JZ JZ^ JZ JZ^ JZ JZ JZ^ JZ JZ JZ JZ JZ^ JZ JZ < <- s < c "* < g < G < G ~ < ff "* *$;=<-• G < G ~ < G ' J C ff b^ tO tO * bb to H. (O h- w tO bb to (O I- (O h— to to <[ ® 1^ 1^ «O CO Ca 05 (O W «4 Ci to — ^®OtCaCO^OOfc.i^O JZ JZx> v. JZ JZs. JZ JZv. JZ JZ JZ JZs. JZ JZ^ JZ JZ~ JZ JZ CZ JZ^ JZ JZ. JZ s - S < ~ G < ~ G < G < ~ G < " G < ~ G < G < " G < G to >— to ■- (C - (O to - (C K- to •— R to to ta K- to to -—(O w- o w a go o< to G o e: o o- o m a c; c: (C O a -i *- £« o cc a w ec >- < ~ 4 (O - -• CJ Cl Ot o O O) W -® g 3 3 3 3a33 a3 S 8 MSSaaSS « 388388 »g i-b to >->■ to oo «-*• to oo >- (o ec to i-*. to tp to <.1 a t- to c o: o: O' *.i ec to h- to Ovioa: »- o < cc to w to c-.< l-*• to to ux to to to to to to to (C to - W Ui. Ol W GO O Ci CZ W O bi. Ci 0( 0 S- O >T- to O >- Ct O- Ot O O w hi. g jz 2 JZ 2 ^z~ 2 7... g a;- >727. g Bi« g- _ g rjj g au g aj~ g S? p “ H a - K a - S p S a ~ Ha- S~ 3 H a H a 3 H a - E? §redopoftna ali IV. n. v poftu Tiha (jzherna) ali V. n. v poftu Zvetna ali VI. n. v poftu Velki zhetertik Velki petik 103 104 105 106 §• Tabla Preflopni prašniki po veliki ndzhi v de- Opomba. V pervim raszepu fe najde §u. in pomeni fjufhza, Mt. Mal o travna, Vt. Velko travna, Rz. Roshnozveta, Lp. Liflopada in Gr. 44rudna. V sadnjim raszepu fe pa v nektiirih verftah najde zlierta — , ta pomeni, de ni nedelje po Kriftufovim rojftvu. o -Q IV. vetnaj/lim floletji. Od 1801 — 1901. 108 109 110 112 113 114 §. 24. Tabla V. Kvatre v devetnajftim poletji. Od 1801 — 1901. Opomba. V raszepih pod kvatrami pomeni f?v. ^vezhana, §u. Sufhza, Vt. Velkotravna, Rz. Roshnozveta, Kim. Ki¬ rn o vz a, Gr. Grudna, in dvojni zliertlej („) uni meliz, ki ga ima nad teboj. 115 8 # 116 © <©co ©m R B R > B t> R B > B > R B •> R B > B R t> B R t> B t> R 5050 50 50500 500500 oO 505050 OO 505050 m co © « to © k co >o •» © m n t—cc fm m , rt M ct rt rt el rt ei rt N C| rt N rt el rt rt ei et M CO ©) © rt et to -»lO © t^cO ©5 © rt -^r i© irj in mm i© m »© •© uo t© c© cococococococooocococoeococo « io -- m © «>-o3 ©>© rt e« m m mmmmmmmm t-- «-- c- cceooocococococooocococoooco 117 118 §. 25. 13 alta fprednjih peterih tabliz. Slie v §. 13. je bilo povedano, kako fe pra¬ tika sa vfako leto, bodi fi ktero koli hozhe, na- reja; pa vem, de vfakimu teshko ftane prerajtovati, kdaj bo velika nozh, na ktere dneve preftopni praš¬ niki padejo i. t. d. Veliko loshej fe pratika s po- mozhjo fprednjih peterih tabliz nareja, ktere fo ta¬ ko napravljene, de ni drusiga treba, kakor is njih fpifati, kar fe v pratike ftavi. De fe raba tih ta¬ bliz natanko pokashe, hozhem sgled dati. Nekdo bi rad pratiko sa leto 1849 naredil. Naj nar pred rasdeli leto v 12 mefzov, mefze pa v dneve ko¬ likor jih vfakteri ima, ter jih s fhtevilkami sasnani- nja. Potem naj fi poifhe v tablizi III. leto 1849, kjer najde sraven tega leta v drugim raszepu dan noviga leta, ki je tifto leto v pondeljik, v trejim raszepu vidi, de ni nobene nedelje po novim letu, v zhetertim, de fo 4 nedelje po rasglafhenji Go- fpodovim ali po fvetih 3 Kraljih, v petim raszepu, de je perva predpepelnizhna nedelja 4. JSvezhana, druga predpepelnizhna 11. ^vezhana, i. t. d. V tablizi II. najde sraven leta 1849 velikonozhni fhip 7. Malotravna, in v tretjim raszepu veliko¬ nozhni prašnik 8. Malotravna. V IV. tablizi pa dobi sraven leta 1849 nedelje po veliki nozhi in po binkefhtih, in dan perve adventne nedelje. Po¬ tem , ko je she vfe to najdel, naj gre v V. tablizo, kjer fpet sdraven leta 1849 vidi kvatre: I. kvatre 28. iSvezhana, II. kvatre 30. Velkotravna, III. kvatre 19. Kimovza in IV. kvatre 19. Grudna. Dnevi v ti tablizi fo frede; petke in fabote pa vfak fam lahko najde. Je tako vfe potrebno is tih ta¬ bliz vsel in na pravi kraj v fvoji pratki sapifal, 119 naj fhe v §. 14. preftopne prašnike poifhe in naj jih na pravo mefto v fvoji pratiki poftavi. In ko je she vfe preftopne prašnike sapiial, naj potem fhe vfe nepreftopne prašnike na njim odlozhene dneve poftavi, in poflednjizh naj na vfe druge dni, ki fo prasni oftali, fhe druge »Svetnike is §. 15. poftavi, in tako je pratika sa leto 1849 dodelana, v ktero fe fhe potem is I. tablize vsame planet, ki tifto leto vlada, namrezh folnze, ali IV. letno lozhino, slato fhtevilo 7, folnzhni krog 10, nedelj- fko zherko G, in lunino kasalo ali Epakto VI. Kar naj fe fhe drusiga v pratiko dene, bom v naflednjim §. 26. rasloshil. §. 26. Kaj pomenijo dvanajftere nebefhke snamnja v pratiki. Kdor skosi zelo leto vezhkrat ponozhno jafno nebo pogleda, bo fposnal, de fe vlakih 24 ur ka¬ kor folnze in luna, tako tudi vfe svesde okoli in okoli semlje od jutra proti vezheru prefuzhejo. Zhe pa fhe bolj natanko gleda, bo tudi vidil, de luna vfak dan fvoje mefto premeni, in de fe po drusih svesdah vfak dan prezej deljezh od vezhera proti jutru premakne, tako de v enim tednu sa zhetert- lej nebesa nasaj gre, v fhtirih tednih pa okoli in okoli k ravno tifti svesdi pride, per kteri je pred tem zhafam bila. Ravno po tem potu gre po na- fhi dosdevi tudi folnze, tode veliko bolj pozhafi, nasaj proti jutru, in fizer tako, de fhe le v enim letu k ravno tifti svesdi pride, per kteri je pred bilo. To pot, po kteri luna in folnze po nebesu od vezhera proti jutru nasaj grefta, fo rasdelili sve- sdogledi she od nekdaj v dvanajft delov, kteri fe 120 po svesdah posnajo in fe sato nebefhke snamnja imenuje jo. Nar boi j surjeni svesdogledi fo bili ajdje v Babilonii in v Egiptu, in fo dali vfakimu teh dvanajft delov nebesa, ali vfakimu snamnju drugo ime, namrezh: pervimu, v kterim je bilo folnze pred 2000 leti fpomlad, kadar fta nozh in dan enako dolga, fo dali ime oven drugima, v kterim fe folnze bolj vifoko premakne, ime ju- nez tretjimu, ko je folnze fhe vifhe, ime dvojzhizhi zhetertimu, kadar je folnze po¬ leti nar bolj vifoko, ime rak petimu, kjer fe folnze she nekoliko ponisha, ime lev ; fhe- ftimu, kjer je folnze fhe nishe, ime devizaf^); fedmimu, ko je folnze tako vifoko, kakor je bilo v ovnu, in fta jefen fpet nozh in dan enake dol- goffi, ime tehtniza ali vaga ofmimu, ko folnze bolj niško pride, ime fhkorpijon de¬ vetima, ko je folnze fhe nishe, ime ftreliz defetimu, kadar je folnze posimi nar bolj niško, ime divji kosel (j,^J 5 enajftimu, ko je folnze fpet nekoliko vifhi, ime vodnar in dvanajftimu, predenj folnze fpet k ovnu pride, ime ribe ( V pratiki sato ftoji okoli 21. dneva vfakiga mefza sapifano „0 v to je, folnze ftopi v snamnje ovna, ali v to je v junza, ali „0 v to je v leva, i. t. d. Dvanajftere nebefhke snamnja fe rasdele v fpomladanje, poletne, jefenfke in posimfke. Npomladanje snamnja fo: oven f/p^j), junez dvojzhizhi Poletne snamnja: rak (H&b lev , de- viza C Jefenfke snamnja: tehtniza (fhkorpijon(«4g), ftreliz 121 Posimfke snamnja: divji kosel (^), vodnar ribe €380- Tudi fe rasdelijo v is-hodnje in sahodnje snamnja. Is-hodnje snamnja fo: , irf, „ M*, M- Sahodnje snamnja fo : , Une fheftere snamnja fe sato is-hodnje ime¬ nujejo, ker fe folnze nafhi verfhini nad glavo po njih perblishuje; te pa fe imenujejo sahodnje sato, ker fe folnze po njih od verfhine nad glavo od- mikuje. tSoInze ftopi v ovna (^) 21. $ufhza (sazhetik fpomladi, in nozh in dan fta enako dolga), v junza C4W*) 20. Malotravna, v dvojzhizhe ^1. Velkotravna, v raka (*$B) 21. Roshnozveta, (sazhetik poletja, nar daljfhi dan, naj krajfhi nozh), v leva ($^) 23. Maloferpana, v devizo ( & ) 23. Velkoferpana, v tehtnizo (A) 23. Kimovza, (sazhetik jeleni, nozh in dan fta enako dolga,) v fhkorpijona (*$£) 23. Kosoperfka, v ftreliza ( ^r) 22. Liftopada-, v divjiga kosla (j£fc.) 22. Grudna, (sazhetik sime, naj krajfhi dan, in naj daljfhi nozh), v vodnarja (&) 20. Profenza, v ribe (5fc) 18. ^vezhana. Potemtakim je folnze od 20. Profenza do 18. ^vezhana v vodnarji, () od 18. ^vezhana do 21. §ufhza v ribah, ( ) 122 Potemtakim je folnze od 21. fjmfhza do 20. Malotravna v ovnu, od 20.Malotravna do 21. Velkotravna vjunzu,($s^) od 21. Velktr. do 21. Roshnzv. v dvojzhizhih, ( J od 21. Roshnozveta do 23. Maloferp. v raku, ( ^ ) od 23. Maloferp. do 23. Velkoferp. v levu, od 23. Velkoferp. do 23. Kimovza v devizi, ( <|v ) od 23. Kimovza do 23. Kosoperfka v tehtnizi, f ) od 23. Kosoperfka do 22.Liftopada fhkorpij., od 23. Liftopada do 22. Grudna v ftrelizi, ( ) od 22. Grudna do 20. Profenza v divjaku, Luna gre pa veliko hitrejfhi nasaj proti jutru po ravno teli snamnjih, tako de, predenj pride folnze enkrat okoli, to je, v enim letu, pride luna dva- najftkrat ravno po tim potu; sato ftoji v pratki fpodej pod dnevnimi fhtevilkami na vfak drugi ali tretji dan sasnamovano, v kterim nebefhkim snamnji tifte dni luna hodi. Kdor toraj hožhe nebefhke snamnja po sves- dah posnati, naj pogleda v pratiki, ktero snamnje tifti dan luna naftopi, potem pa naj pogleda na nebo, in ker fo fe v 2000 letih snamnja sa eniga proti jutru premaknile, bo ftala luna na nebu sa eno snamnje nasaj, poftavim sgled: zhe je v pratiki sapifano snamnje ovnaf/^ 1 ), bo ftala luna v ribah snamnje ovna pa fe bo vidilo ne¬ koliko bolj na levo roko proti jutru, i. t. d. §. 27. Kako fe »ajde ftopo j a v nebefhkim snamnji 7 v kteri je folnze vfakteri- ga dne. Vfako predimenovanih 12 nebefhkih sfiamenj svesdogledi v 30 enazih delov rasdele, kterim 123 ftopnje pravijo. Tako ima tedaj fleherno nebefhko snamnje 30 ftopenj ali gredi, in folnze fkorej vfak dan eno tih ftopenj prehodi na fvojim podolgafto- okroglim potu, kterimu potu svesdogledi Ekliptika pravijo. Ko bi kdo hotel vediti, koliko ftopenj je folnze v tiftim nebefhkim snamnji she prehodilo, v kterim fe snajde; naj fofhteje dni, kteri fo med dnem, ko folnze v tifto nebefhko snamnje ftopi, in med unim dnem, od kteriga ftopnjo folnzhniga teka svediti sheli, snefek tih dni da ftopnjo, v kteri folnze v nebefhkim snamnji ta dan ftoji. Ko bi kdo, poftavim, hotel vediti, kje je folnze 15. Velkotravna na fvojim podolgafto-okroglim potu, ali v Ekliptiki, naj pogleda v poprejfhnji 26., in vidil bo, de je folnze ta zhaf med 20. Malotravnam in 21. Velkotravnam v junzu, v kteri¬ ga je 20. Malotravna ftopilo. Ker je pa od 20. Malotravna do 30. fhe 10 dni, in od 1. Velko¬ travna do 15. fhe 14 dni, -tako snefe 10 in 14 fkupej 24; folnze fe tedaj snajde 15. Velkotravna v 24. ftopnji junza. Ravno tako fe tudi najde, de je folnze 28. Kosoperfka v 4. ftopnji fhkorpijona. Kdor pa tega prerajtovati nozhe, naj pa v naflednjo tablizo pogleda, v kteri bo sa vfak drugi ali tretji dan v mefzu ftopnjo folnza v nebefhkim snamnji she srajtano najdel, sa vmefne dni pa she vfak fam lahko ftopnjo najde. Is naflednje tablize fe tudi rasvidi, kako folnze od pafu nafhe semlje odftopa, ali pa fpet k njemu perftopa. Paf semlje imenujemo krog, kteri sem- Ijo, ki je okrogla, ravno zhespol v sgornjo in fpodnjo polovizo rasdeli. Sgornjo polovizo semlje, v kteri mi shivimo, imenujemo feverno ali polnozli- no, fpodnjo polovizo, pajushno ali poldanjo. folnze je 21. §ufhza ravno nad pafam semlje, tedaj zlo 134 nobene ftopnje od njega, in to fe s nizhlo, to je, s O sasnamnja, in tiftikrat fta nozh in dan enako dolga. Od 21. ^ufhza do 21. Roshnozveta fe pa folnze vlak dan bolj od pafu semlje v sgornjo, to je, feverno ali polnozhno polovizo odmakuje, ali odftopa, in odftopi folnza fe feverni ali polnozhni imenujejo in fe s ftopnjami nasnanijo. In vezh fto- penj ko folnze od pafu semlje v sgornjo feverno polovizo odftopi, dalji dan imamo per naf, ko fmo v sgornji polo vizi; nafproti pa imajo uni ljudje, ki fo v fpodnji polovizi semlje tolikanj krajfhi dan in daljfhi nozh, sato ko je folnze od njih polovize v nafho odftopilo. folnze pa nikoli delj ko 23 */ 2 ftopenj od pafu semlje ne odftopi, ker fe potem na fvojim podolgafto-okroglim potu (Ekliptiki) verne in fpet vfak dan blishe k pafu semlje perftopa (to¬ raj fe dnovi krajfhajo in nozhi daljfhajo), in je 23. Kimovza fpet nad pafam semlje, tedaj fta fpet nozh in dan enako dolga. Po 23. Kimovzu pa gre folnze v fvoji Ekliptiki v fpodnjo, jushno ali poldanjo polovizo semlje, in fpet vfak dan delj od pafu semlje do 22. Grudna odftopa; toraj imajo v fpodnji polovizi semlje vfak dan dalji dan in krajfhi nozh, mi pa vfak dan daljflii nozh in kraj¬ fhi dan, sato ko folnze smerej delj od pafu semlje v jushno ali poldanjo polovizo odftopa, in ti odftopi fe fpet s ftopnjami nasnanijo, in fe jushni ali pol- danji odftopi imenujejo. Ker fe pa folnze nikoli delj ko 23 ‘/ 2 ftopenj od pafu semlje ne odmakne; toraj fe po 23. Grudnu fpet k pafu semlje per- blishevati sazhne, od tod pride, de imajo od tega zhafa v fpodnji polovizi semlje smirej krajfhi dan in daljfhi nozh, mi pa nafproti smirej daljfhi dan in krajfhi nozh. In ker folnze 21. $ufhza fpet nad paf semlje pride, fe sgodi, de fta nozh in dan 125 fpet enako dolga. Is perviga raszepa naflednje tablize fe tedaj rasvidijo ftopnje folnzoviga odftopa od pafu semlje ali feverno ali pa v juslino polo- vizo semlje. Drugi raszep kashe nebefhke snamnja in ftop¬ nje v tih snamnjih, v kterih fe folnze tega ali uniga dne v mefzu snajde. V tretjim raszepu ftoje dnevi vfakteriga mefza. V zhetertim raszepu ftoje ure in minute, ob kterih fe sor tega ali uniga dne v mefzu delati sazhne. Peti raszep pokashe, ob kteri uri in minuti je tega ali uniga dne v mefzu she pred folnzovim is-hodam tako fvetlo, de fe pod jafnim nebam vidi brati, ^hefti raszep pove, ob kteri uri in minuti folnze is-haja. jedrni ras¬ zep kashe zhaf, kdaj folnze fkosi pervi verfhinfki krog gre. Ofmi raszep pove, ob kteri uri in minuti fleherni dan folnze sahaja. Deveti raszep pove, ob kteri uri in minuti vfakteriga dne je po folnzovim sahodu tako temno, de fe sunaj vezli ne vidi bu¬ kev brati. Defeti raszep pokashe, kdaj fe mrak konzha in nozh perzhne. Enajfti raszep kashe dol— goft dneva, in dvanajfti dolgoft nozhi. Peti in de¬ veti raszep fta fofebno popotnikam v korift, ker is njiju svedb, kdaj jim je treba sjutraj vftati, in svezher prenozhifha ifkati. 126 1 uro, m. pa minuto, in dvojni zliertlej („) Opomba: ur. pomeni i j uno snamnje, ki ga ima nad r feb o j. V poletnim polletji od 21 2 3 4 5 6 *) Verfhinfki krog — Scheitelkreis. Sufhza do 23. Kimovza. 129 V simfkim polletji od 23. «0 Kimovza do 21. Sufhza. set 09 09 134 §. 28. Kako fe opoldan j a zherta (Mittag-siinie) naredi? Nikjer ni vezhi potrebe, uro v svoniku rav¬ nati, de prav gre, kakor na kmetih, kjer vli sa- volj mnogih opravil, pofebno pa savolj osnanjene flushbe bdshje fvoje hifhne ure le po zerkveni ravnajo. Skerb sa zerkveno uro pa, de bi prav fhla, je zerkovniku ali meshnarju isrozhena, kteri jo ali po fvoji domazhi uri, ki vezhkrat prav ne gre, ali pa po kaki napak narejeni folnzhni uri ravna in popravlja. Od tod tedej pride, de po fa¬ rah tako nafkrishem zerkvene in po tem takim tudi domazhe ure gredo. De fe ta napazhnoft odverne, hozhem v naflednjim pokasati, kako je treba zer¬ kvene ure po folnzu vravnati, de bojo zelo leto prav fhle. — Ker zerkovnik vezhdel opoldne, ko svonit hodi, zerkveno uro navija, in jo vftavi, ali pa naprej dene, kakor fe mu she sdi, de je folnze, bi mu v ta namen prav potrebna bila opoldanja zherta, ko bi jo v svoniku na lini proti folnzu sarifano imel. Kaj je pa opoldanja zherta in kako fe najde? Opoldanja zherta je tifta zherta, ktera fe po fredi po zeli dolgofti fenze sarifa, ktero kaka rav¬ na prav po konzu (navpik) ftojezha vifoka ftvar na natanko ravni (obnebjoravm) planji (Flache) napravi ravno takrat, kader je folnze nar vifokeji, in tedej tudi nar kraji fenzo naredi. — Kdaj pa de je folnze nar vifokeji in tedej tudi fenza nar kraji, in kako fe to natanko sve, bo tukaj dofti saftopno raslosheno; pred pa je treba vediti pomen dveh befed: Obnebjoravno, in navpik. — Obnebjo- ravno imenujem to, kar je tako ravno kakor mirno 135 morje, na kterim fe obnebje ali sadnji robi neba vidijo 5 ali kar je tako ravno ko mirno ftojezha voda. Nemzi imenujejo to horizontal. Navpik, po nemfhko vertikal, lothrecht, pa je to, kar tako ravno po konzu ftoji, kakor ti kashe nit, zhe jo od navesaniga kola fvinza napeto mirno dershifh. De bofh bolj saftopil, sakaj fe tako, kakor bo kmalo rezheno, opoldanja zlierta ifhe, fhe to sa- mirkaj: Kakor vfak vidi, je folnze dopoldne sme- rej vifokeji, popoldne pa smerej nishji gre, tode tako natanko, de ob zhalih, ki fo od poldne ena¬ ko deljezh, poftavim, ob 11 in 1, ob 10 in 2, ob 9 in 3, tudi enako vifoko na nebu ftoji, tedej tazhaf tudi enako dolge fenze napravi; in nafproti, de je med dvema enakima vifozhinama folnza, kterih eno dopoldne, drugo pa popoldne ima, ravno v fredi nar vezhi njegova vifokoft na nebu; torej je med dvema enako dolgima fenzama kake po konzu na planji poftavljene ravne, in dofti vifoke ftvari, poftavim, kakiga kolizha, frednja fenza nar kraj- fhi, in ti kashe, de je takrat folnze na poldne. — Lahko tedej is tega fodifh, de zhe hozhefh opoldanjo zherto najti, poprej enako dolsih fenz ifkati morafh, in lizer le na prav ravno poftavljeni (obnebjoravni) planji, poftavim, kaki gladki dilji, na kteri je prav po konzu (navpik) vterjen raven shebelj, ali kolizh ali zvek; sakaj zhe je planja bolj na eno ko na drugo ftran nagnjena, ali ve- gafta, fe po nji fenza kake ftvari bolj ko na drugi ftrani po dolgim rasfhiri; in zhe je kolizh ali zvek po ftrani sabit, ne bo njegova fenza kasala proti tiftimu kraju semlje, nad kterim je folnze ravno opoldne. — De ne bo tvoje delo saftonj, vsemi diljo okoli dva palza (Zoll) debelo; fhe bolji pa je, de fe 136 dve ali tri diljize ena na drugo slimajo; to pa sato, ker fe taka is foedinjenih kolov (tbftojezha dilja na folnzu tako lahko ne sveshi. — To diljo, ktera naj bo okoli 6 palzov fhiroka, in 8 palzov dolga, naj misar (Tischler) prav gladko in ravno (eben) ob¬ dela na tifti plati, na kteri fe opoldanja zherta ifkala bo. To gladko plat potem s rastepenim be- ]jakam jajza pomashi, s belim gladkim papirjem prav ravno prevlezi, in polikaj, de zlo nobena giba ne oftane. — Ko fe papir k diljizi dobro perfufhi, naredi na nji prav slahkoma s okroshzam ali zir- keljnam, kterimu na en rogelj kof tenko vresani- ga, in v zhernilo pomozheniga perefa terdno per- veshi, tri ali pa fhe vezli krogov (Kreise), smed kterih naj je notranji ali nar manjfhi okoli dveh palzov; sunajni ali nar vezhi pa okoli fhtirih pal¬ zov od frednje pike (Mittelpunkt des Kreises), to je: tifte pike, is ktere fe en rogelj okroshza pre¬ makniti ne fme, ko s drugim njegovim rogljem kroge delafh. — Ker je pa diljiza, zhe jo po meri sgorej dani naredifh, bolj dolga ko fhiroka, lahko fposnafh, de nifi v ftanu krogov popolnama okoli in okoli vlezhi; tega pa tudi ni treba; dofti je, de le polovizo krogov sarifafh. De pa sunajni, ali nar vezhi krog od fvoje frednje pike fhtiri palze oddaljen bo, fam previdifh, de fi morafh p er kraji s papirjem prevlezhene plati diljize, in fizer v fredi njene dolgofti mefto frednje pike odbrati, is ktere kroge narejal bofh. Snafh pa med tem dvema krogama t. j. sunajnim in notranjim fhe vezh, ko farno eniga kroga sarifati, tode, kar fe farno od febe saftopi, is ravno tifte frednje pike ko perve dva kroga. — Sraven te frednje pike, na ktero pa dobro merkati morafh, de je ne pofhkodujefh, sver- taj fkosi zelo debeloft dilje luknjizo; vsemi kof dofti 137 dolsiga pa tudi mozhniga drata, kteriga she prav per konzu s drobno nafekano pilo na okroglo, in de je verh prav bodezh, sojftriti morafh (kegel- formig zuspitzen). Nekoliko pa pod to njegovo ojftroftjo (jŠpitzej) drat totiko sakrivi, de fe ti do- sdeva, de bi fe sojftreni verh prav nad frednjo piko krogov snajti utegnil 5 pa sato, ker li morafh mifliti, kakor de bi bil ta drat prav na meftu frednje pike v diljo uterjen, in od tod po konzu vravnan: ker fe pa natankna opoldanja zherta najti ne more, zhe mefto frednje pike ni snano in vidno, sato je treba ga varovati, kof drata, kteri bo na dilji fenzo kasati mogel, nekoliko od frednje pike v dilji vterditi, in ga tako fkriviti, kakor je bilo rezheno,de namrezh konez perkrivljeniga drata ravno nad frednjo piko kvifhko moli. Kader je vfe to she ftorjeno, luknjizo s pe- zhatnim vofkam dobro sakapaj, diljo s tako imeno¬ vano plajbo ravno poftavi, sojftrenimu verhu drata nafprotni konez na luzhi dobro ogrej, njegovo oj- ftroft nad frednjo piko vravnaj, in ga dofti globoko v svertano luknjizo vtopi, de ga pezhatni vofk v dilji prav vterdi; sunaj pa naj tega drata toliko oftane, de fenza njegoviga sojftreniga verha ob 9. uri sju- traj zhes sunajni ali nar vezhi, sarifani krog ne pade, de pa tudi ob 11. uri ni tako kratka, debi snotra- njiga ali nar manjfhiga kroga dofezhi ne mogla. k S daj je treba vterjeni drat na dilji fhe tako vravnati, de je njegova ojftroft prav natanko nad frednjo piko na dilji, ali kar je vfe eno, de je sojftreni verh od vfih krajev sunajniga ali nar vezhi- ga kroga enako oddaljen (entfernt); to fe od su¬ najniga kroga in fizer le sato od tod meri, ker fe to s tolikanj vezhi natanknoftjo ftori, kolikanj de vezhi je krog. De fe pa to dobro smeri, poflushi 138 fe okroshza, kteriga s ojftrim rogljem prav na rif kroga naftavi, drugi rogelj pa tako vravnaj, de fe s fvojo ojftroftjo natanko ojftrofti drata dotakne. In tako meri od vfdi ftrani sarifaniga sunajniga kroga, in s klefliami drat tako dolgo fhibi, in fpet meri, in fhibi, dokler ti ta okroshiz pokaslie, de je ojftroft dratoviga verha, od vfih krajev sunaj¬ niga kroga enako oddaljen. Ko je vfe to s vfo natanknoftjo, kolikor je mogozhe, narejeno, poftavi sdaj diljo tako, de bo s papirjem prevlezhena plat sgorej, in tifta ftran te plati, kjer je drat vterjen, proti folnzu obernjena v kot na oknu ali lino, ali pa kaki drugi terdni kraj, tako, de jo bo folnze od 9. ure sjutraj do tretje ure popoldne, ali vfaj od 10. ure do dveh polijalo, podloshi ji nekoliko ftariga papirja, de fe ne sveshi, ker bi njena fpodnja ftran morebiti pre- vezh na hladnim leshala, meri s tako imenovano natanko sdelano plajbo po dolgofti in fhirokofti na dilji, in podlagaj, kolikor je treba, majhnih sa- gojsdiz, dokler je prav obnebjoravno ne poftavifh; in dobro jo potem vterdi pp. s debelim kolizhem, kteriga na konzu v rob dilje, drusiga pa v na- fprotni sid, zhe fi diljo na okno poftavil, vpri, in terdno sabi, de fe dilja nikakor ne premakne. Sdaj fhe enkrat s plajbo meri, kakor poprej, ker fe je morebiti dilja savolj sabijanja kolizha na ftran nag¬ nila, in tudi ne posabi fhe enkrat s okroshzam po- fkufiti, zhe je ojftroft drata fhe od vlili krajev su¬ najniga kroga enako deljezh, ali pa tudi, zhe ta drat terdno v dilji ftoji; zhe fe je fkrivil, ker fi fe ga kaj s mozhjo med vftavljanjem dilje dotaknil, ravnaj s njim fpet, kakor je bilo sgorej rezheno; zhe fe pa v luknjizi maje, ga je treba na luzhi fpet dobro ogreti, de fe ga pezhatni vofk dobro prime, 139 in njegovo ojftroft od vfih krajev sunajniga kroga enako oddaljeno vravnati. Sdaj fhe le, ker je dilja s plajbo prav kakor mirno ftojezha voda ravno (obnebjoravno) poftav- Ijena, in kof drata po konzu prav nad frednjo piko krogov (navpik) vravnan, ali kar je vfe eno: od vfih krajev sunajniga kroga enako oddaljen, fe od 9. ali vfaj od 10. do 11. ure, tode kader folnze prav jafno in zhifto fije, in per odpertim oknu vezh- krat ogleduje, kdaj fe fenza dratove ojftrofti, ali konez dratove fenze kakiga kroga natanko dotakne, in to mefto, kjer fe ga dotakne, fe s pizhizo v krogu natanko sasnamova. To pofkufi per vfih sa- rifanih krogih, kar bo do 11. ure okoli terpelo. Popoldne okoli 1 ure ravno tiftiga dneva je fpet gledati in pasiti treba, kdaj de fe konez zvekove fenze ravno tega kroga ko dopoldne natanko do¬ takne, in to mefto, kjer fe ga dotakne, fpet s pizhizo sasnamovaj. §kerbi pa vunder, de fe med tem opravilam na diljo ne naflanjafh, in kolikor je mogozhe to pred folnzhno vrozhino s papirjem na lahko sakrivafh, de vrozhe folnze na njo ne bo fi- jalo, in jo le tazhaf odkrijefh, kader je treba na krogu pizhizo narediti. Pa tudi tega ne posabi: zhe prav natanko na beli papir dilje gledafh, fe preprizhal bofh, de folnze dvojno fenzo napravi: ena je bolj temna, druga pa, ki je okoli, je bolj fivkafta; vunder pa per sasnamovanji pizhize le na bolj temno fenzo in njeni ojfter konez gledati rnorafh, zhe hozhef|i fvoj namen s natanknoftjo dofezhi. Te dve pizhizi, ki fi njiju eno dopoldne, drugo pa popoldne na enim krogu sasnamoval, ti kashe- te, kdaj je folnze popoldne tako dolgo fenzo Pe¬ rilo, ko dopoldne; sakaj zherta (Linie) od vfake teh pizhiz do frednje pike krogov potegnjena ti kashe 140 dolgoft fenze, ktere fo pa enake, ker je frednja pika od vfake dveh na enim krogu sasnamovanih pizhiz enako vfakfebi. Ker je pa med dvema ena¬ ko dolgima fenzama, ki jih folnze napravi, nar kraj- fhi, (kakor je prezej v sazhetku rezheno bilo), v fredi med njima, sato njeno mefto lahko najdefh, zhe tako ftorifh: Sazhni per tiftim krogu, kteriga fi sadnjikrat popoldne s pizhizo sasnamoval, kteri je tedej med vfim tako sasnamovanim nar vezhi, potegni od ene pizhize tega kroga do druge nje¬ gove natanko, to je, tako dolgo, ravno zherto, de njeni konez ne gre sraven pizhize, ampak jo pokrije, in shes njo ne feshe; rasdeli potem to zherto s o- kroshzam zhespol v dva enaka dela, in kjer je njena freda s novo pizhizo sasnamovaj; in tako ftori tudi per vfih s dvema pizhizama sasnamovanih krogih. Zhe potem od pizhize v fredi zherte nar vezhiga kroga sasnamovane drugo zherto do frednje pike, od ktere li kroge rifal, ravno, slah- koma in tenko potegnefh, bofh k fvojimu vefelju vidil, de ona vfe pizhize v fredi zherte drusih kro¬ gov sasnamovane fkorej popolnama sakrije, in to je tifta zherta, ktera, zhe jo ojftroft dratoviga verha, ali konez dratove fenze popolnama sakrije, pokashe, de je folnze nar vifokeji na nebu, nar kraji fenzo naredi, tedej de je tazhaf ravno polo- vizo dneva preteklo, sato fe ta o pol dan j a zher¬ ta imenuje. Ko vfe to ftorifh, pokri diljo in drat, ki je v nji vterjen, rahlo s papirjem, de je folnze ne bo oblijalo in sveshilo. Ta opoldanja zherta, zhe fi je po te navodbi s pridnoftjo ifkal, je dofti natankna; de fe pa fhe s vezhi natanknoftjo najde, fe poflushijo tifti, kte- rim je na nji vezli leshezhe, na verhu na ojftro obdelanih in na prav obnebjoravno foftavljenih glad- 141 kih plofhah navpik vravnanih ftebrov (jSaulenj), ali pa vifozih zerkev, kterim v obok (Velb) luknjizo napravijo, fkosi ktero folnze na ravne tla polijati samore. Is te luknjize na dolgi niti kof fvinza, ki je na fpodnjim konzu sojftren, na sgornjim pa prevertan in na nit pervesan, do tal fpuftijo, in kjer fe sojftreni konez tal dotakne, je mefto fred- nje pike. Od te potem velike kroge na ravno fo- ftavljenih plofhah sarifajo, mefto, kjer folnze krog polije, s piko sasnamovajo, in drugo Borijo kakor ii ti na dilji Boril, de fi is sasnamovanih pizhiz o- poldanjo zherto najdil. V zerkvi f. Petronija v Bolonii na Italijanfkim je ta luknjiza 83 zhevljev; v zerkvi f. §»ulpizja v Parisu 80 zhevljev; in v ftolni zerkvi v Milanu ali Majlandu 73 zhevljev od tal vifoko. Sakaj pa fe mora vezh krogov sarifati? Ne farno sato, de fe od natanknofti dela bolj prepri- zhafh, ampak tudi sato je dobro vezh krogov na dilji narediti, in jih dopoldne s pizhizami sasnamo- vati, ker bi fe utegnilo permeriti, de bi ravno ta- zhaf kaki oblak folnze sakril, kader hozhefh na krogu tudi popoldne pizhizo narediti, pa ne vefh, kje? — Dofti je, de le na enim krogu, kteriga fi dopoldne s pizhizo sasnamoval, mefto najdefh, kjer fe ga tudi popoldne konez dratove fenze dotakne, in is frede med tem najdenim pizhizami fkosi fred- njo piko krogov opoldanjo zherto sarifafh. Ker fe pa dilja, na kteri fi opoldan je zherte ifkal, in najdeno sarifal, fzhafama lahko rasfufhi, ali skrivi ali pa premakne, poftavim, zhe fe je sadenefh, kader okno, na kterim je dilja vftavljena, odpirafh in sapirafh, je fvetovati, de opoldanjo zherto na terdni kraj preftavifh, in to ftori tako: Sabi dofti debel in dolg shebelj v sid na tifto defno ali pa 148 levo ftran okna, ktero folnze opoldne polije. Okoli poldrugi palz od sida dolgo od kofa fvinza napeto tenko nit nanj perveshi; poprej vunder bi bilo do¬ bro, sliebelj na tem kraji, kjer mu nit pervesati hozhefh, tako sapiliti, de, ko bi fe nit kterikrat vtergala, mu drugo ravno tam in fpet tako per¬ vesati samorefh, ko pervikrat. — In kader konez dratove fenze na dilji opoldanjo zherto sakrije, ravno tazhaf po zeli dolgofti fenze navesane niti vezli pizhiz napravi, in zhe je sid raven, po teli pizhizah zherto potegni; in kader fenza niti drugi dan to zherto ali te pizhize sakrije, je folnze na poldne. — Ali pa zhe hozhefh opoldanjo zherto na kaki ravni kraj, poftavim na fpodnji ravni sid okna preftaviti, vsemi fpet dolgo nit, kteri je na fpodnjim konzu kof fvinza navesan, dershi jo mirno, ali pa perveshi jo kam sunaj okna vunder tako, de fe fviniz ali nit nikjer kake rezhi ne bofta sadela, in kader nobeni veter ne pihlja, in kader konez zve- kove fenze opoldanjo zherto na dilji sadene, rav¬ no tazhaf ti kashe tudi fenza niti opoldanjo zherto. Ko fe to sgodi, hitro jo po zeli dolgofti na rav¬ nim sidu s pizhizami in potem tudi s zherto sa- snamovaj, in na njenim konzu proti folnzu sabi do- fti debel in vifok shebelj, kteriga sgorej na ojftro fpiliti morafh; in ko na dilji ojftroft drata opoldanjo zherto sadene ali sakrije, tudi shebelj v sid sabiti tako sakrivi, de fenza njegoviga sojftreniga verha opoldanjo zherto, ki fi jo s pomozhjo niti preftavil, natanko sakrije, in drugi dan pofkuli, zhe je she¬ belj prav sakrivljen. Nikar pa vunder ne mifli, de morafh, kader konez dratove fenze opoldanjo zherto natanko sa¬ krije, tudi fvojo uro na poldne vravnati, in ko bi zhes nektere dni. po opoldanji zherti enako poldne 143 ne kasala, nikar savolj tega ne meni, de je tvoja ura flaba, in tedej napraviti morafh, de bo ali hi- treji ali kafneji hodila. — Sna biti, de ni ura do¬ bra, slaft zhe jo je mojfter fkasa isdelal, ali pa tudi, zhe fe je olje, s kterim na fhtekljih nekoliko namasana biti mora, pofufhilo, pofebno na grabljah mahala (PendelJ, ktere v pervo kolo ure prijemajo, ali zhe ni ura, poftavim v svoniku, na tako sapertim kraji, de fe vfak veterz s mahalam lahko igra, ali pa prah po uri sanafha, ali vfak pagloviz lahko po- tere; pa tudi zhe je lezha (Linse) mahala prelah¬ ka, kar je vezhkrat vsrok, de posimi veliko hi- treji hodi, ali fe pa fhe zlo vftavi, ker merslote ni v ftanu premagati. — Pa tudi nar boljfhi ura, ki je v vedno enako gorki ftanizi, ni v ftanu po o- poldanji zherti zhaf kasati, ker ona vedno od zba¬ la do zhafa po eni meri hodi; folnze pa od 15. Malotravna do 15. Roshnozveta, in od 31. Velko- ferpana do 24. Grudna veliko hitreji, in nafproti od 24. Grudna do 15. Malotravna, in od 15. Rosh- nizveta do 31. Velkoferpana kafneji tek ima, ko na- vadnja dobra ura; od zhefar fe fam preprizhafh, zhe v naflednjim §. 29. na tablizo zhafove enakofti pogledafh, kakor fo jo uzheni svesdogledi sa vfe dni vfaziga mefza prerajtali. Nafhe ure tedej s poldnem s opoldanjo zherto nasnanjenim smirej nekoliko nafkrishem gredo, in le fhtirkrat v letu s njo enako kashejo. Zhe te¬ dej fvojo uro po opoldanji zherti vravnati hozhefh, samirkaj fi, de fe vfakaurav 60 minut, in vfaka minuta v 60 trenkov rasdeli, in glej na tablizi na tifti dan, ob kterim to ftoriti hozhefh, in kader konez dratove fenze opoldanjo zherto natanko sakrije, ali kader folnze na poldne ftoji, tudi na fvoji uri ka- salo (Weiserwerk) hitro vravnaj na toliko, kakor 144 je na tablizi sa ta dan sasnamovano. Tako pofta¬ vim, mora 1. Profenza dobra ura kasati zhes 12. uro fhe 3 minute in 49 trenkov, to fe pravi: ko bi folnze zelo leto tako kakor dobra ura po eni meri hodilo y bi moglo 1. dan Profenza 3 minute in 49 trenkov poprej na poldne biti, kakor je po kasanji opoldanje zherte. Kader tako fvojo uro vravnafh, glej zhes nektere dni fpet na tablizo, in zhe tvoja ura takrat, ko konez dratove fenze fpet opoldanjo zherto sakrije, ravno toliko kashe, kakor je v tablizi sasnamovano, poftavim, 10. dan Profenza 12 ur, 7 minut in 48 trenkov, je tvoja ura dobro vravnana; zhe pa ne, fi morafh per mahalu fvoje ure poma¬ gati, in njegovo lezho vifokeji vterditi, zhe bi ura prekafno kasala, ali pa nishji djati, zhe je prehitra. To tako dolgo delaj, dokler fe zhaf, ki ga ura ka¬ she, s zhafam na tablizi nasnanjenim ne vjameta. Po te fvoji uri, kader je she dobro vravnana, in ki jo na smirej enako gorkim kraji imej, ravnaj druge ure pp. zerkveno, ktera fe ve de ni v ftanu vedno dobro iti, ker je vrozhiniin mrasu, mokroti in fuhoti sraka in vetrov ispoftavljena, in tedej od njih kolikor to¬ liko begana. »She to sadnjizh samirkaj, de v eni desheli ni povfod ob enim zhafu, ampak bolj proti folnzhnimu is-hodu tudi poprej poldne, ko v krajih, ki fo bolj proti folnzhnimu sahodu. Kader fi tedej fvojo uro po opoldanji zherti in po v naflednji tablizi sasna- movani popravi vravnal, to velja le sa tifti kraj, kjer fi opoldanje zherte po te navedbi ifkal in naj- del, in tudi sa vfe kraje, proti kterim ti opoldanja zherta s fvojo ravnitvo (RichtungJ kashe; tako mora poftavim v ^hentvidu nad Ljubljano toliko ura kasati, kakor v §hmartnu pod §»hmarnogoro in Sa- posih, in proti jugu na Vizhu, na Krimu in v Losheh; 145 nafproti pa morajo: v Jefenizali na hrovafhki meji 4 minute, v Koftanjevizi 3 minute in 6 trenkov, v Novimmeftu 2 minuti in 12 trenkov hitreji; v Kranji pa 30 trenkov, v Radolzi 1 minuto in 7 trenkov, v Poftojni 1 minuto in 2 trenka, na Verhniki 46 trenkov, v Loki 41 trenkov, in v meftu Idrii 1 minuto in 38 trenkov posneji biti proti Ljubljanfki uri, zhe fo vfe dobro po opoldanji zherti fvojiga kraja vravnane. 10 146 §. 29. Tabliza zhafove enakosti. Opomba. V preliopnjim letu, ko ima §vezhan 29 dni, fe vsame sa 29. fjvezhana zhafova enakott 1. §ufliza. 8 a 1. §ufhza pa 147 enakoft 2- §ufhza, sa 2- §ufhza enakoft 3. §ufhza, in tako daljej smiraj zhafova enakoft naflednjiga dne. 148 149 150 §. 30. Vidne mraknjenja folnza in lune devet- najfiigaftoletja. Od 1801 — 1ŽJO1. Opomba. Per kterih letih je prašen prodor oflal, v tiftih ni mrak- njenja, ali je pa farno nevidama. Daljej pomeni pop. ali p. popolnama mraknjenje, Prof. Profenza, § v. fjvezhana, §u. §ufhza, Mt. Malotravna, Vtr. Velkotravna, Rz. Roshnozveta, Mfp. Maloferpana, Vfp. Velkoferpana, Kim. Kimovza, Kos. Kosoperfka, L p. Liftopada in Gr. Grudna, 151 152 133 154 §• 31. Vremenoft« Vfak umen zhlovek, zhe je le nekoliko v ker- fhanftvu poduzhen, dobro ve, de Bog je Gofpod vfih rezhi, de On po fvoji nefkonzlini modrofti ve- foljni fvet vlada febi v zhaft in nam v svelizhanje, in de fe zlo nizh, bodi li majhno ali veliko, bodi fi na nebu ali na semlji, bres njegove fvete volje ne sgodi. Gofpod Bog je, kteri da fvojimu folnzu li- jati na dobre in hudobne, in da deshiti na pravizhne in krivizhne; On je, ki na nebu oblake raspenja, vetrovam buzhati ukashe, ftrelo, tozho, fneg i. t. d. is pod neba na semljo pofhilja is fvetih, nam fkritih namenov: On je, ki vreme nareja. Tedaj ne hu¬ doba, ne zhlovek, ne dan kakiga pofebniga Cvet¬ nika i. t. d., ampak Bog fam vreme nareja, in po¬ tim ali dobro ali flabo letno pofhilja. Kakofhno v- reme in kakofhno letno pa bo nam Ozhe nebefhki v prihodnje pofhiljal, tega nam ni rasodel; toraj tudi tega nobeden pratikar, bodi fi fhe tako uzhen in prebrifane glave, s gotovoftjo vediti ne more, ker s fvojim omejenim urnam ni vftan fposnati ljudem fkritih in nesapopadljivih boshjih fklepov, njegove nefkonzhno modre in fvete previdnofti, in ne ve vfih sakonov ali poftav, ktere je Bog vfi vftvarjeni na- tori koj v sazhetku odkasal, po kterih sakonih fe vfe, kar nima profte volje, nepremenljivo ravnati mora in jih sa en laf preftopiti ne fme, in po kterih fe tudi vreme nareja. Vfe, kar pratkarji in drugi od vre¬ mena in letne prerokujejo, je golo vgibovanje, ktero fe malokdej fpolni; in zhe fe tudi kterkrat njih pre¬ rokovanje fpolni, fe jim nakljuzhi, kakor fe tudi flepi kuri nakljuzhi, de serno pobere, zhe le veliko grebe 155 in kavfa. Zhe tedaj tukaj nektere ftare pregovore saftran prihodnjiga vremena bravzam osnanim, no- zhem, de bi vanje fvojo vero ftavili, ker jih le bolj sa kratek zhaf podam. Ti pregovori saftran pri¬ hodnjiga vremena in prihodnje letne fo tukej po mef- zih in dnevih zeliga leta sverfteni. ^»htevilke ob ftrani verftiz pomenijo dan v flednjim mefzu. I. V Profenzu. 1. Kakorfhno vreme ta dan: Tak boje Maloferpan. (t. j. moker ali fuh.j 2. Kakor drug’ Profenz vremi: Taki fploh fo Kimovza dni. 10. Ak na fvet’ga Paula folnze fije, Tiftkrat shito dobro dosori, Gornik dofti vina v fode vlije, In po volji kmetu fe godi. 10. §vetiga Paula zhe jafijo nebo, Dobra bo letna! she ftari pojo. 22. Ak Vinzenza folnze pezhe, Dobro vinze dosori, Ki po gerlo gladko tezhe, Motne dela ti ozhi. 25. Kadar §hent-Paula fneshi al’ deshi, §laba in huda nam letna preti. Zhe Profenza slo lefiza laja, Huda sima fhe potem naftaja. Jafni dnevi Profenza §o vefelje Dolenza. (ker fe dobriga vina nadja.) V Profenzu toplota: V Jjvezhanu merslota. 156 Zhe Profenza ni fnega, Ga fhe Malotraven da. Zhe Profenza gromi, §labo vreme fledi, Kdar megla Profenza slo naftopa, Rada mokra, mersla je fpomlad; §etev preobilen desh satopa, In bolesen mnosih hud napad. V letu 178?' je bila od 1. do 13. Profenza smiraj gofta in fmerdljiva megla, pa fuho in merslo vreme; sa tem pa hude bolesni. In leta 1788 je bilo v Profenzu zlo nenavadnje mehko in jushno vreme, potem pa veliki viharji in nalivi, fofebno drugo polovizo tega mefza. Od 21. Profenza do 26. vihar, desh, fneg in fhe zlo tozha, potem do konza mefza lepo in jafno, ob jutrih gofta megla, in le vzhafih nekoliko deshja. Perve tri dni Svezhana mras in fneg, 4. dan jushno in prijetno, potem tudi vezhdel lepo. §ufhza je smersovalo, po tem je bila topla fpomlad, poleti vrozhina, malo deshja, ob shetvi lepo vreme, pergodnje in rodovitno leto. Leta 1789 od 1. do 14. Profenza prav hud mras, po tem jushno vreme, vihar in povodnje. §ufhza in Malotravna hud mras in mokro poletje. II. V (Svezliaini. 2. Medved v berlogu fe sbudi: Ak je merslo, jafno, fe oberne, Zhut’, de huda sima fe poverne, In sato fhe terdno v njem safpi. Odjuga zhe potegne, Vftane krefho jeft; De sima kmal pobegne , Prav dobro fi je fveft. 2. Kaplja zhe od fvezhe Pred k od ftrehe tezhe, Huda sima fhe nori, Kazih fedemdvajfet dni. 2. ^vezhniza ak je selena, Zvetna nedelja fneshena. 157 2. Kar pred ^vezhnizo fhkerjanzhek shvergoli, Tolko zhafa fhe po Svezhnizi molzhi. 2. Zhe na §vezhnizo deshuje, Kmal fe fpomlad oglafuje. 2. Oblazhna ^vezhniza: Vefela kmetiza. 2. Je §vezhniza topla, folnzhniga vremena: Bezhele bogate, dobriga plemena. 22. Ako fvefga Petra ftol mersi, Dolgo zhafa sima fhe terpi. 24. §vet’ Matija — led rasbija, Zhe ga ni — ga naredi. V preftopnjim letu je S. Matija 25. §vezhana. Zhe je o S. Matii merslo in ledeno, fe je nadjati kmalo lepiga jushniga vremena; nafproti pa, zhe je ta zhaf gorko in prijetno, fhe rad hud mras pertifne in gerdo vreme na- f ledje. * » * O §vezhnizi mufhize: Posnejfhe rokovize. Zhe fo o §vezhnizi ptizhi rejeni, §ufhiza bojo gotovo smedljeni. O ^vezhnizi zhe burje ni, §he Malotravna kej nori. Ako je prevezh toplo fjivezhana, Malotravna fhe pozhiva brana: Zhe nafprot ^vezhana hud je mras, Malotravna fe poti obras. Rajfhi vidim §vezhana na polji volka, Kakor tamkaj hoditi v frajzi mosha. 158 Kar na travniku o Sjvezhnizi goli, Toliko ovza o Shmarnu v poft’ dobi, Tak fe krava Malotravna pita, In kmetvaviz fi perdela shita. Vender fe ne nakljuzhi vfelej tako. Leta 1789 je bilo o Svezhnizi obilno trave sa gofi, 25. !*>ufhza pa je bil fneg sapadel in je smersovalo, in tako ni ovza zlo nizh na polji dobila, krava pa je vender v Malotravnu dovelj trave imela, in tudi kmet je bil fvoje shitnize do verha napolnil. III. V iSiifhzu. 24. Svet’ga Gabriela zhe smersuje, Potlej flana nizh vezh ne fhkoduje, Leta 1817, 24. Sufhza je bila flana mozhno pobelila, pa kolikorkratov je bila posnejfhe padla, ni fhkodovala ne terti, ne drugim raftlinjam. In to fe je she vezhkrat nakljuzhilo. 25. Kdar je ^lunarna v poftu prav gorko, Tud prihodnje leto bo lepo: Zhe t’ga dne fe terta lahko sruje, Tifto fpomlad nizh vezh ne smersuje. Leta 1790 je bilo ta dan she vfe seleno, potem prav pri¬ jetna fpomlad. Do Krefa je bila fufha, po tem pa do Kimovza obilno deshja. Sima je bila voljna. * ... # .Sufhza shvinzhe ak na travniku nori, Malotraven ga fhe fpet v hlev fpodi. Zhe fe Sufhza more she orati, Malotravna mora drevo fiati. Ak Sufhza dolgo fneg leshi, To fetev prav mozhno boli. 159 Kolkor kratov Sufhiza megla ftoji, Tolko krat poleti ploha pergromi. Kdar je §ufhza she seleno, Malkdaj leto je plemeno. Zhe §ufhez prah okrog pometa, Prav dobro letno nam obeta. §ufhza prah obvelja, Kakor kepa slata. Kolkor krat je v §ufhzu flana, Tolko dni ftoji megla Serpana. Kar she .Sufhza seleni, §e rado fhe pofufhi. (Ker posnejfhe naftopi ali hud mras, ali pa velika fufha.) Zhe §ufhez s glavo ne smaje, Gotov’ fhe s repam on s vije. Ako .Sufhza gromi, Dobro letno fledi. §ufhza veliko megle, Dobro nam letno daje. IV. V Malotravnu. 10. f?vet’ga Tiburzja polje seleno: Dobra bo letna, serno jekleno. 24. Kolkor dni fo shabe pred fvetim Jurjem regljale, Tolko dni po fvetim Jurji bojo molzhale. Presgodej toplota: Potlejfhnja merslota. Ak fe vrana she o fvetim Jurji v shito fkrije: Dobra letna! veliko phita! na glaf vpije. 160 30. Desh pred Velkotravnam tifto nozh: Pride dobra letna v pomozh. Sufhiz fuhoten , — Traven mokroten, — Majnik hladan; — Kmet bo so fenam, - Shitnim plemenam, — Grosdjem darvan. Malotravna zhe gromi, Slane vezli fe bati ni. Kolkor bolj sgodej drenuljze zvete, Tolko poprej le ferpovi glafe. Ak lepo je drevja zvetje Malotravna sadnje dni, Gorko, sdravo je poletje , Polno fadja dogori. Kdar zhefhminje berhko zvete Resli bogato tiftkrat daje. Kader murva she berfti, §lane vezli fe bati ni. Malotravna prefuhd, Ni kmetvavzu kej ljubo, Desh zhe vezhkrat perrofi, U ferze ga vefeli. Kakor f’ je she zhefhnjev z vet, Sme fe tudi tertni fhet’. Malotravnu ne saupaj, Def’ je topel, selen breg; Burja — kriviz le safukaj, Bersh je mras, pobeli fneg. 161 V. V Velko! ravnil. 1. Ak Trijakov dan deshuje, Dobra letna nafleduje. 13. Zhe Pankraza folnze pezhe, gladko vinze v klet potezhe. 13. Po fvetim ^ervati Ni mrasa fe bati. 35. Na fvefga Urbana folnze gorko, Obilno bo vina, tud’ bo fladkd; Zhe pa ta dan perrofi, Terta le zhvizhek rodi. 35. Kakor je vreme fvefga Urbana, Tako bo tudi Maloferpana. 35. Zhe je na fvefga Urbana lepo, Rado fufhi fe poleti fend. « ... * Velkotravna mokrota: Maloferpana fuhota. Velkotraven moker, Roshnozvet pa mlazhen, Kmet bo tifto leto shejin ino lazhen. (Ker ne bo ne vina, ne kruha dovelj). Velkotravna zhe pogoff gromi, Kmet fe dobre letne vefeli. Zhe je Velkotravna hlad, Tedaj lepa selenjad, Dobro fe perdela vino, Polne shitnize s novino, Tud ledine in fena §vifli polne do verha. Terte zhe o polni lun’ zvete, Polne, shlahtne grojsde obrode. 162 Zvetje hrafta zhe je krafno, Dobra letna sablefhi; Hraft zhe medlo le zveti, Bo u f-hrambah nekak jafno. VI. V Roslmozetvn. 1. Je lepo, folnzhno vreme tega dne, §e kmetje dobre letne velele. 8. Ako §hent-Medarda dan deshuje, §htirdefet dni desh fhe naletuje. 15. Desh o fvetim Vida Ni jezhmenu k pridu. 34. Desh §hent-Jansha flabo let’ nareja, §olnze naj fe rajfhi Pratki fmeja. 24. Kakor f’ je vreme krefniz, Tako bo tudi shenjlz. 37. Ak deshuje fvefga Ladiflaja, Desh prav dolgo seinljo fhe napaja. * # * Prevezh deshja v Roshnozvetu Nizh kej ni po volji kmetu. Ak roshniga zveta — §olnze perpeka, — Pohlevno deshi, — Veliko obeta — Shita ’n fterdi. Roshnozvet desheven: Vinzar tug in reven. Roshnozveta ak nadisha in vihar, Sa uljnjakam mil’ sdihuje zhebelar. Zhe je v deshji tertni zvet, Mal’ potezhe vina v klet. 163 Terta zhe v lepim vremenu ozveta, Vina obilno Dolenzu obeta. VII. V Hlaloferpaiiu. 3. Drugi dan Maloferpana lepo, Tudi fhe fhtirdefet dni bo tako. Drugi dan Maloferpana gerdo, Tudi fhe fhtirdefet dni bo mokro. 10. Kakor fi kashe vreme ta dan, Tak boje Mali- in Velkoferpan. Leta 1785 je bil ta dan desh, in potem fkorej vfak dan desh do 30. Velkoferpana, in le malo lepih dni je bilo vmef. — V letu 1789 je bil tudi ta dan desh in sa njim je bil desh vfak dan, zhe vezli ne, je faj ne¬ koliko rofilo. 12. Ak je §hent-Marjete dan desheven, Lefhnik tifto leto bo zherveven. 32. §vete Magdalene zhe deshi, Dolgo flabo vreme nam preti. 35. Kakor fvet’ Jakob dopoldne vremi, Tako bo tud pred Boshizhem te dni. In popoldanje vreme t’ga dne Ti poboshizhno vreme pove. 35. §vetiga Jakoba jafno Zhe je nebo, Tud o Boshizhi bo krafno Kot ribje oko; Oblazhno ti prizha Odjugo Boshizha. 35. Tega dne zhe desh naliva, Shelod fe kej rad fkasi, In bezhela mal’ dobiva, Tedaj tudi jede ni. . 164 35. Na nebu bela megla tega dne Perhodnjo hudo simo napove. * & * Pafji dnevi mersli in deshevni Vinzarju fo ref mozhno teshevni. Je tega mefza prefuhd Oftane grosdje prav drobno. Vzhafih le zhe desh pomozhi, D’belf in dobro fe vfozhi. Mersel in moker Maloferpan Tertnimu fadu mozhno je v bran. Ta mefiz fulrga zhe vremena, Jekleno sernje je jezhmena; Obilno zhe deshuje in gromi, Le pizhlo bo jezhmena in reshi. Okoli 33. dne tega mefza ftopi folnze v leva (jiebefhko snamnje) in pafji dnevi fe sazhnejo. Je tazhaf lepo vre¬ me, jafno zhifto in perjetno, fe fmemo dobre letne na- djati; zhe pa oblazhno in deshevno, nam flaba preti. V letu 1790 fo bile nozhi zeliga Maloferpana hladne, pa ni bilo nizh pofebniga ob shetvi, jefen pa je bila vender le dobra, in voljna sima je nafledovala. VIII. V Velkoferpami. 3. O Porzjunkli zhe vrozhina, Huda bo perhodnja sima. 10. Svet’ Lorenz zhe jafen, Tud grojsd bo fterden, In vinzar bo glafen, Perjetna jefen. 10. Svetiga Lorenza grosdje mehko: Vinzar obeta fi vino fladko. 15. Kader Velkofhmarna folnze pezhe, Tedej Dobro vino v fod potezhe. 165 84. Po vremenu fvefga Jerneja Rada žela jefen fe nareja. 84. Shent — Jerneja zhe she flana, Bo gotov’ fhe sjala vrana. 89. Desh na fvefga Janesa glave Rad flori orehe pifhkave. 31. Kakor sadnji fjerpan vremi, Tako žela jefen fe dershi. * ... # "V §erpana fever zhe svedri, Vreme dolgo fhe terpi. folnze ^erpana Grosdje mezhi; S medam navdana Jeda defhi. Velkoferpan kar ne fkuha, Kimoviz tud ne prekuha. Ta pregovor velja pofebno od grosdja, ktero, zhe v Velko- ferpanu dobro ne dosori, tudi v Kimovzu smehzhelo in smedelo ne bo. IX« V Kimovzu. 1. Tilen oblazhen, meglen: Gerda, deshevja jefen. Tilna zhe jafno, gorko: Shtir bo fhe tedne vedro. 81. Ak je fvet’ Matevsh vedren, Bo perjetna fhe jefen. 166 22. Mauriza dan zhe folnze fije, Posim’ prav huda fapa brije. 29. Ako fvet’ Mihel deshuje, Voljno simo napove; Zhe pa nebef rasjafnjuje, Terde sime fe boje. Kader perve dni Kimovza Prav pogofto gromi, K let’ obilno bo tepkovza, Tud pfhenize ’n reshi. §lana pred fvetim Mihelam zhe pada, Tolkokrat k let’ o Trijazih je rada. §veti Mihel zhe veliko fhifhk da, Sgodnja bo sima in veliko fnega. O fvetim Mihaelu zhe gromi, Viharjev prav velik’ posimi buzhi. Kakor f’ veter o Sh - Mihelo, Shito fvoj bo kup imelo: Belj zhe veter fe vsdiguje, Belj bo kup utegnil raft’; Zhe pa veter ponehuje, Po ti mer’ bo vtegnil paft’. Kakorfhno vreme o Kimovza mlaji, Takofhno zelo jefen je nar raji. Zhe zlo sgodej fe prefeFjo ptizhi, Hudo zhutjo simo o Boshizhi. 167 X» V Hosoperfku« 16. §veti Gal fuhoten osnanjuje, De ki letu fufha nafleduje. 81. Kakorfhno vreme Urfhla pernefe, Tako fe rada sima obnefe. # . * Kosoperfka zlie Smersuje, Pa Profenza odjenjuje. Kosoperfka velike vode, Grudna hudi vetrovi buzhe. Zhe nerado pada liftje is drevefa, Je fpomlad gofenz veliko in merzhefa. Ak nerado drevje obleti Marfkdo terde sime fe boji. Zhe sgodej liftje ’s drevja pade, §o njive rodovitne rade. Liftje zhe sgodej odpade, §neg potem kmalo sapade. Zhe bliso debla lift obleta, Kej dobro letno nam obeta. Desh in mras in fneg sazhuti slfvina, Zhe nerada pafhnik sapufti; De pod fnegain travna b’la ledina, Se pafezh’ shivali fhkoda sdi. Kdar sherjav leti na ptuje, Bersh fe sima perblishuje; Saj to je v Pratki ref, Žhe doft lashi je vmef. 168 V Urtopadu. 1. Vfi fveti radi pernefo Kake dni vreme fhe lepo. I. Kaka bo sima, ve she paftir, Danef zhe vfeka bukve ivir; Ak je fuhoten, — Sima bo mila, Zhe pa mokroten, — Terda fledila. I1. Sa folnzam fvetiga Martina Kej kmalo pride fneg, smerslina; Zhe tud ta dan prav dobro greje, Tri dni le babje let’ fe fhteje. 11. Svet’ Martin oblazhen al’ meglen, Pride sima voljna kot jefen. 11. Desh fvet’ga Martina Potem pa smerslina, Posebe osmina, Na (topi dragina. 22. Zezilje fvete zhe hudo gromi, Doft perdelka k letu kmet dobi. 24. Kakorfhno vreme je fvet’ga Joana, Tako posimi, pofebno §vezhana. 35. Svete Katarine dan ne lashe, Zhe po feb’ Profenza vreme kashe. 36. Kakorfhin fvetiga Konrada dan, Takofhin tudi bo vezh del §vezhan. * ... * V Liftopada smerslina, Je §vezhana ne bo; Liftopada jushnina, Bo §vezhana smersld. 169 XII. V Grudnu. 34. Jafno in fvetlo zhe fveti vezher, Letna prav dobra fe rada penner’, §veti vezher zhe oblazhno, temno, Shita bo prašno ki letu gumno. 35. O Boshizhi sa ftend, O Velikinozhi sa pezhjo; ali: Zhe pod fteno o Boshizhu, O Velikinozh’ v sdizhu. 35. Sveti dan vetrovno, K let’ bo fadje polno. 37. Zhe otroz’ nedolshni fo oblazhni, K let’ ne bojo tvoji kruha lazhni. Desh in veter pred Boshizhem Koplje jamo doft merlizhem. Polnaluna blis’ Boshizha Jushno simo nam saprizha. Kolkor blishe Boshizh mlaja, Tolko huji mras perhaja. O Boshizhi seleno, O Velikinozhi fnesheno. Ak fe Grudna blifka in gromi, Drugo leto vetrov doft buzhi. §e smerslina Grudna ne otaja, She Profenza hujfhi mras naftaja. Kader sazhne dan fe povrazhvati, Jeme tud merslejfhi perhajati. 170 Od Boshizha do Cvetih treh Kraljev Zhe naftaja gofta megla, Bo veliko nevarnih bodljajev In fhe drusih bolesen doma. Defi tud pred Boshizhem deshi, Ne pofhkodje osime reshi; Zhe po Boshizhi je desh, Spridi osima fe resh. Zhe smerslo semljo fneg sapade, (•Snopovja bo velike fklade. Grudna fuh veter zhe pifka, Je po navadi Suho fpomladi, f^ufha poleti pertifka. Pregovori po nekterih pofebnih dneh in pre¬ klopnih prašnikih v letu. Ak fe Pufl na folnzu greje, Letna fe med dobre fhteje. Kakor vreme Pepelnize kashe, Tako tudi zeli poft fe fkashe. Lepo vreme zvetne nedelje Rodovitno leto perpelje. Velki petik zhe deshuje, Suho leto nafleduje. O Velikinozhi zhe deshi, Kofez fuhe bilke le koli. Lepo vreme o Velikinozhi, Dobra letna she tedaj napozhi. Lepo vreme prašnik Nebohoda, Potem dofti klaje, de fe proda; Zhe pa tega dne rofi, Je fhe sa potrebo ni. Zhe o Binkfhteh hodi desh Vinzar vezh del bo terpesh. 171 Ako je jafno fveto Telo Letna bo dobra, vino fladko. §. 32. Snamnja, is kterih fe na perliodnje vreme s ne¬ koliko gotovoftjo 1 klepati da. Veliko je snamenj, is kterih fe fizer ne prav saterdno, vender le s nekoliko gotovoftjo fkleniti da, kakofhno de bo perliodnje vreme, in te snam- nja perhodnjiga vremena fe kashejo ali na zhloveku, ali na shivalih, ali na seljfhih, ali na ognji i. t. d. Le nektere tih snamenj vremenofti hozhem tukej popifati. I. Snamnja vremena na zlilo veku. $Iabo, mokro vreme fe napoveduje, kader ftare, nekdaj slomljene, pa fpet sazeljene kofti, fpahnjeni udje, sazeljene rane, kurje ozhi, osebline boleti sazhno, ali pa druge bolezhine na shivotu belj kot fizer bole. Zhe fe bolezhine v glavi in terganje v udih, poftavim v rokah, kolenih i. t. d. ponove, ali pa bolj, kakor druge zhafe, bole. Zhe fe zhloveku kosha na rokah slo pofufhi, uft- nize ali shnabli opifhijo in raspokajo; ali zhe je sdrav zhlovek nekako len, zhmeren in samerljiv, temniga obrasa in fe mu nizh kaj ne poljubi; rad pride vihar, pofebno pa grom poleti. Neboglen ali bolehen zhlovek pa, ki je flabih obzhutniz in pikre natore, fkorej smirej vremenik v febi nofi, po kte— rim fposnava, de fe bo kmalo vreme fpremenilo. 172 II. Snamnja vremenofti na shivalili. 1. Na domazhih shivalih. ^labo vreme, desh, tudi fneg i. t. d. fe blislia, zhe ovze in kose nenavadnje fkazhejo in fe terkajo; zhe fe sgodej in urno paft podajo, in domu grede po travi fegajo, in fe svezher prav nerade is pafh- nika odgnati dajo. Zhe ofli rigajo, ufhefa vifhejo in otrefajo. Zhe fe krave, voli, konji i. t. d. mu¬ ham, ki jih mozhno pikajo, branijo in besljajo. Zhe goveja shivina glavo kvifhko vsdiguje, srak v fe vlezhe in fe okrog gobza lishe, in mu- kaje k domu hiti. Zhe fo fvinje prav nemirne, krulijo in rijejo. Zhe pfi travo shrejo in jo fpet iskoslajo. Žhe mazhke fvoje glave s fprednjimi tazami, pofebno nad ufhefmi prafkajo in fe po shivotu lishejo. kSilno uro in gromenje goveja shivina sazhuti, zhe po sraku hlepi, s rasfhirjenimi nofnizami nad fe- boj duha ali voha, na pafhi s savihanim repam fka- zhe, s nogami ali pa s rogmi semljo koplje, li noge lishe in mukaje proti hlevi leti; telize in je- nize pa besljajo, kakor de bi bile sdivjale, in fe med konje in drugo vezhi shiviuo pomefhajo. Ovze fo prav nemirne in fe terkajo. fvinje rasmetavajo gnoj, feno in flamo. Pfi shrejo travo, in jo fpet isbljujejo, fe valjajo po tleh, prafkajo po semlji, in sjutrej tulijo. Mazhke fe lishejo in s tazami okrog ufhef dergljajo. 2, Na sverinah. Hudo vreme fe napoveduje, zhe fe jeleni bi¬ jejo in med feboj fujejo. Zhe volkovi tulijo, lefize lajajo in do vali bliso hifh pridejo. Zhe sajzi is vifoke trave in dorafheniga shita v take kraje sbe- 173 slie, kamer na nje deshevati ne more. Zhe jesh pred fvojim gnjesdam luknjo samaflii. Zhe kert vezli kertin in bolj vifoko narije, kakor druge krati. Zhe mifhi na glaf zvilijo in femtertje letajo. Zhe mifhi bliso tal v ftogeh, kosovzih, oftervih i. t. d. gnjesda narejajo, tedaj perhodnjo simo malo fnega sazhutijo, zhe fe pa vifoko vgnjesdijo, tudi vifoko fneg sapade. 3. Na domazhi kuretnini. Petelinovo petje v nenavadnjih zhafih osna- njuje fploh fpremenljivo vreme; ravno tako tudi, zhe fe kokofhi s fvojimi kremlji okrog glave derg- Ijajo, fkakor pravijo, de kokofhi is gredi fneg otrefajo) ali fe opipujejo, ter s kljuni fi perje fna- shijo in gladijo, in nekako shaloftne pohajajo. Ger- lize ob nenavadnjih zhalih s nekak fpremenjenim glafam grulijo. Dolgo zhafa deshuje, zhe ftare kokofhi prezej, ko deshvati sazhne, pod ftreho ne sbeshe; zhe fe koklja s fvojimi pifheti prezej, ko sazhne desh iti, v kurnjek fpravi, sjutrej pa ne¬ rada is njega gre. Gofi gagajo, krizhaje jeft gre¬ do, fe sa jed tergajo, ali pa proti vodi lete. Go¬ lobje prav posno in v trumah v golobnjake pri¬ dejo. Pavi ponozhi pogofto in glafno krizhe. 4. Na ptizhih. K deshju fe perpravlja, zhe fova v lepim vremenu vpije. Zhe sherjavi, divje gofi, fokolizhi in drugi roparfki ptizhi v lepim vremenu mozhno krizhijo in v krogih letajo. Zhe fe vranovi ali krokarji po drevji obefhajo in s perutami trepetajo. Zhe vrane proti vezheru v trumah femtertje letajo in krokajo. Zhe kavke po ftrehah fede in s pe¬ rutami trepezhejo, kakor de bi kaj ifkale. Zhe 174 kavke in frake sjutrej mozhno vpijejo. Zhe fe po¬ vodni p.tizhi kopljejo, oberajo in po vodi ali tudi ob vodi frefetajo. Zbe vlaftovke tako niško nad vodo ali semljo letajo, de fe je s perutami doti¬ kajo. Zhe vrabzi in drugi ptizhi slo zhivkajo, ali pa fe v prahu kopljejo. Zhe fhinkovzi pred folnzh- nim sahodam fhinkajo. Zhe sholnja ropota in mozh- no krizhi. Zhe fe tafhza v dumplje in v pod- ftreflije fkrije. Zhe povodni ptizhi fvojo navadnjo vodo sapufte in fe poleg nje oberajo. Zhe tudi drugi ptizhi fvoje perje fnashijo in gladijo. Zhe pavzhek (Ttershek, kraljizh) okrog poldne po plo- teh fkaklja in poje, je drugo jutro mras, flana, ali pa fhe Smersuje. Ptizhi pa tudi lepo vreme o s nanj ujej o. Krokarji sijajo proti folnzu, sjutrej na drevji zhepe, fe fhopirjo in fvoje peruta rasdevajo. Tudi v trumah takorekozh igraje femtertje na vifokim letajo in vefelo fvoj glaf slieno'. Poftovke letajo in letezhe igrajo. §likerjanzhiki in vlaftovke vifoko letajo. §>lavez sunej navadnjiga zhafa vefelo pre¬ peva. $ova svezher v deshji vpije. Vrabzi vefelo zhivkajo, fhe predenj fe vihar vleslie. Povodni kof rastegne per kraji vode proti folnzu fvoje peruta. Drugi povodni ptizhi sapufte breg, in lete fpet proti jeseram in morju. 5. Na drusih shivalih. i^Iabo vreme naftopi, zhe selene shabize na drevji mozhno regljajo. Zhe obadi, brenzeljni, komarji in druge muhe, kakor tudi bolhe hudo fe- kajo. Zhe bezhele deljezh ne lete in fe do zhafa vernejo. Zhe mravlje prav pridno delajo, pa tudi 175 zhe delati nehajo in v fvoje jame slesejo. Zhe uni dolgi polshi bres lupine na dan perlesejo. Zhe mazheradi v breg lesejo. Zhe ribe per verhu vode plavajo in fhe is nje polkakujejo. Lepo vreme fe blisha, zhe fe topirji (fle— pirji, matopirji) svezher obilno {preletavajo. Zhe fe mufhize po folnzhnim sahodu v krogih verte, kakor de bi fi med feboj igrale. Zhe murzhi is shivinfkiga klatja perlesejo, in po vosnih potih v- krog letajo. Zhe selene shabize v mozhilu svezher mozhno regljajo. Zhe fe bezhele posno domu ver- nejo. Zhe uni polsh bres lupine is brega pod fe lese. Zhe fe krefnize ponozhi bolj kot druge krati fvetijo. 6. Pajk pofeben osnanjevaviz vremena. Pajki fo trojne lozhine. Eni le od fpomladi do Kosoperfka okrogle pajzhevne predejo, v ktere ii muhe in druge merzhefe v shivesh love j ko pa merslota naftopi in li nizh vezli shivesha dobiti ne morejo, fe v fvoje kote sarijejo in ondi bres shi¬ vesha presimijo. Te lozhine pajki, kterirn fe kri— shafti pajki perfhtevajo, nam tedaj le v poletnim zhafu vreme osnanjujejo. Kader mladi krishafti pajki is fvojih gnjesd perlesejo, fe blisha gorkota fpomladi. Zhe te lo¬ zhine pajki svezher preiti prenehajo in v fvoje ko- tizhe slesejo, drugi dan deshuje. Sadnji deshevni dan sazhne fpridama pajzhevno preiti, ker perzha- kuje, de bo naflednji dan lepo vreme, in fe bo ve¬ liko muh in drusih merzhefov v rasfhirjeno in do¬ bro fpredeno pajzhevno lovilo. Zhe pa ftaro paj¬ zhevno sapufti, in jo v drugim kraji preiti sazhne; fe veter fpremeni, in drugi dan od tiftiga kraja perpilhe, koder je novo pajzhevno delati perzhel. 176 Zhe filna ura pergromi, nekoliko ur pred fvojo mreshzo sapufti; zhe jo pa vezhdel v fe pofnuje, dolgo zhafa deshuje, kakor tudi takrat, zhe zlo ne prede in fe nikjer viditi ne da. Zhe le malo paj¬ kov na dan perlese in le majhne pajzhevne predejo, tedaj neftanovitno vreme zhutijo. Kader pa v de- shji dolge niti navlezhejo in prav urno predejo, fe bo kmalo rasjafnilo, in bo dolgo lepo vreme oftalo; ravno tako tudi takrat, zhe v lepim vremenu po- zhafi in poredama predejo, ali s fkerzhenimi no¬ gami v fredi pajzhevne mirno fede, je ftanovitno lepiga vremena perzhakovati. Druge lozhine pajki fo hifhni, ki v kotih si- dov, ften, oken i. t. d. zholnu podobne pajzhevne predejo in fi v sadnjim konzu okroglo votlinizo fpre— dejo, v ktero fe fkrivat hodijo. Ti pajki imajo to fpredbo pred krishaftmi, ker vfe leto, tudi posimi, pajzhevne predejo, in jih tudi ob tim zhafi ogle¬ dovati samoremo. Hifhni pajki lepo vreme sazhutijo, zhe is fvo- jih fpredenilr votlin perlesejo; dolgo zhafa je lepo, zhe glavo in noge is votlinize mole, in dalje ko od votlinize gredo, tolikanj delj tudi lepo oftane. V- zhafih tudi ponozhi predejo, ter ftaro pajzhevno s novo rasfhirjajo, tedaj fe je kazih 12 ali 14 dni lepiga vremena nadjati, in to tolikanj bolj goto¬ vo, zhe tudi tazliaf jajzbke snefo, kar fe v gor¬ kih letnah po fedemkrat sgodi. Zhe fe pa s glavo v votlinizo obernejo in is nje nameft glave sadnjizo kashejo, potem gotovo deshuje, in lizer tako dol¬ go, dokler fe okrog ne obernejo. Ako li veliko shi— tesha nabero, tudi dolgo zhafa deshuje. Zhe bliso pezhi pajzhevno fpredejo, hud mras nafledova; zhe pa bliso oken, odjuga potegne. Merslota posimi naftajo, zhe urno nove pajzhevne predejo, ali pa 177 eno nad drugo narejajo; une lozhine pajki pa, ki ne predejo, Ti fpridam she fpredenih ifhejo in fe jih polafte. Po tazih snamnjih nad pajki ponavadi v 9 ali 12 dneh mras in smerslina naftopi. Opomniti je fhe, de nekteri pajki le blishnjo, drugi pa daljno fpremenljivoft vremena napovedu¬ jejo. Mladi pajki osnanjujejo vremenoft prihodnje¬ ga dneva, odrafheni tri dni pred, velki kotni ali hifhni pajki devet dni pred, velki krishafti pajki fhe zlo 14 dni pred. De fe s vezhi gotovoftjo na pri¬ hodnjo vremenoft fklene, je treba vezh pajkov ogle¬ dovati. 7. Pijavka pofelma osnanjevavka vremena. De fe pijavke sdrave ohranijo, fe denejo v kako s vodo (jtode ne prav do verha) napolnjeno pofodo. Na dno pofode fe dene nekoliko beliga pefka ali pa mahu, in le malo pijavk vanjo. Pi¬ javke fe le fkosi potne luknjize ozhedijo, in ta fo- krovza, ki jo ispote, fe sunej njih shivota v po¬ dobi koshe prime. Ta ispotena fokrovza bi kmalo njih potne luknjize samafhila in jih umorila, ko bi v' pofodi pefka ali pa mahu ne bilo, ob kterim fe dergnejo in koshe snebijo, ki potem per verhu vode plava. Pofoda fe s kakim prebodenim mehurjem, de sunanji srak do njih more, pokrije. A fak te¬ den fe jim druge vode da, tode ne fme mersleji biti od une, v kteri fo pred bile. Zhe pijavke na dno pofode rastegnjene ali pa svite leshe; to kashe poleti jafno lepo vreme, po- simi pa fuho mersloto. $o pa bolj per verhu vode, tedaj bo poleti desh, posimi pa fneg v 24 urah. Zhe hitro femtertje plavajo, to pomeni veter, in malokdaj fe pred umerijo, dokler ni veter filno mozhen poftal. Kader fo pa na verhu vode in fe 178 nekako gerbijo in ftrefajo, to kasbe, de slo terpe, in fe k Tilni uri perpravlja. 8. Selena shabiza pofebna osnanjevavka vremena. Je neka lozhina ali forta shabez, ki fe rade na seleno drevje fpravijo in ondi mozhno regljajo. Tudi te shabize vreme prerokujejo. Ohranijo fe v kaki ftekleni (glashevnetij pofodi s fhirokim pa s pertam ovitim vratam, na dno pofode fe dene ne¬ koliko pefka s vodo in malo seleniga perja, ali pa trave, tudi fe vanjo po konzu poftavi kolizh ali pa lojterza s lefa, po kteri shabiza gori in doli lesiti more. V pizho ali shivesh fe ji da v mleko omozheniga kruha, sresljaniga mefa, nar rajfhi pa fhe muhe ima. Zhe fe shabiza na dno pofode snajde, vzbafih reglja in fe milo dershi, potim kmalo desh nafle- dva; zhe pa, tudi v deshevnim vremenu, kvifhko slese in fe vefelo dershi, fmefh s gotovoftjo jafniga in fuhiga vremena perzhakovati. III. Snamiija vremenofti na drnsili rezlieli. 1. Na sel jfhi. nektere seljfha in zvetlize, ktere fo sa- ftran vremena grosno obzhutljive, ker fvoje perje ali pa fvoj zvet fkupej ftifnejo, in takorekozh fvoje glavize saprejo, kader fe k deshju perpravlja. Deteljno fteblo bolj po konzu ftoji, perjizhe fe proti tlam obeli, ali pa fe zlo sapre. Zhe kifla detelj— za fvoje perjizhe raftegne, fe kmalo svedri ; zhe pa na ftrani obeli, fe je mersliga in deshevniga vremena bati. Kurje zhievze fe ob lepim vremenu 179 sjutrej ob 9 od semlje vsdignejo, seljfha fvoje perje rastegnejo in zvetlize fe raspihnejo. Zhe podlefek she Kimovza zvete, fe pergodnja in terda sima perblishuje; zhe pa fhe le konez Kosoperfka, je po navadi sima posna in voljna. Zhe bresa v jefen posno obleti, naftopi terda sima. 2. Na kamnji. K deshju fe ravna, zhe fe nektere lozhine ali forte kamnje potiti ali mokro perhajati sazhne. Ravno tako tudi, zhe sidovje v hifhah mozhi; zhe is dimnikov faje padajo, ali is njih kaplja i. t. d. 3. Na vodah. Nektere jesera in druge vode fhume in me- hurjizhi is njih poganjajo, in fe penijo, kader fe k deshju perpravlja. Natorni vsrok tega je : Ob zhafi, kader fe k deshju ravna, fe sunanji srak polajfha in rastanjfha; srak pa ima tako laftnoft, de fe povfod enakomerno rastegva; zhe fe tedaj sunanji srak ob zhafu deshja polajfha in rastanj- fha, fe uni srak v vodi kvifhko rastegovati in vsdigovati, prav takorekozh is vode vreti sazhne; sato fe tedaj voda peni, mehurje dela, finimi, kalna ali motna poftaja in kakor de bi vrela in kupela, ker srak is nje kvifhko hiti, in tako dolgo is nje hiti in fe rastegva, dokler ni s unim srakam nad vodo enakomerno rastegnjen. Nekteri ftuden- zi, vodnjaki, majhni potoki in hudourniki fe ufufhe, ker fe voda v majhnih nafhim ozhem nevidljivih kapljizah v srazhje vsdigne, ktere kapljize fe v megle in oblake fpremine, fpopadejo in sgofte, potem pa v kapljah na semljo padajo, to je, desh gre. In zhe slo in dolgo zhafa deshuje, vode pa fe vender le ne narafhajo, je snamnje, de bo fhe 180 dalje deshevalo, ker megle in oblaki vodo popije¬ jo in jo v podobi deshja fpet na semljo dajo. 4. Na ognji. Desh fe napoveduje, zhe fvezhe in druge fve- tilnize ali lampize temno gorijo in pokajo 5 zhe fe okrog luzhi neka blifhoba kot mavriza nareja; zhe je po dnevu plamen zhern viditi in fe otrinjki gobi enaki delajo; zhe fe ogenj ne da rad vkrefati, sa- delati, pershgati, sakuriti ali sanetiti; zhe poka in bledo gori; zhe med oftejami, na ponovzah, kot¬ lih in pifkrih veliko ifker obvifi in tli, zhe fe po kuhnjah i. t. d. kadi. 5. Na vremeniku. Vremenik je umetno narejena, s shivim fre- bram nalita, fteklena ali glashevnata, prezej dolga zev, v kteri shivo frebro enako fteberzu ftoji, in v nji ali nekoliko vftaja ali pa pada, kakor fi je she vreme, ali sunanji srak vanj pertifka. Bolj ko je srak fuh, bolj fe tudi rastegne, bolj tudi na frebro v zevi pertifka, in zhe bolj vanj pertifka, bolj fe tudi v zevi vsdiguje, in ravno to, zhe fe shivo frebro v zevi vsdiguje ali vftaja, pomeni, de je srak fuh, tedaj tudi lepo vreme. Nafproti pa bolj ko je srak vlashen (fajhten) in mokroten, inenj le rastegva, toraj tudi manjfhi njegov per- tifik na frebro v zevi, sato takrat frebro v zevi pada, in mokroto v sraku pomeni, tedaj tudi de- shevno vreme. IV. G otove snamnja vremenofti. 1. Mokro vreme ali desh fe napoveduje: Zhe je srak obilno s mokroto napit. De ima srak veliko mokrote v febi, fe pa kashe, zhe ftru- 181 ne na goflih odjenjajo, sidovi mozhijo, fe kamnje poti', lefnina napne, fol mokra poftane, is dimni¬ kov kaplja i. t. d. Zhe fo daljni gojsdi ali borfhti bliso in temnovifhnjeve barve viditi. Zhe fe svesde prav fvetlo lefketajo in migljajo, in fe tudi take vidijo, kterih fizer na nebu viditi ni. Zhe fta folnze in luna, kader is-bajata, prav velika viditi. Zhe je jutranja sarja slo rudezhesagoreva ognju enaka. Zhe svezher folnžhni sharki v debelih in zhernih oblakih ftoje. Zhe je folnze, ko is-baja, bledo in ima belkaft obrozh okrog febe. Zhe fe nebo omre- shi, folnze smed oblakov mozhno perpeka in je faparno. Zhe o fvetim Janesu Kerftniku jug vle- zhe, fkorej vfak dan deshuje. Zhe fe sjutraj megla vsdiguje, ali bolje rezhi, zhe fe od fpod proti sgor nareja, to kashe, de je srak obilno s mokroto na¬ polnjen, toraj tudi oblazhno. Zhe po lepim vre¬ menu verhovi vifokih gora klobuk dobe, to je, zhe jih oblak pokrije. Zhe fe nebo po jafnim vremenu s tenkimi, belkaftmi oblaki omreshi. ^iv oblak, ki fe poleti v faparzhnim vremenu, na fizer jafnim nebu perkashe, vezhdel filno uro napoveduje. Zhe je luna temna, bleda ali pepelnata viditi, zhe je s krogam obdana, ali zhe druge lune krog febe ima. Zhe megla pred folnzhnim is-hodam vftaja, fe kot oblak pod neham rasfliirja, kej rada she svezher kot desh na semljo pade. 2. fjuhuja^ vedriga vremena je perzhakovati: Zhe fe nebo, kjer folnze sahaja, svezher lepo slatorumeno shari, ravno tako tudi sjutrej, kjer is- haja. Zhe fe tenki oblaki fhe pred folnzhnim vs- hodam raskrope. Zhe fe okrog folnza, kadar vs- haja ali sahaja, tenka megliza kashe. Zhe nad jeseri, rekami, travniki i. t. d. megla ftoji. Zhe 182 je luna zhifta. Zhe je rimfka zefta zhifta in polna svesd viditi. Zhe fe svesde lepo lefketajo. Zhe fo verhovi gora oblakov in megle zhifti. Zhe sju- traj megla k tlam pade in ne vftaja kvifhko. Zhe od folnzhniga is-hoda veter vlezhe in ondi ni obla¬ kov viditi. Zhe fe nebo smed nakopizhenih, zhifti fvetli volni enazih oblakov 7 shivo plavo kashe. Zhe obilno rofe pada. Zhe folnze bolj rudezhe in zhifto kot fizer sahaja, ali pa zhe je luna prav mozhno zhifta in bela, potem nafledva simfki mras. 183 Opravila S a vlaki mefez. I. Opravila v Profenzu. Dimniki fo od vfakdanje in vezhkratne kurja¬ ve fajafii; torej fe mora vfako faboto pred pezh- jo, in dimnik pa nar maju vfaki fliefti teden s bre- sovo metlo dobro omefti. Sidani dimniki fe. lahko ometejo, zhe fe majhen fmrekov verh sa verv per- veshe in po dimniku gori in doli vlazhi ali pa bre- sova metla na drog dobro naveshe in s njo po dimniki gori in doli dergne. Zhe fe pa s jelovim lefam, kteri vezli faj napravi, kuri, fe mora tudi bolj pogofto dimnik ometati, kakor kjer s terdim le¬ fam kurijo. Pepel naj fe v tiftih krajih fpravlja in hrani, kteri fo pred ognjem bolj varni, pa ne v lefe- nih pofodah. — Sdaj fe tudi od saklane shivine loj topi, fvezhe delajo, in v frednje toplih f-hrambah obelijo, de fe od mrasa ne raspokajo. — Dober feni- nez (Tmuzhar) te opominja, de dreva na feneh (jfmu- zhehj sa zelo leto navosi. Na ravnim fe s voshnjo veliko saflushi, torej je sdaj zhaf s vosani ali fenrni na zefti denar flushiti. — Pitana shival fe savolj veli- kiga mrasa vezli ne redi: tedaj fe sakolje, in fuho mefd sa poleti perpravi. — Kruh, mleko, fadje, vino in druge take rezili vari pred smerslino. Tkavez in prediza v veliko krajih zib malo fpaiija vshijeta; tka¬ vez urno tke, prediza pa vefelo prede. Ovzam fe jelfhevi (jvolfhevi) vejniki (jbutarzej pokladajo, ktere od tega ne jedo, fo na pljuzhih ali jetrih bolne in fe morajo od sdravih odlozhiti. Dobro pofufheniga ovfa in konopelj fe da kokofham jefti, 184 de hitrejfhi nefd. Ako je lepo kopno vreme, pufti bezhele letati, de le fprafhe. — Na ribnikih fkerbno led prebijaj, de fe ribe pod ledam ne sadufhe. Gnoj is hlevov pogofto f kidaj, de od gnjufobe shivina ne boleha. Podgane in mifhi, ki pred ko na fpomlad mlade imajo, polovi. — Gorko fe dershi, de fe ne prehladifh in kafhlja ali druge perfne bolesni ne do- bifh. —Mlado fadno drevje in žepe pred sajzam va- rovaj. — Shganiga vina, naj bo kakorfhno hozhe, na popotvanji nikdar ne pij, ker mrasi in na poti lah¬ ko smersnefh. Srovo vino greje j shgano vfelej pezlie in fufhi, in zlilo vek, ki ga pije, je safpan; torej prav lehko na mrasu safpi in fe vezli ne sbudi. II* Opravila v ; Svez!i;imi. Zhes simo hranjeno fadje vezhkrat pregledaj, in gnjilo fproti odlozhi. — Kokofhi sazhnejo nefti, torej jim nove gnjesda napravi in ftare pofnashi. Tako fkerb tudi sa drugo perotno siliva! imej. Sta¬ rih dober nauk je: Dober gofpodar mora o fvezhni- zi fhe polovizo klaje na fkednji imeti. Velikokrat sima dolgo noruje, zhe fe pervo polovizo sime obilno klade, mora na fpomlad dobro rejena shivina ftradati. Glej na drushino, de preobilno sliivini ne klade, in de ti posnej ne permankuje. De bodo kokofhi rade nefle, jih s jezhmenam pafi; de bodo rade va¬ lile, jim daj kuhanih konopelj. — V tem mefzu versheni prefhizhi, fo sa pleme nar boljfhi; in de bojo fvinje dobro dojile, jih morafh tako pafti, kakor fe sa klanje pitajo. $iradke jim zlo nizh ne daj, mleka pa le po malim, lizer mladizhi drenje dobe. Kader prefliizhke odftavifh, jih v sazhetki s graham in jezhmenam v zhafih pafi. — Verbe in jagnete ali topole obfekaj. — Mravljifha v mokrim mrasu s lo¬ pato rasmezhi ali pa s betam potolzi. — Sgodnjo 185 selenjavo v gredi s flamo na vezher pokri, de flana in mras na njo ne pade. Kapuf (flanzhino feme) fej na grede, ki fi jih jefen s kurjekam potrefil. Zhe je kopno, fej v kuhinfkim verti peterfhilj, fhpinazho, ret- kev, korenje, zliebuio, repo, grah, i. t. d. Drevje ob- reshi in obfekaj. §»adne pezhke vfadi. V ofufhnih dnevih mlado drevje prefadi, pa ne v mokrih in mer- slih, tudi jih s mokro perftjo ne oblagaj. Bezhele lepo ofnashi, in jih na tifti kraj poftavi, ker jih bofh zhes leto imel. III. Opravila v «Sufhzii. Na polji njive sa jaro fetvo, vfako po nje laftnii perpravi; is lush in uliz blato na njive vosi, tako blato tudi dobro ftori na pefhenih vertih in travnikih; shive meje safadi. Nar hitrejfhi srafte shiva meja, zhe is jagnetovih (topolovih) vej kole eniga proti drugima krishein safadifh; de fe per fajenji ne obe¬ lijo, morafh s shelesnim kolam luknje narediti, in fajenze s perftjo dobro safuti. V nekterih krajih fo shive meje fhkodljive, ker shitu fenzo delajo, in fe v njih mifhi in ptizhi rede, tudi proftor povsamejo, tam fe morajo plotovi narediti. — Pefo fej, simfki kapuf prefadi, de bofh sgodaj sa kuho seljne glave imel. Ako je bilo lani drevje polno fadja, fe mora letafvezh zepiti, ker fe letaf drevje debeli, boljfha in manj rodi, bodo tedaj zepovi dobro raftli; žepe vsemi od drevef, ktere she nar manj defet let rode, pa ne od mlajfhih. Prekofhatim drevefam nepotrebne veje od fpodej gori odshagaj, de fe lepfhi salishejo in saraftejo. Veliko gofpodarjev fizer fmreke, jag- nete (topole) in verbe obfekujejo, kar je tudi hvale vredno; fadno drevje pa vnemar pufte; fuhih ali od fnega potemnjenih vej ne otrebijo, gofenzhnih me¬ hov ne poberejo, kriviga ne poravnajo, mladih žepov 186 fproti ne zepijo. Koliko fadja bi lahko nafha de- shela perdelala, ko bi povfod taki fkerbni in pridni gofpodarji bili, kakor fo nekteri, ki sa fadno drev¬ je fkerb imajo, in li toliko fadja perdelajo, de ga imajo dofti sa domazho potrebo, in fhe lepe denarje sanj dobe. — Tkavez mora vfo prejo potkati, >pred ko fe belenje sazhne. V vezli krajih pred belijo, kakor fneg fkopni in odlese. — Latvize in druge pofode sa mleko perpravij pomladanjfka mlezhna obilnoft fe blisha. Pifheta tega mefza fo sa pleme dobre in tudi jih gofpodinja lahko in drago proda. IV. Opravila v Jllalotraviiu. Kadar drevje zvete, je platno in prejo belit nar boljfhi zhaf. Ako je kaj od pertnine madeshe dobilo, naj fe belit dene, folnze madeshe isvsame. Sdaj je bresje sa metle nar boljfhi, dokler fhe se- lenja ne poshene, tedaj fe s metlami sdaj prefkerbi. — Mavrohi (fmerzhiki) po pervim deshji sa fnegam raftejo; sapovej, de jih otrozi nabero. — Vertnine, krefha, bobovnik, motavilz, in druge fpomladnje pervine fo sdrave, in zhes simo nabrano pufhobo is shelodza trebijo. — Travnike s brano prevlezi, de mah vstergafh; jih s pepelam in fenenim drobovjem potrefi. Pepel mah mori, feneno drobovje travno fe- me safeje. — Buzhe, kumare, dinje vladi, in glej, de bodo pezhke od predlani. Poglaviten nauk, kteriga fo she pifarji pred 2500 leti is fkufhnje perporozhali, je: de vfako poljfko ali vertno feme, ima vfaj lanfko, ali pa predlanfko biti, satorej jefen nikoli letal' perdelane reshi ali pfhenize ne fej, ampak vlanfko. Vertne femena fo predlanfke nar boljfhi. — Krompir safadi, je sdrava jed, in je rodoviten. O de bi le ne gnjil!! — Noben gnoj ni tako ftanoviten in dober, kakor od ftolzhenih kofti, rogov, ali od 187 ufnja in kvedrov, kar zhevljarjem oftane. Ta gnoj vfaj gredam pervofhi, zhe ga sa njive ni dofti. Bolhe na fadeshi s pepelam, s tolzhenim ogljem ali zhre- flam potreti. Ovze oftrisi; sa mlade jagnjeta fkerb imej; goveji slovim, kadar fe goli (levi) dobro ftresi. — Mlade kropive poparjene in rasfekane med otrob- mi kokofham jefti daj, bodo rajfhi nefle, mladih kro- piv nafufhi, de ji bofh posimi v zhafih kokofham po¬ pariti mogel; mlad hmelj fkuhan, s oljarn in jetiham sabeljen, je sdrava jed, in zhifti kri. — Kakor hitro murva oseleni, fe mrasa nizh vezli bati ni. V. Opravila v Velko travnu. Dokler po fkopnjenji fnega fhe ni desh pafhe opral, ne fpufti nobene shivine na pafho. — Mlade zepove pred shivino, mravljami in bolhami varuj. Mravlje ne morejo na drevo lesti, zhe fmrekovo kosho tako okoli debla perveshefh, de je sgorej terdno pervesana, sdolej pa od debla ftoji, ko bi ftreha okoli njega bila, in jo snotrej s ptizhjim li- mam pomashi, zhes lim mravlje ne morejo iti, fmrekova kosha pa obvarje, de desh lima ne fpere. — Sdaj fe vfa natora omladi, vfe je vefelo; tedaj vefelo in pridno kmetovaj, zefte in poti popravi, in zhifti fpomladnji dobri srak vshivaj. Mladimu drevju ne perkashi vezli gnoja; travo okoli drevja trebi ; v fufhi nekoliko od debla prezh vode perlivaj; — Zhebulovo in korenjevo feme, v gnojnizi na- mozhi, pred ko ga fejefh, bo lepfhi pognalo. — Sdaj je nar boljfhi zhaf sa perilo tanke pertnine, ktera fe ob prašnikih noti; tudi oblazhila, ki fo fe od mozhernofti posimi nategnile, prefufhiti. Vol- nate oblazhila fe morajo vezhkrat zhes leto sa- volj moljev ftepfti, prefufhiti, pa tudi na ne pre- fuhim kraji hraniti. — Maflo tega mefza je nar 188 boljfhi, nar ftanovitnifhi, sa simo ga perlirani. Raki fo od sdaj do Malofhmarna nar boljfhi in zlo debeli, pa tudi sdrava jed. Vlanfko fadje, kdor ga fhe ima, ga mora vlak dan pregledati in pre¬ brati, in gnjilo odlozhiti. Kader resh zvete, kurja shival rada piko dobi, de fe odverne, fplakni ji vfak dan vodno korito, ali pofodo, is ktere pije, nalij ga s biftro vodo, in nekoliko kimeljna vanjo versi. VI. Opravila v Hoslinoxvetii. Sidovi fe sdaj nar bolj fufhe; sa to fe mo¬ rajo sdaj nove pezlii poftaviti, ftare preloshiti, si- dati, beliti, I^taro feno in flamo deni pofebej, in nar popred pokladi; saka j nova merva, ali pizlia, konjem, do fv. Mihela, zlo malo tekne. Plevel pofufhi in ga sa simfko klajo perlirani. — Maflo tega mefza je fhe ftanovitno in fe da hraniti; kar fe ga pa v vifokih planinah dobi, je nar boljfhi in nar ftanovitnifhi. Malenzi, ali moline, jagode in zhefhnje fo prav sdrava jed. — Nauk sa zelo leto je: de fe srelo fadje kak lep dan sjutrej, pred ko folnze rofo ofufhi, obere ali otrefe, in na flamo raslosheno na hladnim kraji hrani; v hifhi, ali kjer koli ljudje fpe in prebivajo, ne fme ne fadje, ne kuha leshati; od tega glava boli, perli oflabe, in je fploh savoljo mozhniga duha in vlashnofti ne- sdravo. Perloshen zhafje, jesove popraviti; kafhte, kofhe vodo odvrazhati, narediti; endivjo falato, simfko retkev fejati, sidati, drevefa, ktere fi flabo pomagajo, s ovzhjim ali kravjim ftarim gnojem obloshiti; seljni fadesh med fv. Primoshem, zlo do fvetiga Petra faditi.— Poleti imajo vfe shival i m er- sle shelodze in trebuhe, posimi pa gorke, sato fe ne fme naglo kaj mersliga jefti in piti. Neumni le 189 po obzhutenji fvojiga gerla delajo, in hozhejo na enkrat shejo ogafiti, kadar do prav mersliga ftuden- za pridejo. Oni poleti mersli shelodez prekale, ka¬ kor de bi rasbeljeno sheleso v vodo vtaknili, kri oftekli, in luknjize, fkosi ktere pot gre, fe nanaglim satifnejo; tako fe v njih vfe sblodi in smefha. Od tod fo kafhlji, merslize, jeterne, pljuzhne in druge bolesni, tudi jetke. Pred ko pijefh, fe pozhafi ohladi, ufta s vodo fperi, roke v vodi umij, in tako po- malim, s prenehanjem pij, ti bo k sdravju teknilo. VII. Opravila v Maloferpanu. Sdaj fo dnevi velikiga dela, vfe fe na enkrat s kupam gnjete: kofhnja, shetev, oranje, fetev; in vender fe morejo tudi druge manjfhi opravila sraven teh dopolniti: Selje in vertne selisha fe okopljejo in s perftjo obfujejo; na travnike fe po feneni kofhnji vzhaiih voda fpiifha; prefhizhev je treba varvati, de lanu ne jedo, to je sa nje ftrup; shebeta fe le v hladu na pafho fpufte, ka¬ dar je folnze vifoko, fe konji in krave v hleve vshenejo. Kumare fe v jefihu sa simo hranijo. V toplih dnevih fe je treba vina bolj sdershati; in po malim savolj flabofti shelodza jefti; zhlovek poleti f-hujfha, vrozhina ga srnami. V deshevnih dne¬ vih fe lan ruje in relija. Pred kakor lan rasger- nefh, ga v fufhi v vodi namozhi, fe lepfhi oltroji (ufmaga); tako tudi konoplje en dan v vodi na¬ makaj. Zhefhenj, vifhenj, rudezhiga grosdjizha sa simo nafufhi. Golobov, pifhet, kokofh dobro varuj, ker sdaj jaftrob fvojim mladim fdno shivesha ifhe. Tudi kuna in dihur sdaj mlade imata, sato perut¬ nino dobro obzhuvaj in ponozhi terdno saperaj. Pofli fo od teshkiga dela trudni, daj jim boljfhi jefti in piti, vfaj jefiha med vodo jimsmefhaj, zhe 190 drusiga nimafh, de ne bodo prevezh farne vode shlempali. Glej, de dekle ne safpe, kader molsejo; in de hlapzi konjem tudi ponozlii klaje vershejo. V planinah sdaj ni fnega in muh, in je obilno tra¬ ve, sato fe shivina tam lepo redi. Repo je fjati, in konez mefza pleti. VIII. Opravila v Velkoferpanu. Oblazhila in poftelje fpet prefufhi. §uknje in volnate oblazhila s fhibo ftepi in isprafhi, de mo¬ ljeve gnjesda ispadejo. To delo fe nar bolj v fenzi ftori; folnze svalenju moljev perpomore. Vod¬ njaki, in vodotozhi (jrorij) fe ofnashijo, istrebijo in popravijo. Pred ko fe globoke fhterne trebijo; fe mora pershgana luzh na vervizi vanjo fpuftiti; zhe v fhterni luzh ugafne, je snamnje, de je ne- sdrav hlap v nji in per trebljenji fe mora en mer¬ nik foli vanjo vfuti, de hlap ali puh in duh po¬ pravi in vodo sboljfha. Kurje jajza tega in prihod- njiga mefza fo nar ftanovitnifhi; sato fe morajo sa simo v hladnih hrambah, v pepelu, fuhim pefki, v profi ali pa v otrobeh hraniti. — Zhe je potreba sdaj omlazheno shito v mlin dati, pofufhi ga po- pred dobro, fizer kruh rad plefnije, in je nesdrav. — Popolnama srelo fadje je sdravo, nesrelo je filno fhkodljivo. Is nesreliga fadja, ktero presgo- daj is drevja pada, fe sna shgano vino narediti, ali pa prefiiizhem kuhati. — Na vino pasi, de ne savre, ali de fe ne fkifa. JSladke vina fe ne dajo do sdaj v fodih hraniti, ampak le v fteklenzah (jgla- shih), ktere fe v pefik sakopljejo. — Tudi nase¬ lje in repo pasi, de gofenze ometefh; ali pa vfako ferze pofebej s lafhkim oljem pomashi, tako bodo gofenze preihle. Vinfki terti perje obiraj, de bo grosdje loshej sorilo, pa vender ne prevezh, ker 191 perje tudi k sorjenju pomaga in vfufhi grosdju fok daje. To perje pofufhi, ker je v faki shivini dobra klaja. IX. Opravila v Kimovzn. Blato in dobro perft na pefhene njive ali trav¬ nike vosi. — Resli, pfhenizo, osimi jezhmen s vlanfkim femenam fej, de fe sgodaj dobro vrafle. — Travnike, zhe fo mahnati, plitvo preorji in po gnoji; s deteljo in fenenim drobovjem na fpomlad obfej. — Stelje obiraj. Na vertih korenje, fpinazho ufej, de bofh na fpomlad sgodaj sa kuho imel. §>adne drevefa, ktere li she obral, nad korenino odkoplji, in s drugo dobro perftjo ofuj. §>uhe od vetra polomnjene veje otrebi. — Dobre hrufhke olupi, v ozukrani vodi fkuhaj, kadar fe olilade, jih vun vsemi, s zukram potrefi, in pozhafi v pe- zhi pofufhi; fo dobre sa bolne in ftare ljudi. — Lan, konoplje otri, dokler fo fhe jafni dnevi. — Otave v folnzhnim vremeni ne samudi kofiti. — Ako hozhefh vert ali njivo pred flano obraniti, morafh sjutraj pred folnzam na vezh krajih na vertu tako dolgo kuriti, de folnze vert obfeje, toplota in dim branita, de velik proftor okoli ne bo flana padla. — Dimnike pred simo oftergaj. — Raki nifo vezh dobri, sgube debeloft. — $adje, kar ga zhes fu- fhenje oftane, ftolzi, pretlazhi, in jabuzhni ali hrufh- kovi mofht napravi; fe da v fodzih hraniti. Is zhefhpelj fe flivoviza shge, in fe drago proda. — Besgove fuhe jagode fo dobre, kadar fe v shivotu sapre. Is njih fe mozhnik fkuha, kteri omezhi. Me¬ lite , peterfhilj, lufhtrik , krebulizo, shalbelj in druge vertnine sa simo tako pofufhi: otrebi, in operi jih zhifto, pofufhi na refhetih, pa vfenzi, in ne na folnzu; kadar fo fuhe, de fe manejo, jih 192 fpravi v hram, de odjenjajo. Potem jih v lefenih predalih na fuhim hrani, de ne fplefnejo. Konez te¬ ga mefza krompir domu fpravi, ako je srel. X. Opravila v Hosoperfku. Grosdja fe nikar prevezh ne najej, pa tudi mofhta prevezh ne pij. Starina je ftarina. — Sadje fe mora na s flamo poftlane poliže lepo' rasloshiti, pa ne na kupe djati, de dolgo terpi, in fe tudi lahko gojilo odbere. Od perviga fe mora fkoraj vfak dan prebirati. Kar ni frovo hraniti, fe pofufhi. — Kadar je selje glavato, ni treba zhakati, ampak v jafnih fuhih dneh pofekati in sresati. V deshji ni do¬ bro selja fpravljati; rado v kadeh gnjije; sgodaj fe mora fpraviti, de fe pred mrasam fkifa, v mrasi malo kifa, v smerslini nizh. — Lepi grosdi fe o- befijo, de fe posnejfhe ali sobajo, ali pa is njih shlahtno vino naredi. — Sa repo hraniti zlo do po¬ mladi, fkoplji jamo v tla, na fredi jame poftavi en kol, okoli njega perveshi fhkopnik flame, okoli fhkopnika repe nafuj in jo safuj s perftjo poldrugi komolz debelo, tako de vender fhkopnik vun moli, de ima repa dufhik, na kol povesni lonez, de sa- mok do repe ne dojde. ^vezhe sa simo naredi. Mofht je nesdrav, fe rad kamen in vodeniza od njega naftavi; tudi jetram je fhkodljiv, in mehurju. V hram nanofi dobre perfti, de fe simfke vertnine v njo nafade. XI. Opravila v Liftopadu. Na polji, v logih, in fnoshetih mejnike s me- jazhi preglej; ali kjer jih ni, nove poftavi. Sara- fhene njive prafhi, de posimi mras plevel pomori. Divjake sa pomladanjfke žepe vfadi. — Kokofhi na gorkim dershi, bodo pred nefle. Seljnate glave sa feme hrani.— Vinfke terte na tla poloshi. — Bezhele 193 pred mrasam vari.—Is dimnikov faje naftershi, in okoli mladih drevef nafuj. Pitana shivina fe sapored kolje, de fe drob pozhafi vsiliva, mefa nafufhi in klaje perhrani. Sdaj je fpet veliko vode sa mlinarje, daj tedej sa zelo simo pfhenizhne in druge moke namleti, de ne bo treba v mrasi meljaje dolgo zha- kati. Gofja maft dolgo obftoji, fe tudi more sa sa- belo na leto hraniti. Dober gofpodar sdaj prevdari, koliko klaje ima, ve, koliko je vfak dan shivini pokladati; je premalo klaje, tako fe je she v travi prefkerbel, ali pa toliko shivine sakolje ali proda, kolikor ti je zhes simo ne upa prerediti. Pomladi je pizha draga, in fe fhe ne plazha. — Posimi kra¬ vam vezhkrat frove, kifle repe daj; kiflino filno rade jedo, in jih kushne bolesni varuje. Topel, fnashen, fuh hlev je posimi poloviza klaje. Vfak dan dvakrat ga prefapi, kadar napajafh. V folnzhnim vremenu ispufti shivino, pufti vrata odperte, in ka¬ dar shivina farna rada v hlev gre, jih sapri. — Mer- jafza k fvinjam fpufti, de bodo sgodaj mladizhi. Zhe pa hozhefh mlade prefhizhe dvakrat v letu imeti, perpufti she o fv. Lukeshi merjafza, in bodo pervi okoli f^vezhnize; ‘drugizh ga pa perpufti o fv. Gre¬ gorji, in bodo mladizhi fpet o Krefu. XII. Opravila v Grudnu. Mefo fe sdaj in prihodnji mefez nar bolj po- fufhi. — Okna per hramih v velikim mrasi s konj- fkim gnojem sakidaj. — Vodotozhe per fhternah in mlade žepe s flamo poveshi. — Zhe mefo, jajza, fadje smersne, pufti smersnjeno tako dolgovmersli vodi leshati, de fe v nji otaja, ter voda smerslino isvlezhe. Kader fi v roke ali noge osebel, dershi o- bute noge en zhaf v fnegu, potem v mersli vodi, 13 194 kadar fe v vodi perfti omajejo, fe isuj, hodi bof po hifhi gori in doli, de noge farne od febe tople po- ftanejo. Kruh pred smerslino varuj, ter upade, fe rad drobi, in ne tekne. Gorkiga kruha ne jej, sobe kali, in shelodzu zmoke dela. — Brinjevez in shganje je sdaj zhaf shgati. — Drushina rada, kadar ima o Boshizhi flovo vseti ali pa dobiti, shivini prevezh klade, pogleduj sa njo. Mladim teletam posimi rade bele pike ali korenine raftejoj te s oftrimi klefhami odfhipni; rane pa s vodo peri, ktera je s tolzhenim zhefnam, folijo in s jefiham namefhana; to ftori vfak dan dvakrat, dokler fe ne sazeli. — Prefhizhe dobro pitaj, zhe jih samudifh, jih bofh potem teshko dobro opital. Zhe pitani prefhizhi radi ne jedo, daj jim na pezhi dobro pofufheni- ga ovfa jefti, pa tudi luga jim fkuhaj, puftiga de fe uzhifti in pepel zlo poleshe na dno v po- fodi, potem zhifti lug odlij in ga med pizho pre- fhizhem (zhe je farno edin, sa en mafeljz, zhe jih je vezli, pa toliko vezli) daj5 to hladi in zhifti. Ikraftim prefhizhem daj sa en ftrel ftrelniga praha (purflja.) Bezhele dobro samafhi, de v fnegu ne isletajo. Drushino, ktera je o Boshizhi na novo k tebi prifhla, dobro poduzhi, in ji vfe navade per fvoji hifhi pokashi. 195 Zefarfke poftave sa sliivinfko kupzliijo. Miloftljivi Zefar povfod fvoje podloshnike fhko- de varjejo, satorej fo tudi per kupzhevanji shivine poftave dali, ktere fo gotova hramba soper sgubo in goljufijo. Te poftave, po vfih zefarfkih deshelah veljavne, fo pa satd tako potrebne, ker je dofti tazih shivinfkih bolesin, ki fe ne dajo vfelej nategama fposnati, in ker sviti prodajavzi snajo marliktero na¬ pako per shivini tako sakriti, de fhe umniga mosha vzhali ofleparijo. Bolesni, sa ktere fo zefarfke poftave dane, fe imenujejo poglavitne ali po zefarfkihpoftavah sa- varvane bolesni {patentni tadli, Hauptfehler, Gewahrsmangel). Sa take bolesni mora vlak pro- dajavez nekoliko zhafa porok biti, akoravno od njih per ftorjeni kupzhii ni bilo ozhitno govorjeno, in mora denarje poverniti in prodano ali samenjano shivino nasaj vseti, zhe je kupez eno ali drugo teh bolesin ob pravim zhafu, to je ob zhalu po- ftavniga porofhtva sapasil, ki je sa vfako bole¬ sin po permeri odlozhen, in zhe fe je savoljo nje per fodnji (rihtni) gofpofki oglafil. $odnja gofpo- fka potem ukashe, de fe vprizho nje shivina od dveh shivinfkih sd ravnikov ogleda. Drugazhno ogle¬ dovanje nizh ne velja. Zhe feje tedej per poftavnim ogledovanji pokasalo, de ima shivina saref eno ali drugo poglavitno bolesin, in zhe prodajavez ne more ozhitno fkasati, de jo je shivina fhe le per novim gofpodarji dobila, gre kupzhija ali menja nasaj. Imenovane poglavitne bolesni imajo vezhidel to laftnoft. de vezh zhafa fkrivei v shivini tizhe in de 13 * 196 prodajavez vezhkrat fhe fam ni vedil, de njegova shivina ni sdrava bila. Ker gre tedej mifliti, de fe je bolesin she poprej, to je takrat, ko je shivina fhe v rokah prodajavza bila, pa le na fkrivnim sazhela, fe mu kriviza ne sgodf, zhe jo mora po zefarfkim povelji nasaj vseti in denarje poverniti. Ša ta zhaf ne. more ne kupez sa klajo, ne prodajavez sa rabo shivine povrazhila tirjati. Zhe fe je pa kupez preposno, to je, le en dan po pretezhenim poftavnim zhafu per gofpofki oglafil, je she pravizo povrazhila sgubil. Poglavitne bolesni, sa ktere je naflednji zhaf poftavniga porofhtva po ftorjeni kupzhii in pri— jetvi shivine odmerjen, fo: A. Per konjih. 1. Kushna fmolika {Rotzverdachtige Driise).15 dni 2. §»merkelj (Rotz).15 „ 3. Naduha {DampfJ.15 „ 4. Noroft ali tifhavka {Koller} . . 30 „ 5. Opornoft {Statigkeit).30 „ 6. Mefhzhina bolesin na ozhefih {Monatblindheit).30 „ 7. Jalna flepota ali flepota bres mrene, ali zinka v ozhefu (jSchvvarzer Staar).30 „ 8. Podkoshni tvori, ali ogerzi (llautwurni).30 „ B. Per govedih: 1. Franz osje, ali pohotno pojanje {Franzosenkrankheit, Stiersucht) • 30 „ C. Per ovzah: 1. Kose fBlattern).8 „ 2. Garje ali frab ali grinti, {Bande, KratzeJ.8 „ 197 3. Metla j i na jetrih (^Leberegel) . . 2mefza 4. M e 11 a j i na p 1 j u z h i h (Tmngenvrurmer) 2 „ D. P er prefhizhi h: 1. Ikre ali gobe (Finnen) 8 dni Poduzlienje, kako fe dajo te in vfe druge navadnje shi- vinfke kolesni fposnati, bo dano v 2. delu „Bukev sa kmeta." Imenovane poftave pa tudi fvojo veljavo takrat obdershe, kadar je pervi kupez kupljeno shivino ka¬ kima drugima, drugi tretjima in tako naprej, prodal. V tazih okolifhinah gre kupzhija poredama od sad- njiga kupza do prodajavza nasaj, zhe ob tem po¬ stavni zhaf ni samuj en, ki sa perviga kupza velja. §e ve, de vfak teh kupzov obdershi sgorej imenovano pravizo poftavniga porofhtva soper fvo- jiga fprednjika; sa perviga kupza je pa po tem takim vezhkrat poftavni zhaf she samujen, zhe gre shi- vina fkos vezli rok nasaj. Satorej bi ne bilo pa¬ metno, ljubi moj prijatel! shivino, per kteri fi kako poglavitno bolesin fpatentni tadel) sapasil, naprej prodati in mifliti, na tako visho shivine snebiti fe. Sakaj permeriti bi fe vtegnilo, de jo je she tudi drugi kupez naprej prodal, in de bi jo ti mogel po ob pravim zhafu fkasani poglavitni bolesni nasaj vseti in denarje poverniti, kteri pa tebi ne bodo vezli povernjeni, zhe je poftavni zhaf samujen. Rasun imenovanih bolesin pa tudi v fak a dru¬ ga bolesin, kakorfhna fi bodi, Storjeno kup- zhijo rasdere, ktera fe v pervih 24 urah po prejetvi shivine pokashe in per fodnji gofpofki osnani. Ko bi bila shivina v pervih 24 urah po prejetvi po¬ ginila, fhkoda tudi prodajavza sadene, zhe bolesin in fmert ni ozhitno is krivize noviga gofpo- darja ali kupza shivine napadla. Tako sapove 924. poftava zefarfkih poftavnih bukev. 198 $e ve, de fe tudi takrat ftorjena kupzliija rasdere, kader je prodajavez dolshnoft na-fe vsel, sa vfako drugo bolesin ali napako fkos napo¬ vedani zhaf porok biti, zhe le ni po ozhitni kri- vizi noviga gofpodarja shivine napadla. Pravizo pertoshiti fe, ima pa kupez fhe tudi takrat, kader je kako shivino zhes polo- vizo predrago plazhal, sakaj to je goljufija. Ako bi pa prodajavez ozliitno fkasati mogel, de je shi- vina fhe le per novim gofpodarji savoljo la¬ kote, nesmerniga dela in kake druge nemarnofti poprejfhno vrednoft sgubila; ali zhe je kupez shi¬ vino per kaki ozhitni drashbi (jlizitiringi) tako drago kupil; ali pa zhe jo je is p o feb n e pre- Ijubave ali pofebniga nagnjenja po ti dragi ženi kupi], in prodajavez fkasati more, de fta fe ta¬ ko med feboj saftopila, nima kupez pravize vezh per gofpofki pertoshiti fe. Ker pa pravizhni Zefar nafproti tudi proda- javza fhkode varvajo, de ga goljufen kupez ne oflepari, fo tudi poftave dane, po kterih kupez sgorej povedane pravize sgubi, namrezh: 1. Kupez fe ne more pertoshiti, zhe fe je per kupzhii fam ozhitno savesal, de sa nobeno bolesin, kakorfhna fi bodi povrazhila terjal ne bo; ali pa zhe mu je prodajavez she per kupzhii ozhitno povedal, de ima shivina to ali uno poglavitno bo¬ lesin in de mu sa-njo nikakor nozhe porok biti. 2. Kupez tudi pravizo povrazhila sgubi, zhe samore prodajavez ozhitno fkasati, de je ta bolesin fhe le per kupzu shivino napadla. 3. Zhe je kdo s kakim blagam ali s zelo kme¬ tijo vred tudi shivino — kakor fe pravi eno rez h h drugi 0m Pausch und Bogen) kupil, bres de bi bila shivina pofebej zenjena (Thazana), nima 199 pravize povrazhila terjati, akoravno fe potem kaka poglavitna bolesin perkashe, zhe le ni zelo blago vezli ko polovizo predrago plazita!. 4. Ako je bila shivina od gofpofke na drash- bi prodana, jo mora kupez obdershati, kakorfhno je kupil. To fo zefarke poftave, ktere fim vam, ljubi kmetje! tukej sato na tanko rasodel, de bofte ve- dili, kako' fe imate per kupovanji shivine ravnati, de fi ne bofte v laftno fhkodo prepira in pravd na- kljuzhevali. Kupez sdaj ve, kaj de mu po pofta- vah gre, prodaj a vez pa tudi ne bo terdoglaven fvoje terdil, in raji s lepim kakor s gerdim nasaj dal, na kar po poltavah pravize nima. Sadnjizh vaf moram pa fhe tega opomniti, de ni varno, na femnji od nesnanih prodajav- zov shivine kupovati, sakaj kje ga bofte lovili ptujza, zhe vaf je opeharil? Nizh vam ne bo po¬ magalo vezli, sa ufhefam prafkati fe; vafhi lepi denarzi fo fhli — Bog ve kam — rakain shvishgat! (Is pratike leta 1846.) Dr. BI. 200 Poduk sdraviga fe ohraniti, shivljenje li po¬ ti al j fhati, in v lili ga oteti. Sdravje je nar boljfhi dar, sa kteriga fe ne moremo Bogu nikdar sadofti sahvaliti; vezli je vredno kakor vfe saloge in sakladi tega fveta. Kaj pomaga bogatimu frebro in slato, zhe pa Iju- biga sdravja nima? Rad bi fe vfiga snebil, de bi le fpet fvoje sgubljeno sdravje sadobil. Tode le bolni prav vshivo fposnajo, kako neprezenjen dar je sdravje; sdravi ljudje pa tega velikokrat nizh ne porajtajo, ker s fvojim fhe terdnim sdrav- jem tako lahkomifhljeno in nemarno ravnajo, kakor de bi jim na sdravji zlo nizh leshezlie ne bilo, in bi ga nikoli sgubiti ne mogli. Nekteri ljudje mende posabijo, de je njih shivot perftena pofoda — in kaj fe rajfhi ubije in rasdrobi, kakor perftena po¬ foda ?! — ker s njim tako nefpametno in neufmi- Ijeno pozhenjajo, kakor de bi is shelesa ali jekla bil, in bi fe nekoli pokvariti ne dal. Oni fo ne- fnashni in vmasani, kar njih shivot, obleko, ftano- vanje i. t. d. sadeva; nimajo prave mere v jedi in pijazhi, per delu in fpanji; fe vsnoje ali sjizajo, potem pa naglo f-hlade; fo vdani mnogim ftraflim: nezhiftofti, jesi, fovrashtvu, nevofhljivofti, famo- goltnofti, prevelikim in prašnim fkerbenj i> k d. Is vfiga tega pa isvirajo mnoge bolesni, kterih je zhlovek vezhdel fam kriv, kriv pa tudi fvoje pre- sgodnje fmerti, tedaj je fam fvoj morivizi in ubi- javiz. Kolikofhna fodba pa morivza in ubijavza zhaka, je snano flehernimu poduzhenimu kriftjanu. Zhlovek li ni fam febi fvojiga slavljenja dal, toraj fi ga tudi ne fme vseti, pa tudi iie perkrajfhati; 201 velikovezh je njegova fveta dolshnoft fi persadjati, fvoje shivljenje per sdravji ohraniti, de mu je mo- gozhe, dolslinofti fvojiga ftanu natanko fpolnovati; in is tega namena je tudi dolshan, fe poflushiti vfdi tiftih perpomoziikov, kteri mu v ohranjenje njegoviga sdravja in v podaljfhanje njegoviga shiv- Ijenja perpomorejo. V ohranjenje sdravja in v podaljfhanje slav¬ ljenja pa perpomorejo: 1J fnashnoft shivota, obleke, ftano vanja i. t. d.; 2) perpravna obleka; 3) pro- ftorna, fuha, fvetla ftaniza ali hifha; 4) smernoft v jedi in pijazhi, v delu in pozhiku; v fpanji in zhuvanji in rasvefeljevanji i. t. d.; 5) sdershnoft od rasujsdaniga slavljenja, jese in drusih ftraft. I. (Siiashnoft. fnashnoft je perva lepota zhloveka. Ona je tudi vezhkrat ozhitno snamnje neomadeshevane du- fhe in notranje pokojnofti in vefeljnofti; kakor je nafproti vmasanoft in rasrahnjanoft snamnje fhe bolj vmasane dufhe in rasterganiga, nemarniga fer- za. fnashnoft pa tudi veliko perpomore k lepoti, krepkofti ali mozhi in terdnofti telefa, sato je te¬ daj k ohranjenju sdravja potrebna. Vmasa pola- gama samafhi luknjize v koshi, fkosi ktere fe zhlovek poti, de potem fkosi nje pot is njega iti ne more. Is tega pa pridejo mnoge bolezhine: po koshi in glavi fe ispabne, po uftih terga, ozhi bole, nahod, torovi in druge bolesni. In zhe fo potne luknjize samafhene, tudi tifti tanki deli is sraka ali lufta v zhloveka iti ne morejo, kteri ga okrepzhujejo. De fe pa smirej zhedniga in fnashniga ohra- nifh, umij 1) vfako jutro obras in roke s merslo vodo, vzhafih pa tudi svezher, ko fe isujefh, no- 302 ge, de ti ne bojo kot kuga fmerdele; 2) ismij ali isplakni vfako jutro in po vfaki jedi tudi ufta s merslo vodo', ter tudi smed sob oftanke jedil is- trebi, de ti ne bojo med sobmi gnjili, in de ti ne bo potem is uft fmerdelo. Sobe trebiti in smivati je tudi sato dobro, de fe delj zhafa terdni ohra¬ nijo in ne bole. 3 J Poleti vzhafih tudi vef shivot v tekozhi vodi umij, tode zhe plavati ne snafh, fe v globoko vodo nikar ne poftopi. 4) f^preoblezi vezhkrat frajzo in fpodnje hlazhe, zhe jih nofifh, in nikar ne mifli, de jih pervarvafh, zhe jih le malokdaj v perilo dafh; sakaj pot obleko preje, in periza jo mora tolikanj bolj manzati in shegljati, kolikor bolj je samasana, sato ti je v drugim ali tretjim perilu she ftergana. In koliko fi potem na dobizhku? §Jhe fhkodo imafh! 5) Tudi kuhenj- fko pofodo je treba dobro ozhediti, pofebno kotle in une pifkre in kosize, ki fo is kotlovine ali ku- fra, ker fe na njih kaj rada selena mifhiza naredi, ki je sdravju grosno fhkodljiva, in vezli ljudi je she pomerlo, ki fo v flabo pomitih kotlih in pi- fkrih kuhane jedila povshili. K fnashnofti tudi gre, de fe vezhkrat pozhefefh, fofebno zhe shival v glavi imafh. Glave pa nikar ne mashi s shivim v mafti umorjenim frebram, de bi shival is nje fpravil; pa tudi ne rok, zhe garje imafh, ker jih tako s frebram vred pod kosho vshenefh, de fe potem v tebi pafejo, frebro pa fe po tebi fprehaja, kar je vezhkrat vsrok mnosih bolesen. ^nashnoft fhe tirja, de fi nohti na perftih poresujefh i. t. d. II. Obleka. Obleka, sraven tega, de je fpodobna in po ftanu zhloveka, naj je tudi shivotu permerjena. Shivotu pa je permerjena, zhe ga mrasa, vrozhine, 303 mokrote varuje, in ga v rafhi, hoji in per delu nikakor ne sadershuje. Shivota ne fmemo pre- vezh gorke obleke navaditi in ga tako vmehku- shiti; nafproti pa ga moramo tudi mrasa varovati in gorkiga ohraniti, ker bres gorkote ne more shiveti. Shivot moramo enakomerno gorko obla- zhiti, ker je sdravju slo fhkodljivo, zhe kdo en del shivota, poftavim glavo, bolj gorko, kakor druge ude, oblazhi. 1. Pokrivalo na glavi naj je lahko in ohlapno s krajami, de deshja in folnzhniga perpeka ob¬ varuje, pa tudi is take robe, de foparnoft, ki is glave pride, fkosi more. Sdravju fhkodljivi fo te¬ daj klobuki s nifkim sglavjem, podvlezhene kape, kuzhme i. t. d., ker glavo prevezh grejejo, in fo- parnofti fkosi ne fpufte, de fe potem glava kot v kopvi pari. Od tod potlej pride, de lafje is glave gredo in drugi ne sraftejo, de kri v glavo tifhi, de rada glava boli, in fe po nji moti ali vertii. t. d. Zhe fe pa kdo v mrasu odkrije, ko je njegova glava vfa potna, ali prevezh gorkotenavajena, fe gotovo prehladi, od tod potem njegov kafhelj, fhen in vezh taziga. Pokrivalo na glavi ne fme pretefno biti, ker kri v njenim teku po shilah sa¬ dershuje, in marfkako teshavnoft napravi. Lafje fo od Boga dano pokrivalo glave, sa- torej ni treba v hifhi in v toplih zhafih, kadar folnze ne perpeka, nobeniga drusiga pokrivala. Glava zhe je bolj profita, bolj je tudi biftra. Laf ni treba per koshi oftrizhi, ker to je fhkodljivo. Rasoglavnimu poleti na folnzu, kadar mozhno per¬ peka, ftati, hoditi ali delati, je filno nevarno, ker fe mu lahko moshgani vnamejo, ali pa ga mertud ali boshji shlak sadene. §korej vfako poletje fe pergodi, de kaka shenjiza mertva okoli pade, ka- 204 kor de bi jo bila ftrela sadela. Menim, de bi bili sa shenjize in druge ob tazih zhafih flamnjeki s vifokim sglavjem in fhirokimi krajami nar boljfhi pokrivalo; in ker s k tlam perklonjeno glavo sha- njejo, naj fe tudi vezhkrat pokonzu sravnajo, de jim kje kri moshganov ne satopi. Ruta, zhe jo okoli vratu nofifh, ne fme biti prevezh debela in gorka, ker fe potem vrat gor- kote navadi, in fe prav lahko prehladifh, kadar jo prezh denefli. Od tega pride, de kafhljafh in te vezhkrat v gerlu boli. Rute nikar prevezh ne sadergni, ker to kri sadershuje, de is glave po shivotu ne more; od tod potem pride, de glava boli, fe po nji verti, ozhi motne in kervave po- ftanejo, fhe boshjimu shlaku fe pot perpravlja. Oj, kako nefpametne fo tifte sdevne dekleta, ki fvoje vfhpeteljne okoli vratu, tako tefno sapenjajo, de vrat sabrekne, in fo vfe sabuhle v obrasli 3. Obleka, ki shivot pokriva, ne fme biti ni¬ koli pretefna, ampak tako ohlapna, de fe kri po zhloveku bres vfiga sadershka fprehajati, in shivot profto rasrafhati more. Sdravju mozhno fhkodljivo je tedaj, terdo prepafovati fe, in tefne moderze nofiti, ki shivot preshmejo. Is tega potem isvirajo mnoge bolesni in druge nefrezhe, ktere fofebno shenfke sadevajo, in ktere one farne nar bolje posnajo. Sa nektere matere je pa vender potrebno, de fvoj shivot s fhirokim povojem povijejo, tode Bog vari 1 prevezh tefno. Tudi moshaki naj fvoj trebuh s fhirokim ufnjatim pafam prepafhejo, zhe teshke rezhi vsdigujejo, nofijo i. t. d. 4. Posimi, kadar je hud mras, in sunaj kaj delafh, ali fi na potu, tudi roke in noge dobro mrasa obvaruj, de osebline ne dobifh. Rokovize s palzhnjekam bres perftov in nogovize ali fhtumfi 205 is volne fo fhe nar bolji. Obutev naj je dofti pro- ftorna (pofebno una, ki jo posimi obuvafh, de fhe lahko nekoliko flame vanjo denefh), de kurjih ozhef, otekline in fpazhenih perftov ne dobifh. 5. Pofteljna obleka naj je fuha, ne prevezh topla, pa tudi ne premersla, in nekoliko mehka. Premehka poftelja, kakor tudi preterda, ti je ne¬ varna. Blasine s shime in dlake, turfhzhina fla- ma, ovfene pleve, fo nar bolji podloga. Pernize fo pregorke in fhkodljive. Odetev ne fme biti pre- teslika, de fe v poftelji ne kuhafh in parifh. Kozi in odeje s volno ali pavolo podvlezhene fo fhe nar bolji. Sglavje v poftelji naj je kakiga pol zhevlja vifhi od blasine. III. (Staniza ali liifha. Kdor novo hifho dela, naj jo, zhe je mogo- zhe, na fvetlim, svifhanim {ne v kaki jami, do¬ lini ali sa hribam, kamer folnze priti ne more), proftornim in fuhim kraji naredi. 1. §itaniza naj je proti poldanjimu folnzu o- bernjena, de posimi, ko je bolj niško, fkosi okna vanjo fije. Sakaj fvetloba svedri duha, zhmerniga zhloveka ovefeli, in da telefu novo mozh. Jjiivi ftarzhik, fkljuzhena sheniza in bolehni ljudje fe radi na folnze vfedajo in pozhivajo, in otrozi toli¬ kanj radi le na folnzu igrajo. Ljudje, ki v tem¬ nih ftanizah prebivajo in malokdaj na folnze pri¬ dejo, fo blediga obrasa in njih kosha je neobzhut- Ijiva, de fkorej pot fkosi njo ne more. Satoraj bi mogli taki ljudje, ki v hifhah delajo, kakor tudi knapje, ki fo vezhdel pod semljo, fe vfake vmefne minute svefto poflushiti, ter priti na folnze. 2. §taniza naj je, zhe mogozhe, na pefhzheni semlji is takiga kamna in tako gofto sidana in 206 ometana, de ne mozhi. Staniza, ki mozhi, je sdravju fhkodljiva, ker mokrota ffajhtnoft) v ude saide, de po njih terga, glava in sobje bole, fe bule narede i. t. d. Satorej bi bilo treba tako ftanizo, ki slo mozhi, snotraj s defkami (di- Ijamij obiti, ali pa vfaj vezhkrat prevetriti, de fa- pa fkosi vlezhe, tode varuj fe, ftati na fapi, kjer¬ koli fkosi vlezhe, de ti v sobe, vrat ali v krish ne fkozhi. 3. ^taniza naj je dofti profitoma in vifoka, fofebno zhe veliko ljudi v nji prebiva. Majhno hifhizo veliko ljudi kmalo safope, in srak ali luft fe v nji tako fpridi, de fhe fvezha nerada in medlo berli. Kako bi tedaj ti v taki isbi sdrav bil? Od tod pride, de vzhalih sjutrej, ko vftanefh, vef vkrog letifh, dokler ven na srak ali luft ne pridefh. De fe tedaj srak v hifhi ne fpridi in zhloveku ne fhkodova, je treba 1) vezhkrat okno odpreti, de zhifti srak vanjo pride, ker unanji zhifti srak je zhloveku v ohranjenje njegoviga sdravja tako potreben, kakor ribi voda. 2) »Se ne fme v hifhi, kjer leshifh perilo, repa, krompir i. t. d. fufhiti. 3 J Ne kaj taziga, kar filen duh od febe daje, poftavim, lilije in druge zvetlize, v nji hra¬ niti. 4) Trop kokofhi in drusih shival, ki fmrad delajo, ne v nji terpeti. 5) V pobeljeni hifhi, do¬ kler fe nepofufhi, je prav nesdravo ftanovati. De fe fprideni srak v ftanizi sboljfha, je tudi dobro, v nji nekoliko brinjeviga (femrinjevigaj) lefa safmo- diti, de s plamenam pogori. 4. ^taniza ne fme prevezh sakurjena ali sa- nezhena biti, ker je to obzhutnizam in pljuzham flikodljivo, zhloveka flabi in nekako dremotniga dela, in zhe kdo posimi v mrasu is prevezh sa- kurjene hifhe pride, fe kaj lahko premrasi. Pezh 207 mora dobro obmetana in samasana biti, de uni sa¬ dufhljivi srak od oglja, ki v pezhi teli, v ftanizo ne pride, de vfih, ki v nji fpe, ne umori, bres de bi vedili kdaj. Zhe je pezh flaba, je nikar terdno ne savesni, de bo sadufhljivi srak od oglja per oftejili is nje fhel; odperte pa fpet ne pufhaj, de mazliik vanjo gret fe ne pride, in is perhljajze ognja pod ftreho ne sanefe. V kimnate, ki fe ku¬ riti ne dajo, nikdar nikoli shiviga oglja ne nofi, ker is njega pride sadufhljivi srak, ki fkorej vfako simo nekaj dekel pomori, ki fvoje merslo leshifhe s shivim ogljem pogreti hozhejo. Boljfhi je ne¬ koliko mrasa terpeti, kakor v toliko nevarnoft poftaviti fe. 5. Vfaka ftaniza bi mogla imeti tla is defk (jdilj) narejene, ker je tlak (jefhterlilf) premersel, noge fe prehlade, in is tega pridejo flabi nafledi. Toliko mende vfak ima, de bi tla is defk naredil, — pa kaj — ko fe kmetje tolikanj radi najdenih, zhe tudi fhkodljivih navad in fheg fvojih fpred- njikov dershe! 1 6. Tudi pred hifho mlak, gnoja i. t. d. nikar ne terpi, ker to je she farno na febi gerdo, po¬ tem pa fhe tudi sdravju fhkodljivo, ker is tih ne- fnag, pofebno poleti, ki fe na folnzu parijo, fhkod- Jjivi foparji vftajajo in tudi per oknih v ftanizo pridejo. IV. Hrana. Kar vshivanje jedil sadene, je tale poglavitna vladina ali regliza: „Bodi smeren v jedi, 44 in le toliko jej, kolikor tvoja natora potrebuje, de jo per shivljenji, mozhi in sdravji ohranifh. Nikdar toliko ne jej, de bi ti potem jed zlo ne difhala, ampak toliko jej, de bi fhe lahko jedel, kadar od 208 mise vftanefh. Kdor fvoj shelodez s jedjo prevezh obloshi, ta takorekozh kvaf k mnogim bolesnim v febi poftavi. Nar vezh bolesen pa is pokasheni- ga shelodza isvira, toraj mora biti nafha perva fkerb, de shelodez per sdravji in mozhi ohranimo, in mu le toliko damo, kolikor prekuhati samore. Pa tudi per smernim vshivanji hrane fe tega le dershi, de fvojiga shelodza ne fkasifh: jej pozhafu, vlako jed dobro preshvezhi in jo s flino premefhaj, ravno fe dershi in profto fedi, nikar per jedi kaj teshkiga ne delaj, ali fe s kako te- shavno miflijo ne vkvarjaj. 2) Ne vshivaj vliga smef, fladkiga in kifliga, gorkiga in mersliga. 3) Kakor v vfaki drugi rezhi, tako tudi v jedi fe reda dershi, ter pred odlozhenim zhafam nikar ne jej, de shelodez uno dobro smelje in lozhi, potem ti bo to bolje difhalo in teknilo. 4) Zhe ti jed ne difhi, nikar fe ne lili; shelodez fam te opominja sdershati in poftiti fe. 5) Varuj fe vfih nesdravih jedil, ktere fo: prevezh maftne, poftane in fkifane, premalo kuhane, in fhe kvafafte jedi; flabo pezhen, kvafaft, gorek kruh, mefo bolnih shival, preftare kervave in bele klobafe, plefnjive rezhi, nesrel krompir, putavo ali nesrelo fadje i. t. d. 6) Gob ne jej, zhe jih prav prav dobro ne posnafh, de fam febi s njimi ne savdafh. 7J Zhe vefh, de ti ta ali una jed ne flushi, nikar je ne jej, naj ti je fhe tako sasheljena; bolji je premagati fe, kakor potlej klaverno hoditi in polegati. 8) Ne bodi sbirzhen v jedi, in ne fegaj le po boljih jedeh, ker s takim sbiranjem shelodez prevezh rasvadifh, de ti potem druge jedila, kterih fe nifi hotel navaditi, fhkodovajo, kadar fi jih, is pomankanja drusih, jefti permoran. 209 V. Pijazha. 1. Voda je perva in nar bolj sdrava pijazha, ktero nam je lam Bog v ogaflienje sheje vftvaril; vfe druge pijazhe je le zhlovefhka umetovnoft, flad- noft, fladkorivnoft snajdila. Voda pa mora biti zhifta, biftra, bres flada in dufhka. Nar bolji vo¬ da je, ktera is pefka ali pa is fkale tezhe. Voda, ki v mozhilih in mlazhnali ftoji, je sdravju fhkod- Ijiva. Kdaj je treba piti, she vfakteriga sheja o- pominja. Pa tudi voda fe fme 1) le farno smerno piti, de fe sheja ogafi; ker shelodez od vode lo- shej kuha kakor od vina, in to da zhloveku mozh. 2) Med jedjo vodo piti le takrat flushi, kadar fe fuhe jedila povshivajo, lizer pa vfelej le po jedi. 3} Po nobeni ženi pa fe ne fme na gorke jedila naglo mersle vode napiti, treba je, nekoliko zhafa pozhakati. 4} Mozhno nevarno je, vode fe napiti, zhe li fe v hoji ali per deli vsnojil (sjizal in Sina¬ ja!), fofebno takrat zhe pozhivafh, in koj naprej ne grefh ali pridno ne delafh, de fhe dalje v potu ne oftanefh. Zhe fi tedaj v potu in pozhivati mi- flifh, predenj ko pijefh, fe pozhafu ohladi, ter fi roke sapeftmi, fenze umij, ufta fplakni, in potem ko li ohlajen, pomalim pij. Oj, koliko jih je she sa jetko in drusimi bolesnimi pomerlo, nekteri pa fhe klaverno hodijo in polegajo, ki fo fe vfi vrozhi mersle vode napili! 5) Vfake vode, kjer jo sa- gledafh, nikar ne pij, de merslize ne dobifh. 6) (Skashena in fmerdljiva voda fe da popraviti, zhe fe prekuha in po tem ftati pufti, de fe na dno vleshe, s zhemur je smefhana; ali pa fe fkosi pefek prezedi; ali pa fe s tolzhenim ogljem sa- vre in potem na litu fkosi pefek prezedi. 7) V komur- fe rado sapera, je dobro, zhe svezher pre- 14 210 denj fpat gre, in sjutraj, ko vftane, natifhe ku- pizo mresle (frifhne) vode fpije. 2. ihtavo vino, kdor ga smerno vsiliva, je dobra pijazha, ovefeli zhlovekovo ferze, slielodez ogreje in okrepzha; flikodljivo pa je, zhe je fhe na drosheh, ali pa kakor fi bodi sblojeno in s dru¬ gimi rezhmi namefhano, ali zhe ga kdo nesmerno pije. Koliko bolesen fe na vinu dobi, mi ni treba raskladati, faj jih vfakdanja fkufhnja dofti pokashe! Tudi dobriga in sdraviga vina piti, ni fvetovati: 1J Sdravim otrokam in mladenzhem, ki fo she tako polni slavljenja; raji naj fvojo prevrozho kri s merslo vodo oldade, to bo bolje sa njih dufho in telo. 2) Ni fvetovati tiftim, ki fo flabih ob- zhutniz in hude kervi. 3} Po kaki jesi, shalofti, ftrahu, in kar je zhloveka mozhno pretreflo, vino piti, je slo flikodljivo; kakor tudi 4) v vfih vro- zhinfkih bolesnih. Marfikdo fi mifli, s polizhem dobriga vina pos-draviti fe, kadar fe flabo pozhuti; pa ravno s tem fvojo bolesen tako rasdrashi, de mu potem vezhkrat nizh vezh pomagati ni. — Nafproti pa je kupiza dobriga vina perporozhiti: 1) tiftim, ki fo bolj flabiga shivota in nimajo hude kervi; 2) perletnim in ftarim; 3) tiftim, ki fo fkoraj popolnama oflabeli; in 4J unim bolni- kam, kterih bolesin is flabofti isvira, kar pa le farno sdravnik fvetovati ve; njega je tedaj treba vprafhati. 3J Poshirek shganja delavnima zhloveku dobro ftori, ker ga nekako vname, de loshej dela; tode prave ftanovitne mozhi mu vender le ne da. Ta mozh, ki jo po sbganji v febi sazhuti, tako hitro mine, kakor hitro fe shganje fkadi, in potem je fhe flabfhi, kakor je bil poprej. Mozh, gorkota, podvnema od shganja je enaka plamenu, zhe fe 211 fhkompnjek flame safmodi, ref lep, fvetel plamen fe pokashe, tode kmalo ugafne. Kar je pa per te sapeljivi pijazhi nar bolj nevarno, je to: zhlovek fe hitro hitro frakljati navadi, de fkorej fam ne ve, kdaj in kako — on sasnamovan pijanez po- ftane — in potem ga sadevajo vfi tifti ftrafhni na- fledi, ktere pijanoft feboj perpelje. Pijanoft je po befedah fvetiga Augufhtina „mati vfih pregreh, vkrefalo vfdi hudobij, smefhnjava moshganov, sguba pameti, huda ura jesika, vihar sa vel' shivot, sa- top zhiftofti, satrata zhafa, proftovoljna norija, fhkodljivo smamljenje, podkop ali prekuzija lepiga sadershanja, gnufoba shivljenja, pregnatev fpo- dobnofti, poguba dufhe.“ Pijanez je pobijavez in ropar fvoje shene, tat fvojih otrok, sapravljivez od fvojih ftarfhev prejetiga blaga, malovreden go- fpodar, nepokojin fofed, prepiidjiv tovarfh, sdivjan zhlovek, satiravez fvoje boshje podobe, moriviz fvojiga shivota, savershena ftvar, gnufoba pofhte- nih ljudi. Pijanez je mende vfe, kar bi ne fmel biti. Kadar je tresen, ga grise in pezhe, toraj v drugi pijanofti polajfhanja ifhe. O fromak, Bog fe te ufmili! VI. Opravil® 7 fpreliod ? pozhitek, (‘panje. 1. Bog je zhloveka sa delo vftvaril, in ravno delo, zhe je njegovim mozhem permerjeno, mu k sdravju flushi. Smerno in zhlovekovi mozhi in ftarofti permerjeno opravilo vadi in uterduje vfe njegove telefne mozhi, perpomore, de fe kri in drugi fokovi po shivotu fprehajajo in popolnama ne saftanejo, de shelodez loshej jedila smelje, pre¬ kuha, prebira in odlozhi, kar fe v mefo in kri fpremeni, od uniga, kar fe v zheva pofhilja i. t. d. 212 Zhe pa terdim, de smerno, zhlovekovi mozhi per- merjeno delo k ohranjenju njegoviga sdravja in k popolnofti njegoviga shivota veliko veliko perpo- more, moram nafproti tudi rezhi, de preteshke dela in opravila, ki nifo zhlovekovi mozhi permer- jene, njegovo sdravje mozhno podkopujejo, ga slo oflabe, na bolnifhko pofteljo vershejo in presgodej pod semljo fpravijo. Satoraj moram saftran dela fofebno tole perporozhiti: 1) Ne bodi prelilen per delu in ne vperaj fe kot zherna shivina, kar sdaj ne morefh ftoriti, bofh potlej ftoril; tvoje sdravje ti mora 1 jubfhi biti, kakor saftano delo; in glej I zhe sbolifh, ti ne bo delo fhe delj zbala saftalo ? 2) Per vsdigovanji imej pamet, de fe ne svredifh, de ti v krish ne fkozlu, ali de kaj v tebi ne pozhi. 3) Matere! ne vsdigujte teshkih fhkafov ali pa kaj drusiga teshiga na glavo, de fe vam kaj ne permeri in de vaf ne bo potem ferze bolelo. 4) Zhe kaj teshkiga nefefh, peljefh, tifhifh, delafh; vesh- krat fe odihni —nekoliko fe pozhij! 5} Dekle, ki per gofpodi flushijo, kadar tla v ftanizah fnashijo (zimre ribajo), naj fe vezhkrat s glavo kvifhko »ravnajo, de jim kje kri moshganov ne salije, de otekline v glavo ne dobijo i. t. d. Pa tudi gofpo- dinje bi mogle toliko ufmiljene biti, de bi tiftikrat fvojim deklam kaj perboljfhale (kar zhlovefhke gofpodinje tudi ftore), ne pa fhe po vfim verhu ofhtevale. (5 ) Zhevljarji (fhufhtarji), krajazhi (shni- darji), fhvilje (mojfhkre), ki fe k fvojimu delu nekoliko naprej fkljuzheni dershe, in jih toraj rado zhes trebuh, shelodez, ali pa v perfih boli, fe jim kri safede, ali saferi, fe jih perfna vodeniza rada perjema, kri pljujejo, i. t. d. — vfi ti naj bi vzha- fih od fvojiga dela vftali, nekoliko gori in doli pohodili, pa potem toliko pridnejfhi delali. 7) De- 213 lovzi, fofebno kteri fede delajo, naj bi ne hodili od dela prezej k jedi, in od jedi prezej k delu; ampak naj bi fe malo pod milim Bogam, zhe je mogozhe, (prehodili, in potem urno bres oberanja k delu podali. 8) Delovnize (verkfhtati) naj fo zhedne, proftorne, srazhne (jluftnej) in fvetle. 9) Pridnimu delovzu fe ali (prehod, ali pa pozhitek, kakor fi je slie njegovo delo, nar bolj perleshe in njegovo sdravje poterdi; tode tudi fprehod in po- zliitek morata imeti fvoje meje, de zdravju ne fhko- dovata. 2. Ako fvoje delo smirej le fede opravljafh, ti je fprehod v ©hranjenje sdravja mozhno potreben. Sprehodi fe 1) sunaj v zhiftim sraku (na frifhnim luftii), ne pa v ftanizi ker je vezhdel, pofebno posimi, ko fo okne saperte, sagaten srak. 2 J Sprehajaj fe enakomerno, ne pa, de bi sdaj tekel, sdaj pa pozhafu (bel. 3) Pojdi vzhafih tudi ne¬ koliko med fe, ali vhrib, de (e tudi perfi in pljuzha nekoliko pretrefejo, rasfhirijo in uterdijo. 4) Ni¬ kar prehitro ne hodi, pofebno v posimfkim zhafu, kadar je hud mras, de fe pljuzha prevezh ne pre¬ trefejo in rasfhirijo, de fe potem od mersliga sra¬ ka, ki v te leti, ne prehlade in ne vnamejo. 5} Per fprehodu ne imej prevezh (kerbnih mifel, ne umfliaj pregloboko i. t. d., ampak rasve(eljuj (e nad zhudeshi boshje modrofti, ki jih pred (eboj in nad (eboj ugledafh i. t. d. 3. Kdor (e pa per fvojih delih in opravilih she tako dofti (prehodi, temu pa pozhitek nar bolje v sdravje tekne; tode tudi pozhitek mora (vojo mero imeti. Smirej le pozhivati, nizh ne delati, nikoli (e nekoliko (potiti, sraven tega pa (he dobro jefti in piti, je sdravju ravno tako (hkodljivo, kakor nesmerno delati. Vedni pozhitek (tori, de telefne 214 mozhi nekako opefhajo, kri kafno po shilah vre, fokovi po shivotu saftajajo, jed ne difhi, shelodez hrane dobro ne premelje, prebiravnik dobro ne lo- zhi, kar naprej gre in kar fe v kri in mefo fpre- meni, rado fe v njem sapezhe, udje oterpnejo, shi¬ vot je omamljen i. t. d. Zhe pa kdo per fvojim vednim pozhitku fhe dobro je in pije, fe ref ma- ftiti in debeliti sazhne, in sdi fe nam, de je ta zlilovek popolnama sdrav, ker je tako lepo rejen; tode njegovo debeloft bi mogli vezhkrat njegovo bolesen imenovati; sakaj njegov shivot je napihnjen, trebuh napet, perfi vleznjene, obras sabuhel, in zheshenj pride bres fhtevila bolesen. Pa kaj bi vam kmetam to raskladal, faj vem, de nimate zhafa, dofti pozhivati, in tudi ne kaj dobriga jefti in piti; toraj naj vam rajfhi fhe nekoliko od fpanja, ki ga vam vezhkrat manka, povem. 4. Spanje je v ohranjenje sdravja in shivljenja mozhno potrebno, kar she vfak fam dobro ve. De bofh pa mirno in fladko fpal, morafh 1) po dne¬ vu pridno delati; kdor pridno ne dela, le rad po¬ haja, pofeda, dremlje in fvojiga shivota nekoliko ne utrudi, nima terdniga fpanja in fe po nozhi nizh kaj ne pozhije. 2) Nikar svezher prevezh ne jej, de te ne bo shelodez tifhal, in ti fpanja sadershe- val. 3) Pojde do zhafa ob devetih ali defetih fpat, de bofh sjutrej sgodej vftati mogel. Kdor po nozhi voglari in vafuje, ta ne pofhkodova farno fvoje dufhe, ampak tudi fvoj shivot, ker mu po¬ trebno fpanje krati. 4) $pufti is glave prefker- bljive mifli, ter vfe fvoje saupanje v previdnoft boshjo ftavi. 5) Ozhifti fvojo veft; pregovor pra¬ vi: Kdor je mirne vefti, — Ta tud fladko safpi. 9) Rok nikar zhes glavo ne fklepaj, ker potem kri po njih voljno tezhi ne more, in prevezh v glavo 315 tifhi. 7 ) Sglavja fi ne delaj prevezh vifoziga, pa tudi ne preniskiga, kakiga pol zhevlja je dovelj vifok, drugi shivot naj ravno leshi. 8J Kdor v- snak leski, fofebno kadar svezher fvoj slielodez prevezh obloshi, ali pa zhe kaj taziga je, kar she- lodez teshko prekuha, ima veliko teshavnih fanj; in zhe ima kdo gofto, fkasheno kri, mu po shi— votu saftaja, fe mu na perfi vleshe, mu fapa sa- pera, kar ljudje „mora tlazhi“ imenujejo. 9} Na levi ftrani leshati ni dobro, ker jetra ferze ti- fhe, in kri saverajo. Nar bolji je na defni ftrani leshati. 10) Navadi fe s sapertimi uftmi fpati in fkosi nof dihati, de ne bofh prevezh fmerzhal in drusih v fpanji budil5 potem pa tudi salo', de fe ti ne bo v gerlu in difhniku pofufhilo, ne shlese fe sgoftile, in ti kafhlja napravile in sob ognufile. 11) Zhe ne morefh fpati, moli, ali pa vftani, zhe fe she zhaf vftati blisha, de v hudizheve saderge ne padefh. Po poftelji dolgo zhafa sjutrej valjati fe, bres fpanja in dolgo leshati, je sa dufho in truplo nevarno in fhkodljivo. „ Kadar je zhaf v- ftati, ne mudi fe. u flSirah 32, 15.) „Hitro vfta¬ ni, u (Djan. apoft. 12., 7. ) in s ^amuelam rezi: „Glej, tu fim, ker fi me klizal.“ (I. buk. Kralj. 3, 9.) VII. V zliifiim sl»iv®tw p®kejn® fcrae je pofeOna podloga terdniga sdravja in dolsiga perjetniga slavljenja. Kdor fvoje telo v zhafti ima in ga v fpodob- nofti ohrani, ter ga vfiga tega fkerbno varuje, zhefar bi fe framoval in bal, ko bi njegovi ftarfhi in drugi pofhteni ljudje svedili, de je to ftoril, ta rafte lepo, kakor konoplja na dobri njivi, v fvoji prefrezhni, nedolshni mladofti, podoben je drevefu 216 per vodi vfajenimu, ki zhverfto rafte, fe lepo ko- fhati in rasraflia, ter od dne do dne mozhnejfhi perhaja, sato ko mu potrebne mokrote ne manka; podoben je vef njegov shivot lepo zvetezhi jablani, ktere gerde gofenze nifo obrale; ali pa beli, lepi lilii, ktere fe ni fhe dotaknila umasana roka. Zhi- fta, sdrava kri fhe po njegovih shilah vre, nje¬ gove kofti s nepokashenim muskam napolnjene fe zhedalje bolj uterdujejo, kite in obzhutnize smirej mozhneji in terdneji perhajajo, shelodez hrano do¬ bro premelje in prekuha, perfi fe rasfhirjajo in fo zhifte unih fhkodljivih shles, ki fo vezhkrat sazhe- tik perfne vodenize in drusih nevarnih bolesen, nje¬ gove ozhi fo fvetle in biftre, pogled je naraven in vefel, framoshljivoft fe mu lifketa v obrasu, vef je poln shivljenja, in podoben je angelju boshjimu v zhlovefhki natori. In zhe ta nedolshni mlade- nezh, ali pa una framoshljiva dekliza, smirej v ftrahu boshjim shivi, in hodi vfelej pofhteno kakor po dnevu, ter svefid ohrani v fvojim ferzu ljubesen boshjo in vefelje fvetiga Duha, in potem tudi s vfo mozhjo v febi satira fleherno hudo posheljenje, napuh, lakomnoft, nevofhljivoft, jeso i. t. d., in fe ne vda prevelikim fkerbem, shalofti, tugi, ftrahu, in kar bi ga prelilo nepokojniga delalo : ta prefrezh- ni mladenezh tedaj in una prefrezhna dekliza fe fmeta nadjati veliko sdravih dni in dolsiga vefeliga shivljenja, zhe fe njima neprevidama kaj ne per- meri, ali zhe njima previdnoft boshja is fvetih na¬ menov bolesni ne pofhlje, ali pa njiju is frede sa- peljiviga fveta in nevarnoft tega shivljenja v drugo boljfhi shivljenje ne vsame, sa ktero fta she v fvoji mladofti takorekozh srela poftala. Temu nafproti pa nefpodobne djanja, fladnofti tega fveta, ftraftim vdano, toraj nepokojno, ali 217 pa otoshno ferze, sdravje podkopujejo, shivljenje grene in pred zhafam zhloveku jamo v sendjo fkopljejo. —Gerda navada, kaj nefpodobniga po- zlienjati, oflabi shivot, ga polagama fufhi, in po- fufhi, kakor fe pofufhi drevo v pefhzheni semlji, ker mu mokrote smanka, in tega shaloftni konez je vezhdel jetka, druge hude bolesni, presgodnja fmert. — Napuh, prevsetnoft, zhaftilakomnoft, zhe zhlovek teh liraft ne obersda, ga delajo nepokoj- niga; ga v ferzu fkli in pezhe, ako ga kdo po- nisha, ali pa zhe tifte zhafti ne dofeshe, po kteri tolikanj hrepeni; vfe to pa zhimsha njegov shivot, in krajfha njegovo shivljenje. — Lakomnoft po bla¬ gu: ta nikoli fita pregreha, ki ftariga zhloveka fhe bolj ftifka in vklenjeniga dershi, mu ne da miru, ne po dnevu in ne po nozhi; ker smirej mifli in umfha, kje in kako bi kej perdobil, perdobljeno pa perhranil — nekteri fe fhe najefti ne upa. Kako bi tedaj tak nepokojin zhlovek terdniga sdravja bil? ! — Nevofhljivoft je ternik v perfih, ki nji vda- niga zhloveka bode in fkli, kadar fe drugim do¬ bro godi. Ta hudizheva pregreha fe she na upa¬ denim bledorumenim obrasu pokashe. — Jesa zhlo¬ veka vsdigne in podkuri, de fe kri po njem mozhno vali, sholzh raslije; od tod potem rumeniza (sla- tenza), bolesni na jetrah, boshji shlak i. t. d. — Vkoreninjeno fovrashtvo, shelja smafhevati in sno- fiti fe, je zherv v zhloveku, ki grise njegovo ferze in fpodjeda njegovo sdravje. — Prevelika obzhut- Ijivoft, ko zhloveka vfaka rezh sbode in mozhno boli, hude bolesni, pofebno na obzhutnizah, feboj pernefe. — Pekozha veft vliga zhloveka flabi, de smirej bolj hira, vzhafih mu fhe zlo pamet smefha. — Shaloft, tuga, otoshnoft, dolgzhaf, fkerbi zhlo¬ veka mamijo, veliko nevarnih bolesen napravijo in 218 presgodnjo fmert feboj perpeljejo. — Velik ftrah, kakor tudi naglo vefelje, tako fkosi zhlovekove obzhutnize fhinita, de fhe zlo omedli, ga fkernina ali boshjaft vije, vzhalih tudi nanaglama umerje. Zlilovek, kteri je imenovanim ftraftim vdan, naj ii po napeljevanji fvojiga fpovednika s vib mozhjo persadeva, jih v fvojim ferzu satreti; to pa, kar ga naglo prefuni, naj pred ko more, v febi sadufhi in upokoji fvoje ferze. Mirno in po¬ kojno ferze ima fhe tudi ta korift ali prid, de o- sdravila zhloveku v hudih in nevarnih bolesnih bolj pomagajo; nepokojno ferze pa njih mozh sadershuje. VIII. Taftalk piti ali kaditi sdravju flikodljiva navada. Tabak fe med tifte selifha perfhteva, ki o- mamijo in omotijo, toraj tudi, fploh govoriti, sdrav- ju fhkodljiv. Vfak ve, tifti pa, kteri tabaka fhe nifo navajeni in ga piti sazhenjajo, farni fkufhajo, de po njem teshava dela, fe is shelodza vsdiguje, glava boli, fe po nji verti, in fe tudi driflja dobi. Kdo bo tedaj terdil, de tabak sdravju ne fhkodva? Ref je fizer, de, kdor je tabaka she navajen, unih teshav po njem nizh vezh ne sazhuti; pa mu vender le, tode bolj fkrito in ne tako nanaglama, fhkodova. Po tabaka fe 1} sobje fperhnejo in fe tabakarju toliko hitreji sdrobe, kolikor poprej ga je piti sazhel. 2) Tabak vfe obzhutnize (ne vem, kako bi she rekel, de bi me loshej rasumeli) ne¬ kako rasdrashi, podvname in prevsame; satoraj tabakarju vfe upade, de fe mu zlo nizh, fhe go¬ voriti ne poljubi, kadar tabaka nima. 3) Tabakar veliko flin ispljuje, ktere fo zhloveku tolikanj po¬ trebne, de fe s njimi jedila dobro premefhajo, in de jih potem shelodez loshej premelje in prekuha; ai9 sato tabakarji nimajo kaj dobrih shelodzov — to¬ bak jim bolj ko jed difhi. Kakofhno mozh pa od tabaka dobivajo, zhe jim jed ne difhi? 4) Taba- karju fe vfe ufta in gerlo od dima vkade, de fo ko dimnik vkajene in preshgane viditi; sato pa tudi is njega kot kuga fmerdi. Komu pa dim in fmrad k sdravju perpomore? Ali fe ne vleshe na perfi? Od tod pridejo veliko krat perfne bolesni. 5) Hu¬ dima tabakarju, ki fvojo pipo s drobno in kratko zevjo smirej na enim kraji v uftih dershi, fe vzha- fih tudi perfede, in fhe raka dobi. 6) Pofebno fhkodljiv je tabak sa mlade fmerkovze, kterim fe fhe takorekozh mleko per uftnizah dershi, pa she fajfo imajo; ker prezej v fvoji mladofti fvoje nar boljfhi fokove (shofte) ispljuvajo, s njimi tudi mozh in terdnoft fvoje natore. Od tod potem pride, de fo vli fkifani in tenki kot slilesa, tefnih perf kot greben, rumeniga obrasa kot jil, od tod njih mno¬ ge bolesni na perfih. Sadnjizh 7) je tabak tudi tihim pofebno fhkodljiv, kteri fo volkih perf in fuhiga shivota. — Unih drusih fhkod, ki od tabakarjev na zidov efhko drushbo pridejo, — de namrezh taba¬ karji veliko lepiga denarja sapravijo, veliko dra- siga zhafa satratijo (jtabakar in priden delovez, oj pazh redka perkasen na fvetu!!) in velikokrat s fajfo ogenj vtrofijo, de hifhe, vali, tergi in mefta pogore, — fhe tukaj raskladati nozliem. Zhe je pa tabakanje saref tako fhkodljiva in gerda navada, sakaj fe pa zhesdalje bolj in bolj rasfhirja, sakaj she fploh fantalini, de ne rezhem, fmerkolini kade? Napuh jih sapelje, sgled pa jih sa feboj vlezhe. Kakor je napuh fleherniga greha sazhetik (§»ir. 10, 15.}, tako je tudi te fhkod- Ijive navade. Is napuha, prevsetnofti, ofhabnofti, baharije mladenzhek kaditi sazhne, in fi mifli, kdo 230 ve, kaj de je, zhe revno fajfo v uftih dershi. O fromak! ki ne vefli, de imafh od napuha vkajene moshgane in perfmojeno pamet; pa fi vender do- mifhljujefh, kako moshat fi, zhe fajfo imafh. Ve¬ liko jih pa tudi sgled drusih v to fhkodljivo navado sa feboj potegne. Kako bi bilo mogozhe, de bi fin kaditi ne jel, zhe vedno fvojiga ozheta fajfo trebiti vidi? Kako bi mladenzhiki tabakanje sa kaj fhkod- Ijiviga fposnali, zhe vidijo tifte ozhitno kaditi, kte- rih dolshnoft je, fhkodjjive navade smed Ijudfta trebiti ?! Kako je treba v boksni ravnati. 1. Kdor sboli in sazhuti, njegova bolesen bi utegnila fzhafama nevarna biti, naj bres vfiga od¬ loga po modriga sdravnika pofhlje in naj ne zhaka tako dolgo, kakor pravijo, de bi mu she voda v gerlo tekla, ter naj fe potem njegovih sdravil sve- fto in tako poflushi, kakor mu je ukasano bilo. To dolshnoft mu fveti Duh naloshi, ko po Modrimu V fvetim pifmu tako govori: „$pofhtuj sdravnika Sa¬ velj potrebe, sakaj Narvifhi ga je vftvaril. Nar- vifhi je is semlje sdravila vftvaril, in pameten zhlo- vek fe jih ne bo branil." fiSir. 38, 1.) Nikar tedaj ne mifli in ne rekaj: „Zhe je boshja volja bom she tako osdravil; zhe pa boshja volja ni, mi tudi sdravnik s vfimi fvojimi sdravili pomagal ne bo;" — sakaj tako govorjenje je nefpametno, predersno in boshji volji nafproti, kakor ki bi kdo rekel: „Ne bom delal, Bog me bo she bres dela preshivel: Ne bom jedil, zhe je boshja volja, bom she bres jedi shivel." Boshja volja je ta, de fe od Njega danih perpomozhkov svefto poflushimo in nikdar nikoli zhudeshev od Njega ne perzhakujemo, kterih 221 On lenim in fvojoglavnim ljudem saljnbo nikdar ne dela. — Nikar naj fe ti denar prevezh ne fmili, de bi sato po sdravnika poflati ne hotel; ker ga je plazhati treba. Pa glej! zhemu ti bo denar, zhe te Imert vsame? Ali ni sdravje vezli vredno ko denar? „Boljfhi je uboshez, kteri je sdrav in mozhen, kakor bogat, ki je flab in od bolesni nadleshe- van. Sdravo shivljenje v fvetofti in pravizi je bolj— fhi, kakor vfe slato in frebro, in terden shivot (je boljfhi), kakor nesmerjeno bogaftvo. Ni boga- ftva zhes bogaftvo sdraviga shivota.“ (»Sir. 30, 14, 15, 16.) Zhe po sdravilih osdravifh, faj ne bofh fvojiga sdravja predrago plazhal, ktero fe prepla- zhati ne da; zhe pa ne osdravifh, imafh faj mirno veft, ker fi fvojo dolshnoft, sdravja po boshji volji ifkati, natanko dopolnil. — Sdravja pa ne ifhi okrog konjedirzov in konjedirk, ali pa per tazih, ki fe sdra- vilftva nifo nikoli uzhili, kteri sa vfe bolesni fkorej enake sdravila dajejo, in fe morde le bolj konjem in bolnim pefam, kakor bolnimu zhlovekii perlo- shejo. ^aj fhe uzhenim moshem, ki fe neprenehama in neutrudeno sdravilftva uzhe, velikokrat prav ter- da hodi, bolesen fposnati in jo odpraviti; ti pa tem nesuzhenim in nevednim ljudem bolj ko sdrav- nikam saupafh, in njim, joj, fprejoj! fvoje shiv¬ ljenje srozhifh? Kje imafh vender fvojo pamet?! — Zhe pa v fvoji bolesni sdravnika k febi dobiti ne morafh, pa kakiga zhloveka do njega pofhlji, kteri naj mu tvojo bolesen natanko rasloshi in ii dobro v fpominji ohrani, kar ti fvetova, ali pa kdaj in koliko je tega ali uniga sdravila jemati treba; med tem fe pa fmefh tudi domazhih sdravil poflufhiti, tode glej, de ne bofh vfiga jemal, kar ti kdo fvetova, temuzh farno tifto, od zhefar fi preprizhan, de ti fhkodovati ne more. — Zhe te vrozhina kuha in fe 222 potifh, glej, de fe ne odgernefh in ne prehladifh; ni pa treba, de bi petero koshuhov na febiimel, le toliko ti je treba odetima biti, de ti pot v shi¬ votu ne saftane. ^he bolj je treba varovati, pre¬ hladiti fe, zhe fe ti kaj po shivotu fpufti, v taki per- goji fhe roke ne fmefh fpod odeje d jati, fhe menj pa preftlati li dati, dokler fe mosuljzhiki po shivotu in po rokah popolnama ne pofufhe; zhe bi fe kaj prehladil, bi fe ti mosuljzhiki pod kosho fkrili in glej, to bi bila gotova tvoja fmert. De zhes bol¬ nika ne fme fapa vlezhi, vfak fam ve. 2. Zhe bolesen nekoliko nevarna poftaja, je treba po gofpoda poflati, de fe bolnik s Bogam fpravi in s fvetimi Sakramenti previdi, de tako fvojo veft umeri; ker mirna veft in pokojno ferze veliko veliko k sdravju perpomore, Sakrament fvetiga po- flednjiga olja pa ima fhe pofebno boshjo mozh, bol¬ niku tudi telefno sdravje podeliti, ako je njegovo sdravje Bogu v zhaft in njemu v svelizhanje. Kako nefpametni fo tedaj tifti, ki fe gofpoda v hifho, in fvetih Sakramentov prejeti boje; faj duhoven ne per- nefe bolniku ftrahu, trepeta in otoshnofti, temuzh mir, pokoj in tolasho mu v ferze vlije; fveti Sa- kramenti mu ne pernefejo fmerti, ampak shivljenje. In kteriga boljfhiga sdravnika in pomozhnika bol¬ nik fhe najti more, ako je s tiftim sedinjen, kteri je bolesni in sdravja Gofpod? „On rani in zeli, on udari, in njegova roka bo sdravje dala.“ (Job. 3. De je bolnik bolj bres fkerbi in mu zhafne rezhi po glavi ne hodijo in mu nepokoja ne dela¬ jo, naj fvoje premoshenje, zhe ga ima, rasravna in vfakimu voli, kar praviza in ljubesen tirjate, de po njegovi fmerti ne bo prepira, jese in toshba med deleshi, in zhe ima kaj ptujiga blaga, naj ga 233 blishnjimu poverne, pa tudi ubosih naj ne posabi, zhe potrebne shlahte nima. 4. Naj fe bolnik popolnama v voljo boshjo vda, in v njegovo fveto previdnoft terdno saupa, ter naj fi mifli, de Ozhe nebefhki s fvojim otrokam po fvoji pravizi, pa tudi po fvoji nefkonzhni do¬ broti ravna, in vfe tako obrazila, kar zhloveku v svelizhanje flushi. Tako premifhljevanje dela bol¬ nika pokojniga, de s mirnim ferzam perzliakuje in voljno na fe vsame, kar mu Ozhe nebefhki odlo¬ žili in is fvetih namenov pofhilja. 5. Naj bolnik bolezhine fvoje bolesni voljno terpi, in jih v fpravo in sadoftenje sa fvoje grehe Bogu daruje. Poterpeshljivoft bolniku bolezhine po- lajfha in mu vezhno plazhilo saflushi; nepoterpesh- Ijivoft pa mu jih s-hujfha, in ga ob vezhno pla¬ zhilo perpravi. 6. Zhe je bolnik mozhno flab, fe ne fmejo obifkavzi bres pofebne potrebe k njemu pufhati, kteri bi pred njim zhenzhali, neflane pogovore imeli, in ga glufhili; ker vfe to flabimu bolniku teshko de, in obilni obifkavzi fo mu le bolj v nad- leshnoft, kakor v polajfkek. Potem pa tudi, zhe je v tefni ftanizi veliko ljudi, fe srak v nji kmalo fpridi in fkasi, ter na bolnika mozhno tifhi, de kumej diha in nekako nepokojnoft v febi obzhuti, ktera fe na vfim njegovim shivotu rasodeva. Kako je treba bolnikam ftrezhi, in per umi- rajozhih fe sadershati, ne gre tu govoriti; farno toie fhe rezhem, de fe morajo taki is hifhe fpra- viti, kteri s fvojim jokam, ali kakor fi she bodi, umirajozhim nadlego in nepokoj delajo. 324 Kako gre vtonjeniga zhloveka oshivljati. Vtonjeniga zhloveka, kakor hitro fe is vode potegne, je treba 1) na defno ftran poloshiti, de voda is njega ftezhe, nikdar pa ne na glavo po- ftaviti, ker je to mozhno fhkodljivo; sakaj zhe v- tonjenez she pred ni bil mertev, lahko takrat umer- je, ker ga boshji shlak udari. 2) Tako na defno ftran polosheniga, de je glava nekoliko vifhe od nog, je treba k blishnji hifhi prenefti, kjer fe lo- shej pomozh najde. 3) Tam fe mora obleka is njega sresati, tode fe ne fme femtertje valjati, ali prevezh gibati. Potem fe poloshi v pogreto po- fteljo, zhe poftelje ni, pa vfaj na flamo, ne pa na gole tla ali na sem!jo, in fizer na defno ftran, de je glava nekoliko vifhe kakor noge, in fe do glave s gorkim kozam pokrije. 4) Ufta in sobje fe mu s zunjizo od pen in jilovze ozhiftijo. 5) Vezhkrat fe mora fapa vanj pihati, pa ne prefilno. Pihalnik je sa to, zhe ga kdo per rokah ima, nar bolji, ter fe fkosi kako pero, ali pa drobno zev fapa vanj piha. 6) Med tem fe mora dergniti po vfim shivotu s gorko fuho flanelo, ali s kako volnato rezhjo, ali fuknam. 7) Kadar je shivot do fuhiga obrifan in odergnjen, fe flanela ali fukno v falmijakovzu, ali v jelenovzu, ali pa v shganji omozhi in fe s njo fpet po vfim shivotu mozhno dergne, po pod platih pa s kako fhzhetjo ali kertazho; vfe to pa fe mora pod odejo ftoriti. 8} V gorkim vinu ali pa shganji pomozhene rute mu je treba na shli- zhizo, na vrat in na obojno lakotnizo pokladati. 9) Na jesik fe mu nekaj kapljiz vina, ali shganja, ali melifovza kani. 10)§ie mora s kakim kurjim 225 perefam po vratu in pod nofam sgezhljati, na pod¬ platih pa s kako defko ali dilizo tepljati. 11) S kafrovzam po herbtu masati, na ufhefa njegovo ime klizati in nekoliko pomajati. 12) Senze, zhe- lo, liza s mlazhnim vinam ali pa shganjem poma- sati. 13) Ga ogrevati, ker ga toplota nar bolj oshivlja. 14) Vfe to je treba dolgo zhafa, nar menj kake fhtiri ure s njim pofkufhati. 15) Zhe vtonjeniz oshivi, rad is febe mezhe, ali zhes daje, kar mu je k sdravju, sato fe mu fhe nalafh ne¬ koliko mlazhne kamilizhne vode daje, ali pa tudi kako shlizo mlazhniga besgoviga ukuha (te), zhe ga poshreti more. 16) Zhe je v liza slo rudezh ali zhernkaft, in zhe ima napete in fvetle ozhi, mu je treba pufhati. Kako je smersnjeniga oshivljati. 1) Smersnjen zhlovek fe ne fme nikakor v toplo hifho pernefti, ampak na kak mersel kraj, zhe je tudi le fkedenj ali gumno. 2) Per nofhnji je treba varovati, de fe mu pofamesni udje kje ne fkrive in ne slomijo. 3) Naglo fe mu obleka is shivota poreshe, fe podolgama, kakor vtonjeniz, poloshi in s fnegam kakiga pol vatla debelo obloshi, farno glava mora is fnega moleti. Zhe nobene hifhe v blishnjavi ni, fe mora vfe to tam lloriti, kjer fe smersnjeniz najde. V fnegu fe truplo tako otaja, de fe udje gibati dajo. Zhe ni fnega, fe poloshi v merslo vodo, tode obras mora is nje gle¬ dati. Zhe ni take dolge pofode ali korita per ro¬ kah, kamer bi fe smersnjeniz podolgama v vodo poloshil, fe v rijuhe v mersli vodi omozhene po- vije. 4) Ko fe smersnjeniz otaja, de fe udje gi¬ bati dajo, fe fape vanj piha, kakor vtonjenimu 226 zhloveku. Med tem fe tam, kjer v zhloveku ferze leski, s kako v merslo vodo pomozlieno ruto dergne. Zhe fo ufta saklenjene, fe brada s fnegam ali pa s ledam dergne; fme fe tudi v to shganja po- flushiti. 5) Dergne ali riba fe tudi vef shivot, pofebno roke in noge in herbet s fnegam, ledam ali pa s v mersli vodi pomozhenimi rutami. Po- snejfhe fe fme tudi s merslim shganjem dergniti. Ko fe je truplo od tega dergnjenja ogrelo, fe s fuhimi rijuhami lepo obrifhe, in v pofteljo prenefe, tode hifha ne fme topla biti. She le zhes nekoliko ur fe fme v mlazhno gorko liiflio prenefti, kar bo she sdravnik povedal in ukasal. Kako gre sadufhene oshivljati. Velikokrat fe pergodi, de fe ljudje v ftanizah, ali pa v kakih hramih, ki jih s shivim vogljem o- grevajo, sadufhe; kakor tudi v kletih ali keldrih, kjer vino vre, ali pa v jamah, kjer je vzhafih polno sadufhljiviga sraka. Zhe je kdo v takim fhkodlji- vim sraku v omotizo padel, fe morajo 1} vrata in okna nevtegama odpreti, de sdravi in zhifti srak v hram fhine, in pred ko je mogozhe je treba sa- dufheniga zkloveka na zhifti srak pernefti; 2) ga vliga, kar bi ga tifhati in dufhiti utegnilo, isflezhi, poftavim ruto okoli vratu, paf okoli shivota i. t. d. 3) Poloshiti fe mora tako, de fo glava in perfi nekoliko vifhe od nog. 4) Pokropi fe vezhkrat s merslo vodo, pofebno obras in perfi, mersle mo¬ kre rute fe mu na glavo pokladajo. 5) Trebuh in perfi fe mu vezhkrat gori proti glavi vtifkajo, de fe tako fhkodljivi srak is pljuzh fpravlja, in fe mu omajejo. 6) Tudi fape fe vanj piha, tode prav pomalim, de bi mu kje ne fhkodovalo. Bolji bi 227 bilo s pihalnikam nesdravi srak prav varno is njega islezlii, sdravi srak potem she fam vanj pojde. 7) Dergne fe po vfim shivotu, pofebno po perfih in trebuhu s kako volnoto ali pa pertneno zunjo v shganje pomozheno, po podplatih in dlaneh pa s fhzhetjo ali kertazho. 8) Jelenoviz ali pa kaka druga rezh, ko mozhno dufhi, fe mu nekoli¬ ko pod nof pomoli, in s kakim v lafhko olje o- mozhenim kurjim perefam fe pod nofam in po vratu sgezhlja. 9) Zhelo in fenze fe mu s vinam ali pa s shganjem pomashejo. 10) Vfe to fe mora dolgo zhafa pofkufhati; fkufhnja uzhi, de fo vzha- fih koga fhe le v petih in fheftih urah oshivili. 11) Zhe oshivi, fe mu da od zhafa do zhafa eno shlizo kamilizhniga ali pa melifniga ukuha (te). Kako gre od ftrele udarjeniga oshivljati. 1) Taziga je treba hitro is sagatniga sraka, zhe je v hifhi, na profto, sdravo fapo pernefti, mu obleko isflezhi, in ga s vodo pokropiti. 2) Je treba fkosi ufta ali pa nofnize fape vanj pihati, tode ne prefilno, le polagama in malo; pa tudi is njega fhkodljivi puh vlezhi; pihalnik je sa to nar bolji. Tudi je dobro trebuh in perfi proti sgornji- mu konzu nekoliko vtifkati, de fe pljuzha sagiblje- jo, puh od njih gre, in zhifta fapa vanj fhine. 3) S fuhim pertam, ali pa v shganji omozhenim, po trpbuhu in perfih dergniti, po dlaneh in pod¬ platih pa s kako fhzhetjo ali kertazhizo; tode fpet ne prefilno. 4) Jamo je treba fkopati, do vratu ga vanjo poloshiti, in ga dva ali tri perfte na de¬ belo s perftjo safuti; ali pa zhe je kaki gnojin kup bolj per rokah, ga vanj ravno tako globoko po¬ lo * 228 kopati, glava mora is njega moleti, tako naj leshi eno uro, ali pa fhe delj; obras fe mu mora med tem neprenehama s vodo polivati. 5} Kedar fe prebudi, ga je treba v pofteljo prenefti, pridno ga dergniti, in ojelihane vode mu v ufta dajati. Kako gre obefheniga in saderg- njeniga oshivljati. 1) Taziga fromaka je treba bersh bersh od- vesati in dershati, de na tla ne telebi, in fe ne pobije. 2) obleka, kjer ga kaj tifhi, mu odpeti. 3) ga na pofteljo ali pa na flamo poloshiti, de fo glava in perfi nekoliko vifhe od nog. 4) fape vanj pihati, zhelo, fenze, liza s vinam, ali shga- njem ali jefdiam mozliiti, in vezhkrat s vodo po- fhkrofiti. 5) trebuh in perli proti sgornjimu konzu gladiti de fe ferze v njem sagiblje. 6) Ko fe ferze sagiblje, fe tudi po vfim shivotu dergne. 7) Zhe je vrat otekel, fe mokre mlazhne rute nanj pokla- dajo, noge pa v toplo vodo derslie. 8) Zhe fpet oshivi, fe mu daje od zhafa do zhafa shlizo mersle vode poshreti. 9) Zhe po vlim persadevanji in trudu, kar fe vezh ur fkufhati mora, vender le ne oshivi; fe potem v pogreto pofteljo poloshi, dobro s gorkim pepelam potrefe, in gledat hodi, zhe fe nad njim kako snamnje shivljenja, ali pa trohljivofti pokashe. Kako je ravnati s zhlo vekam, ki je od ftrupene kazhe pizhen. Kmetijfke in rokodelfke Novize tretjiga te- zhaja 1845, v liftih 18, 23 in 24, fo vezh ko- riftnih pomozhkov fvetovale, kako je od ftrupene 229 kazhe pizhenim ventovati. Vofhiti je, de bi ti pomozhki ljudem fhe bolj snani bili, kakor fo; to- raj jih tudi jes tukaj ob kratkim povem. Pofebno dober pomozhik, od kazhe pizhenimu ventati, je neko selifhe, ki fe mu po latinfko aftramontana, po nemfhko pa fparriger ali knorp- liger Alant pravi, po flovenfko pa bi fe mu morde, zhe fhe fvojiga imena nima, kazhja fmert reklo. Dobro bi bilo, ko bi to grosno koriftno selifhe vli posnali, de bi fe ga ob zhafu potrebe poflushiti mogli. To selifhe rafte naravnoft na kvifhko do vifokofti dveh pedi; na tankih, nekoliko kofmatih ftiblizah ima v permeri enako perjizhe, kakor ka- ftanizhevje, farno s tem raslozhkam, de fe ob krajih majzhkini sobzhiki vidijo; zvete v malim in velkim §>erpanu s rumeno roshizo, ktera fedi na verhu vfake ftiblize, kakor dvajfetiza velika, in je roshi, ki ji „govejfko oko“ pravijo, nekoliko enaka; toraj fo jo nekteri s „govejfkim ozhefam^ smefhali. Duha nima to selifhe nizh pofebniga; korenina je sopemo grenka; rafte med germovjem, kamnjem, per me¬ jah, na grizhih in dolinah na vezh krajih nafhe deshele. Kdor to koriftno selifhe posnati in fi ga sa potrebo nabrati sheli, kjer rafte, naj fi ga od taziga pokasati da, kteri ga dobro posna. Raba tega selifha soper kazhji ftrup je ta le: Kadar to selifhe zvete, fe odreshe nad korenino in nabere. Nabrano selifhe fe mora tako dolgo v vodi kuhati, in vezhkrat premefhati, de fe sgornja ko- sha ali fkorja od ftibla odlufhi. Potem fe selifhe dobro oshme in prezh vershe, voda naj pa v pifkru sopet per ognji tako dolgo ftoji in vre, de fe vfi prasni deli iskade, de farno gofhava v podobi ru- javiga mašila v pifkru oftane, ktero mašilo islezhik is aftramontane ali kazhje fmerti imenujejo. — Ta 230 islezhik fe potem sa potrebo ohrani in fe tako le porabi: Ko fte le kake dve uri po vgrisu pretekle, pomashi s njim rano pizheniga zhloveka, in mu daj eno majhno shlizo tega islezhka, de ga po- všhije. — Zhe je pa po vgrisu vezli ur ali dni preteklo, fe mora rana pervi in drugi dan enmalo rasresati, in potem s islezhkam od sunaj in snotraj na imenovano visho ravnati. Ravno tako fe s pi- zheno shivino ravna, kteri fe pa mora vfelej rasre¬ sati, in islezhka dvakrat vezh dati, kakor zhloveku. Ko bi islezhka per rokah ne bilo, je tudi do¬ bro, zhe fe dene ena peft tega selifha v maflizu vode fkosi zhetertinko ure kuhat. Odzejeno vodo naj pizhen zhlovek na dva pota popije; prekuhano selifhe naj pa na rano poloshi. Kdor pa tega islezhka nima, mora po na¬ vodilu vifoko uzheniga gofpoda Doktorja Bleiwajfa tako ravnati: §trup fe mora is rane odpraviti, de fe kri ne safede: to je perva in nar poglavitnifhi rezh. Satorej fe mora ftrup urno is rane ismiti; nikdar pa ne, pofebno zhe je kazha globokeji. fvoje sobe pod kosho safadila, fe ne fme is rane isbrifovati, ker bi fe po takim ravnanji ftrup utegnil fhe bolj v rano fpraviti. Zhe je kosha od sob ftrupene kazhe le malo oprafnjena, in ne globoko ranjena, je nar boljfhi pomozhik: 1) de pizhen zhlovek s fvojo vodo (fzavnizo) rano dobro fplakne, ali pa de mu kak drugi zhlovek to ftori. Zhe je pa navadna voda per rokah, je tudi prav, s njo rano smiti; tode premersla voda sa to ni dobra, ker rano vkup ftifne, in fe potem ftrup v ranjeni luknjizi lahko sa¬ fede. Ko je rana na to visho isprana, je 2) fker- beti, de kri, kolikor je mogozhe, is rane istezhe, in fe potem takim ftrup do zhiftiga is shivota fpravi. 231 Satoraj fe mora kri is pizheniga uda, kolikor je mogozhe, istifkati ali isshemati. Per tem opravilu je pa treba vediti, de kri po shilah is vfih udov uasaj k ferzu tezhe, satoraj fe mora pizhen ud vfelej sgorej nad rano ftifkati, nikoli pa fpodej pod rano. Nad rano, ali sgorej rane pa je to, kar je blisheji per ferzu. Ko na to visho ud ftifka- mo doli proti rani, ali isshemamo, fe bo kri is rane zedila in s njo ftrup odpravil. De kri is rane fhe bolj tezhe, fe pizhen ud nekoliko zhafa (ka¬ kih 5 minut} v gorki vodi dershi. Ko bi pa bila ferdita kazha fvoje ftrupene sobe bolj globoko v kosho safadila, je treba rano, ko je na imenovano visho smita bila, s takim oj- ftrim noshem fhe enmalo bolj rasparati, de fe o- ftrupnjena kri nikjer ne safede, ampak losheji vun tezhe. Globokeji pa ko poldrugo zherto (linijo} ni treba rane nikoli predreti, ker po ftorjenih fkufh- njah gad fvojih sob globokeji pod kosho vbofti ne more. Dober pomozhik v fili je tudi, ftrup is rane bersh, ko je kazha pizhila, s uftmi isfefati in is- pljuniti; sakaj kazhji ftrup zhloveku zlo nizh ne fhkodje, zhe le ne pride v ranjeno kozho. Per fe- fanji fe mora le na to pasiti, de shnabli in ufta nikjer nifo ranjeni ali raspokani, de jih ftrup ne ofkruni Ko je ftrup potem takim na eno ali drugo visho odpravljen, je pa fhe potreba, de fe oftrup- njena rana isshge, in ftrup do dobriga pokonzha, kar fe takole flori: Vlij kake kapljize hudizhe^iga olja (Vitriolohl} ali falmijakovza (Salmiakgeist} na rano ; ali pofhtupaj rano s fmodnikam (pulfram}, in ga foshgi; ali vsemi rasbeljeno shelesno iglizo ali kak shebelj, ali pa shivo voglje, in zelo rano 232 s njim dobro oshgi. To ftorivfhi, pomashi zel ud s lanenim ali pa lafhkim oljem in ga nekoliko zhafa nad sherjavzo dershi, de fe prifad uda ne prime.— Dobro je tudi rasun tega pizhenimu zhloveku bes- goviga zhaja (te) piti dati, kterimu fe po ftarofti zhloveka kake 3, 5, 8, 10 kapljiz falmijakovza perdene, toliko shliz zhaja fe mora vseti, in to vfako uro fkosi zeli dan ponavljati. S tem ravnanjem bote ftorili, kar je nar bolji, dokler vam sdravnik, po kteriga bres samude pofhljite, na pomozh ne pride. Kako je ravnati, zhe kdo kaj ftru- peniga fne. De mifhiza, ktera je vezh fort in rasnih imen, zhloveka umori, vfak dobro ve; toraj mi ni treba od nje kaj vezh govoriti, ^trupene fo pa tudi nek- tere gobe, korenine in selifha, ktere tudi zhloveka umore, zhe jih povshije in fi do zhafa ne venta. kSkufhnja uzhi, de je she vezh ljudi od povshitih poftanih in ftarih klobaf sbolelo in pomerlo. $hkod- Ijive fo jedila, ktere fe v kufraftih pofodah kuhajo, zhe nifo snotraj dobro pozinjene, ali pa zhe nifo bile poprej dobro pomite in porufhane; ali pa zhe je¬ dila v tazih pofodah kaj delj zhafa ftoje. Vezhkrat fo she majhni otrozi sboleli in pomerli, ker fo v fvoji nefpameti muham naftavljeno, v mlezi kuha¬ no gobo, in podganam naftavljeno mifhizo povshili. Zhe savdane muhe v jed ali pijazho pozepajo, ali pa savdane podgane v kako pijazho mifhizo iskos- lajo, je sdravju nevarna. Zhe je kdo kaj ftrupeniga fnedil, ga snotraj hudo pezlie in grise, mozhno sheja, fe mu slo riga 233 ali gori peha, sgor in fpod is njega dere, fe trefe, mersel pot po njem naftaja, v obras je vef fpre- menjen, v omedlevzo pada, fe svija, mozhi mu upadejo, bolezhine na enkrat nehajo, zhlovek fe sgubi in vezli ne save, potem kmalo umerje. V taki fili je to pervo, kar fe ftoriti samore, namrezh ftrup ali fhkodljivo rezh is savdaniga fpraviti, ali pa ga v njem kolikor mogozhe ftanj- fhati, de mu tako ne ihkodva. §itrup fe is zhlo- veka fpravi, zhe take rezhi jemlje, po kterih zhes daje, poftavim: zhe prav veliko neflane mlazhne vode pije, ali pa mleka, kolikor ga v fe fpraviti more; ali zhe fi perfte v gerlu vtakne; ali pa s kakim v olje pomozhenim kurjim perefam v gerlu posgezhlja, de fe mu potem v shelodzu vsdigne in zhes da. — Zhe je pa mifhiza she v zheva sa- fhla, fe mora kolikor mogozhe rastanjfhati in ras- deliti s tem, de savdani veliko veliko, kolikor mo¬ re, ukuba ali te is ajbifha, laneniga femena, jezh- mena, mandeljnoviga mleka, vode is rastopljeniga gumi, s beljakam od jajz namefhane vode (jv en bokal vode fe dene 6 ali 8 beljakov) ali pa kake druge oljnate vode piti. Tudi fe mora s takimi rezhmi kliftirati, de fe odfpod is njega udere. To je tedaj, kar fe v pervi fili, dokler fhe osdravnik ni perhitel, ftoriti samore. Kako je takim pomagati, ki jih boshjaft mezhe, in unim, ki v o- medlevzo padejo. 1. Taziga fromaka, ki ga boshjaft mezhe, je treba vjeti, de s glavo v kak sid, fteno i. t. d. ne telebi, de fe ne pofhkodova. Zhe ga v kaki 234 liifhi, zerkvi, kjer je veliko ljudi, vershe, gaje treba vun na zhifti srak (na frifhni luft) nefti, ga pa lepo kam poloshiti, de je glava nekoliko vifhe od drusiga shivota; obleko, zhe ga kje tifhi in dufhi, mu bersh odpeti in odvesati; zhe brado in ufta vije in krivi, ali s sobmi fhkriplje fe mu kak klinzhek ali kof ufnja med sobe dene, de fi jesika ne sgrise. Potem fe toliko pozhaka, de bolesen mine in de fromak fam k febi pride. Grosno ne¬ varno pa je, boshjaftniga zhloveka s vodo polivati, palze mu narasen vlezhi, in ga tako terdo der- shati, ali nanj fe vlezhi, de fe zlo giniti in di¬ hati ne more. Tako neumno ravnanje ima veliko fhkodljivih nafledov : palzi fe mu pretegnejo in rastergajo, lahko rnutez poftane, boshji shlak ga sadene, naglo umerje. Le farno toliko ga je treba dershati, de fe kaj ne pobije, in kam ne svali. 2. Takimu, ki omedli, bofh nar hitrejfhi takole pomagal: Neli ga hitro na zhifti srak, odpni mu obleko, zhe ga kje tifhi, sasheni mu prezej s mozhjo eno perifhe vode v obras, dergni mu zhelo, fenze in roke s hudim jefiham, pomoli mu kaj filno di- fhezhiga pod nof, poftavim jelenovza, falmijakov- za i. t. d. Vfe to fim fpifal le farno tiftim v poduk, ki v fdi ne vedo, kam bi fe djali, kaj bi pozheli; ki v pervi fili ali le farno s rokami fklepajo, ali pa kaj taziga ftore, kar je sheljenimu namenu narav- noft nafproti, dokler fhe osiiravnika k pomozhi ni, po kteriga fvetu in ukasu je potem ravnati. 335 ^emnji na Kranjfkim. Opomba. Zhe bi kak femenj utegnil na nedeljo ali sapovedan prašnik pafti, bo pa pervi dan po nedelji ali po prašniku. Per 1’. Antonu na Sdenfki Rebri, v pondeljik po tihi nedelji; na f. Antona P., to je, 13. Roshnozveta, in na f. Alefha, ali 17. Maloferpana. V Biftrizi (v Premfk. kom.), v pondeljik po f. Jurji in v pondeljik po fvetim Martinu. Na Blokah, v pondeljik po prefvetim Jesufovim imenu, in na dan f. Mihela. V Bruniku, na zvetni petek, in 13. Roshnozveta. V B u z hk i, 21. §vezhana; na f. Marka ali 35. Malotravna; v pondeljik pred Krefam; v pondeljik pred f. Mihelam, in na f. Martina. V Dobernizhah, 31. Malotravna; 4. Velkotravna in 7. Maloferpana. Na Dobravi, 14. §vezhana; v pondeljik po zvetni ne¬ delji in 89. Velkoferpana. V D olj ih, na f. Bofhtjana ali 30. Profenza; v pondeljik po tretji nedelji po veliki nozhi; po nedelji pred f. Lorenzam in na dan f. Mihela, to je, 39. Kirnovza. Per f. Gothardu, na zvetni petek; 5. Velkotravna; 35. Velkotravna in 3. Maloferpana. V Grahovim, na f. Polone ali 9. ^vezhana, in na f. Ru¬ dolfa, ali 17. Malotravna. V Grofuplira, 85. Malotravna in 89. Kirnovza. V Hotemoshah, v petek pred zvetno nedeljo, iri 18. Roshnozveta. V Idrii, velko fredo; 16. Velkotravna; 81. Kirnovza; 11. Liftopada in 4. Grudna. V Idrii ffpodnji, ali per fari), 3. Velkotravna in v pon¬ deljik po roshnikranfki nedelji. Na Igu, 37. §vezhana; 80. Sufhza; drugi pondeljik po veliki nozhi, pervi zhetertik po Binkefhtih; na dan f. Lorenza in f. Martina. V Ipavi, puftni pondeljik; vclikonozhni torek; v pondeljik po angeljfki nedelji, in 88. Kosoperfka. V Kamni Gorizi, na dan f. Lorenza in f. Barbare. 236 V Kamniku, 20. Profenza; 17. §ufhza; 9. Roshnozveta; 24. Velkoferpana; 25. Kosoperfka; in 4. Grudna. Na Kerki polek Satizhne, v pondeljik po fvetih 3 Kraljih; v pondeljik po beli nedelji; 5. Velkofer¬ pana ; 27. Kimovza; in v pondeljik po roshnikranfki nedelji. V Kerfhkim sa §avo, 3. ^vezhana; 18. §ufhza; puftni pondeljik; na dan f. Florjana; 2. Velkoferpana; v pondeljik po f. Lukeshi; in na dan f. Katarine. Koftanjevzi, tihi pondeljik; v pondeljik po f. Jakobu in po f. Mihelu, in kvaterni pondeljik v adventu. V Kotrideshu, na dan f. Jurja; v torek po veliki nozhi, in na dan f. Jofhta, ali 10. Roshnozveta. V Kozhevji, 20. Profenza; 4. Velkotravna; 15. Roshno¬ zveta; 25. Maloferpana; 30. Kimovza, in 31. Grudna. V Kranji, 25. Malotravna, 1. Velkoferpana; 21. Kimov¬ za; 18. Kosoperfka, in 11. Liftopada. V Kranjfki Gori v pondeljik po zerkvenim shegnanji. V Kropi, na dan f. Margarete in f. Lenarta. V Lafhizhah, v pondeljik pred f. Matijam; zhe je pa f. Matija v pondeljik, je femenj poprejfhnji pondeljik; in pervi dan po malim §hmarnu. V Lefkovzu, v pondeljik pred f. Jurjem, in 14. Vel¬ koferpana. V Litii, v pondeljik po zheterti nedelji v poftu; na dan f. Florjana; v pondeljik po f. Telefu; v pondeljik po f. Mihelu in po f. Miklavshu. V Ljubljani, 25. Profenza (3 dni); 1. Velkotravna (14 dni); 30. Roshnozveta (3 dni); 14. Kimovza (3 dni), in 19. Liftopada (14 dni). V Logatzu (fpodnjim), na dan f. Gregorja ali 12. I^ufliza. V Logatzu (sgornjim), v petek po Kriftufovim vnebohodu; roshnikranfki pondeljik, in na dan f. Luzije. V Loki, 17. §ufhza; 24. Malotravna; binkefhtni torek; 25. Maloferpana; 24. Velkoferpana; 29. Kimovza, in 25. Liftopada. Na Loki (veliki per Trebnim); na dan f. Jakoba in f. Pankrazja. V Loshi, na dan f. Florjana; f. Roka, in fvetih apoft. §imona in Juda. V Lukovki, 16. Velkotravna, in v pondeljik po f. Jakobu. 237 V Lukovzi, 3. Svezhana; 36. Sufhza; 37. Malotravna; 9. Kimovza, in 18. Kosoperfka. Na Mali Gori, 35. Velkotravna. V Martinji Vafi, na dan f. Miklavsha. V Matenji Vafi, na Kref, ali 34. Roshnozveta. V Mengfhu, na dan f. Polone; f. Jederti; f. Urbana; f. Mihela; f. Lenarta in f. Luzije. V Metliki, v torek po fvetih 3 Kraljih; po §vezhnizi; po f. Joshefu; po beli nedelji; po Binkefhtih; po f. Margareti; po velkim §hmarnu; po f. Mihelu; po f. Martinu, in po f. Miklavshu. Na Mirni, na Kref in dan vfih vernih dufh. V Mirni Pezhi, pervi dan po f. Joshefu; po f. Kozjanu; po f. Petru in Pavlu, in po f. Mihelu. V Mifhjim dolu, 13. Grudna. V Mojftrani, na dan f. Klemena. V Mokronogu, v faboto pred tiho nedeljo; v faboto pred f. Jernejem; na dan ff. apoft. Simona in Juda, in 36. §ufhza. V Moravzhah, na dan f. Matija; na velki pondeljik; 16. Velkotravna; na f. Alojsja in f. Martina. V Motniku, 13. §vezhana; tretji pondeljik v poftu; 33. Malotravna; 2. Roshnozveta, in v fredo po roshni- kranfki nedelji. V Novim Meftu, v torek po f. Antonu pufhavniku; v torek pred f. Jurjem; v torek po f. Jerneji; v torek po f. Lukeshu, in pervi torek v adventu. V Planini, na dan f. Jurja; f. Marjete; f. Roka, in f. Andreja. V Polhovim Gradzu, v pondeljik po fredopoftni nedelji, in v pondeljik kvaterni teden Kimovza. V Polfhnjeku, v pondeljik po fvetim Urhu. V Poftojni, v pondeljik po Kriftufovim vnebohodu; na dan f. Jerneja; f. Lukesha, in f. Franzifhka Kfaverja. V Radezhah, pervi pondeljik v poftu; v pondeljik pred f. Jurjem; pred ff. apoft. Petram in Pavlam ta dan; na f. Tilna dan; v pondeljik po f. Martinu, in na dan f. Janesa apofteljna in evangelifta. V Radohovi Vafi, 3. Profenza; puftni pondeljik; v pon¬ deljik pred f. Urbanam, in pred f. Lukam. V Ra dol j zi, na dan f. Gregorja s blagam, shivinfki pa 838 na dan f. Jurja; binkefhtni torek in na dan f. Ane s blagam, shivinfki pa na dan ff. apoft. §imona in Juda; na dan f. Luzije s blagam. V Ribnizi, 2. Profenza; v pondeljik po beli nedelji; na Kref; v pondeljik po porzijunkli; in na dan f. Matevsha. V Rovtah, v pondeljik po tihi nedelji; na Kref; na dan f. Lorenza in f. Mihela. V ^enoshezhah, v zhetertek po Binkefhtih; in v pon¬ deljik po kvaterni nedelji Kimovza. Na §lanzhnjim Verhu, v pondeljik po f. Urhu. V §oderfhizi, v pondeljik pred f. Gregorjem; na dan f. Magdalene, in f. Teresje. V §orizi, na dan ff. apoft. Filipa in Jakoba; in f. Lukesha. V §vibnim, l.in 25. Velkotravna. V §hent-Jerneji, v pondeljik po prefv. Trojizi; na dan f. Jerneja, in v pondeljik po vfih vernih dufhah. V ^hent-Jurji per Ponovizhi, 25. Malotravna in 1. Kimovza. V §hent-Jurji per §vibni, na dan f. Marka in na Kref. V §hent-Lampertu, 14. ^vezhana; 25. Velkotravna, in 17. Kimovza. V Shent-Lorenzu per Temenzi, na dan f. Lorenza, in f. Klemena. V Shent-Vidu na Blokah, v pondeljik po f. Gregorji; po f. Vidu, in po f. Jerneji. §hent-Vidu nad Ipavo, zvetni petek; 15. Roshnozveta, in 14. Velkoferpana. V §hent-Vidu per Satizhni, v fredo po veliki nozhi; v torek po Binkefhtih; 15. Roshnozveta; v pondeljik po malim Sihmarnu, in v pondeljik po roshnikranfki nedelji. V §hmarji, na dan f. Roka. V §hmartnim per Litii, na dan f. Jakoba, in f. Martina. V §>hturji, 1. §vezhana; v pondeljik po beli nedelji, in (v pondeljik?) fredo po roshnikranfki nedelji. V Sagorji, 9. §vezhana; 12. Velkotravna; 29. Roshno¬ zveta; 1. Liftopada, in 31. Grudna. V Sagurji, 17. Profenza; v pondeljik po zvetni nedelji; binkefhtni torek, in na. dan f. Martina. V Satizhni, na velki zhetertek, v pondeljik pred Bin- kefhtmi; na dan f. Bernarda, in f. Katarine. 239 V Senushah, 13. Grudna. V Shelesnikah, 17. Profenza; 1. Velkotravna; v pon- deljik po drugi nedelji po f. Telefu; v pondeljik po roshnikranfki nedelji, in 30. Liftopada. V Sherovnizi, v pondeljikpo ff. 3 Kraljih, in 14. §vezhana. V Shireh, fredopoftno iredo; 34. Maloferpana, in 21. Kosoperfka. V S hub n im, na dan f. Matija, in f. Urfhule. V Shushenberku, na dan f. Blasha; f. Jederti; zvetno faboto; na f. Jurja; v petek po Kriflufovim vnebohodu ; na f. Primasha; 14. Kimovza; ff. apoft. §imona in Juda; in f. Miklavška. V Terjaku, na dan f. Gregorja, in f. Andreja. V Ternovim (Premfk. kom.), v pondeljik po ff. 3 Kraljih, in v pondeljik po ff. apoft. Petru in Pavlu. V Tershifhu, v pondeljik v krishevim tednu; v pondeljik po prefv. Trojizi, in 23. Roshnozveta. V Tershizhu, 18. §ufhza; 16. Velkotravna; 26. Rosh¬ nozveta; 30. Liftopada, in 21. Grudna. V Toplizah, 21. Profenza; 16. Velkoferpana, in 21. Kosoperfka. Na Travi, na dan ff. apoft. Filipa in Jakoba; v pondeljik po f. Urhu, in na dan f. Lorenza. V Trobnim, 13. Roshnozveta, na dan f. Marjete, in f. Roka. Na Vazhah, v pondeljik po beli nedelji; v torek po prefv. Trojizi; na dan f. Roka, in f. Andreja. Na Verhniki, kvaterni pondeljik v poftu; v torek po veliki nozhi; krishev pondeljik; v pondeljik po prefv. Trojizi; na dan f. Jakoba; f. Lenarta, in f. Janesa apofteljna in evangelifta. Na Vclkira Gabru, na dan f. Urha. V Verhpolji, 22. Profenza, in 9. Roshnozveta. Na Vefeli Gori, na dan f. Gregorja, in v faboto pred malim §hmarnam. V Vifhnji Gori, ofem dni pred puftam; vfaki pondeljik po kvaternih nedeljah; v pondeljik po zvetni nedelji; na dan f. Janesa Kerftnika; f. Ane; f. Tilna, in v pondeljik po vfih fvetih. V Zerknizi, na dan f. Matija; zhcterti pondeljik po ve¬ liki nozhi; na dan f. Ane, in vfih vernih dufh. 240 V Zhernemlji, vfaki torek po vfih kvaternih nedeljah; velki torek; v torek po ff. apoft. Petru in Pavlu, in v torek po ff. apoft. §imonu in Judu. V Zhernim Verhu, na dan f. Jurja, in v pondeljik po malim §hmarnu. V Zhefhnjizah, v torek po veliki nozhi; 24. Roshno- zveta, in 28. Kosoperfka. Va Slitttferfklm. V Zeljifki krefii. Opomba. Kjer je perdjano bi., kashe, de je femenj le s blagam, sh. pa pomeni, de je farno shivinfki; kjer pa ni nobeniga snamnja, fla obadva femnja fkupej. Profenza. 20. per f. Mohorji bliso Podzhetertka sh., 21. na Teherjah. 22. v Mosirji. 25. v ploven -Gradzu. ^vezhana. 14. v §evnizi sh., v Breshzah. 24. v Rogatzu, na Lafhkim, v Biftrizi. Pondeljik pred §vezhnizo v Vojniku; pondeljik po f. Matiju v Braflovzhah. fyufhza. 1. na Planini sh., 10. v Koftrivnizi sh., 12. pod Rifnikam, 17. pod Zhetertkam, 21. v Rogatzu, 24. v Vitanji sh., 27. v Biftrizi. Po osnanjenji d. M. dan na Teherjah. §redpoftno faboto v Želji sh. Na dan fedem shalofti M. d. v Biftrizi bi. in v Braflovzhah. Po tihi nedelji pod ^redo. Pondeljik po tihi nedelji v §ev- nizi sh. in v §hent-Ili per Veleji sh. Drugo, zheterto in fhefto faboto v poftu v ploven-Gradzu sh. Zvetni petek v Lemberku sh. Velki zhetertek v Konjizah, na Lafhkim, v Rajhenbergu sh. Malotravna. 4. per f. Primashu bliso Blagovne. 24. v Shent-Jurji pod Tabram, na Lafhknim. 25. v Ko¬ ftrivnizi sh. 26. v Kosjim. Velikonozhni torek na Vranj- fkim bi.; v Lozhah; pod Zhetertkam sh.; v §hofhta- nji. Drugi pondeljik po veliki nozhi v Rogatzu bi.; per f. Mohorji. Tretji pondeljik po veliki nozhi v !*>hent-Vidu bliso f. Eme sh. Tretjo fredo po veliki nozhi v §evnizi. Velkotravna. 1. v Želji sh.; na Ljubnim bi.; v Veleji. 4. pod Rifnikam; v Biftrizi. 5. pod Tabram. 8. na Polji. 11. pod Rifnikam. 12. na Teherjah; v Sloven-Gradzu; v Lemberku na Planini sh. 16. v Vojniku; v gorni 241 §hufhizi bi. 22. v Lokah; v Olimii sh. 25. v Rogatzu. Pondeljik po f. Florjanu v Breshzah. Krishevi pondeljik v Veleji, v Rogatzu bi. Krishevo fredo v Braflovzhah. Pondeljik pred binkufhti v Olimii sh,; v Rajhenbergu sh. Binkufhtno feboto pod fjredo sh. Roshno%veta. 8. v Lemberku sh. 9. per f. Primashu; v Pilfhtanu. 13. v Gozhah; v §hent-Janshi per Traberzi bi.; v Breshzah; v Rogatzu. 15. v Želji bi.; v Mo- sirji bi.; v Koftrivnizi sh.; v Planini sh. 22. v ^evnizi sh.; v §hofhtanji. 34. v Konjizah; pod §redo; v She- talih ; na Lafhkim; v §hent-Jurji pod Tabram. 30. v Rajhenbergu; v Olimii sh. Binkufhtni torek per f. Emi sh.; na Lafhkim. Pondeljik po f. Telefu v Shavzi bi. Petnajfti dan po binkufhtih na Tinfkim bi. Deveti dan po drugi kvaterni nedelji v Rajhenbergu. sh. Maloferpana. 2. na Tinfkim. 13. v Rogatzu; v ^hofhtanji. 13. na Planini sh. 15. per f. Rosalii. 30. v Vitajni sh. 33. per f. Mohorji sh. 35. v Kosjim; v Shetalih sh.; v Shavzi bi.; v Biftrizi. 36. per f. Ani na Te- herjah. 30. v Koftrivnizi sh. Pondeljik po f. Urhu v Lemberku. Velkoferpana. 4. v §hent-Ili per Veleji sh. 5. v Lember¬ ku sh. 10. v Želji sh.; pod Zhetertkam; v Breshzah; v Sloveli-Gradzu. 16. v Mosirji. 17. v Pilfhtanu. 34. v Rogatzu; v Biftrizi; v Veleji. 38. v Želji bi. Pon¬ deljik po velkim Shmarnu v Shetalih sh. Kimovza. 1. v §hent-Ili sh.; v Lemberku sh. 4. per f. Rosalii. 7. v Kosjim; 14. v Rogatzu. 31. pod .Sredo; na Lafhkim. 34. v Biftrizi. 39. v Pilfhtanu; §hofhtanji. Pondeljik po angeljfki nedelji na Tinfkim bi. Pondeljik pred malo Mafho v Mosirji. Pondeljik po fladkim imenu M. d. v §hent-Janshi per Traberzi bi. Pondeljik po drugi nedelji tega mefza v Lokah. Pondeljik pred f. Matevsham v Braflovzhah. Liftopada. 3. v Konjizah bi. 6. v Breshzah. 11. per f. Mohorji sh.; na Lafhkim. 19. pod §redo; na Ljubnim bi.; v ploven-Gradzu. 81. pod Zhetertkam; v §hent- Jurji pod Tabram. 30. v Želji; v gorili Sufhizi bi.; v Rogatzu. Grudna. 3. na Planini sh.; 4. na Polji. 31. na Lafhkim. V faboto pred boshizhatni v Breshzah. 16 242 V MarliursJilti krefii in v Radgoni {Gradzhke krefije), kar je flovenfkiga. Profenza. 30. v Shent-Andreshu 36. v Marburgu sh., v faboto pred Svezhnizo pak bi. Na 4. pondeljik po bo- shizhu v Marenbergu bi. ^tezhana. V kvaterni torek v Ljudmirku (Luttehberg) sh. 14 dni pred puftam v Radgoni. ^ufhza. 18. na Ptujfki Gori sh. Malotravna. V pondeljik pred zvetno nedeljo v Maren¬ bergu. V petek pred zvet. ned. v Ormoshu. Na ve- likonozhni torek v Nutah; na Ptujfki Gori sh.; v Lu- zhah bi.; v Ljudmirku. V beli pondeljik per f. Lenartu v Gorizah sh. 33. v Kanishi Ptujfkim predmeftji sh.; v Ptuji; per f. Jurji per Svizhini. Velkotravna. 1. pei- f. Roku sraven Ptuja sh.; v Mutah; 3. v §elnizi sh. 4. per f. Trojizi v Gorizah bi.; kva¬ terni torek v Ljudmirku sh. V binkufhtni torek v Lu- zhah; v Marenbergu; v Radgoni. Roshno%veta. 15. per f. Vidu pod Ptujem sh. 34. per f. Lenartu v Gorizah sh. Maloferpana. 3. na Ptujfki Gori sh. 3. v Marburgu sh.; 4. pa bi. 8. per f. Jurji pri Svizhini sh.; na Alefhevo v Mutah. V pondel. po f. Jakobu v Ormoshu. Velkoferpana. 3. per f. Lenartu v Gorizah sh. 5. na Ptuji. 10. v Radgoni. Na f. Lovrenza dan v Luzhah. 16. per f. Roku; per Ptuji sh.; per f. Trojizi v Gorizah bi. in tako 38. Na f. Janes. Obglavj. v Mutah. Kimov%a. 6. per f. Vidu pod Ptujem sh. V faboto in pon¬ deljik po mali Mafhi bi., in v zhetertek po tej sh.; v Refhah. Na kvaterni torek v Ljudmirku sh. 31. per f. Trojizi v Gorizah bi.; v Luzhah. 39. v Marenbergu. Kosoperfka. 18. V Marburgu sh., in v faboto po f. Luku bi. Liftopada. 6. v §elnizi bi.; per f. Vidu pod Ptujem sh.; per f. Lenartu v Gorizah sh. 11. v Ormoshu. 15. v Rad¬ goni 35. na Ptuji. 30. per f. Andreji. Grudna. Na f. Miklavsha dan v Luzhah bi.; v kvaterni torek v Ljudmirku sh. Opomb (h Ujubi braviz! prav lahko jam previdijh, de vezhno ali ftoletno pratiko narejati, je sarej teshavno delo, in de per v ji pasno [ti fe vender le prav lahko, ali she per pijan ji, ali pa potlej per natifkanji, femtertje kaka pomota ali kak pogrejhik vrine, pojebno pa v tablizah, kjer je nesnano veliko jhtevilik, s kterimi jo dnevi velikonozhnih jhipov, prejlopnih prašnikov, ne¬ delj i. t. d. nasnanjeni; satorej bojh tudi s ta- zimi pogrejhki, zhe jih sapasijh, poterpljenje imel, ter jih, zhe je ti bo ljubilo in vredno sdelo, po navedbi, ki je v sazhetku te pratike dana, popravil; per prejlopnih prašnikih in ne¬ deljah pa v druge raspole ali raszepe ravno tega leta poglej, in ji bojh prav lehko is njih pomoto popravil, jaj vejh, koliko dni je pre- jlopniprašnik od drusiga, in nedelja od druge; ker ni verjeti, de bi vji prejlopni prašniki s nedeljami ravno tega leta v jvojih raspolih na prave dneve ne bili pojlavljeni. — Ker je v te pratiki od marjikake rezhi, ki v najhim jesiku jhe ni imela jvojiga imena, govorjenje bilo; je ravno sato bilo treba, te rezhi kako ime dati, de je je potem imenovati samogla. Dalje tudi vedi, de zhe ni ta ali una bejeda v tvojim kraji domazha in snana, je pa v ka¬ kim drugim jploh v navadi. Satorej ni treba merdati, zbe na kako tebi neznano befedo sa- denefh; ker tega vender ne morefh terjati, de bi (e vfak pifaviz po jesiku tvojiga kraja rav¬ nal. — Sadnjizh pa fhe prav ferzhno shelim, de bi ti ta floletna pratika k zhafni in vezhni frezhi jlushila in perpomogla. V Ljubljani 17. Roshniga zveta 1847. Juri Voli K a s a 1 o. F §tran Slaganje podobe, ki je pred naflovam ali nadpifam tih bukev.1 g. 1. Leto in pratika g. 2. Kako fe da svediti, ali je to in uno leto na- vadnje ali preftopno . . . . . n g. 3. Zhafnifki krogi.12 g. 4. Kaj je rimfko obreftno fhtevilo, ali napovedni krog, in kako fe najde ..... 12 g. 5. Kaj je lunini krog in slato fhtevilo, in kako fe da najti.13 g. 6. Kaj je folnzhni krog, in kako je najti . . 14 g. 7. Kaj je nedeljfka zherka, in kako fe najde . 15 g. 8. Kaj je lunino kasalo (Epakta), in kako fe najde.20 g. 9. Kdaj je velika nozh prasnovati ... 24 g. 10. Kako fe velikonozhni fhip ali polna luna in velikonozhni prašnik najde . . . . 25 g. 11. Kako fe s Epaktami mlaj daniga mefza in druge fpremembe lune najdejo ... 30 g. 12. Epakte ali lunine kasala na vfe dni v mefzu 31 g. 13. Kako fe pratika nareja . . . . 37 g. 14. I. Preftopni prašniki in drugi fpominja vredni dnevi.38 II. Vzhafih preftopni prašniki .. . 41 III. Nepreftopni prašniki a) Sdaj sapovedani . . . . 41 b) Le v pofamesnih deshelah sapovedani prašniki.43 c) Nekdaj sapovedani prašniki, sdaj pa delovniki.44 g. 15. Nepreftopni prašniki leta . . . . 46 g. 16. Nedeljfki evangelii.52 Evangelii ob sapovedanih prašnikih . . 65 Od planetov. stran §. 17. Od fedemletne rasnofti vremena ... 70 §. 18. Popifovanje fedmerih letnih lozhin, ali fed- merih planetov. I. lozhina — fjaturn.72 II. lozhina — Jupiter.74 III. lozhina — Marf.76 IV. lozhina — §olnze.78 V. lozhina — Venera.81 VI. lozhina — Merkuri . . . . 84 VIL lozhina — Luna.86 §. 20. Kako je svediti, kteri smed planetov vlada . 89 Tabla I. Letna laftnija devetnajftiga ftoletja . . 91 Tabla II. §. 21. Velikonozhni fhipi in velikonozhni prašniki devetnajftiga ftoletja.95 Tabla III. §. 22. Preftopni prašniki in dnevi pred veliko nozh- jo v devetnajftim ftoletji . . . • 97 Tabla IV. §. 23. Preftopni prašniki po veliki nozhi v devet¬ najftim ftoletji . . . . . .107 Tabla V. §. 24. Kvatre v devetnajftim ftoletji . . . 114 §. 25. Raba fprednjih peterih tabliz . . . 118 §. 26. Kaj pomenijo dvanajftere nebefhke snamnja v pratiki.119 §. 27. Kako fe najde ftopnja v nebefhkim snamnji, v kteri je folnze vfakteriga dne . . • 122 §. 28. Kako fe opoldanja zherta (Mittagslinie) na¬ redi . . . . , . . .134 §. 29. Tabliza zhafove enakofti . . • • 146 §. 30. Vidne mraknjenja folnza in lune devetnaj¬ ftiga ftoletja . . . . . .150 §. 31. Vremenoft po mefzih . • .154 Pregovori safir a n vremena. §tran L V Profenzu . . . . . .155 II. V §vezhanu.156 III. V tjufhzu.158 IV. V Malotravnu.159 V. V Velkotravnu . . . . .161 VI. V Roshnozvetu.162 VII. V Maloferpanu.163 VIII. V Velkoferpanu.164 IX. V Kimovzu . . . . . .165 X. V Kosoperfku.167 XI. V Liftopadu ..168 XII. V Grudnu.169 §. 32. Snamnja, is kterih fe na prihodnje vreme s nekoliko gotovoftjo fklepati da . . . 171 I. Snamnja vremena na zhloveku . . 171 II. Snamnja vremenofti na shivalih . . 172 III. Snamnja vremenofti na drusih rezheh . 178 IV. Gotove snamnja vremenofti . . .180 Opravila sa vlak mefiz* I. Opravila v Profenzu . . . .183 II. Opravila v ^vezhanu . . . .184 III. Opravila v §ufhzu . . . .185 IV. Opravila v Malotravnu . . . .186 V. Opravila v Velkotravnu . . . .187 VI. Opravila v Roshnozvetu . . . 188 VII. Opravila v Maloferpanu . . . 189 VIII. Opravila v Velkoferpanu . . . 190 IX. Opravila v Kimovzu . . . .191 X. Opravila v Kosoperfku . . . .192 XI. Opravila v Liftopadu . . . .192 XII. Opravila v Grudnu . . . .193 Zefarfke poftave sa shivinfko kupzhijo . . . 195 Poduk sdraviga fe ohraniti, in shivljenje fi po- daljfhati . / .200 I. Snashnoft . . ■ . • • .201 n. Obleka.202 III. §taniza ali hifha * .... 205 §tran IV. Hrana.207 V. Pijazha ..... . 209 VI. Opravilo, fprehod, pozhitek, fpanje . 211 VII. V zhiftim shivotu pokojno ferze je po- febna podloga terdniga sdravja in dol- siga perjetniga shivljenja . . . 215 Vin. Tabak piti ali kaditi sdravju fhkodlji- va navada . . . . . 218 Kako je treba v bolesni ravnati .... 220 Kako gre vtonjeniga zhloveka oshivljati . . 224 Kako je smersnjeniga oshivljati . . . .225 Kako gre sadufhene oshivljati .... 226 Kako gre od ftrele udarjeniga oshivljati . . 227 Kako gre obefheniga in sadergnjeniga oshivljati . 228 Kako je ravnati s zhlovekam, ki je od ftrupene ka- zhe pizhen ....... 228 Kako je ravnati, zhe kdo kaj ftrupeniga fne . . 232 Kako je takim pomagati, ki jih boshjaft mezhe, in unim, ki v omedlevzo padejo .... 233 §emnji na Kranjfkim.235 „ na §htajerfkim.240