Poštnina placana pri pošti 3102 Celje Letnik LXVI | junij 2020 | številka 1 | 324 »Na daljši rok se mi za razvoj podjetja in lokalnega okolja zdi pomembna opcija širjenja na kakšno izmed novih podrocij oz. tehnologij, ki so del širšega razvojnega trenda« Stran 3 »Ponosen sem, da podjetje zapušcam v vrhunski kondiciji, pripravljeno na bodoce izzive, ki jih zagotovo ne bo manjkalo« Stran 5 »Uspešnost podjetja je funkcija dela, truda in nepregledne množine odlocitev vseh cinkarnarjev, in to vseh 147 let« Stran 6 Poštnina placana pri pošti 3102 Celje Letnik LXVI | junij 2020 | številka 1 | 324 »Na daljši rok se mi za razvoj podjetja in lokalnega okolja zdi pomembna opcija širjenja na kakšno izmed novih podrocij oz. tehnologij, ki so del širšega razvojnega trenda« Stran 3 »Ponosen sem, da podjetje zapušcam v vrhunski kondiciji, pripravljeno na bodoce izzive, ki jih zagotovo ne bo manjkalo« Stran 5 »Uspešnost podjetja je funkcija dela, truda in nepregledne množine odlocitev vseh cinkarnarjev, in to vseh 147 let« Stran 6 Naslovnica Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXVI, junij 2020 Številka: 1/324 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Lektor: dr. Zoran Pevec Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Cinkarna Celje, d.d. Tisk: GM TISK, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. »Na daljši rok se mi za razvoj podjetja in lokalnega okolja zdi pomembna opcija širjenja na kakšno izmed novih podrocij 3 oz. tehnologij, ki so del širšega razvojnega trenda« »Ponosen sem, da podjetje zapušcam v vrhunski kondiciji, pripravljeno na bodoce 5 izzive, ki jih zagotovo ne bo manjkalo« »Uspešnost podjetja je funkcija dela, truda in nepregledne množine odlocitev vseh 6 cinkarnarjev, in to vseh 147 let« V PE Kemija Mozirje pridobili certifikat Qualicoat Class 1.5 9 Tip pigmenta TiO2 za deko papir (RC 87) 12 S pomocjo nano TiO2 do bolj zdravega življenjskega sloga 14 Splošni bolnišnici Celje donirali sredstva za nakup respiratorja 20 V Cinkarni Celje »Skrbimo, da lepše živimo« 21 »Na daljši rok se mi za razvoj podjetja in lokalnega okolja zdi pomembna opcija širjenja na kakšno izmed novih podrocij oz. tehnologij, ki so del širšega razvojnega trenda« Vodenje Cinkarne Celje s 1. julijem prevzema Aleš Skok, dosedanji predsednik Nadzornega sveta družbe. Nadzorni svet ga je 25. maja na izredni seji imenoval za zacasnega predsednika Uprave oziro-ma najvec za cas enega leta. Na tem mestu bo za­menjal Tomaža Bencino, ki je Cinkarno vodil od leta 2005. Aleš Skok ima dolgoletne izkušnje v kemijski indu­striji v lokalnem in mednarodnem okolju. Vodil je skupine na podrocju raziskav in razvoja, produk­tnega menedžmenta, prodaje, proizvodnje, korpo­rativne strategije ter v postopkih konsolidacije podjetij. Vec kot 10 let je bil clan uprave delniških družb in predsednik ter clan številnih nadzornih svetov v Sloveniji in tujini. Aleš Skok je univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije, dokoncal je tudi MBA-študij v Ameriki. Poslovanje Cinkarne že kar nekaj casa spremljate, najprej kot clan in nato predsednik Nadzornega sveta, sedaj prevzemate njeno vodenje. Kako oce­njujete poslovanje podjetja in njegovo financno stanje? Podjetje nastopa v izrazito ciklicni panogi, kjer smo prica velikim nihanjem v prodajnih cenah nosilnega proizvoda in pa tudi vstopnih cen najpomembnejših surovin. Oboje v veliki meri determinira profitabilnost celotne panoge in seveda s tem tudi Cinkarne. Znot-raj tako postavljenih panožnih okvirjev je Cinkarna v obdobju zadnjega cikla dosegala zelo dobre rezul­tate, ki v marsikaterem parametru presegajo rezul­tate bistveno vecjih konkurencnih podjetij. Ti rezul­tati seveda niso slucajnost, temvec so rezultat dobro zastavljene strategije in taktike tako na podrocju iz-bora kupcev kot dobaviteljev, oblikovanja prodajnih cen, skrbnega spremljanja podrocja nabave surovin, stalnega vlaganja v razvoj in proizvodnjo in s tem povecevanja produktivnosti ter še bi lahko naštevali. Podjetje od leta 2014 prakticno nima dolga iz financ­nih obveznosti, v zadnjem obdobju pa ima tudi pre­cejšna denarna sredstva. Cinkarna je v primerjavi s konkurenco financirana bistveno bolj konzervativno. 4 V izrazito dinamicnem globalnem okolju in izzivov polni panogi pigmenta titanovega dioksida so ka­kovostni razvojni nacrti in strategije gotovo kljucen element uspešnosti podjetja. Kašen je vaš pogled na obstojeco strategijo oziroma njene morebitne spremembe? Strateški dokument je bil pripravljen s strani Uprave in zunanjih svetovalcev ter je potrjen na Nadzornem svetu. Osnovni elementi strategije so naravnani sre­dnjerocno in ostajajo enaki. Fokus Cinkarne je na no-silnem programu titanovega dioksida. Tu je potrebno uspešno dokoncati oz. nadaljevati projekte povezane z izboljšanjem kvalitete, optimiranjem delovne raz­položljivosti naprav, doseganjem vecjih izkoristkov in zmanjševanjem emisij v okolje. V povezavi z našte­timi pomembnimi elementi poslovanja predstavljajo pogoj za uspešno poslovanje podjetja v naslednjem obdobju petih let. Vse pa kaže, da bodo naslednja leta v smislu sprememb še bolj dinamicna kot je bilo zadnje obdobje. Na primer vseh vplivov, ki jih je povzrocila pandemija še nekaj casa ne bo možno v celoti ovrednotiti, zato velja biti pozoren in prilaga­jati strategijo ter poslovanje zaznanim spremembam okolja. Glede na našo velikost je še pomembneje, da ostanemo fleksibilni in se relativno hitro prilagodimo novim okolišcinam. Pozorni bomo tudi na poslovanje drugih programov podjetja. Na nekaterih podrocjih so že bile uspešno izvedene dolocene spremembe, na drugih podrocjih so v teku ali pa jih bo potrebno ponovno zastaviti. V duhu družbeno odgovornega delovanja podje­tje skrbi za posodabljanje tehnoloških postopkov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami in s tem zmanjševanje vplivov na okolje na možni minimum, zaposlenim zagotavlja pogoje za zdra­vo in varno delo ter zgledno sodeluje z lokalno skupnostjo. Kakšno vlogo in pomen pripisujete družbeno odgovornemu delovanju podjetja? Vse višjo in to ne želim, da izpade kot floskula. Zave­danje, da imamo samo en planet, in da nam je vsem samo dan v uporabo, da ga ohranimo za naslednje generacije, dobiva vedno vecji pomen tudi v po­slovnem življenju. Blizu mi je koncept trajnostnega razvoja, ki ga poznamo pod tako imenovanim sis-temom trojne bilance ali 3P (people, planet, profit). Bistvo koncepta je, da si podjetje zastavi in izvršuje cilje ne samo na podrocju ekonomike poslovanja, ampak tudi na podrocju ohranjanja okolja in na so-cialnem podrocij. Pomembno pa je, da se vsi zave­damo, da moramo skrbeti za ravnovesje med vsem naštetim. Podjetje lahko dolgorocno prispeva samo, ce je profitabilno, vse bolj pa velja tudi obratno, in sicer da ne bo profitabilno, ce ne bo trajnostno na­ravnano tako do socialnega kot tudi do naravnega okolja. Pomembnega dela deležniške zgodbe smo se do-taknili. Seveda pa ne moremo mimo zaposlenih in lastnikov. Kako razumete odnos oziroma sodelova­nje teh dveh najpomembnejših interesnih skupin? Morda še beseda o lastniški strukturi danes in kaj se po vaše obeta v prihodnje? Obe skupini bi morali imeti enak dolgorocni interes, in sicer dobro poslovanje podjetja. Le-to zagotavlja trajno in vzdržno zadovoljitev interesov obeh strani. Kratkorocno in v posameznih obdobjih pa se cilji ve­likokrat razlikujejo oziroma so si v dolocenih prime-rih celo diametralno nasprotni. Naloga vodstva je, da v takih primerih v okviru svojih pooblastil, in v dobro podjetja, poskrbi za ustrezno ravnotežje. Ni pa to v vseh primerih mogoce niti ni v njegovi pristojnosti. Najboljše je sodelovanje takrat, ko obe strani razum-no omejita svoje nekatere ozko usmerjene interese in delujeta v korist družbe, ceprav to morda v tistem trenutku razumeta kot škodljivo za posamezno stran. Stanje na okopih in nerazumno branjenje obstojecih pozicij se nemalokrat pokaže kot strel v lastno koleno. Nekaj takih primerov smo v Sloveniji že videli in po­sledice obcutimo vsi, in sicer kot manjšo konkurenc­nost družb in kot pocasnejši gospodarski napredek. Trenutna lastniška struktura je odraz vseh dosedanjih okolišcin, menim pa, da je za Cinkarno relativno ugo­dna. Glede na to, da smo družba, ki kotira na borzi, bi si želel nekoliko vecje razpršitve lastništva in vec­jo udeležbo tipicnih portfeljašev. Potrebno pa je tudi na tem podrocju biti aktiven in privabljati investitorje. Spremembe v lastniški strukturi pa so seveda mogoce. Za podjetje je pomembno, kdo je lastnik in kako soob­likuje in podpira vizijo ter strategijo podjetja. Kako vidite Cinkarno, ki letos šteje že 147 let, cez 5, 10 let in morda celo cez 30 let? Lahko podjetje pre­raste svoje okvire, okvire panoge, lokalnega okolja ter ustaljenega razmišljanja? Na srednji rok še bolj fokusirano, fleksibilnejšo in pri­lagojeno spremembam razmer v svoji osrednji dejav­nosti. Glede na konsolidacijske procese, ki potekajo v panogi, je potrebno pretehtati tudi opcije povezo­vanja. Na daljši rok se mi za razvoj podjetja in lokal­nega okolja zdi pomembna opcija širjenja na kakšno izmed novih podrocij oz. tehnologij, ki so del širšega razvojnega trenda. Eno zanimivejših podrocij za ka­tero se predvideva, da bo v naslednjih desetletjih do-segalo visoke stopnje rasti in napredka, je na primer podrocje biotehnologije. »Ponosen sem, da podjetje zapušcam v vrhunski kondiciji, pripravljeno na bodoce izzive, ki jih zagotovo ne bo manjkalo« Tomaž Bencina se je v zgodovino Cinkarne Celje nedvomno zapisal z velikimi crkami. Skoraj 30 let je bil zvest podjetju, zadnjih 15 let pa ga je vodil kot predsednik Uprave in generalni direktor. Pod nje­govim vodstvom je podjetje nizalo rekord za rekor­dom, hkrati pa pomembno vplivalo tudi na lokalno gospodarstvo. Bencina je že lani poleti napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat, in da se s koncem letošnjega junija od podjetja poslavlja. Ste vedeli, da ste bili 16. direktor Cinkarne na njeni castitljivi 147 let dolgi poti? Tega nisem vedel, vem pa, da je imela Cinkarna zad­njih trideset let zgolj dva direktorja, kar je posebnost in dovolj zgovorno dejstvo, da smo bili tako uspešni. Odlocitev, da ne boste kandidirali za naslednji, cetrti mandat na mestu predsednika Uprave in generalne­ga direktorja je dozorela že pred casom. Pa vendar, kakšni so obcutki sedaj, ko zapušcate Cinkarno? Obcutki so seveda mešani, karkoli drugega bi bilo nenaravno. Sem zelo ponosen, da podjetje zapuš-cam v vrhunski kondiciji, pripravljeno na bodoce iz­zive, ki jih zagotovo ne bo manjkalo. Že vaša starša sta bila zaposlena v Cinkarni, sami ste bili podjetju zvesti skoraj tri desetletja. Dolocena cu-stvena navezanost se je v tem casu zagotovo spletla, je lahko to pri sprejemanju odlocitev tudi breme? Prav gotovo mi je kot poslovnežu custvena nave-zanost na podjetje, ki je nikoli nisem skrival, pred­stavljala hudo breme, še posebej, ko je bilo potreb-no sprejeti odlocitev o zapiranju nekaterih obratov. Skrajno custveno je vplivalo name zaprtje valjarne, kjer sem zacel in jo je zgradil moj oce. Vsekakor pa je bila navezanost na podjetje vseskozi tudi moja velika prednost v vseh mogocih situacijah. Včdel sem se, kot da je šlo zame in za mojo družino, kar nenaza­dnje skoraj tako tudi je. Kako drugacna je Cinkarna danes, kot je bila takrat, ko ste 5. novembra leta 1990 prestopili njen prag kot pripravnik v poslovni enoti Metalurgija? Ko sem sam zacel z delom, so bili popolnoma dru-gacni casi in drugacna merila. Takrat je bil npr. do-bicek kategorija, ki je bila relativno nepomembna. Uspešnost poslovanja nam je skozi leta omogocila povsem drugacno sliko in dojemanje podjetja v lo-kalnem okolju, kar smo dokazovali z ekološko spre­jemljivostjo in družbeno odgovornostjo. Vseskozi sem se zavzemal za izboljševanje splošne podobe podjetja, posebej v našem mestu, ki je bila veckrat neupraviceno popacena. Ste diplomirani metalurg in diplomirani ekonomist. Najprej ste delali kot vodja proizvodnje v poslovni enoti Metalurgija, po opravljeni diplomi iz ekono­mije pa ste se prikljucili vodstvu podjetja kot po­mocnik generalnega direktorja in direktor organi­zacijske enote Marketing. V Cinkarni ste »zrasli« v izjemnega poslovneža, cenjenega v domacem in mednarodnem poslovnem okolju. Katere lastnosti po vaše odlikujejo dobrega poslovneža? Vse mogoce vrline in sposobnosti ti ne pomagajo, ce nisi pravi clovek ob pravem casu, na pravem mes-tu. Vseeno pa bi izpostavil vodstvene sposobnosti, custveno empatijo, pokoncno držo in pripravljenost prisluhniti najožjim sodelavcem. Podjetje je v casu vašega vodenja prešlo tudi kakšno krizo, predvsem pa se je izvilo iz primeža zadolže­nosti in nizalo rekordne rezultate. Kje menite, da ste skupaj s sodelavci našli kljuc do uspeha? Prejšnje vodstvo je z investicijami, s tem pa zadolže­nostjo, postavilo temelje današnjega uspešnega po­slovanja. Hitro sem prepoznal, da podjetje deluje v poslovno zelo negotovem okolju, zato je bila usmer­jenost v znižanje zadolženosti najpomembnejši gra­dnik za današnjo uspešnost. Kje ste crpali motivacijo za prevzemanje teže od­govornosti, ki jo terja vodenje poslovnega subjekta kot je Cinkarna? Glavna motivacija za vodenje je kar v meni samem. Res je, Cinkarno lahko vodi zgolj mocna osebnost, ki zmore prevzeti odgovornost in stati za svojimi odlo-citvami. To je bilo kljucno tako interno, predvsem pa v odnosih s poslovnimi partnerji. Na vaši nadaljnji poslovni poti ostajate v lokalnem okolju, prevzeli boste mesto direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje. Še naprej boste delo­vali v gospodarstvu, se lahko nadejamo, da boste na nek nacin poslovno tudi v prihodnje povezani s Cinkarno? Vsekakor Cinkarne ne bo šlo kar tako pozabiti. Še naprej bom tudi na novem delovnem mestu deloval po svojih osebnih nacelih in odgovorno. Funkcija bo povezovala razlicne gospodarske deležnike in med njimi bo na srcnem mestu Cinkarna. Na Mestni obcini Celje je nedavno potekala pode­litev priznanj zaslužnim obcanom. Kot prejemnik Zlatega celjskega grba, v preteklosti pa še drugih nagrad in priznanj, lahko recemo, da vaše delo ni ostalo neopaženo. Kaj je za vas v poslovnem svetu najvecje priznanje? Morda bi bilo najbolje, da odgovorim kar z opisom dogodkov na moji zadnji skupšcini delnicarjev kot predsednik Uprave. Takrat mi je namrec stisnil roko predstavnik delavcev in se zahvalil za sodelovanje, hkrati pa sem bil deležen glasnega aplavza delnicar­jev. To razumem kot priznanje, da sem uspel doseci ravnovesje med zaposlenimi in delnicarji. »Uspešnost podjetja je funkcija dela, truda in nepregledne množine odlocitev vseh cinkarnarjev, in to vseh 147 let« Tudi mag. Jurij Vengust bo v poslovnem življenju z letošnjim julijem obrnil nov list, saj se po 24 letih delovanja, zadnjih 10 let kot clan uprave za podro-cje financ, racunovodstva in informatike, od Cin­karne poslavlja. Njegova poslovna pot se je pricela strmo vzpenjati leta 2006, ko je prevzel mesto po­mocnika generalnega direktorja za podrocje eko­nomike in poslovanja, kot clan Uprave pa je postal prepoznaven kot poslovnež prodornih misli in širo­kega pogleda, ki se ne želi izpostavljati. Da se obetajo spremembe v Upravi podjetja, se je namigovalo že dlje casa, kdaj in kaj je botrovalo do­koncni odlocitvi, da podjetje zapušcate? Dokoncno sem se odlocil v decembru 2018, sredi zasedanja Nadzornega sveta. V bistvu sem se name-nil odstopiti že takrat, vendar sem se pustil prepri-cati z argumentom, da Uprava enotno vztraja do konca mandata. Razlogi so enostavni, zelo jasno je postalo, da je poslovna filozofija lastnikov in njihovih predstavnikov v Nadzornem svetu, popolnoma dru­gacna od mojega razmišljanja, dela in vrednot. Kljub trudu nisem našel nobene skupne tocke, žal le veli­ko temeljnih razlik. Zadnji žebelj v krsti odlocitve je bilo spoznanje, da glavnino svojega casa namenjam upravljanju odnosov z lastniki, namesto poslovanju podjetja, kar je posebna vrsta bizarnosti. Kot clan Uprave ste v Cinkarni pokrivali finance, ra-cunovodstvo in informatiko. Za katero od teh treh podrocij bi lahko rekli, da vam je najbolj blizu? V tem smislu ne vidim nobenih razlik, vsako se mi je zdelo zanimivo in blizu na sebi lasten nacin, hkrati pa so vsa tri podrocja prepletena in povezana. Vsa tri podrocja dojemam kot homogeno celoto poslovne podpore proizvodno prodajnemu procesu. Poskus z nekaj besedami opisati znacaje teh podpornih pro-cesov bi bil videti takole: racunovodstvo je zanimivo zaradi izzivov obsežne in hitro spreminjajoce regula­cije, finance zaradi imperativa varnosti, zanesljivosti in poštenosti, informatika zaradi hitrega razvoja, di­namicnega okolja in nujnosti razumevanja daljšega casovnega horizonta. Svojo poslovno pot v Cinkarni ste priceli v takratni Službi za organizacijo poslovanja, kasneje ste vodili oddelek plana in analiz. Verjetno je prednost, da ste kasneje kot clan Uprave delo služb, ki ste jih vodili, dobro poznali? Gotovo. Menim, da so plan in analize kljucno voz­lišce in pretocišce informacij, ce ima clovek željo in interes lahko v relativno kratkem casu pridobi prav neverjetno množino informacij in jih pri svojem delu tudi uspešno uporablja. Poudarek je na »lahko«, lah­ko pa mimo njegovih oci taiste informacije tecejo 40 let in mu koristijo toliko kot klobasa sosedovega psa. Nauk basni je, tako rekoc vsak clovek ima dober ko­gnitivni potencial, nujno pa je imeti interes, voljo in željo, da ga tudi izkoristi (nekaj srece ne škodi). Podjetje v zadnjem casu beleži odlicne poslovne rezultate, zapušcate ga v dobri financni kondiciji. Kje menite, da je kljucno za doseganje takšnih re-zultatov? Uspešnost podjetja je funkcija dela, truda in nepre­gledne množine odlocitev vseh cinkarnarjev, in to vseh 147 let, mišljeno zelo iskreno. Pripisovanje od­locilnega pomena posameznikom, je bolj znamenje blodnjavosti, kot razuma. Ce je vendar potrebno iz­postaviti kljucno prelomnico, je to zame brez sence dvoma izjemno pogumna in vizionarska odlocitev bivšega direktorja Marjana Prelca, za investicijo v po­vecanje zmogljivosti proizvodnje titanovega dioksida na 56.000 t; ta je v pravem pomenu vzpostavila te­melje dobrim poslovnim rezultatom, ki jih dosegamo zadnjih 15 let. Ceprav se Cinkarni vcasih ocita okostenelost in ne­zadosten korak s casom pa je podjetje v tem casu v marsicem zelo napredovalo, varovanje in odnos do okolja sta na najvišji možni ravni, doloceni poslovni programi so se opušcali, dodajali so se novi. Kakšni izzivi menite, da cakajo Cinkarno v prihodnje? Nasprotno, 147 let zgodovine in tradicije ter ne na-zadnje dolgoletno uspešno poslovanje, so dokaz iz­jemne fleksibilnosti in prilagodljivosti podjetja. O šte­vilkah ni moc razpravljati, so povsem jasne. Cinkarna je fenomenalno podjetje v slovenskem in mednaro­dnem merilu. Izzivi pa seveda ostajajo in se dinamic­no povecujejo. Glavni izziv bo ohraniti in izboljšati konkurencnost na globalnem trgu pigmenta titano­vega dioksida. V aktualnem obdobju je prišlo ozi­roma prihaja do odmiranja posameznih segmentov TiO2 trga (prehrana, kozmetika in farmacija), hkrati najboljši proizvajalci na Kitajskem hitro povecujejo proizvodnje kapacitete, govorimo o vec sto tisocih tonah prirasta kapacitet v nekaj letih. Posledicno bo boj na srednjem segmentu trga vedno bolj brutalen in nepredvidljiv. Nedvomno bo potrebno velik del prodajnega programa umakniti iz commodity se­gmenta v zahtevnejše aplikacije, ki zahtevajo zelo natancno obvladovanje kakovosti in opticnih last-nosti pigmenta. Drug potrebni ukrep v smeri izbolj­ševanja konkurencnosti, je dvig produktivnosti dela na raven evropske konkurence. Razumem, da to ni popularna izjava, je pa dejstvo. Veckrat je bilo opaziti vaše zanimanje in poznava­nje bogate zgodovine podjetja, ki se v svoji prete­klosti, pa tudi danes, lahko pohvali s pestrim nabo­rom proizvodov. Od kod vaša zavest, da vse pretek-lo vendarle ni za v pozabo? Od otroških let do danes me izjemno fascinirata ekstraktivno-predelovalna industrijska dejavnost in energetika. Delo v Cinkarni dojemam kot uresni­citev otroških sanj in izpolnitev pomembnega dela življenjskih ciljev. Proizvodna in tehnološka dedišci­na Cinkarne sta v vseh pogledih izjemni in zanimivi, v 147 letih so zaposleni Cinkarne predelali milijone ton rud in rudnih koncentratov ter s tem zdržema zagotavljali dobavo izdelkov, ki so kljucni za blaginjo sodobne družbe. Še bolj pomembno se mi, ob gle­danju cinkarniških reportažnih zapisov, dokumentar­nega materiala in raziskovanju tehnologije, zdi zave­danje, koliko truda so v ekstremno težkih in zdravju nevarnih delavnih razmerah vložili naši predhodniki, pravzaprav so na mizo prosperitete in razvoja položili svoje zdravje in življenja. Razmislek o tem me navda­ja s ponosom in spoštovanjem. Kot strokovnjak podrocja tudi v prihodnje verjetno ostajate v financnih vodah. Nam lahko zaupate kam vas bo vodila pot v prihodnje? Zaenkrat nimam prav nikakršnih nacrtov, kar se zdi neizmerno sprošcujoce. Cinkarnarjem želim uspehov in zadovoljstva pri delu še dalec v prihodnost. Pogovarjala se je Barbara Rozonicnik Cinkarnarke in cinkarnarji se Tomažu Bencini in mag. Juriju Vengustu iskreno zahvaljujemo za predano delo, profesionalnost in doprinos k razvoju podjetja ter jima želimo uspešno nadaljnjo poslovno pot. Tomaž Bencina prejel Zlati celjski grb Dosedanji predsednik Uprave in generalni direktor Cinkarne Celje je v Narodnem domu, iz rok župana Mestne obcine Celje Bojana Šrota, prejel Zlati celj-ski grb. Mestni svetniki so mu grb podelili za dolgoletno us-pešno poslovno vodenje Cinkarne Celje in prispevek k razvoju celjskega gospodarstva. Bencina se je, ob prejemu grba, sodelavcem zahvalil za podporo in poudaril, da so uspehi plod skupnega dela najožje ekipe in vseh sodelavcev. Naziv castni mešcan Celja je sicer prejel arhitekt Janko Hartman. Špela Kumer V PE Kemija Mozirje pridobili certifikat Qualicoat Class 1.5 Qualicoat je globalna neprofitna organizacija s sedežem v Zürichu. Njeno poslanstvo je zagotoviti kakovostno izvedbo vseh faz površinske zašcite (predobdelava, lakiranje, uporaba ustreznega praškastega laka, kontrola kakovosti) predvsem na aluminijastih izdelkih za arhitekturno uporabo. V PE Kemija Mozirje smo pridobili cer­ tifikat Qualicoat Class 1.5. Najpomembnejša je odpornost proti vremen-skim pogojem Pomemben del Qualicoat certificiranja, ki ga organizacija izvaja, je preverjanje kakovosti pra­škastih lakov za lakiranje arhitekturnih izdelkov. Za testiranje je zadolžena mreža certificiranih laboratorijev, testirajo pa se razlicni parametri lakov, kot so mehanske lastnosti, odpornost v industrijskem okolju (SO2), odpornost proti ko­roziji ipd. Najpomembnejše je testiranje pra­škastega laka v razlicnih vremenskih pogojih. Zato se lak najprej testira v vremenski komori, kjer je izpostavljen UV sevanju, povišani tempe­raturi in vlagi. Sledi testiranje v zahtevnih narav­nih pogojih – Florida test, ki se izvaja na Floridi v ZDA. Vremenski pogoji so zahtevni, predvsem je soncno obsevanje relativno mocno, poleg tega so povprecne temperature visoke, visoka pa je tudi zracna vlaga. To vse pomeni mocno obre­menitev za testiran sistem. Trajanje Florida testa je odvisno od zahtevane klase, za katero želi-mo pridobiti certifikat. V našem primeru – Class 1.5 – testiranje traja 2 leti, pri cemer se sijaj ne sme znižati za vec kot polovico, barvna razlika dE pa je za nezahtevne nianse omejena na 2,0 oziroma na maksimalno 6,0 za nekatere najbolj intenzivne nianse. V zacetku leta 2020 smo testiranje uspešno zakljucili Z razvojem Qualicoat Ekolaka smo v PE Kemi­ja Mozirje zaceli v letu 2018. Testirali smo raz­licne sisteme poliesterskih veziv, pigmentov in dodatkov, predvsem UV absorberjev in stabili­zatorjev. Po uspešnem laboratorijskem testira­nju smo pripravili vzorce treh razlicnih Ekolakov po direktivah Qualicoat, in sicer belo RAL 9010, modro RAL 5002 in rdeco RAL 3005 ter jih pos­lali v testiranje. Iz certifikacijskega laboratorija, kjer so lake testirali, smo sredi leta 2019 dobili obvestilo o problemih pri odpornosti laka v SO2 atmosferi. Laki so nekoliko prevec zbledeli, kar ni bilo sprejemljivo. Ostali testi, predvsem vre­menska obstojnost, so bili generalno zelo dobri. CERTIFICATE for a POWDER MANUFACTURER hereby authorises Cinkarna, Inc. Metallurgical and Chemical, Industry Celje, INC. Kidriceva 26 P.O.B. 1032 SSi-3001 Celje Slovenia to use the quality label in conformity with the 16th Edition of the QUALICOAT Specifications valid from 1 July 2019 Material: System name: Gloss category: Class: Structured finish: Metallic extension: Banned colour(s): Suspended colour(s): Approval type: P-No.: QUALIDECO Powder on Powder: Powder Coating EKOLAK 3 1.5 No structured finish No - -standard approval P-1685 No Date of granting: 14.01.2020 Valid until: 31.12.2020 Zurich, 15 January 2020 QUALICOAT Glede na omenjene probleme smo takoj pristopili k optimira­nju kvalitete s preizkušanjem razlicnih pigmentov in ustreznih, odpornejših veziv. Poseben izziv je bilo testiranje odpornosti na SO2 atmosfero, saj naprave za takšno testiranje nismo imeli. Poizkušali smo z nanosom razlicnih koncentracij SO2 raztopin neposredno na testne plošcice. Na koncu se je izkazalo, da je dejansko problem penetracija vode v površino laka in ne toliko sam SO2. Na osnovi teh spoznanj smo jeseni 2019 pripravili nove vzorce in jih poslali na testiranje. V zacetku leta 2020 UV odpornost standardnega in Qualicoat praškastega laka so nas iz laboratorija IFO Nemcija razveselili z novico, da smo uspešno zakljucili Qalicoat testiranje. Nato so nam iz Qualicoat organizacije poslali tudi certifikat o skladnosti naših Ekolakov s Qualicoat zahtevami Class 1.5 za gladke, visokosijajne in sijajne kvalitete. Qualicoat certifikat nam bo omogocil prodor na nove segmente trga S pridobljenim Qualicoat certifikatom imamo pravico uporabljati Qualicoat logo na naših dukumentih, em-balaži ipd. Za naše kupce je pomembno, da jim sedaj lahko dobavimo praškasti lak, ki bo zdržal najtežje vre­menske obremenitve in njihove izdelke ustrezno zašci­til. Qualicoat certifikat nam bo omogocil prodor na trg gradbenih in arhitekturnih aluminijastih izdelkov, ki je eden najhitreje rastocih in cenovno zanimivih segmen­tov trga za praškaste lake. Za prihodnost nacrtujemo pridobitev Qualicoat certifi­kata Class 1.5 za mat in polmat kvalitete, kmalu pa tudi Qualicoat Class 2, ki vse bolj postaja prevladujoci stan­dard zašcite aluminijastih gradbenih elementov in nudi še višji nivo odpornosti. Tomaž Rozonicnik Implementacija ISO 45001:2018 - preprecevanje z delom povezanih nesrec in bolezni V Službi kakovosti ažurno sledimo spremembam, ki so pomembne za ucinkovit sistem vodenja kakovo­sti. Verzije standardov se spreminjajo, nekateri se ukinjajo, prihajajo novi… Tako je bil aprila 2018 iz­dan nov standard ISO 45001:2018 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo. Omenjeni standard nadomešca dosedanji britanski standard BS OHSAS 18001:2007. Standard ureja podro-cje sistema upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu. Sledi enakim nacelom osnovne strukture, kakor drugi ISO standardi. Novi standard je vec let pripravljala skupina 85 med-narodnih organov za standarde. Prvotno je temeljil na standardu BS OHSAS 18001 britanskega inštituta za standarde, ki ga uporabljajo že številni delodajalci po Evropi, vendar je bil novi standard v teku priprave zelo spremenjen, še posebej kar zadeva vloge vodij in sode­lovanja delavcev. Temelji na tako imenovanem Demin­govem krogu »nacrtuj-izvedi-preveri-ukrepaj«. Zakaj vpeljati sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu in zakaj izvajati zahteve ISO 45001? • Standard organizaciji omogoca, da ustvari in vpelje sistem vodenja, ki proaktivno in sistematicno pre­precuje z delom povezane nesrece in bolezni. • Omogoca sistematicno sledenje in izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev. • Deluje v smislu zmanjševanja delovnih nesrec s sis­tematicnim prepoznavanjem, ocenjevanjem, anali­zo in obvladovanjem tveganj in priložnosti, poveza­nih z opravljanjem dela. • Zmanjšuje stroške zaradi manjših odsotnosti na de­lovnem mestu, zamenjav in nepotrebnih prekinitev. • Izboljšuje nadzor nad upravljanjem sistema VZD, s spremljanjem in merjenjem kljucnih kazalnikov us-pešnosti, kar omogoca vodstvu zajem verodostoj­nih podatkov, na podlagi katerih sprejema objektiv­ne odlocitve. • Zagotavlja, da delavci prevzamejo aktivno vlogo in povecuje zavedanje zaposlenih glede tveganj var-nosti in zdravja pri delu. • Vzpostavlja celovit pristop k obvladovanju varstva in zdravja pri delu na vseh ravneh podjetja, ki temelji na dobrih praksah in nadgrajuje zahteve zakonodaje. • Standard poudarja temeljno sodelovanje in posve­tovanje med delavci in vodstvom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2017 se na delovnem mestu zgodi kar 2,78 milijonov smrtnih nesrec letno. To pomeni, da skoraj 7.700 oseb dnevno umre zaradi poklicnih bolezni ali poškodb veza­nih na delo. Poleg tega se vsako leto zgodi 374 milijonov poškodb ali bolezni, ki niso smrtonosne, vendar imajo številne za posledico dolgotrajno bolniško odsotnost. ISO 45001 s svojo strukturo omogoca enostavno in-tegracijo z obstojecimi ISO sistemi vodenja (ISO 9001, ISO 14001 …) in podobnimi sistemi vodenja ter tako podpira še boljše upravljanje naših poslovnih procesov. V Službi kakovosti in Službi za varnost in zdrav­je pri delu smo želeli, da omenjeni standard cim prej implementiramo v integriran sistem vode­nja. Že meseca marca 2019 smo organizirali izo­braževanje z naslovom Sistemi vodenja varnos-ti in zdravja pri delu ISO 45001:2018. Predavatelj je bil Miloš Seražin iz SIQ. V decembru 2019 in februarju 2020 so nato notranji presojevalci svoje znanje tudi na tem podrocju še nadgradili na eno- oz. dvodnevnem izobraževanju, ki ga je izvedel Zoran Seyfert iz SIQ. Oktobra 2019 je bila v Službi za varstvo in zdravje pri delu izvedena notranja presoja, ki je zajemala tudi preverjanje skladnosti delovanja službe v skladu z ISO 45001. Notranji presojevalci so ugotovili, da ima sis-tem obvladovanja VZD vnesenih že precej elementov novega standarda (npr. register tveganj in priložnosti, sodelovanje vodstva pri analiziranju incidentov, vklju-cevanje zaposlenih v odkrivanje in analiziranje vzrokov za nesrece …). V marcu 2020 je bil izdan nov Poslov­nik integriranega sistema vodenja, verzija 9, ki imple­mentira standard ISO 45001:2018. V aprilu je bil Letni vodstveni pregled že po novem Poslovniku intergriran ega sistema vodenja. Naša organizacija je kot zainteresirana stran, ki vpliva na varnost in zdravje pri delu, prepoznala tudi zahteve delavcev in njihova pricakovanja. Vsi zaposleni lahko svoja vprašanja, pobude ali predloge naslovimo na Svet delavcev preko: -svojih predstavnikov v Svetu delavcev, -z elektronskim sporocilom na elektronski naslov svet.delavcev@cinkarna.si, -preko spletnega mesta Svet delavcev na Intranet portalu. Vsak zaposleni se mora zavedati, da lahko prav vsak od nas vpliva na zagotavljanje varnega in zdravega dela. Branka Moškotelec Tip pigmenta TiO2 za deko papir (RC 87) Tipi za specialna podrocja uporabe (tržišce deko papirja) Ta tip pigmentov je namenjen za dekorativen nanos na laminatnih sistemih, saj zagotavlja dobro opacite-to, predvsem pa visoko svetlobno obstojnost. Za TiO2 je znacilen pojav fotokataliticnost, ki je pri dolocenih podrocjih uporabe pigmenta neželena lastnost, saj lah­ko ima negativen ucinek na medij, v katerega je vgra­jen. Da bi omejili ta neželen vpliv, je potrebno TiO2 stabilizirati s posebno površinsko obdelavo z alumini­jevim fosfatom. Modifikacija s fosforjem zavira nastaja­nje oksidativnih vrst na površini TiO2 in rezultira v boljši svetlobni obstojnosti. Homogena plast aluminijevega hidroksida pa ima namen znižanja privlacnih sil med delci in posledicno povišanje disperzibilnosti. Zaradi tega je obicajno prisoten kot zadnja plast. Obstojeci tipi, ki jih proizvajamo v Cinkarni, so se v tej aplikaciji zaradi prenizke svetlobne obstojnosti pokazali za neustrezne, zato je bil namen vpeljave novega tipa zapolniti tržno nišo, kjer do zdaj nismo bili prisotni. Svetlobna obstojnost Svetlobno obstojnost lahko definiramo kot odpornost na spremembo barve površine, kadar je izpostavljena dnevni svetlobi (ali umetnemu viru svetlobe) v doloce­nem casovnem obdobju. Za dolocanje obstojnosti se uporablja Blue Wool Scale (BWS) oz. modri standard za svetlobno obstojnost, ki je volnena tkanina. Po tej metodi so vzorci izpostavlje­ni standardni ksenonski svetlobi z ustrezno aparaturo. Pri dolocanju svetlobne obstojnosti se spremlja .E, ki je merilo za spremembo barve pri izpostavljenosti UV svetlobi. Svetlobno obstojnost podajamo z ocenami od 1 do 8 na lestvici BWS, pri cemer BWS 1 pomeni slabo, BWS 8 pa odlicno svetlobno obstojnost. »Rojstvo« tipa RC 87 Pobuda za razvoj tipa za dekorativne barve za laminate z visoko svetlobno obstojnostjo je sredi leta 2015 priš-la od Tehnicno komercialnega servisa (TKS). Na TKS se je obrnil potencialni kupec, ki je podal zahteve glede novega tipa. Njihova zahteva je bila, da bodo z novim tipom pri testiranju svetlobne obstojnosti dosegli vred­nost BWS = 6. Iz zaznane priložnosti se je sprožila razvojna naloga (takrat sodelovanje TKS in Službe za raziskave in razvoj). Vzporedno sta se razvijala 2 tipa; Deco-S in Deco-P. Deco-S z obdelavo s siliko in aluminijem ter Deco-P z obdelavo z aluminijevim fosfatom. Deco-S ni pres-tal prvega kroga testiranj, medtem ko je šel Deco-P v drugi krog testiranj. Oktobra 2015 se je Deco-P uradno preimenoval v RC 87. Izdelava Receptura temelji na vzdrževanju optimalnih pH pogo-jev med šaržno kemicno obdelavo. Površinska obdela­va se izvaja ob socasnem dodajanju natrijevega alumi­nata (vir aluminijevega hidroksida) in fosforjeve kisline (vir fosforjevega hidroksida), pri cemer delce ohranja-mo vseskozi dispergirane. Pri prenosu recepture iz laboratorija v proizvodnjo je moci združilo vec enot; Služba za raziskave in razvoj, PE Titanov dioksid, PE Vzdrževanje in energetika, Služ­ba kakovosti in OE Marketing. V prvi kampanji, ki je tra­jala od 7. do 14. maja 2019, smo izdelali 185 t pigmenta RC 87. Glavni cilj je bil izdelati material, ki bo po ka­rakteristikah primerljiv laboratorijskemu vzorcu. Tega je potencialni kupec ocenil kot dobrega. Karakterizacija Za kontrolo pigmenta se je izvajala klasicna analiza v Službi kakovosti. Na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) in v Melaminu pa so izdelali 80 g/m2 papirje, katerim se je dolocila opaciteta in svetlobna obstojnost. Uspešnost izvedbe proizvodnje RC 87 pa smo po­trdili tudi z uporabo elektronskega mikroskopa. Za doseganje visoke svetlobne obstojnosti je kljucnega pomena, da so vsi delci v celoti prekriti z enakomerno plastjo aluminijevega hidroksida. O ucinkovitosti šaržne kemicne obdelave prica elektronski posnetek. Materialu smo dolocili tudi svetlobno obstojnost. Po-tencialni koncni uporabnik je material testiral z upora­bo BWS. Našemu materialu so dolocili vrednost 7, kar pomeni izjemno dobro svetlobno obstojnost. Svetlob-no obstojnost pa smo dolocili tudi kvantitativno z do-locanjem barvne razlike z uporabo spektrofotometra. Vzorec (laminat – papir, premazan z melaminom in fiksiran na iverni plošci) je bil dolocen cas izpostavljen UV svetlobi in vlagi v Sun test komori. Za primerjavo smo testirali tudi tip RC 82, ki ni namenjen zunanjim aplikacijam. Iz spodnjega grafa je razvidno, da v pri­meru RC 82 pride do precejšnje spremembe v barvi, medtem ko z ustrezno površinsko obdelavo, sicer fo­tokataliticno aktivnega TiO2, omejimo negativen vpliv. Tržna zanimivost produkta, narocila in odziv kupcev na kakovost materiala Letna poraba tipa za deko papir na svetovnem trgu je bila približno 5 % celotnega povpraševanje po TiO2, kar je približno 250 000 do 300 000 MT. Po tem tipu smo zaznali zanimanje s strani potencialnih kupcev. Upo­rabniki pigmenta za papir so iskali zamenjavo za ob­stojece konkurencne tipe. Vzorce RC 87, proizvedene v prvi kampanji, smo razposlali vecjemu številu poten­cialnih kupcev. Prve povratne informacije od kupcev, glede same kvalitete, so zelo pozitivne. Nekaterim kup­cem so bile že odpremljene prve vecje kolicine za in-dustrijske teste in tudi za redno proizvodnjo. dr. Nika Veronovski in Ambrož Roter 14 Eden izmed naših proizvodov, nano/ultrafini tita­nov dioksid, ima zelo širok spekter uporabe in hkrati ponuja številne prednosti, tesno povezane z našim zdravjem in cistim okoljem. To je del našega vsakda­njega življenja, ki ga je potrebno obravnavati z naj­vecjo odgovornostjo. Ko je nano TiO2 izpostavljen svetlobi, stece fotokataliticna reakcija, ki posledicno vpliva na zmanjšanje onesnaženost zraka; razgrajuje organska onesnažila, deluje antivirusno in antibakte­rijsko, razkraja glive in plesni, nevtralizira neprijeten vonj, poleg tega pa omogoca samocistilni efekt. S svojim pozitivnim ucinkom pripomore k bolj zdrave-mu in kakovostnemu življenjskemu slogu, prispeva k izboljšanju higienskih razmer posameznika, onemo­goca možnost širjenja okužb in s tem zmanjšuje mož­nost za povecevanje in nastanek alergijskih reakcij. Nano TiO2 se uporablja v razlicnih aplikacijah; vgrajen je lahko v koncne izdelke: tlakovce, strešnike, zidne bar-ve, tekstil, zavese, zašcitne obrazne maske, brisace,… ali v emulzijo, ki se lahko nanese, kot dodaten premaz na razlicne površine: ceste, plocnike, fasade, notranjost nakupovalnih centrov in javnih prevoznih sredstev, v bolnišnicah, vrtcih in šolah … Ker je v vecjih mes-tih onesnaženje vecje, so ukrepi za zmanjša­ nje slednjega nujni. V dolocenih mestih se odgovorne inštituci­ je in mestne oblasti že odlocajo za upora­ bo nano TiO2 na jav­ nih površinah, zaradi zmanjševanja onesnaženosti. V eni izmed vecjih ulic v Barceloni so vgradili fotokataliticne tlakovce, ki cistijo zrak in pri katerih je bil uporabljen tudi naš nano TiO2. V Mariboru in v Celju imamo z našim materialom izde-lane fotokataliticne površine, ki cistijo zrak in delujejo samocistilno. Za ucinkovito zmanjšanje onesnaženosti v mestih, je z nano TiO2 potrebno obravnavati bistveno vec površin. Za takšen model zmanjševanja onesnaženosti zraka so se odlocile mestne oblasti v Madridu in pricele s pro-jektom postopnega nanosa nano TiO2 na javne površi­ne. Ob uporabi nano TiO2 je zmanjšanje onesnaženosti predvideno za približno desetino, kar je spodbudno, in hkrati potrjuje ucinkovitost ter smotrnost projekta. Po-dobno aplikacijo razvijamo s kupcem iz Južne Koreje, kjer bodo v kratkem, v vecjih mestih, izvedli podobne projekte z nano TiO2, saj beležijo zelo visoko onesna­ženje, ki pomeni resno tveganje za zdravje ljudi. V luci nove korona situacije smo se bili primorani ''cez noc'' prilagoditi novi ''normalnosti'', ki s seboj prinaša drugacno skrb za zdravje. Raziskave in testi kažejo, da nano TiO2 uspešno razgrajuje in unicuje raznorazne viruse, med drugimi tudi koronavirus. Zaradi obvlado­vanja in preprecevanja širjenja virusa, se nano TiO2 že uporablja v razlicnih aplikacijah. Naš poslovni partner iz Poljske je razvil antivirusno zašcitno tekstilno obraz-no masko – ''Halloy nano'', ki vsebuje naš nano TiO2. Antibakterijski in antivirusni ucinek maske je klinicno dokazan. Izdelek je pridobil certifikat o ustreznosti. Drugo poljsko podjetje, s katerim sodelujemo, Zwoltex, je razvilo antibakterijske tekstilne kopalniške in kuhinj­ske brisace, ki z vsebnostjo nano TiO2, v kombinaciji s svetlobo dosegajo visoko stopnjo antivirusnega, anti-bakterijskega in antiglivicnega delovanja. To potrjujejo tudi laboratorijski testi, ob tem pa je varnost zagoto­vljena. V dolocenih mestih, Praga, Milano, Krakov, so z name-nom preprecevanja širjenja virusa, v zadnjem obdobju pristopili k testnim projektom obdelave javnih površin in prevozov s sredstvom, ki vsebuje nano TiO2. Projekti izkazujejo pozitivne in obetavne rezultate. V kratkem je pricakovati, da bodo tovrstne aktivnosti v prihodnje postale stalnica, z namenom obvladovanja in prepre-cevanja raznoraznih okužb. S svojo široko uporabnostjo in predvsem ucinkovi­tostjo, nano TiO2 postaja za trg vedno bolj zanimiv iz­delek, saj ga je mogoce uporabiti v razlicnih panogah za široko podrocje aplikacij. Uporaba nano TiO2 ne bo rešila onesnaženja, lahko pa ucinkovito vpliva na nje­govo zmanjšanje. Ali ste vedeli? Površina ene fotokatalitsko aktivne stre-he družinske hiše in dovoza k njej, iz zraka odstrani to-liko NOx, kot jih pri povprecni uporabi proizvedeta dva osebna avtomobila v enem letu. Dubravka Kunst Dolocanje reoloških lastnosti praškastih vzorcev Marko Šket, študent 2. letnika 2. stopnje magistrskega študijskega programa FFKT Maribor, je v Pigmentnem laboratoriju Službe kakovosti v letu 2019 opravljal ek­sperimentalni del magistrskega dela. Za izvedbo vseh laboratorijskih preskusov so nam v PE Kemija Mozirje za obdobje treh mesecev posodili napra­vo za dolocanje reoloških lastnosti praškastih vzorcev Freeman Technology FT4. To je znatno izboljšalo pogo-je za izvedbo laboratorijskega dela, saj smo tako ime­li v laboratoriju dostop do vzorcev pigmentnega TiO2, prostor za pripravo vzorcev ter dostop do aparature za dolocanje reoloških lastnosti. Predhodnih izkušenj z iz­vedbo tovrstnih preskusov nismo imeli, zato smo nacrt za izvedbo eksperimentalnega dela pripravili v sodelo­vanju s proizvajalcem opreme in mentorjem dr. Sašom Gyergyekom. Izbrali in opravili smo test stabilnosti in spremenljivega pretoka, test stisljivosti ter test poseda­nja s stresanjem. V nabor vzorcev za preskušanje smo vkljucili vse tipe pigmentnega TiO2, ki jih proizvajamo v Cinkarni Celje in nekatere njim primerljive konkurencne vzorce. S pridobljenimi podatki smo ugotovili razlike v pretocnih lastnostih med posameznimi tipi pigmentne­ga TiO2 Cinkarne Celje in konkurencnimi vzorci. Na reološke lastnosti prahov vpliva vec dejavnikov, kot so oblika in velikost delcev, hrapavost površine, gosto­ta, poroznost, higroskopnost idr. To podrocje je zelo kompleksno in specificno. Za izvedbo testiranja so kljucnega pomena podrobnosti o nacinu manipuliranja materiala (vrsta transporta, vrsta dozatorja, hrapavost sten silosa …) in podatki o sestavi vzorca (cisti praškasti material, mešanica razlicnih trdnih snovi …). S pomocjo teh informacij lahko izberemo ustrezni program za te­stiranje in pridobimo podatke, ki nakazujejo obnašanje vzorca v nekem sistemu. Da bi pridobili cim vec infor­macij o vzorcih pigmentnega TiO2, v Pigmentnem la-boratoriju Službe kakovosti nadaljujemo z dolocanjem reoloških lastnosti prahov. Tekst in foto: Domen Lapornik Prevzem služnosti crpališca reke Hudinje S 1. januarjem 2020 smo v Cinkarni Celje prevzeli služnost nad obratovanjem crpališca, s tem pa v svoje vrste pridobili štiri nove sodelavce, ki so bili, zaradi dolgoletnega opravljanja dela na crpališcu, najprimernejši kader. Crpališce na Bežigrajski cesti v Celju, z zajetjem na reki Hudinji, je namenjeno oskrbovanju Cinkarne s tehnolo­ško vodo za potrebe tehnoloških procesov. Surova voda iz reke Hudinje tece preko grabljaste rešetke v usedalni bazen, od koder jo crpalke po tlacnem cevovodu poši­ljajo v proces priprave vode za nadaljnjo obdelavo. Crpališce predstavljajo naslednji objekti: • zajetje z grobo rešetko, • mehki – vrecasti jez na reki Hudinji, • crpališce, • transportni – tlacni cevovod. Tekst in foto: Uroš Marjanovic Tribazicen bakrov sulfat – sinteza nove aktivne snovi v PE Kemija Celje Zgodovina Proizvodnja bakrovih fungicidov ima v Cinkarni Celje že vec kot 100-letno tradicijo. Zacelo se je leta 1919 s proizvodnjo modre galice (CuSO4. 5H2O). Leta 1964 odpre svoja vrata obrat Modri baker (MB), kjer po pa-tentiranem švicarskem postopku tece sinteza aktivne snovi MB3, s kemijsko formulo CaCl2.3Cu(OH)2, ki je os-nova fungicidnega pripravka Cuprablau Z. V prvih letih drugega tisocletja aktivno snov MB3 zaradi prilagoditve zakonodajnim zahtevam Evropske unije postopoma nadomestimo z bakrovim oksikloridom (COC), s kemij­sko formulo CuCl2.3Cu(OH)2, ki ga pricnemo tržiti tudi kot aktivno snov. V letu 2019 smo zagnali tudi testno proizvodnjo nove aktivne snovi tribazicnega bakrovega sulfata (TBCS). Konec letošnjega maja pa smo priceli z nacrtovano neprekinjeno trimesecno proizvodnjo, s katero želimo proizvesti vsaj 100 t novega produkta. Lastnosti TBCS s kemijsko formulo CuSO4.3Cu(OH)2 je bakrova spojina svetlo-zelene barve, ki se v naravi pojavlja kot mineral Brochantit. Je ena od petih bakrovih aktivnih snovi, katerih uporaba v fitofarmacevtske namene je v EU dovoljena. Njena prednosti pred drugimi bakrovimi spojinami je dobra ucinkovitost tudi pri nižjih odmerkih v kombinaciji z nizko fitotoksicnostjo. Zato je uporaba primerna tudi za bolj obcutljive kulture. Za razliko od bakrovega hidroksida (COH) in COC je TBCS razvršcen med manj strupene snovi, kar mu daje konkurencno prednost predvsem v Franciji, ki ima za bolj toksicne snovi predpisano višjo ekološko takso. Gre za moderno aktivno snov, ki je v trendu. Povpraševanje po TBCS je v EU precejšnje, še posebno v državah, kjer je poraba ba­krovih fungicidov velika. V Evropi jo proizvajata le dve firmi, UPL v Franciji in Nufarm v Avstriji. Sinteza Sama sinteza TBCS je na prvi pogled precej podobna sintezi COC. Gre za raztapljanje elementarnega odpa­dnega bakra z žveplovo (VI) kislino ob socasnem pre­pihovanju z zrakom. Kemijsko-inženirsko je to eden od bolj kompleksnih procesov, saj gre za absorbcijo kisi­ka z dvema socasnima kemijskima reakcijama. Eno na fazni meji tekocina-plin (mehurcki zraka v suspenziji) in drugo na fazni meji tekocina-trdno (bakrena žica v suspenziji). Kineticni model takšnega sistema je, zaradi nedefiniranosti in tako prostorske kot casovne spre­menljivosti medfaznih površin, precej zapleten. Zato je proces zelo nepredvidljiv in izjemno zahteven za ob-vladovanje. Dodatno ga zaplete še dejstvo, da v samem procesu potekajo kompetitivne reakcije, ki lahko vodi­jo do nastanka neželenega produkta Antlerita. Lahko pa celo zaradi nastajanja oblog popolnoma zaustavijo raztapljanje bakra. Pri vodenju samega procesa je pot-rebno paziti tudi na pravilno velikostno porazdelitev delcev, saj le-ta definira fitotoksicne lastnosti in s tem njegovo dejansko ucinkovitost. Poleg tega pa vpliva na reološke lastnosti suspenzije, kar lahko zaradi tenden­ce želiranja popolnoma onemogoci nadaljevanje po­stopka. Ekonomika Postopek pridobivanja TBCS, ki smo ga razvili v Cinkar­ni Celje, je precej nekonvencionalen in tudi v strokovni literaturi je zabeleženo, da takšen nacin proizvodnje ni preprost za obvladovanje. Ima pa edinstveno prednost, da je okoljevarstveno popolnoma neoporecen, saj sama sinteza nima stranskih produktov. Vsi reaktanti, ki vstopajo v proces, se namrec vgradijo v produkt: 4Cu + HSO + 2O + 2HO . CuSO.3Cu(OH) 242242 Kemijska formula Barva Lastna topnost Cu2+ (pH7) Velikost osnovnih delcev Specificna površina Klasifikacija Kristalna modifikacija TBCS CuSO.3Cu(OH)4 2 zeleno­ 6 x 10-6 mol/l 0,5-1 µ 10-20 GHS07 monoklinski Brochantit ali Cu(OH)SO464 modra m2/g GHS09 COC CuCl.3Cu(OH)2 2 ali Cu (OH)Cl 23 zelena 3 x 10-5 mol/l 2-3 µ 2-5 m2/g GHS06 GHS09 ortorombski Atacamit Primerjava obeh aktivnih snovi, tribazicnega bakrovega sulfata in bakrovega oksiklorida. Takšna karakteristika pomeni seveda najvišjo mogoco ucinkovitost. S tem imamo že v štartu prednost pred postopki, kjer so izkoristki reaktantov, za­radi nastajanja stranskih produktov, nižji. Konkurencnost. Proizvodnja TBCS na ozemlju EU je strateška prednost, saj je uvoz te aktivne snovi iz prekooceanskih držav za uporabnike precejšnje tveganje in dodat-no financno breme. Roba, ki z lad-jo potuje nekaj mesecev, je veckrat nekvalitetna. Zaradi sezonske na-rave produkta pa uveljavljanje re-klamacij ni zaželeno, ker to v vecini primerov pomeni izgubo sezone. Uporabniki so tako v podrejenem položaju, zato so vec kot zainte­resirani za nabavo znotraj EU. Tu je prednost v tem, da lahko naba­vljajo tudi manjše kolicine, sproti, in po dejanski potrebi. Poleg tega TBCS za razliko od COC in COH v EU ni registriran po REACHU, zara­di cesar se ne more prodajati kot bakrovo gnojilo. Težava na evrop­skem trgu je namrec ta, da se del fitofarmacevtskih sredstev ilegalno izpodriva s cenovno bolj ugodnimi gnojili, katerih uporaba pa seveda v fitofarmacevtske namene ni do-voljena. Prodaja. Potencialnih kupcev nam ne manjka, saj že sedaj predelujemo uvoženi TBCS za našega najvecje­ga kupca, ki porabi letno pribl. 200 t te aktivne snovi. Poleg tega ima-mo tudi pisna zagotovila drugih poslovnih partnerjev za vsaj 500 t letne porabe. Ocenjujemo, da bi ob ugodni tržni ceni na EU trgu z lahkoto prodali vsaj 1000 t te ak­tivne snovi letno. Seveda pa se je potrebno zavedati, da je obrat MB tehnološko zastarel, saj se je v nje­govo posodobitev zadnja leta vla­galo premalo. Vrhunsko razvojno--raziskovalno delo, ki smo ga op-ravili, ne bo dalo rezultatov samo po sebi. Ce želimo požeti, kar smo pridelali, bo potrebno investirati, in to tako v posodobitev in avto­matizacijo osnovne proizvodnje, kot tudi pakirnice in granuliranja. Z visokimi stroški dela, ki so posle­dica zastarele tehnologije, na sve­tovnem trgu zagotovo ne moremo biti konkurencni. Tekst in foto: dr. Andrej Lubej Nov spektrometer v Službi kakovosti V Fizikalnem laboratoriju Službe kakovosti smo janu­arja pridobili nov valovno disperzni rentgenski fluo­rescencni (WDXRF) spektrometer. Instalacija instru­menta je potekala v marcu s pomocjo pooblašcenih serviserjev PANanalytical (Renacon) in sodelavcev iz PE Vzdrževanje in energetika. Zaradi teže, predvsem pa obcutljivosti opticnih delov in-strumenta, je bil transport do laboratorija najbolj težaven in obcutljiv del instalacije. K sreci sta nosilnost in velikost transportnega dvigala v Glavnem laboratoriju Službe ka­kovosti dovoljevala transport v prvo nadstropje. Vecji izziv pa sta bili stopnici do Fizikalnega laboratorija 1, ki smo ju lahko premagali le z daljšim podestom, ki je prepreceval vecje nagibe instrumenta. Zaradi ukrepov COVID-19 so namešcanje dveh me-hanskih delov, preverjanje instrumenta in 20-urno iz­obraževanje potekali preko Team Viewerja. To smo lahko izvedli le ob podpori osebja PE Vzdrževanja in energetika, Službe informatike in na osnovi dobrega sodelovanja s pooblašcenim serviserjem iz Hrvaške ter s predavateljico iz Nizozemske. WDXRF spektrometer Zetium bo postopno zamenjal spektrometer MagiX PRO PW2440, ki ga v Službi ka­kovosti uporabljamo že osemnajsto leto. V vseh letih njegovega delovanja smo z WDXRFS pridobili preko pol milijona rezultatov, kar to tehniko uvršca med eno naj­bolj produktivnih postopkov preskušanja. Rentgenska fluorescencna spektrometrija (XRF) je ne­destruktivna analizna tehnika, ki se uporablja za dolo-canje elementne sestave materialov. Izbrana konfigu­racija spektrometra Zetium omogoca visoke obcutlji­vosti ob dobrih resolucijah. Zato dolocamo vsebnosti elementov od Na do U v koncentracijskih obmocjih nekaj ppm do 100 %. Spektrometer je opremljen z avtomatskim vzorcevalni­kom, ki s hitrim izmenjevanjem vzorcev in z možnostjo neprekinjenega delovanja zagotavlja visoke kapacitete preskušanih vzorcev. S programskim paketom Omnian, lahko izvajamo kvalitativno in semikvantitativno ele­mentno analizo neznanih materialov, kjer kalibracijski vzorci niso na voljo. Nakup in zagon novega spektrometra je pomemben korak pri stabilnem zagotavljanju rezultatov v kontro­li procesa proizvodnje titanovega dioksida, koncne kontrole in preskušanja konkurencnih vzorcev TiO2 ter ostalih trdnih in tekocih vzorcev. S skupnimi mocmi smo uspešno pripeljali XRF spek­trometer v Fizikalni laboratorij, ga instalirali in priceli z njegovo uporabo. Vsem sodelujocim se zahvaljujemo za pomoc. Tekst in foto: Tamara Govejšek Hitra šivalna akcija zašcitnih mask pomagala zagotoviti nemoten proces dela ob zacetku pojava koronavirusa Koronavirus nas je postavil pred številne izzive. Med njimi je bil tudi ta, kako poskrbeti za kar najbolj nemoteno nadaljevanje najpomembnejših proizvodnih procesov v podjetju. Ker je bila dobava zašcitnih sredstev na zacetku zelo upocasnjena, ste se nekateri cinkarnarji izjemno angažirali pri zagotavljanju le-teh. Iskali ste materiale, izdelovali prototip, preko videokonfrenc usk­lajevali podrobnosti in ugotavljali stopnjo zašcite. Nato pa ste, skupaj s svojci, ves konec tedna šivali zašcitne maske za cinkar­narje. S solidarno akcijo ste nesebicno pomagali zagotoviti kon­tinuiteto dela, kar je bilo v zacetku razglasitve pandemije izjem-no pomembno. Akcija je bila zelo odmevna v medijih, tako zelo, da so se na nas obracala tudi druga podjetja, ki so prosila za pomoc in nasvete pri izdelovanju mask za svojo proizvodnjo. Špela Kumer Splošni bolnišnici Celje donirali sredstva za nakup respiratorja Cinkarna Celje je Splošni bolnišnici Celje donirala sredstva za nakup enega respiratorja za zdravljenje najtežje obolelih za koro­navirusom. Donacija je del širše akcije clanov Regionalne gospo­darske zbornice Celje. Sku­paj so zbrali 181.000 evrov za respirator, premicni RTG aparat in drugo medicin­sko opremo, ki jo bolnišni-ca potrebuje za obravnavo pacientov s COVID-19. Špela Kumer V Cinkarni Celje »Skrbimo, da lepše živimo« V okviru 12. natecaja za osnovne in srednje šole so mladi v šolskem letu 2019/2020 razmišljali, kako je Cinkarna okoljsko napredovala v 147 letih delovanja. Sodelovali so ucenci in dijaki kar 33 šol s Celjskega. Nove tehnologije, napredne raziskave in vlaganje v razvoj so intenzivno zaznamovali zadnja desetletja delovanja podjetja. Mladi ustvarjalci so izdelovali raznolike okvirje za ocala, skoznje pa prikazali pogled na vse te spremembe. Tehnicno spretnejši so snemali videe o pomenu skrbi za naravne vire in razmišljali, kako to pocnejo sami. Najbolj doživet video so posneli najmlajši iz Podružnicne osnovne šole (POŠ) Trnava, zmagovalni izdelek prve tria­de so poslali ucenci POŠ Kalobje, v drugi triadi so najboljši pogled skozi ocala prispevali ucenci POŠ Socka, v tretji triadi je zmagal izdelek Osnovne šole (OŠ) Mozirje, med srednjimi šolami pa je najbolj izstopal izdelek Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Prejemniki posebnih nagrad za izstopajoca dela so še predstavniki OŠ Planina pri Sevnici, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Lava, OŠ Recica ob Savinji in Gimnazije Celje Center. Nekatere najbolj izstopajoce izdelke mladih ustvar­jalcev ste si lahko ogledali na razstavi v Planetu TUŠ Celje, v juliju bodo izdelki razstavljeni v Osrednji knjižnici Celje, nato pa še v jedilnici Cinkarne Celje. Vabljeni! Špela Kumer Osnovna šola Braslovce Osnovna šola Frana Kranjca Celje Sredi maja smo objavili nov, 13. natecaj Da v red spraviš stare stvari, TITANOV DIOKSID pomaga ti! Tokratna tema bo torej spoznavanje znacilnosti in ucinkov titanovega dioksida. Zato bodo šolarji renovirali stare stole in jih pobarvali. Razpis je objavljen na naši spletni strani. Bronasti grb Mestne obcine Celje upokojenemu cinkarnarju Lenartu Horvaticu Mestna obcina Celje svoj praznik praznuje 11. aprila, na dan, ko je leta 1451 Friderik II., takrat trški naselbini, podelil mestne pravice. Letošnja osrednja slovesnost je, zaradi epidemije novega korona virusa, potekala v juniju. Med obcinskimi nagrajenci je bil tudi upokojeni cinkarnar Lenart Horvatic. Bronasti grb Mestne obcine Celje je prejel za široko vpe­tost v kulturno-družbeno dogajanje v mestu in za igralsko upodo­bitev Hermana II., s katero je prispeval k prepoznavnosti zgodovine celjskih grofov. Barbara Rozonicnik Delavci, ki imajo aktivne medicinske vsadke morajo o tem obvestiti delodajalca (Službo za varnost in zdravje pri delu). Med aktivne medicinske vsadke sodijo srcni spodbujevalniki, vsadki v možgansko deblo, vibracijski vsadki za srednje uho, vsajene crpalke za infuzijo zdravil, aktivni medicinski vsadki, ki vsebujejo kovine (umetni sklepi, žeblji, žice, plošcice, kovinski kontracepcijski vsadki, umetne srcne zaklopke), medicinski vsadki, ki se nosijo na telesu (zunanje crpalke za infuzijo hormonov). Dotrajano reševalno vozilo nadomestili s sodobnejšim V Cinkarni Celje smo v letu 2019 obravnavali 13 po­škodb pri delu ali 1,5 poškodb na 100 zaposlenih. Za­radi tega je bilo izgubljeno 334 delovnih dni oz. vsak poškodovani je bil na bolniškem staležu v povprecju približno 26 dni. V skladu z zakonodajo imamo v podjetju v vsakem obratu usposobljene zaposlene za nudenje prve po­moci na delovnem mestu. Veliko vlogo pri oskrbi poškodovanega ali nenadno obolelega na delovnem mestu pa ima gasilska enota, ki je, poleg nalog na po­drocju požarne varnosti, zadolžena in usposobljena za nudenje prve pomoci. Seveda pa je za uspešno nuden­je prve pomoci, poleg znanja, potrebna tudi ustrezna oprema. To smo v preteklem letu, z zamenjavo starega reševalnega vozila, ustrezno dopolnili. Novembra 2019 smo ob podpori vodje Službe za var-nost in zdravje pri delu ter z odobritvijo Uprave pod-jetja nabavili novo – rabljeno reševalno vozilo, ki je bilo pripeljano iz Avstrije in je služilo kot reševalno vo­zilo zvezne dežele Tirolske. Vozilo znamke Volkswa­gen transporter, letnik 2013, je tako zamenjalo naše reševalno vozilo, ki je bilo staro že 26 let. Novega reševalnega vozila smo se zaposleni v gasilski enoti razveselili, saj nadgradnja vozila ustreza vsem da­našnjim zahtevam in potrebam v primeru nudenja prve pomoci pri delovnih nesrecah in nenadnih obolenjih v podjetju. Hkrati s tem pa je prihod vozila zahteval od gasilcev dodatno izobraževanje in seznanitev z novost-mi ter dodatno medicinsko opremo. Izobraževanje je bilo toliko lažje, ker se v naši eno-ti zaposlujejo novi sodelavci, ki so zakljucili šolo za gasilca. Ti, med obveznim izobraževanjem za poklic poklicnega gasilca, posvetijo veliko izobraževalnih ur nudenju prve pomoci. Z znanjem in s prenosom le-te­ga, prinašajo v podjetje in v enoto vedno višji nivo de­lovanja. Rad bi se zahvalil Upravi podjetja in vsem, ki so pod-prli nakup nadomestnega reševalnega vozila. S tem so ponovno dokazali svojo skrb za zdravje zaposlenih in zunanjih izvajalcev. Teh je v našem podjetju veliko, opravljanje vzdrževalnih del pa predstavlja dodatno tveganje za nastanek nezgod. Upamo, da bo reševalno vozilo cim manj uporablje-no v resnicnih situacijah in cim veckrat za vaje in izo­braževanje. V letu 2019 so bili evidentirani 3 skoraj dogodki in 56 potencialnih nevarnosti (od tega odpravljenih 52). Vse, ki vas zanima novo reševalno vozilo, vabimo, da se oglasite v naši enoti in si vozilo pobliže ogledate. Tekst in foto: Rok Jager 24 KULTURA Dr. Zoran Pevec gost na mednarodnem književnem festivalu Lirikonfest v Velenju Koncem junija je v Velenju potekal mednarodni knji­ževni festival Lirikonfest. Gostje so se predstavili s svoji-mi deli (poezijo in potopisi), dopoldanska omizja so bila namenjena temam androcentrizem in genocentrizem književnega ustvarjanja ter vplivu korona virusa na pi-sanje književnikov. Zadnji vecer pa so bile na svecani prireditvi v kongresnem centru hotela Paka podeljene festivalske nagrade: Pretnarjeva nagrada »ambasador­ju slovenske poezije/književnosti in jezika po svetu«; prejel jo je doktor Miran Hladnik, profesor slovenskega jezika Filozofske fakultete v Ljubljani in literarni zgodo­vinar; »caša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesni­ški opus na Slovenskem, prejemnica je bila pesnica in prevajalka Lidija Dimkovska (nagrado je pred leti pre­ jel tudi cinkarnar, pesnik in urednik dr. Zoran Pevec); Udeleženci Lirikonfesta pred vilo Herberstein (od leve proti desni): »lirikonov zlat« za vrhunske revijalne prevode (prejela pesnik in urednik dr. Zoran Pevec, literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik, predstojnik katedre za slovenšcino na filozofski fakulteti v jo je prevajalka iz madžaršcine) in nagrado za najbolj- Zagrebu dr. Zvonko Kovac in pesnik ter kustos v galeriji Kostanjevi­ ši potopis leta na Slovenskem. Glasbena gostja je bila ca dr. Robert Simonišek. (arhiv dr. Zoran Pevec) šansonjerka Vita Mavric. dr. Zoran Pevec Cinkarniški kulturni vecer 2020 V prvem polletju letošnjega leta smo, zaradi virusne situ-acije in posledicne prepovedi javnih prireditev, uspeli izvesti le en Cinkarniški kulturni vecer. 18. februarja je bil v knjigarni Antika gost vecera Peter Ku-har, vsestranski kulturni dela­vec in prevajalec, upokojeni kulturni urednik RTV Slovenije, ki s partnerko, pesnico Lenko Danhelovo, že vrsto let živi v Berounu pri Pragi. Peter Kuhar je zanimivo in primerjalno predstavil razlicne prevode Haškovega Švejka v slovenšcino. dr. Zoran Pevec Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Upokojence obicajno nagovori vodja Kadrovsko splošne službe in delavski direktor Marko Cvetko ter se jim zahvali za njihov doprinos k delovanju podjetja. Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali o casu, ki so ga preživeli v Cinkarni in o tem, kako bodo zapolnili upokojenska leta. Od decembra 2019 do junija 2020 so se v Cinkarni upokojili naslednji sodelavci: Marjana Pilih, Drago Živkovic, Martin Cokl, Duško Nedic, Vlasta Šoštar, Jo-žica Pernek, Marija Vodušek, Jožef Gabric, Boža Volf, Mile Markovski in Razim Mujanovic. Martin Cokl prihaja iz Šmarja pri Jelšah in je bil vso svo­jo delovno dobo zaposlen v Cinkarni. Delo tovornja­karja je dodobra spoznal, saj je bil kamion vrsto let nje-gov drugi dom – 30 let je prevažal cisterno po državah bivše Jugoslavije, zadnjih 10 let pa je vozil kamion po Sloveniji. Pravi, da je bil v službi zadovoljen, v »penzi-on« pa tudi rad odhaja. Po vseh prevoženih kilometrih ga še vedno vlece v svet. Pravi, da se bo še odpravil na kakšno potovanje, a tokrat ne s kamionom. Na dom ga, poleg domacih, veže tudi vinograd, ki se mu bo v pri­hodnje še bolj posvetil in pridelal kakšno rujno kapljico. Boža Volf se je zaposlila v Cinkarni pred slabimi 41 leti. Razlicna podrocja dela v podjetju je tekom let dodobra spoznala, saj je opravljala delo v Racunovodski službi, Službi informatike, v OE Marketing – skladišce, nazad­nje pa v oddelku Transporta. S sodelavci se je dobro ra­zumela. Ob slovesu jim želi še naprej uspešna delovna leta, in da ohranijo pozitivno energijo. V pokoju pravi, da bo pazila vnuke, poleg tega pa si želi povzpeti na cim vec slovenskih vrhov, pa tudi tistih cez mejo. Drago Živkovic je bil najprej zaposlen v Ingradu Celje, nato ga je pot zanesla v Cinkarno, kjer je delal celih 39 let. Njegovi zacetki segajo v obrat Keramike, kjer so bili pogoji dela izredno težki, pokoj pa je docakal v obratu Žica in cinkove zlitine. Pohvalo in zahvalo je izrazil svo­jim nadrejenim in sodelavcem, s katerimi se je odlicno razumel. Sedaj bo hodil na sprehode, vrtnaril in se po­svecal svojima vnukinjama. Mile Markovski je vso svojo delovno dobo preživel v PE Metalurgija, sprva v »stari valjarni«, nato v »novi valjarni«. Po zaprtju slednje je opravljal delo v obratu Cinkovih zlitin. Pravi, da je bil v Cinkarni izredno zado­voljen, zato bo pogrešal podjetje in seveda sodelavce. Doma ima nekaj živine in velik vrt, tako da dolgcas ne bo. Kolikor bo dopušcal cas, pa bo hodil na sprehode in v hribe. Razima Mujanovica je pot pred 38-mi leti zanesla v Celje, kjer je ostal in se zaposlil v Cinkarni. Zadnja leta je opravljal delo kontrolorja v Službi kakovosti, na za-cetku svoje delovne poti pa v Pripravi vode (današnja Energetika) in na S kislini. Kot zvest navijac se je redno udeleževal nogometnih tekem v Celju in se pridružil številnim izletom v organizaciji Cinkarne. Pravi, da bo pogrešal sodelavce, s katerimi se je dobro razumel, ka­kor je pogrešal tudi svoje rodno mesto v Bosni in Her-cegovini. Tam ima hišo in veliko zemlje. V pokoju bo cas za sprehode, morje in hribe ter ribolov. Pogovarjala se je Barbara Rozonicnik Testiranje na protitelesa proti covid-19 Uprava podjetja se je odlocila, da v okviru promocije zdravja zaposlenih izvedemo testiranje na protitelesa proti novemu koronavirusu SARS CoV-2 (COVID-19). Testiranje je namenjeno dokazovanju prebolele okužbe s SARS CoV-2. Okužba lahko poteka tudi brez ali z zelo blagimi znaki, zato se mnogo ljudi niti ne zaveda, da so že prišli v stik z virusom in razvili protitelesa. Test temelji na dokazovanju protiteles v krvi, ki se praviloma razvijejo po okužbi. Ce so v krvi prisotna protitelesa pomeni, da je clovek prišel v stik z virusom. Dokaz prisotnosti proti­teles v krvi še ne zagotavlja imunosti, saj stopnja zašcite po preboleli okužbi še ni znana. Odvzem krvi za izvedbo testa samo organizirali v 4 dneh (1 dan v Kemiji Mozirje, 3 dnevi v Cinkarni Celje) konec meseca junija. Na testi­ranje se je prijavilo okoli 180 zaposlenih. Otmar Slapnik Vaniljevo – jagodna sladica v kozarcu (za 10 oseb) Vaniljeva krema 170 ml mleka 170 ml smetane 2 vaniljeva stroka 95 ml rumenjakov 80 g sladkorja 7 g želatine Pripravimo angleško kremo. V mleko in smetano doda-mo vaniljev strok in zavremo. Posebej penasto umešamo rumenjake in sladkor. Stroke precedimo in vroce mleko ter smetano pocasi dodamo rumenjakom in kuhamo do 82 °C. Dodamo namoce-no in ožeto želatino, dobro premešamo in s kremo na­polnimo polovico kozarca. Ohladimo. Jagodni žele 200 g jagodnega pireja 35 g sladkorja 5 g želatine Segrejemo jagodni pire in sladkor na 60 °C, tako da se sladkor raztopi. Dodamo namoceno in ože-to želatino in ohladimo na 25 °C. Žele dodamo na ohlajeno vaniljevo kremo in vse skupaj postavimo v hladilnik. Jagodni vetrci 50 g jagodnega pireja 50 g sladkorja 5 g albumina (beljak v prahu) ali 1 jajcni beljak 10 ml limoninega soka Vse sestavine damo v mešalnik in stepamo do trdih vrhov. Sladico v kozarcku okrasimo z beljakovimi vetrci in s svežo malino ali jagodo. Tunina roladica, polnjena s ciceriko (za 2 osebi) 200 g tune in slanosti sojine omake). Ko 100 g kuhane cicerike je tuna marinirana, jo položi­ 40 g boba mo na papirnato brisacko, da 80 g pese vpije odvecno marinado. 20 g šalotke 60 g špargljev Rolado dekoriramo s pesi­ 2 fileja incunov no kremo (kuhano zmiksa­ 20 ml kisa mo z olivnim oljem, kisom, 100 ml olivnega olja šalotko, soljo in poprom, da 50 ml sojine omake dobimo kremo), lahko doda­ 30 ml balzamicnega kisa mo tudi cesnovo majonezo. Rolado okrasimo še s špar- Kuhano ciceriko, ki smo ji dodali fileja incunov, malo olivnega olja in limoninega glji, bobom, redkvicami in soka, dobro zmeljemo ter zacinimo s soljo in poprom. razlicnimi zelišci ali mladimi poganjki zelenjave. Zraven Na file tune damo cicerikin nadev ter ga zavijemo v rolado. Posebej v posodici ponudimo kozarec dobro zmešamo sojino omako, balzamicni kis in olivno olje. V to posodo položimo ro­ ohlajenega belega vina. lado, da se marinira 2 minuti (ne vec, da ne prevzame prevec mocnega okusa kisa Jure Fidler Foto natecaj: Ostani doma in obcuduj lepote Slovenije Letošnje poletje bo nekoliko drugacno, kot smo bili vajeni. Ker bomo vec do-pustovali doma, vas vabimo, da v fotografski objektiv ujamete katero od mnogih naravnih ali kulturnih lepot Slovenije in sodelujete pri foto natecaju »Ostani doma in obcuduj lepote Slovenije«. Do 30. septembra 2020 pošljite svojo naj fotografijo »Ostani doma in obcuduj lepote Slovenije« v elektronski obliki v tajništvo vodstva podjetja (Barbara Ro­zonicnik), vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si. Izbrali bomo tiri fotografije in avtorjem podelili nagrade Term Zrece. 1 x družinsko kopanje v Termah Zrece (2 odrasla + 2 otroka) 1 x družinska vstopnica za pot med krošnjami Pohorje (2 odrasla + 2 otroka) 1 x družinski spust po sankališcu Zlodejevo (2 odrasla + 2 otroka) K fotografiji dopišite svoje ime in priimek ter domaci naslov. V nagradni igri lahko sodeluje vsak le z eno fotografijo. Nagrajene fotografije in imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki internega casopisa Cinkarnar. Nagrajenci križanke (Cinkarnar december 2019) Med pravilno rešenimi križankami (Cinkarnar, december 2019) smo izžrebali tri dobitnike nagrad Term Zrece: Igor Lipovšek, Riko Mlekuž, Živojin Đordevic. Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v tajništvu vodstva podjetja. Cestitamo!