DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst., ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio l~c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. Id. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Goric« štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 18
Trst - Gorica. 6. maja 1955
Izhaja vsak petek
Ob izvolitvi
V petek 29. maja je bil z veliko večino izvoljen za novega predsednika republike Giovanni Gr one h', dosedanji predsednik poslanske Zbornice. Dobil je (>5X glasov, kur je več kot dvotretjinska večina, ki je bila potrebna za izvolitev pri treh prvih, brezuspešnih glasovanjih, katera so bila prejšnji dan. Pri četrtem glasovanju, na katerem je bila izrečena Gronchij|U, tako široka zaupnica, sploh ni bilo več drugih, resnih tekmecev. Predsednik senata, Merzagora, prvotni uradni kandidat demokrščanske večine, in Parri, kandidat levice, sla se že predtem odpovedala nadaljnjemu potegovanju za najvišji položaj v državni upravi. Tako je bilo oddanih samo 70 glasov za E i naudija, 92 glasovnic pa je bilo be lih, 11 razpršenih na razna imena, dve pa sta bili neveljavni. Na vseh ostalih je' bilo napisano Gronchi-jevo ime.
Ob tej izvolitvi, ki je izzvala veliko najrazličnejših komentarjev, je treba podčrtati nekaj dejstev.
Se pred valitvijo predsednika so z mnogih stra.ni izražali bojazen, da bo težko najti osebnost, ki naj bi zbrala prepričljivo večino glasov. S komaj zadostno večino glasov izvoljeni predsednik pa bi bil zunanji izraz slabosti italijanske demokracije in republikanskega državnega ustroja. Za takega pred sednika bi mnogi, med temi tudi tujina, lahko dejali, da ni predsednik weh Italijanov, temveč samic tistih, ki so zanj glasovali. Ne smemo namreč pozabiti, da je šlo šele za komaj drugega redno izvoljenega predsednika niti deset let stare republike, ki se mora šele utrditi in graditi lastno tradicijo.
Gronchijeva izvolitev je preprečila, da bi se ta bojazen uresničila. Ob vsej razbitosti in globokih sporih, ki ločijo italijanske stranke v rasne tabore, je zanj glasova-,la skrajna levica; pri četrtem glasovanju ga je proglasila za svojega kandidata tudi demokrščanska sredina; svoje ziiupanje so mu izrazile manjše demokratične stranke, pa tudi monarhisti. Naj bo to posledica še takšnih in tako nasprotujočih si političnih računov, vendar je važno in pozitivno, da se je nekaj takega le zgodilo: da je Italija dobila predsednika, ki uživa zaupanje vseh in ne samo ene ali drueje struje.
Zrumo je, da je Gronchi sindikalist in najvplivnejši član demokr ščanske levice. Tudi to dejstvo, ki je vzbudilo veliko pozornost in na mnogih straneh razne bojazni, imn svoje dobre strani in važen pomen
Poglejmo EVropo kot celoto. Kje je demokracija najtrdnejša, kje je blaginja največja, kje je družabni red najstabilnejši, desna ali leva totalitaristična gibanja pa najsla-botnejša? Tam, kjer imajo demo kratične socialno usmerjene stranke velik vpliv, kjer so imele ali pa upravičeno upajo, da bodo imele priložnosti, da izvedejo socialne preosnove, kakršne zahteva našf čas in sodobni družben razvoj. Kre po vrsti si v tem pregledu slede skandinavske demokracije, Velik^ Britanija, Nizozemska, Belgija in Nemčija. V prvih so mnoge reforme že izvedene in se ne more reči, da bi škodovale gospodarski moči in napredku države. V zadnjih pa so v teku, oziroma socialno usmerjeni duhovi in skupine lahko realistično upajo, da jih bo do nekega dne uresničili. Množice ki si socialnih reform žele, niso tirame v naročje skrajnežem in za to so skrajneži brez moči.
Kot prepričani demokrati in so cialno čuteči ljudje; s’ lahko samo želimo, da bi tudi Italija krenila po tej poti, ki jo bo edina pripe Ijala do večje notranje strnjenosti in <umirjenosti. Zaman bi si za/pi rali oči, če bi trdili, da v Italiji ni sil, ki se krčevito upirajo socialnim preosnovam (kje je ostala n. pr. agrarna reforma?), a se pri tem ne zavedajo, da s takšnim svojim zadržanjem samo krepijo komunizem. Ena skrajnost ima za posledico naraščanje: druge. V tem položaju ko lahko vsak dan čutimo, da smo prav na razpotju, kjer se mara odločiti, "li bo italijanska politika zavila na desno, kjer bo z odrekanjem reform nudila komunizmu obilo novega orožja in o-gnja, ali pa v smer demokratičnega socializma, ki naj komunizmu odvzame vsako pravico na obstoj, je Gronchijeva izvolitev vsekakor tolažilen in vzpodbujajoč pojav. V njej lahko vidimo dokaz, da bo italijanska demokracija po vsej verjetnosti znala uresničiti pravo tvorno reittev. Zato se nam je zdelo čudno, da je ta izvolitev izzvala precej negativnih komentarjev prav
Poslanec Giovanni Gronchi novi predsednik republike
Osebnost novega predsednika italijanske republike je tolikšnega pomena, da je potrebno in koristno, da ’ njo seznanimr. naše čitatelje, kajti s svojega visokega položaja drž. glavarji, bo do neke mere usmerjal raz voj italijanske državne politike v razdobju prihodnjih sedmih let.
Giovanni Gronchi se je rodil 10. septembra 1887 v Pontederi, v pokrajini Pisa. Bil je sin skromne, družine in kot študent na filozofski fakulteti se je moral vzdrževa ■ i lastnim delom. Po končanih študijah je nastopil službo profesorja, istočasn* pa je' tudi že napravil svoj odločilni korak v politiko. Pridružil se je krščanskemu socialnemu gibanju. V letih 1910 -1915 je bil eden izmed pionirjev krščanskega socializma v Italiji. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je kot prostovoljec pridružil četam.
Ko sei je Gronchi leta 1919 vrnil domov, je sodeloval z Don Sturzom ter je bil soustanovitelj ljudska stranke. Na listi te stranke je bil svojem domačem kraju tudi izvoljen za poslanca. Istočasno je bil tajnik »Zveze krščanskih delavcev«. Kot eden izmed vidnih poslancev ljudske stranke in član vodstva njene parlamentarne skupine je v prvi Mussolinijevi vladi predstavljal svojo stranko kot podtajnik v ministrstvu za delo. To je bilo od oktobra 1922 do avgusta 1923, ko je ljudska stranka na tu-rinskem kongresu sklenila, da ne bo sodelovala s fašizmom in so vsi njeni zastopniki izstopili iz vlade. Gronchi je bil med pobudniki »a-ventinskega razcepa« in zato so mu odvzeli poslanski mandat. Moral se je umakniti iz političnega življenja, pa tudi v šoli ni mogel zdržati. Posvetil se je gospodarskemu udejstvovanju.
Ves čas fašizma je bil Gronchi odločen protifašist. Ko se je leta 1943 že nakazoval vojaški in politični poraz fašizma, je Gronchi navezal stike s podtalnimi gibanji v Lombardiji, Piemontu in Liguriji, Kljub temu, da se je moral stalno, skrivati pred policijo, je bil v Rimu eden izmed voditeljev boja proti nacizmu ter je z De Gasperi-jem zastopal Krščansko demokracijo v Narodnem osvobodilnem od boru. V prvi in drugi Bonomijev'. ter v Parrijevi vladi je bil minister .za trgovino, industrijo in delo, y prvi De Gasperijevi vladi pa minister za trgovino in industrijo. Dne 2. junija. 1946 j’ef bil izvoljen za poslanca v ustavodajno zbornico ter za predsednika demokrščan-ske parlamentarne skupine, kar je ostal vse do le{a 1948, ko je bi' izvoljen za predsednika poslanske zbornice. Na. tem položaju je pretekli četrtek dočakal izvolitev za predsednika republike. *
Kot predsednik poslanske zbornice si je Gronchi pridobil velik in vsestranski .ugled. Bil je nepristranski, premočrten in dosleden. Predvsem pa je ostal zvest svojemu sindikalnemu delovanju in v svojem zadnjem političnem govo-
ru, katerega je imel na drugem kongresu Italijanske zveze svobodnih sindikatov, je dejal: »Vi. svobodni delavci, ste se znali postaviti v italijansko politično življenje ter ste pri tem ostali neodvisni. Drugi sindikati, ki so odvisni od političnih strank ter njihove politične usmerjenosti, pa so osamili
del delavstva in mu onemogočili delo za. svoje koristi. Kjer je zmagal komunizem, tam je bilo konec delavskega vzpona, tam je prišlo do preloma med vodilnim razredom in delavstvom.«
Tako je postal predsednik republike eden izmed zagovornikov koristi in napredka delovnih ljudi, ki je p.i obenem prepričan demokrat in republikanec.
Nemiri! v Indokini
Odhajajiči predsednik
Pred sedmimi leti, 11. maja 1948. so izvolili1 takratnega finančnega ministra Luigija Eineudija za prvega. rednega predsednika italijanske republike. Sedaj pa je bilo treba poiskati naslednika. Praiv tak-i periodična zamenjava državnega poglavarja, je ena izmed značilnosti republik v primerjavi z ustavno monarhijo.
V jeseni 1. 1943 se je Einaudi s svojo soprogo skrivaj umaknil iz Turina v Švico. Bežala sta pred nacisti in fašisti. Ko je dvojica izčrpana prispela na 2600 metrov visok Col Ferret, ju je z velikim za>-čudenjem sprejel švicarski rezervni častnik, profesor vseučilišča v Lousanne-i, Ko je spoznal svojeg!) znamenitega tovariša s t urin ske g a vseučilišča. Kasneje so profesorju Einaudiju dovolili, da je ne ženevskem vseučilišču prirejal tečaje iz finančne znanosti za italijanske 'i-kademike - begunce. Švica je v vseli okoliščinah ostala zvesta tra-i frankotllsko ali
Dogodki, ki se zdaj pletejo v Vietnamu, glavnem delu nekdanje Francoske Indokine, so zelo važni za bodočnost jugovzhodne Azije, obenem pa so tudi poučni za vse, ki jim je pri srcu uspešna in prosvetljena socialna politika, ki naj svetu prepreči, da ne pade pod rdečo diktaturo, iz katere je rešitev tako težka.
Na lanski ženevski konferenci, s kater so v Vietnamu zaključili vojskovanje, ki je Franciji toliko let pilo kri, tamkajšnjemu prebivalstvu pa prinašalo nesrečo, sr razdelili Vietnam začasno na dva dela. V severnem so dobili oblast Hočiminhovi komunisti, v južnem pa nekomunisti pod vlado v Franciji živečega cesarja Bao Daja. Vlado v južnem delu je dobil izo bražen, načelen in za dobro svoje domovine goreč človek Ngo Dinh 'Diem.
Ngo Dinh Diem je po rodu iz pokrajine Anam in pripada plemenu, ki je nad tisoč let branilo Vietnam pred kitajskimi osvajalci s severi'.. Njegovi predniki so že v XVII. stoletju prestopili iz budizma v katolicizem in eden izmed njegovih bratov j« danes katoliški škof. Diem ima za seboj odlično kariero, sai je komaj 32-leten že postal notranja minister v nekdanji francoski kolonialni vladi. Toda, ker so se Francozi upirali in niso hoteli dati domačinom večjo samostojnost, je odstopil.
To je, bilo še pred izbruhom vojne, katero je Diem preživel ob strani, ne da bi se vmešaval v japonofilsko med-
dicijam pri postopanju z begunci. I vojno politiko. Ko je po vojni iz-
liDstriisha miroona pogodba
(Po zlomu stare monarhije se je usoda Avstrije prerivala skozi nekoliko precej mučnih izkušnjav. Mllado republiko je sestavljalo sedem pokrajin, od katerih je 'Spodnja Avstrija z glavnim mestom Du-najtrn prav zaradi ostrega neso. glasja med socialisti in krščanskimi socialci pomenila živo prispodobo notranjih nasprotstev med mestom in vasjo; med delavstvom in kmetom. Zato ni zgolj slučaj, če je dunajska občina po daljši krščansko - socialni vladavini prešla zopet v socialistične roke. In zope' ni nič čudnega, če so položaj državnega kanclerja smatrali za krščansko - socialno posest. Prav tako je bil pa predsednik r,epublike v glavnem socialdemokrat. Ko so si pa ta položaj lastili krščanski socialci, so nastopili težki notranji nemiri. Mlajšemu avstrijskemu naraščaju je skoraj neznana krvav? zgodovina, tridesetih let, ko sta Dollfuss in Schuschnigg z oboroženo silo vsilila vsemu avstrijskemu prebivalstvu javni red, ki naj bi pokrival strašno bedo nove Avstrije, ko je v neposredni soseščini
Bo Scelba podal osfauko?
Dne 11. maja bo novoizvoljeni predsedniki republike, Giovanni Gronchi,, uradno prevzel svojo dolžnost. Ob tej priliki mu bo predsednik vlade Scelba podal o-stavko svoje vlade, katero preri-sedmlik republike lahko sprejme ali pa zavrne. Sprejme jo v primeru, če :bf kazailo, da zahteva nov polo-žsij izpremembo vlade. Za presojo tega vprašanja je merodajno razpoloženje parlamenta. Predsednik pa ostavke ne sprejme, kakor tudi Einaiudi ob svoji izvolitvi ni sprejel De Gasperijeve ostavke, 5e je prepričan, oziroma so podani dokazi, da vlada še vedno uživa zaupanje parlamenta. O usodi vlade torej1 odločajo poslanci, oziroma stranke, ne pa predsednik Republike, ki je samo čuvar ustave in izvrševalec tistih njenih določil, ki, mu nalagajo kakšne dolžnosti.
Položaj bi bil enostaven in jasen, če bi vsi poslanci strank sedanje vladne koalicije pri vprašanj.« morebitne zaupnice disciplinirano podprli sedanjo vlado. Prav ta pogoj pa ni podan, ker se je v zadnjem času že nekajkrat pokaza-
lo, da. želijo nekatere stranke sedanje vladne koalicije razčistiti gotova vprašanja. To velja, za s >-cialne demokrate, liberalce, pa tudi izai razne struje v sami demokr-ščanski stranki. Zadnja beseda sicer še ni rečena, kajti večina strank bo zavzela svoje stališče neposredno pred 11. majem ali pa celo na ta dan. Možno je torej še vedno, da Scelbova vlada obstane, možno pa je tudi, da pride do spremembe. V tem primeru omenjajo kot kandidata za mesto novega predsednika vlade ministra Vanionija, pa tudi Pello. Prvi naj bi po teh domnevah užival podporo sredine in vsaj nevtralnost levice, drugi pa bi bil človek sredine in desnice. Govori se tudi, da bi Vanoni; postal ministrski predsednik, Pella par zunanji minister, ker bi kot tak nudil jamstvo, da bo Italija ostala zvest in aktiven član atlantske skupnosti.
v Veliki Britaniji, ki dobro ve, koliko dolguje si>ojemu laburizmu.
To sta dva važna zaključka, ki jtu. nudi Gronchijeva izvolite<v za predsednika italijanske republike Bojazen, da bi se z njo okoristili komunisti, se nam ne zdi upravi■ Cena.	*	*	*
Obishi v Beogradu
Turški ministrski predsednik Ad-nan Mfenderes je prispel na držav ni obisk v Beograd, kjer se bo zadržal tri dni. Glasnik beograjske vlade pa je pred kratkim izjavil, da prideta v Jugoslavijo v maju oziroma 'uniju burmski ministrski predsednik U Nu in indijski mini strski predsednik Nehru. Za te o-biske so se dogovorili med bivanjem Tita v Indiji in Burmi.
nastopila nacistična oblastnost.
Nekajkrat je stiska privedla Av • strijce na zamisel, da bi si rešili nekakšen minimalni obstanek, če bi se priključili *Ntmčfjir ko—tt~ svojo stvar že, niso uspeli prepričati Cehov in Poljakov. Toda prvn si je slednjič z mednarodno pomočjo vendarle priborila nekak modus vivendi. Prišla t:a je prisilna priključitev in s tem se je Avstrija hotč ali nehote zaplelai v Hitlerjeve mrežev Hitler sam je bil po rojstvu Avstrijec iz Braunau-a kraja, ki je sicer do 1. 1779 pripadal Bavarski. Uspelo mu je, da je mnoge Avstrijce pritegnil nase, posebno med Štajerci, Korošci in Gornjeavstrijci. Nemški udor na Norveško so izvršili v glavnem Avstrijci, ki so jih nekoč kot lačne otroke sprejeli Norvežani na svoje domačije.
Tako povračilo za sprejeto gostoljubnost pa Avstrijcem ni moglo osvojiti simpatij, zato so se množile zahteve, da se z Avstrijo ne bi smelo postopati kot z nasilno podjarmljeno in krivično prisvojeno državo, temveč kot s sokrivcem za mnoge nacistične zločine. V tem pogledu so se stališča delila.
Posledica vsega tega je bila, d* se pogajanja, za mirovno pogodbo niso mogla premakniti z mrtve točke, pri čemur so zahodni udeleženci okupacije očitali Sovjetom, da jim pač ni do likvidacije avstrijskega spora, temveč bi radi utrdili, nerešeno stanje. S tem bi še nadalje izkoriščali avstrijske izvore nafte in z njo brez lastnih stroškov oskrbovali vojaška oporišča v srednjem Podonavju in strahovali nezanesljive Cehe in Madžare. Rusi s svoje strani so brez posebne utemeljitve očitali Američanom, da jim ni toliko do pogodbe z Avstrijo, kolikor do nadaljnje ohranitve vojaških oporišč.
Ti očitki seveda niso praiv nič doprinašali k popuščanju napeto^ sti, ki se je nadaljevala še po Stalinovi naravni ali nasilni smrti.
Toda po znameniti Malenkovlje-v izjavi, s. katero je sebe proglasil za nesposobnega, izgleda, dn je v Sovjetski zvezi zapihal nov veter. Krščanskega socialca Raatoa so povabili v Moskvo, ga sprejeli z vsemi častmi in mu obljubili mi-rovno pogodbo. Sovjeti, ki so do slej, na vse mogoče načine zavirali to pogodbo, so naenkrat na vso, preteklost pozabili in Avstriji obljubili. da> ji vrnejo izvore nafte in se umaknejo iz dežele. Vse to pa pod pogojem, da Avstrijo zapu stijo tudi Američani, Angleži iti Francozi in de Avstrijo proglasijo za neodvisno nevtralno republiko z maksimalno oboroženo silo 50.000 vojakov. Avstrijci niso mogli zatajiti svojega navdušenja. Toda vsa ko čudo velja za tri dni. Pogodbo *o jeli ocenjevati z deljenimi čusf
vi. S tem je oživelo staro nasprotje med krščanskimi socialci in socialdemokrati. Govori se o potrebi novih volitev, ki naj bi razčistile položaj; -m-pojav-tli -se -se~*nak-i-84e-bokih sumničenj sovjetske zvijačnosti in zapeljevanj. Toda za socialdemokratsko nerazpoloženje obstoji pravzaprav le »notranji« razlogi. Raab je namreč kot krščanski socialec uspeh moskovskih pogajanj označil in proglasil kot uspeh krščanskih socialcev. Odkar je zamenjal Karla Gruberja, je zastopal mišljenje, da so razgovori s Sovjeti mogoči. Zato je moskovski sporazum tudi objavil kot svoj u-speh. Ko pa. je_ z objavo sporazuma postalo jasno, da izvori nafte pripadajo Avstriji, se je pojavilo vprašanje, ali naj se vrelci izkoriščajo na kolektivistični osnovi kot bi to hoteli socialdemokrati, a-li pa na kapitalistični, kot bi to hoteli krščanski socialci. V glavnem gre borba za tem, kdo naj z nahajališči »upravlja«.
Drugi nesporazum se tiče avstrijske vojaške sile. Ta je že v tridesetih letih bila predmet krvavega obračunavanja, vse dokler Hitlerjeva Nemčija spora -ni izkoristila na svoj način.
Ta razvoj notranjega položaja v Avstriji pa nedvomno vodi k neprikritemu nezaupanju Zahoda. Gotovo je, da m tako naglem preobratu od največjega kljubovanja do popolne pripravljenosti .Sovjeitov tičijo posebni razlogi. V tem pogledu so pričela ugibanja v strateški smeri, in sicer na dva načina.
Eni mislijo, da je Sovjetom na tem, da se potegne nevtralni pas, ki naj bi zajel Jugoslavijo, Avstrijo in nevtralizirano Nemčijo, tako da bi Rusija, ki je oborožena še s sateliti, bila varna na zahodni strani in bi je ne mogle napasti pod pisnice pariškega sporazuma. Drugi zopet sodijo, da bi s povezavo nevtralne Avstrije a nevtralno Švico ustvarili pregrajo med Nemčijo in Italijo in s tem razbili povezavo severne in južne atlantske fronte.
Švicarski krogi s svoje strani na glašajo, da se avstrijska slabo oborožena nevtralnost ne bo mogla braniti, kot se ne bo mogla' braniti niti švicarska vzorno oborožena nevtralnost. Ne bo dolgo, ko bodo s sovjetske strani, tako sodijo Švicarji, pojem nevtralnosti tolmačili samovoljno, kakor sodijo pojem »demokracije* in »neodvisnosti« Sovjetska zveza bo torej v bodoče Avstriji narekovala, kako naj poj-, muje svojo nevtralnost, in če Si se sovjetsko in avstrijsko pojmovanje nevtralnosti razlikovalo, bi intervenirala sovjetska vojska in tako nevtralnost Avstrije primemo zavarovala.
(Nadaljevanje na 2, strani)
bruhnila v Vietnamu državljanska
vojna, se je odpravil v svet, kjer je iskal pomoč in razumevanje za svoj narod. Padec Dien Bien Phu-ja in francoski poraz je dočakal v nekem belgijskem samostanu, kamor se je zatekel potem, ko je par let zaman svaril Evropo in Ameriko, naj nikar ne podpirata prež -velega francoskega kolonializma. Ponudili so mu vlado, katero tudi prevzel.
Toda Ngo Dinh Diem je mislil re,sno in je takoj začel pripravljati ter izvajati reforme. V državi, ki dotlej sploh ni imela lastne narod ne vojske in je bila upravljana še na star fevdalen način, po katerem je vsak velikaš ali vsaka skupka lahko ukrepala po svoji volji, je hotel uvesti red. Jasno je, da je naletel na odpor. Noge mu podstavljajo Francozi, ki se ne morejo pomiriti 2 dejstvom, da jim je v Vietnamu odklenkalo, prizadeti pa so tudi razni doslej privilegirani stanovi in posamezniki, ki čutijo da so v nevarnosti njihove pred nosti. Ngo Dinh Dieim je n. pr. napovedal tudi agrarno reformo. Pri njegovih naporih ga podpirajo A-merikanci, ki vidijo v njem edinega poštenega in dobronamernega človeka, ki bi lahko bil učinkovita protiutež za Hočiminha.
Vzdušje med vlado in nezadovoljneži je postajalo vedno bolj napeto, dokler ni že pred dobrim mesecem dni dobilo obliko odkritega upora, pred nekaj dnevi pa celo oboroženega spopada. Proti Diemu si> se postavile tako imenovane verske sekte, od katerih ima vsaka svojo vojsko. V eni izmed njih, ki ima n. pr. v zakupu vse saigonske javne hiše, kadilnice o-pija in je do nedavnega vršila v mestu policijsko oblast, so zbrani vse preji kot nedolžni ljudje. Vodi jo nekdanji rečni razbojnik. Tm sekta ima najštevilnejšo vojsko in uživa tudi cesarjevo pomoč, saj je Bao Daju plačevala za svoje pravice visoko odškodnino, ki temu
da ivieriT”’
Z Diemovimi reiformami bi tudi njemu usahnili njegovi dohodki in zato se ne smemo čuditi, če ne vidi rad svojega prvega, ministra in daje prednost upornikom.
Kakor poročajo časopisi vlada Saigonu, ki je prestolnica Južnega Vietnama, popolna zmeda. Voja štvo verskih sekt napada vladne čete. V prestolnici je tudi kakih 40.000 francoskih vojakov. Preteklo soboto se je sešel revolucionarni svet, ki je odstavil cesarja Bao Daja, potem ko je le-ta zaman poskušal odvzeti Diemu vrhovno poveljstvo. Cesarju zvest general Van Yuj, ki naj bi Diema prisilil, da. se pogaja z uporniki in jih sprejme vlado, njihove čete s široko avtonomijo pa v državno vojsko, je zaman poskušal napraviti državni udar. Oddelki kraljeve garde, katere j,e poslal v Saigon, so prestopili na Diemovo stran. Revolucionarni svet ie nato imenoval za vrhovnega poveljnika vojske dosedanjega načelnika glavnega stana. Diemu naklonjenega generala Van Ty-ja. Ko je Bao Daj uvidel, da se stvari pletejo drugače kot je pričakoval, poslal Diemu še prijaznejšo brzojavk*. Sedaj se izgovarja, da ni vedel, da so uporniki takšna manjšina. Diemov položaj se je po zadnjih vesteh izboljšal in postaja vedno trdnejši. Tudi odstavitev Bao Daja bo morda preklical. Po soglasni sodbi opazovalcev je pokazal ministrski predsednik Diem veliko spretnost in odločnost ter je s tem še bolj utrdil svoj u-gled.
mlademu vladarju omogoča, razkošno’ živi na francoski Riv
Papež ob 1. maju
Zveza italijanskih katoliških delavcev slavi letos desetletnico svojega obstoja. V proslavo tege jubileja je sklicala za- 1. maj veliko zborovanje, ki je bilo v Rimu. Ob tej priliki je delavcem spregovoril tudi papež Pij XII., ki je pobija! grdo obrekovanje, češ da je Cerkev povezana s kapitalisti in da je proti delavcem. Dejal je, da je Cerkev mati in učiteljica vseh ljudi ter so ji posebno pri srcu tisti, ki živč v najtežjih razmerah. Cerkev ne zagovarja tega ali onega socialnega reda, pač pa. postavlja večno veljavne smernice, ki morajo veljati v vsakem redu. Ko postavlja načela socialne pravičnosti, poziva- vse, tudi zastopnike oblasti in podjetij, naj jih uresničijo. Papež je svaril pred tistimi, ki se o-bračajo na delavstvo le s praznim/ propagandnimi gesli ter set je zavzel za vzgojo delavstva k resnični socialni zavesti.
VESTI z GORIŠKEGA
Maj 1945-1955
V torek 3. t. m. so se goriški svojci v maju 1945 prijetih in od peljanih Ttalijenov s slovesno mašo spomnili svojih dragih.
Zupan dr. Bernardis in posebni odbor sta za priliko izdala vsak svoj lepak. Obsodila sta ukrep, ki je goriške meščane maja 1945 prizadel, in pozvala jugoslovanske državljane, naj vplivajo na to, da hi se usoda v maju 1945 prijetih in še ne vrnjenih oseb obelodanila.
V cerkvi. Srca Jezusovega je maševal sam škof mons. Ambrosi, ki je ob evangeliju spregovoril priložnostne tolažilne besede.
Po cerkvenem obredu sta govorila še goriški župan dr. Bernardi' in tržaški župan ing. Bartoli. Prv' je obujal spornim na položaj mesta V maju 1945, ko je pod jugoslovansko vojaško zasedbo vladal »teror«, drugi pa je tudi poudaril potrebo, da se -bolestna zaskrbljenost svojcev odpeljanih meščanov končno enkrat odpra-vi s tem, da se u-soda odpeljanih obelodani.
Tržaški škof mons. Santi.n '•e obreda ni udeležil: s posebnim pismom se je opravičil, da je zadržan sporočil tolažilne besede.
Za časa cerkvenega obreda so >bile vse .trgovine .in vsi javni lokali zaprti.
V sredo 4.. maja pa je »Gazzetti-no« prinesel pismo gospe E. Lo-cardi žene odpeljanega prefe-ktur-nega tajnika dr. Locardija, v katerem se ostro pritožuje nad dogodki iz maja 1945, ki jih seveda obsoja, in med dr.ugim pravi, da ni išlo za »tako zvane fašiste«, ampak •za preganjanje zavednih Italijanov. Trdi tudi, da so Slovenci in Italijani živeli v Gorici v velikem medsebojnem spoštovanju.
Vsak ima seveda pravico izražati svojo bolest, kakor pač hoče, in svoje drage počastiti na -tisti način, ki mu ga zaskrbljenost in duševno -trpljenje nareka-te!
Pred bolečino drugih se moramo vsi pošteni ljudje -na svetu prikloniti!
S tega mesta smo že pogostokrat povedali našo misel glede dogodkov iz maja. 1945 -in izra-zili željo, da se usoda prijetih in odpeljanih meščanov, Slovencev in Italijanov, končno enkrat obelodani, -kajti vsakdo ima pravico vedeti, kaj se je z njegovim dragim sorodnikom -zgodilo, zakaj in kako!
Pripomniti pa smo dolžni, -naj bo to komu ljubo ali neljubo, da j? prav fašizem tisti, ki je prvi kriv vsega gorjd, kajti vladajoči fašizem je jed Slovence v Italiji, tudi v Gorici, -neusmiljeno preganjati n mučiti, ker nas je želel iztrebiti. Potem pa je še vojno sprožil in jel •požigati domove, streljati nedolžne talce, na-trpavati v taborišča smrti, Slovence vseh slojev, vseh starosti -i-n obeh spolov. Samo na Rabu jih je pomrlo kakih devet tisoč!
Nihče ni imel usmiljenja z nami! -Zato se nam zdi zelo čudna trditev, da smo Slovenci in Italijani
živeli v Gorici složno in v medsebojnem spoštovanju. Saj nismo smeli niti svojega jezika rabiti. In Lojzeta Bratuža so nam fašisti u-morili!
Saj nam še danes naših jezikovnih pi-avic prav v Gorici v vseh javnih u-radib ne priznavajo!
Kljub temu sočustvujemo z vsemi trpečimi, ker pač dobro vemo. kaj j-o, trpljenje-! Dvomimo pa, da more jugoslovansko ljudstvo kai storiti -in- vplivati za odkritje uso de goričkih meščanov, saj še za svoje izginule drage ne sme jugoslovansko ljudstvo vprašati, kaj se je e, njimi zgodilo!
-Naše mnenj-e je, da bi se morali, sporazumeti obe vladi, beograjska in rimska, glede vseh ž-rtev zadnje voj-ne, onih od strani fašizma, ki jih je veliko več, in onih od strani jugoslovanskih in italijanskih komunistov, kajti v maju 1945 so ti izvrševali tudi svojo revolucijo!
V ostalem pa moramo reči še to: Gospod župan je imel lepe besr*d-e za žrtve iz maja 1945. Kaj- pa -reče o žrtvah fašizmu in nacizma?! Ah ni vredno počastiti ene in druge?
In končno: zakaj pa zapret trgovine in javne lokale, ko se zadeva kot taka ne tiče vse javnosti?
Ali pa na-j se počastijo prav vse žrtve vojne rja enak način in z i-stim slovesom!
Pelauci in bolniška blagajna
Vedno pogosteje se delavci pritožujejo gle-de poslovanja goriške
bolniške blagajne. Trdijo, da morajo izgubiti preveč časa za dvig nakazanega denarja pri izterjeval-nici v ul. Moreili. Radi bi videli, da bi se izplačevanje vršilo ko-prejšnje čase neposredno pri bolniški blagajni. Morda bi ne bilo slabo, če bi denar blagajna dostavljala- delavcem na dom, ker bi jim na- ta način prihranila zamudo delovnih ur.
Doberdobski delavci pa izražajo željo, da, bi za delavce iz cele t? občine posloval v Doberdobu odsek bolniške blagajne, saj bi se to dalo urediti, -ko je tam občinski zdravnik. Iz Doberdoba v Gorico je namreč ze-lo daleč in delavci so zaradi tega močno vznevoljni.
Upamo in želimo, da se vodstvo bolniške blagajne prepriča o upravičenosti gori -navedenih pritožb in želja delavcev ter ukrene- tako, da bodo delavci lahko zadovoljni.
Pni maj na GoriShc s
Brvi maj je Katoliško prosvetno društvo iz Steverjana praznovalo s kulturno prireditvijo, ki je precej dobro uspela.
Skupina zastopnikov i-n članov kmetskih delavskih zvez iz. Doberdoba, Sovodenj in Steverjana pa se je v nedeljo pojpoldne podala v
Gabrij-e. »Pri Tomažu« in njegovi dobri kapljici je praznik dela prijetno potekel v najlepšem razpolo ženju.
Frontaši so imeli svojo prireditev v Sovodnjah, skupaj z italijanskimi socialisti Eni in drugi so poudarjali dobro voljo za zopetni bratski objem. Klavrni konec nek-, danjega SlAU-a jih ni prav nič naučil!...
Spet i-n- spet so naši resnično demokratično nastrojeni ljudje dokazali. da je dela-vski praznik vse prej- kot monopol komunistov, ki bi si radi vse pobasali v svo-jo raztrgano in nenasitno malho.
ŠTEVERJAN
Iz Rima je prišla, vest, da je pri-st* jno ministrstvo dovolilo naši ob čini najem posojila v znesku ene ga milijona 800 tisoč lir za kritje primanjkljajev iz prejšnjih let.
Tako smo se y tem oziru nekoliko oddahnili. Ker pa vemo, da se pripravlja zakon za. denarno pomoč tudi malim občinam, upamo, da nam jo bo vlada ob primernem času nakazala in ta dolg prevzela!
Avtomobilska dirka
V nedeljo popoldne 8. -t. m se bo vršila v Gorici zanimiva avtomobilska dirka, ki je če lani dobro uspela.
Šele z zakonom štev. 122 od 10.
marca 1955, ki ga je objavil do-da-lni Uradni list (»Gazzetta Uffi-ciale« štev. 73 od 30. marca), je Italija potrdila dogovor z Jugoslavijo od 23. dec. 1950 glede opcij, za ohranitev italijanskega- odnosno za pridobitev jugoslovanskega državljanstva po členih 19 in 20 mirovne j)o godbe.
S tem dogovorom se je Jugoslavija- zavezala:
a) smatrati, da so ohranile italijansko državljanstvo in da jim torej ni treba optirati, vse osebe, ki so 10. junija 1940 imele svoj domicil na odstopljenem ozemlju, kot zaposlene v javni službi, bodi. si civilni, bodisi vojaški. To pravilo- velja tudi za tiste osebe, ki nis-o podale opcijske izjave, pa so vendar odstopljeno ozemlje -zapustile- po 10. juniju 1940. To določilo se nanaša tudi na žene in otroke prizadetih;
b) pregledati in rešiti v te-ku 90 dni od časa, ko stopi dogovor v veljavo, vse opcijske izjave, ki so jih predložila osebe, spadajoče pod določilo 19. člena mirovne pogodbe in ki so odstopljeno ozemlje zapustile po 10. juniju 1940;
c) odpreti nov rok devetdesetih dn-i -za predložitev zamujenih opcijskih -izjav, v kolikor zadeva o-sebe, spadajoče pod 19. člen mirov-
GOSPODARSTVO |
TRTNA PLESNOBA (Oidium)
Ta -bolezen napada vse zelene trtne -dele-, in sicer mladike, listje i-n grozdje, ki tedaj izgledajo kot da bi bili posuti z belim prahom. Bolezen je zunanja. Skoda., ki mam jo ona napravi, je ta: da sadike in listje zaostanejo v ra-ščb jagode pa razpokajo in se uničijo, pri mokrem vremenu pa tudi gnijejo.
Bolezen preprečimo -najprvo z žveplanjem, in sicer že zgodaj, ko -je mladje pognalo za 8 do 10 centimetrov, ker se bolezen pojavlja tudi v mrzlih nočeh (do 5 stopinj).
Drugič žveplamo ob cvetju trte, in je to žveplanje -tisto, ki hik-rati bolezen preprečuje i-n trtno oplojevanje pospešuje.
.Tretjič požvepla-mo, ko so trte že odcvele, in tedaj, dobro storimo, če primesimo žveplu še 10 do 20 odstotkov prahu CAFFARO ali pa, če .rabimo žveplo z bakrom (zolfo ra-mato), ker na ta način preprečimo -tudi razvoj peronospore v jagodah.
Ce opazimo, da se kljub temu -trtna plesnoba (Oidium) razvija, -žveplamo še četrtič in tudi petič! Toda v obeh primerih ne smemo žveplati *»b hudi vročini, da nam žveplo trte ne- ožge. Žveplati pa je vselej treba le zjutraj ali proti večeru. Prva- žveplanja naj -bodo izdatna, potem pa redkejša. Žveplati moramo na obe-h straneh trtne vrste.
•Za to opravilo imamo danes -tudi mokro žveplo (zolfo bagna-bile-), to je žveplo, ki ga lahko stopimo v vodi in namesto suhega vržemo po trtah, toda samo ko žveplamo prvič!
-Namesto d-rugega, tretjega itd. •Žveplanja pa lahko pomešamo žve-
plo v modro galico i-n škropimo. Rabiti pa smemo pri tem sledeče vrste žvepla: TIOSOL, 500 do 700 gr na hi; T1AMON, 250 do 300 gina hi, in COSAN, 150 do 200 gr na hi.
Omeniti pa moramo, da če plesnoba napada že debelo grozdje, jo je treba uničevati samo s suhim žveplom.
NA NJIVI
Letos opažamo, da so mnogi pšenični posevki zelo bledičavi. To pomeni, da jim primanjkuje- dušika ali pa se- pozimi ni skrbelo za odtok vode z njive.
Da bled-ičavost odpravimo, moramo takoj sedaj, ,ko je listje suho. potrositi, na 1000 metrov površine, 10 do 15 kg apneneda nitrata ali pa čilskega solitra.
KROMPIRJEV HROSC
Krompirjevega hrošča ni treba, da ga opisujemo, ker ga itak vsak -kmet že prav dobro pozna. Pojavlja se že- sedaj ob prvih krompirjevih poganjkih. Zato ga moramo brez vsakega- odlašanja ,z vso naglico pobi-rati in uničevati.'
IPri tem je važno vedeti, da so največja legla- krompirjevega hrošča -na njivi, kjer je lansko leto ra-slel krompir. Zato moramo to njivo temeljito dobro pregledati hi vsa- krompirjeva stebla takoj uničiti.
Ker peronospora napade tudi krompir, ga moramo ta-koj po osi-pavaniu poškropiti z modro galico z -enoodstotnim apnom, kateri primesimo še en odstotek apnenega arzenata, da hkrati uničujemo tudi hrošče. Škropljenje po kak,ih dve-h-treb tednih ponovimo!
ne pogodbe, ki so odstopljeno o-zemlje zapustile po 10. juniju 1940. in te nove opcije rešiti v nadaljnjem roku 90. dni;
d) dovoliti osebam, ki so svoj domicil ohranile na odstopljenem ozemlju i-n ki niso še optira-le, da opcijsko izjavo lahko v novem roku šestdesetih dpi po objavi v Uradnem listu podajo, in te nove opcije rešiti v nadaljnjih 60. dneh;
e) ponovno z izrednim postopkom pregledati vse zavrnjene opcijske izjave oseb, spadajočih v o-kvi-r 19. člena mirovne pogodbe, ki so svoj domicil ohranile na odstopljenem ozemlju in ki so ali bodo prosile pregled. Nove prošnje za ta pregled pa bodo prizadeti morali predložiti v roku 60. dni po objavi v Uradnem listu. Jugoslavija -bo te prošnje rešila v nadaljnjem roku 60. dni;
/) upoštevati pri reševanju opcijskih izjav in sploh pri izvajanju vseh dogovorjenih -točk, v duh-u najširše širokogrudnosti, ohranitev družinske enotnosti in druge o-kol-nosti in položaje, vredne posebne pozornosti, z ozirom na pravičnost (čqui.te) ter tudi vse one posebne slučaje, ki j-i-h -bo italijanska vlada sporočila;
p) dovoliti predložitev novih opcijskih izjav osebam, spadajočim pod določilo 20. čle-na mirovne pogodbe, ki bi rade pridobile jugoslovansko državljanstvo. Te nove izjave pa bodo prizadeti morali predložiti v roku 30. dni po objavi v i-talijanskem Uradnem listu.
Zraven -teh točk dogovora, ki so .se v glavnem že izvršile, sta si jugoslovanski po s l h n ik v Rimu :n italijanski zunanji minister -izmenjala pismi. Jugoslovanski poslanik je n-amreč, dogovorno s svojo vlado, sporočil, da Jugoslavija- ne zadrži vsega skupaj več kot 200 opcijskih izjav, katere pa bo še enkrat, skupaj z italijanskimi zastop n-iki, pretresala in po možnosti u-godno rešila, predno jih dokončno odbi-je.
Ce pe -bi klj-ub temu Jugoslavija vztrajala na zavrnitvi -nekaterih opcijskih i-zjav, bodo prizade-te o-sebe imele pravico prositi za izbris iz -imenika jugoslovanskih državljanov v roku treh mesecev po prejemu sporočila, da je opcije odbita, Jugoslavija pa bo taki prošnji -za izbris ugodila pod pogojem, da -bo italijanska vlada smatrala te osebe -za italijanske izseljence.
Ce bo it ali jamska vlada še vedno v-ztrajala na trditvi, da bi opcija teh oseb morala biti sprejeta, jim -bo Jugoslavija priznala odškodnino za imetje-, ki bi ga tam pustili, in sicer po dogovoru od 23. maja 1949.
Jugoslavija pa se zavezuje, pravi poslanikovo pismo, znova, pregledati orne- že pozitivno rešene opcijske izjave, glede katerih -bi -Italija izrazila sum, da so bile, z ozirom na 19. člen mirovne- po-godbe. podane pomotoma ali neupravičeno. Tedaj bosta obe vladi razpravljali skupaj glede razlogov, ki b! svetovali zavrnitev ka-ke posamezne opcije. I-taliia pe se ie z ministrovim pismom zavezala, da ne bo stavila vseh skupaj več kot 200 takih ugovorov.
Obe ti pismi sta sestavni del dogovora od 23. decembra 1950.
* * *
•Iz dogovora in iz dveh omenjenih pisem Izhaja -jasno, da je bil dolžan podati opcijsko izjavo le. kdor je 10. junija 1940 imel svoj domicil na Jugoslaviji odstopljenem. ozemlju, če je hotel ohraniti italijanska državljanstvo. In da so vsi oni-, ki- so 10. junija 1940 imeli svoj domicil na sedanjem ozemlju Italije, že zaradi tega ohranili italijansko državljanstvo in jim zaradi tega ni bi-lo treba optirati!
In nadalje: da ima že ugodno rešeno opcijo pravico preklicati le jugoslovanska, oblast, na ugovor I-talije, s ka-tero pa se bo zadevno šele posvetovala. Z ozirom na to svetujemo prizadetim strankam, da stavijo na italijansko i-n jugoslovansko vlado pismeno vlogo, ki naj jo -opremijo z morebitnimi do-kazalnimi listinami, če jim ena ali ■dr.uga države opcije še ni potrdila.
Iz do-govora jasno sledi tudi sledeča misel: da sta koncem koncev obe državi voljn-i priznati vse opcijske -izjave.
Za-to -menim-o, da -se nikomur ni bati, -da; mu opcijo dokončno odbijejo!
Le potrpljenja je treba-, ker se dogovori med državami vendar ne
morejo .izvajati tako naglo, kot med za-sebniki!
Po zauračanju beguceu
Cesar niso zmogle strojnice, žična ovire in policijski psi, to so dosegli tajni sporazumi glede ubežnikov med Jugoslavijo in Italijo. Priliv ubežnikov je skoro povsem prenehal. Ljubljanski komunistični tisk obširno popisuje »grozote«, v katere se- spuščajo ubežniki, če srečno prekoračijo državno mejo. »Grozote« zapo-rov in taborišč. Na veliko pisarijo o »suženjskem delu« v Avstraliji i-n ostalih prekomorskih deželah. Aktivisti v obmejnem pasu so še zgovornejši in njihova domišljija- -laži ne pozna meje. Po Vipavski dolini, po Brdih in Krasu širijo pripovedke, da se poslušalcem ježijo lasje. Res je, da- ljudje danes ničesar več n z verujejo, zato pa so mooii.z.ia.i povratnike, k: so jih tukajšnje oblasti izročile komunistični mili-ci, in jih vodijo po vaseh kot medvede, da pripovedujejo to, kar jim naroča- UDBA.
Tudi te »žive priče« in njihove pripovedke sprejemajo ljudje z nevero v srcu; ob spominih na fašistično preteklost pa se le vtihotaplja v duše dvom, da bi moglo biti na v.sem tem nekaj resnice. Današnja demokratična vladavina v It.a • lij,i si s, tem pri prebivalstvu -gotovo ne pridobiva simpatij. S tem pa se izpodkopava tudi vera v Za hod in njegovo pravicoljubnc-st, T<^ pa gotovo ne služi demokratičnim namenom in duhu svobodnega sveta. Prav zato je nujno potrebno, da odgovorni krogi ponovno proučijo vprašanje beguncev in ubežnikov in odstranijo vsaj najostrejše osti praktičnega izvajanja tajnega dogovora.
P-ristojna komisija za podeljevanje denarnih nagrad pridnim dijakom je od 48 nagrad podelila slovenskim dijakom le dve, in sicer 30 tisoč lir Frančiški Vižintinov: z nižje srednje šole in 30 tisoč li>: Albini Pintarjevi s strokovne.
Z gimnazije, liceja in učiteljišča ni bil nagrajen niti en sam dijak.
Ce je nagrajevanje pravično in ne diskriminacijsko, nam je jasno spričevalo uspehov na naših šolah' Nagrajenim dijakinjam. Vižinti-novi i-n -Pintarjevi, čestitamo k j-spehu.
Telovadne lahkoatletske tekme
Pretekli tede-n so se v Gorici vršile dijaške telovadne lahkoatletske tekme. Odlikovale so se:
V teku na 50 m: Miklusova in M-aru-šičeva; v skoku na visoko: Petroni {Petrovčičeva) in Maruši-čeva; y, metanju teže: 'Sedmakova in Boni-nijeva; v metanju diska: Rojče-va in Miklosova; v štafeti 4 x 60 : skupina: Marušičev«, Pe-truševa, Kostanca Miklusova in Sa-nd-ra Miklusova.
'Slovenski dijaki pa so se takole izkazali:
V teku na 80 m: Leban; v teku na 1000 m: Mešnik in Komel; v skoku na daljavo: Anselmi; v me-
tanju teže:	Lovrenčič; v štafeti
4x100 (finale): četvorica: Anselmi, Leban, Sirca, Colja.
V oceni po zavodih so slovenski dijaki dosegli osmo mesto od desetih, dijakinje pa četrto mesto od desetih.
Zaključna šolsko prireditev
Kakor vsako leto, bodo tudi letos dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici nastopili v svoji zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo, 15 ma-ja zvečer na- dvorišču Šolskega doma v ul. Croce, na katero vab' jo že sedaj vse ljubitelje slovenske šole. Spored, ki je precej pester, objavimo v prihodnji številki našega lista.
Ravnateljstvo višje gimnazije z licejem, učiteljišča in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh šolah, da se v čim večjem številu udeležijo roditeljskega sestanka, ki bo v nedeljo 8. maja ob 10.30 v prostorih nižje srednje šole y ul. Randaccio.
Prepoved škropljenja o cvetju
Goriški prefekt sporoča, da je v goriški pokrajini prepovedano škropiti sadno drevje v. cvetju z arze-nikovimi spojinami, z D. D. T. in z drugimi str,upenimi spojinami. Škropljenje ie prepovedano v dobi, ko se cvetje odpre i-n dokler cvetno listje ne odpade.
Dekret je prefekt izdal na zahtevo čebelarjev.
Škropljenje cvetja z označenimi sred-stvi uničuje čebele, ki po cvetih nabirajo cvetni prah. Kdor se ne bo ravnat po navodilih, bo po zakonu kaznovan!
Smrtna kosa
V nedeljo 1. t. m. je v Steverja-nu umrla gospa Jožefa Mužič roj. Komjanc, stara 79 let. Bila je vzorna žena dobrega značaja in lepih lastnosti. Preostalim naše sožalje.
Izlet K DZ v Gonars
V okviru praznovanja desete obletnice osvoboditve so vodstva Kmetskih delavskih -zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Steverjana sklenila počastiti žrtve taborišča v Gonarsu.
V ta namen so sklenila- napraviti izlet v Gonars v nedeljo 22. ma-ja. kjer bodo Izletniki položili venec na grobišča in prisostvovali zadušni maši.
Po končanem obredu se bodo izletniki sporazumeli zai nadaljevanje izleta, ali v Oglej in Gradež a-li drugam. Odhod zjutraj, povratek pa- zvečer.
Kdor se izleta misli udeležiti, -naj se javi v kavarni Bratuž v Gorici, pri g. Josipu- Pe-ri-nu v Steverjanu in pri voditeljih Kmetskih delavskih zvez v Doberdobu in Sovodnjah.
-Sama vožnja bo stela približno 600 -li-r na osebo.
Avstrijska mirovna pogodba
(Nadaljevanje s 1. strani)
ALI TE TO PRAV?
Pretekli teden so slovesno prinesli v goriško cerkev kapucinov neko sliko .Matere božje, ki jo je neki pater kapucin med vojno našel na ruševinah nekega mesta na, Donu. V-zel jo je s seboj v Italijo in sedaj je tu v Gorici. Ob slovesnosti prenosa trdijo, da je omenjeni pater držal govor, ki je bil skoro samo političen!
Učijo nas. da so verske podob-’ sveta stvar i-n da se ne smejo od -našati! Vprašamo torej, ali je do-tični pater po cerkvenih predpisih in verskih zapovedih ter po civilnem in druge-m zakonu ravnal pravilno, ko je to sveto podobo vzel s seboj z mesta, kamor jo je rusko ljudstvo bilo postavilo in tam častilo?!
Ko so »neznanci« odnesli podobo sve-togorske Matere božje z -gori-ške stolnice, je nadškof Ma-rgotti proti njim nastopil po kanonskih predpisih!
In kakor so pozneje svetogorsko
M”,ter -božjo vrnili tja, kjer je njen sedež, to je na Sveto goro, tako menimo, da bi morali tudi podobo Matere božje z Dona vrniti domov!
Ze njena najdba dokazuje-, da jo je rusko ljudstvo smelo častiti!
Sodelouanje v borbi proti toči
Pretekli teden :o sc sestali v Gorici odposlanci iz Ljubljane in Rima. strokovnjaki na področju borbe proti toči. Jugoslovansko zastopstvo je vodil prof. Miloslavlje-vič iz Beograda, italijansko pa dr. Bruno Colonna. Komisija si je o-gledala razna področja goriški-h Brd i-n se sporazumela za postavitev raznih postaj ta- streljanje proti toči.
Clan jugoslovanske-ga zastopstva je bil tudi dr. Oskar Reja iz Kozane, ki je profesor meteorologije na ljubljanski univerzi.
Izgkda pa, da te bojazni nimajo več odločilne moči. Gre namreč za nekaj važnejšega, za vprašanje, kaj se pravzaprav skriva za sedanjo sovjetsko popustljivostjo? Zadnje čase so se namreč pomnožili znaki sovjetskega prizadevanja za, zbiižanje z Zahodom. To prizadevanje je prišlo do izraza že v Ženevi, .v Moskvi pa ga- je naglasil sam Malenkov. Po Odstranitvi Ma-len.kova so nekateri mislili, da bo -Hruščev ubral druge strune, tod: navzlic naglaševa-nju potrebe po razvoju težke industrije, je zopet pouda-rjal miroljubne namene Sovjetov in prizadevanja za dvig kmetijske proizvodnje. Iste strune u-bira tudi Zukov, ki se je -bil nekoč v Berlinu spoprijateljil z Eisen-hotverjem. Ce, se ne motimo je v doglednem času moči pričakovat,i, da se bosta oba moža zopet srečala. Ni mogoče verjeti, da- bi šlo pri tem samo za osebne simpatije.
Ustvaritev varnostnega pasu med Sovje-tsko zvezo in silami atlantskega pakta ter istočasno prizadevanje za sporazumom pa odkriva še nekaj drugega: sovjetsko bojazen, da bi prej ali slej lahko prišlo do navzkrižja med Sovjetsko zvezo inl rdečo Kitajsko. Saj je že na nedavnem zasedanju azijskih in afriških zastopnikov v Bandungu, čeprav so govorili pomirljivo in v angleščini, prišlo do izraza -nasprotje -do belcev. Mnogi znaki tud1 kažejo, da glede Formoze Rus-i in Kitajci ne hodijo po isti poti. Zdi se, da sprememba- zadržanja rdečih Kitajcev, ki so bi-li do nedavno nepopustljivi, odgovarja ruskemu prizadevanju o zmanjšanju na petosti. Možno je, da je imel prav Churchill s svoio izjavo, da, je vzrok te spremembe strah pred a-tomskim uničevanjem. Mogoče pa je tudi, da je .Sovjetom porast rdeče Kitajske postal nevaren, ker bi taka Kitajska zase mogla zahtevati ne le vzhodni in zahodni Turke-s-tam, Mongolijo, Hongkong in Sin gapu-r, ampak tudi Poamursko o-blast. Da se za komunistično fasado lahko skrivajo tudi nacionalistično - -imperialistični nameni, je bilo videti že v Evropi. Zato ni izključeno, da- se isti pojav ponovi' tudi v. Aziji.
V tem primeru bi sovjetska popustljivost nasproti Avstriji mogla imeti dalekosežen značaj. Toda o -tem govori-ti obširneje je danes še prezgoda-j. To vsekakor slutijo tudi zahodne sile, ki vztrajajo na tem da avstrijsko pogodbo resno im vsestransko pre-učijo.
Stikanja za nafto po Sahari
■»Vojščaki Tuareg so nam ponujali dateljne, kakor da bi sočustvovali z nami. Dateljni pa so bili namočeni s strupom faleslec. Kdor jih je použil, se je nalezel stekline. Svoje lastne tovariše smo morali pobijati. Končno je padel tudi poročnik. Narednik Pobčguin je prevzel poveljstvo nad žejnimi ostan ki, dokler niso drug za drugim popadali v žerjavico puščavskega pe ska.«
To je bid konec francoske ekspedicije polkovnika Flatters-a, kakor so ga popisali trije preživeli domačini. Dne 4. decembra 1880 je polkovnik zapustil z desetimi inženirji in geologi ter 78 alžirskimi strelci oazo Vargla v Sahari, da bi preiskal ozemlje severno od pogorja Hogar. Sahara p- je še enkrat zrna gala nad človeško podjetnostjo.
Voda, ooda ..
Puščava pa je zahtevala tud: francoskega geologa Meiendorfa, ki je pred dvanajstimi leti v peščenih sipinah pri Ta-nesrouftu- zdve-ma arabskima spremljevalcema zgrešil vodnjak. V kozjih mehovih ni bilo niti kaplje vode več. Žeja je postala nevzdržna. Meiendorf je končno odkril v pesku madež mokrote. Z mrzlično naglico je izgrebel s prsti nekaj mlafcužaste vode v plitvi kotanji. Brez premisleka sta se geolog in eden izmed spremljevalcev napila vode. Ostali spremljevalec jz medtem pridrževal kamele. Po nekaj urah sta oba umrla na želodčni ujedi.
Teh dogodivščin ne smemo prezreti, če hočemo pravilno oceniti napore in žrtve, ki jih tvega znanost, da bi osvojila strahotno puščavo Saharo za življenjski prostor človeku. V tem času niso to pogumni posamezniki, ki prodirajo v žareči pekel, peč pa odloča o u sodi Sahare znanost.
Ze nekaj let kopljejo v oazi Co-lomb - Bechar v Alžeriji manganovo in železno rudo. Nada-ljnji skladi obeh rud ležijo južno od tod. Prav zato bodo saharsko železnico še letos potegnili do Tindoufa v Osrednji Sahari.
Dve leti so stikali geofiziki družbe S. 'N. REPAL po petrolejskih podzemskih zalogah v Sahari. TI spehov niso objavili. Leta 1949 jc
družba prejela pravico za raziskovanja na ozemlju 300.000 kv. kilometrov (po površini je to ozemlje nekaj večje od Jugoslavije) med oazo Colomb - Bechar in tunizijsko mejo. Družbi sta se pridružili še dve petrolejski družbi.
Liter oode - 8 lir
Letos bo francoska država sami izdala okrog 20 milijard lir za geološka -raz is kovanja v Sahari. Na delu je že 26 ekspedicij s skupno 700 tehniki in geologi. Njihovo delo poteka v podnebjih, ki so za Evropejca naravnost strahotna. Podnevi se temperatura dvigne do 73 stopinj Celzija, ponoči i>a je tako mraz, da voda zmrzuje v sodih. Taki podnebni pogoji zahtevajo ne samo izredno utrjenega človeka, pač pa tudi pogosto zamenjavo. Sest tednov dela v Sahari daje pravico do štiritedenskega dopu sta v zmernem pasu.
Pri tem so ekspedicije opremljene z najmodernejšimi pripomočki. Poleg sodobnega znanstvenega o-rodja so tu še barake' s klimatično
opremo. Letala oskrbujejo moštvo s svežim mesom, sadjem in zelenjavo. Pitne vode prejema posameznik po deset litrov dnevno. Vodo za industrijske potrebe- dovažajo po nekaj sto kilometrov daleč s cisternami. Stroški za liter vod-: znašajo okrog 8 lir.
Napori do sedaj niso bili brez u speha. Na dveh mestih v oazi Šalah so naleteli že ob prvih vrtanjih na ogromne količine zemeljskega plina. Našli pa so tudi že mesta z izredno maščobnim peskom. iRačunajo, da ležijo pod saharsko površino izredno izdatne količine nafte. Tudi polaganje cevovodov na 2000 km dolge daljave ne bi — po izkušnjah na Bližnjem vzhodu — predstavljalo nepremostljivih zaprek.
Na obalah Severne Afrike -bodo nastale nove industrije. Tako bodo rešili številna politična in gospodarska vprašanja, ki danes še vznemirjajo vse tri dežele. S povečano blaginjo bodo pogasili nevarna ognjišča nezadovoljstva in komunistične rcgovileže obsodili na brezposelnost.
Spomladanska obnova polti
Spomladi, ko tudi narava prejme novo »polt«, si ženski svet obljublja osvežitev obraza a novimi barvnimi odtenki. Zenske si obetajo, da bodo Izginile nečistosti kože in neprijetne pege.
Zimski čas koži ne prinaša vedno zgolj prednosti. Ne zaradi mraza in burje — nasprotno svež zimski zrak krepi ne pretirano občutljivo kožo in si daje svež izraz — pač pa je pozimi polti neugodna enostranska prehrana. Celo pri na:-, kjer imamo tudi pozimi dovolj sadja in zelenjave na razpolago, je povprečna zimska prehrana prebogata na beljakovinah in presiroma-šna na svežih vitaminih.
Spomladi se obilneje zalagamo z radičem in solato in se tudi dalj časa in vztrajneje gibljemo na prostem. Vse to utrjuje črevesje in ledvice ter prispeva k pospešenemu izločevanju ostankov presnove. Redno delujoče črevesje in ledvice pa so zanesljivi pripomočki m odstranjevanje nečistosti polti. K temu prihajajo še vplivi sonca na kožo. Sončenje obraza spodbuj,-krvni obtok na obrazu. Tvorba
w
Španske zlate terjatve
Španija nastopa sicer bogato, je pa v resnici siromašna država. Bogata pa je bila v prvi svetovni; vojni. Kot nevtralna država je dobičkonosno kupčevala z vojskujočimi se državami; poleg tega pa se je ustrahovani denar i-z vse Evrope zatekal na varno čez Pireneje. Ko se je 1. 1923 Primo de Rivera proglasil za diktatorje dežele in napovedal obširno obnovo države, je zajemal iz polne sklede. Po svojem odstopu 1. 1930 so se državne blagajne še vedno kopale v zlatu.
To bogastvo je odpihala državljanska vojna v letih 1936 - 1939. Takratna vlada Ljudske fronte ni utegnila vsega bogastva zapraviti za orožje, inštruktorje in propagando. Ze nekaj tednov po vstaji generalov, ko so čete generala Franca zavzele Toledo in pričele s pohodom na Madrid, je finančni minister dr. Negrinove vlade prejel pooblastilo, ki ga je podpisal
Zakladi brez romantike
Lep kupček -zlata1 je vsekakor 12.500 ton rumene kovine. Kupček,
ki ga je vredno pogledati, težava je samo v tem, da se ta kupček ne pusti občudovati. Seveda leži v \-meriki, točnejše v Fort Knoxu. To je zakleti grad, ki ga ne prestopi navadni zemljan. Tudi tatovi nimajo vanj dostopa. Se nikoli niso ameriški -roparji tvegali vloma v to -utrdbo, verjetno bi tudi slabo odrezali.
Kdor se gradu približa, sreča nešteto opominjevalni-h napisov: »Stoj!«, »iVstop prepovedan!« Slo metrov pred glavnim vhodom sreča radovednež zadnji opomin: »Stoj! Sporoči y mikrofon, kaj želiš!« Po vsej neposredni okolici »zakletega gradu« so razmeščena topniška gnezda z brzostrelnimi topovi. Ponoči pa, je vsa okolica razsvetljena z močnimi žarometi. Vstop v zakladnico, ki je zavarovana tudi pred napadi atomskih bomb, i-majo: 1) predsednik ZDA, 2) finančni ministe-r, 3) senatorji s posebnim nalogom, 4) -kongresne komisije.
Kdor je v posesti dovolilnice, se mu odpira cela vrsta -debelih jeklenih vret: vendar dalje ko do predsobe tudi tak ne pride. »Svetišče« (The Vaul-t) ostaja tudi zanj zakle njeno. Vrata do zakladnice ;So 53
cm debela. Noben varilni ta-lilec jim ne pride do živega. Poleg tega so opremljena z vsemi mogočimi opozorilnimi napravami. Pa -tud; če bi enkrat vse to odpovedalo, so v neposredni bližini razmeščeni najboljše opremljeni bataljoni vojske.
Konstrukterji pa so računali tudi s človeškimi slabostmi. Mogoče j-e. da bi se kak nameščenec zakladnice polakomnil ene ali več od 86 tisoč zlatih opek. Ne bi dosege! svojega cilja! Za odpiranje 26 ton težkih vrat sta potrebna dva krepka moža. Poleg tega registrira poseben apa-rat na vratih avtomatično vsako odpiranje in javlja- dogodek dalje. Vdelani mikrofoni lovijo tudi naj-manjše šume in jih prenašajo na .zvočni trak. Nameščenci se morajo pred zapustitvijo zakladnice tuširati. Tudi njihova oblačila temeljito preiščejo, ali ne vsebujejo nekaj zlatega prahu. Celo vodo. v kateri so se nameščenci okopali, filtrirajo.
Zakleti grad »Fort Knox« nima konkurence. V tej zakladnici pa je spravljena komaj dobra polovica ameriških zlatih rezerv. Vendar je tega zlata znatno več, kakor pa ga premorejo vse zakladnice s-kupa na Vzhodu.
tudi predsednik republike Azana, i špansko -zlato v Moskvi. Ne -gre pa da spravi »na varno« zlate rezer- I zgolj za moskovsko zlato. Med
ve državne banke.
Ta je zlato odpeljal — v Moskvo. Dne 26. oktobra 1936 so v največji tajnosti in z močnim oboroženim spremstvom spravili 7800 zabojev po 35 kg zlata, deloma v palicah, deloma v kovancih, v vojno luko Cartageno. Tu so obilni zaklad naložili na neko sovjetsko ladjo in ga odpeljali v Odeso. Pošiljka, ki je vsebovala nad 510 -ton -zlata v vrednosti poldruge milijarde -zlatih pezet, je prispela 6. novembra v Moskvo in izginila v kleteh Gos-banke. Kmalu zatem je izginilo tudi špansko spremstvo. Vsi člani družin so medtem srečno dosegli sovjetsko ozemlje. Štirje Spanci so zlato preštevali in ga izročili sov-' je-tskim bančnim pooblaščencem Sele nekaj let po končani meščanski vojni so .se ti štirje Spanci zopet pojavili: prvi v Buenos Airesu, drugi v Stockholmu, tretji v Washingtonu in četrti v Mehiki.
Nekaj časa zatem, in to za vselej, so izginili sovjetski prevzemniki:	sovjetski finančni minister
Grinko, ravnatelj Gosbanke Mar-gul-ič, drugi ravnatelj iste banke Oagan in zastopnik finančnega ministrstva pri .omenjeni banki Ivanovski.
Od tega časa dalje Sovjetija molči o španskem zlatu. Na- številne zahteve Francove vlade ni nikdar odgovorila. Moskva je ostala mutasta tudi takrat, ko je- s posredovanjem takratnega francoskega poslanika v Madridu, maršala Petaina. francoska vlada vrnila Španiji vse v Parizu deponirano špansko zlato. Moskva je molčala tudi takrat, ko se je Španija podvrgla sklepom y Bretton Woodsu i-z leta 1944 in vrnila vse zlato, ki ga je prejela v plačilo s strani nacistične Nemčije in je bilo to zlato deklarirano k-ot roparski plen. Verjetno bo Sovjetija molčala tudi sedaj, ko je španska vlada, opozorila drža-ve, kupčevaike s Sovjetijo. naj ne sprejemajo plačil, ki bi jih Sovjetija, vršila s španskim zlatom. Od obeh držav, na kateri se je predvsem nanašalo to opozorila, na Češkoslovaško in Finsko, je Finska že odgovorila, da v njenih blagajnah ni španskega zlata.
-Ali ima y sedanjih okoliščinah španski krik po svojih zlatih rezervah sploh kakšen praktičen pomen? Gotovo si nihče ne dela u-tvar. da bi ta krik mogel otajati
špansko .vojno so spravili zlata in draguljev tudi v Mehiko za okrog 45 milijard lir. Tudi do tega španskega zaklada ni tako lahko mogoče, saj Mehika prav zaradi tega zlata -ni nikoli priznala Francove vladavine. Vendar se v tej deželi čedalje živahnejše pojavljajo glasovi, po katerih bi bilo potrebno obnoviti stike med obema bratskima narodoma. V tem slučaju bo treba urediti tudi to vprašanje. Tudi Moskva ne bo večno sedela na španskem zlatu.
Občinski svet, hi ga sestavljajo same babice
Leta 1949 je ženska organizacija »Women ilnstitute«, ki šteje okrog 1100 članic, v britanski občini Bi-shops iltchin-gton v Warvickshire sklenila, da poseže aktivno v mestno upravo. Mnogo je bilo nedo-statkov. Stanovanjska stiska je bila velika, kanalizacija je bila zanemarjena in otroci niso imeli nobenega igrišča. Po mnenju žen-sk se moški niso brigali za blaginjo mesteca. »Poskušale bomo prevzeti občinski svet v svoje roke,« je dejala mrs. Edith Chapple-Hyan. predsednice organizacije.
Načrt se je posrečil. Zenske so postavile svojo volilno listo s šestimi kandidatinjami, in ker so s? možje le v neznatnem številu udeležili volitev, ženske pa so nastopile polnoštevilno, je bilo vseh šest kandidatinj izvoljenih. Tako je pričela ženska vladavina v mestecu; le občinski tajnik mr. Ha-rold Morgan je ostal v uradu.
Pred kratkim je predsednica občinskega sveta, mrs. Chapple-Hyam, na-znanila rojstvo svojega prvega vnuka in tako so vse občinske svetovalke babice. -Najsta-rejša je stara 72 let in ima pet vnukov, najmlajša je stara 51 let in im-a že tri vnuke.
Od leta 1949 dalje je bilo vseh šest občinskih svetovalk vsako leto ponovno izvoljenih. Čudovito je, da se moški čedalje bolj zan-majo ;za občinske zadeve spričo velikih uspehov, ki so jih že dosegle istare dame. V -teh šestih letih so namreč zgradili v občini že 102 novi hiši, uredili obširno kanalizacijo in zbrali potrebna sredstva za zgraditev velikega otroškega igrišča.
pigmenta, zagorelosti, nastopa pri mnogih ljudeh počasi i-n v manj izdatni -obliki, pri drugih pa poteka ogorelost hitro in izdatno. Pri tem igrajo posebnosti kože in kožnega staničja- tudi določeno vlogo. Človek, ki hitro in močno porjavi, go.tovo ni bolj zdrav od onega, pri katerem nastopa le rahlo in počasnejše pigmentira-nje.
Previdnost pri sončenju
Predolgotrajno sončenje je posebno -ob začetku pomladi, dokler se koža še ni privadila vplivu sončnih žarko-v, kvarno za kožo. Zenske, ki s sončenjem rade pretiravajo, s tem ne odstranjujejo nečistosti polti, pač pa te nečistosti še samo povečajo. Zato moramo vsako leto obnavljati prilago-jevanje polti sončnim žarkom. Posebno velja to za tiste, ki kože pozimi ne izpostavljajo sončnim žarkom, ozirom« umetnemu obsevanju z višinskimi žarki. Pretirano sončenje povzroča opekline na obrazu, največkrat zunanje, včasih pa tudi podkožne, rdečico in tvorbo mehurjev. Z ustrezajočimi kremami in pudrom opekline pozdravimo, vendar ostajajo pogostokrat madeži, ki ne izginejo vse dokler ostaja koža močno pigmentirana. Pametno je, da kožo natremo s kremo pred sončenjem. Krema in puder delujeta kot umetni zastor.
Vplive sončnih žarkov na polt je treba razumeti tako, da sončni žarki razširjajo krvno ožilje na obrazu i-n- -tako priteka več krvi v polt. Ti pritoki zdravijo manjše okvare in masaža spomladanskih vetrov daje polti svež izgled.
Spomladi so kaj pogosti kožni izpuščaji. Pojavljajo se na obrazu pa tudi na drugih delih telesa. Nekateri povzročajo srbečico, ki pa na obrazu ni tako občutna. Nastajajo nelepi rdeči madeži, neznatni mehurčki in mozolji; s praskanjem povzročamo ranice, ki vodijo tudi do gnojenja. Te izpuščajo — tolmačijo nekateri laiki in tudi zdravniki — na svojevrsten način. Kakor poganjajo cvetice spomladi večje- količine sokov, -tako stopajo tudi organski sokovi s povečano silo na površje. To »čiščenje« krvi — zatrjujejo te razlage — odpravlja strupe, ki so se -nabrali čez zimo v telesu zaradi preskopega gibanja telesa. Ta tolmačenja niso zgolj ugibanja, pač jpa bi jih mogla -tudi znanost potrditi. Privrženci te- teorije so proti vsakemu pobijanju spomladanskih kožnih izpuščajev z mažami, pudri in drugimi zunanjimi zdravilnimi pripomočki. Pravijo, da drugače -ti izpuščaji »udarjajo« na znotraj in povzročajo razna obolenja.
Srednja pot najboljša pot
Vsekakor so zdravniki že često ugotovili, da spomladanski izpuščaji presenetljivo hitro izginejo, če uspešno pozdravimo obolelo črevesje. To bi dokazovalo, da z odstranjevanjem ostankov presnove iz trebušne votline usahnejo tudi tisti strupeni vrelci, ki povzročajo kožna vnetja. Celo mnogi -zdravniki smatrajo spomladanske kožne izpuščaje kot zdravilne pojave. To naj bi veljalo predvsem za take organizme, ki so podvrženi protinu, tvorbi kamnov in podobnim motnjam presnove.
S pomladjo in poletjem je naša prehrana v nekaterih ozirih primernejša našemu organizmu in tudi gibanje v prosti naravi znatno krepi naše -zdravje. Zato se znaki zdravja kažejo tudi na obrazu, posebno če smo previdni in se pretirano ne izpostavljamo sončnim žarkom, ki v preobilici polt ostarijo in včasih celo ustrojijo kot u-snje. Tudi tu velja načelo: srednja, pot najboljša pot.
OD TU IN TAM
Štirinajstletni učenec, ki je ribaril v nekem potoku v Peabodyu. je ulovil »ribo«, medno 1000 dolarjev (700.000 lir). Trnek se mu je zataknil v povezan paket, v katerem je bilo bankovcev za 100') dolarjev. Policija domneva, da gre za del plena 081.700 dolarjev, ko so banditi izropali avto, ki je prevažal imenovano vsoto medtem k > sta voznik in njegov spremljevalec sedela v gostilni.
Shakespeare je glavni dohodek malega mesteca Stratford on Avon, ki je rojstni kraj velikega pisatelja. Turisti izdajo vsako leto na o-biskih v malem mestecu do 100.000 šterlin (180 milijonov lir). Posebno zanimivi za obiskovalce so trije vaščani, ki se pišejo Shakespe i-re in jih radovedneži največkrat fotografirajo. Eden med njimi prodaja bencin in je deležen visokih napitnin.
* * *
James Gomez, stari pomorščak v Neiu Yorku, ki je prekoračil 76 let stvoje starosti, si je želel avtomobila. Predstavil se je izpitni komisiji, ki ga je najprej temeljito pregledala. Izpit je prestal odlično, vendar mu je komisija odrekla šoferski patentin. Dvomili so namreč nad njegovim vidom. Gomez je nato zahteval, naj mu izročijo nit in iglo, nakar je trikrat zaporedoma vtaknil nit v malo odprtino. F-den izmed prisotnih izpraševalcev je tudi sam poskusil. Sele po petih neposrečenih poizkusih se mu ie posrečilo. Gomez je nato takoj dobil patentin.
* * *
Ko je pred dnevi vlomil v stanovanje neke stare ženice v Milanu predrzni uzmovič in ženi grozi.) s pištolo, je divje zakričala: »Peter, Peter!« V sosedni sobi je nekaj zaropotalo in se prekucnilo. Nasilnež se je tako prestrašil, da je zbežal. V sosedni sobi je bil maček stare ženice, ki je na njen klic skočil z okna in pri tem podrl stolico.
* • *
Za letošnji 1. maj so tudi jugoslovanski komunisti posneli moskovske parole: za svobodo, za mir, za delo. Neznanci v Ljubljani pa so velike plakate dopolnili z lastnimi tiskanimi trakovi. Pod pn-rolo »za svobodo« so dodali »za svobodo stavke«; geslo »za mir« so dopolnili »za mir pred UDBO«; geslo »za delo« pa »za pošteno plačano delo«. Prvega maja zjutraj so imeli udbovci polne roke dela z odstranjevanjem komunističnih popravljenih plakatov.
% * *
Da bi tudi svilaprejke usposobili za stah novce in na ta način dosegli delovne norme, ki jih diktira partija, so pričeli madžarski gojitelji sviloprejk krmiti gosenice z listi murve, ki so jih prepojili s posebno kemično spojino. Svilo-prejke bi s tako prehrano postale dvakrat tako velike in bi spredle tudi dvakrat tako velike kokone, to je dvakrat toliko svilene niti, kakor pa njihove vsekakor manj patriotične tovarišice na Zahodu.
* * *
V ameriškem dnevniku »Philadelphia Evening Bulletin« je pred kratkim izšel naslednji oglas: »Za izredno nizko ceno treh dolarjev dobijo elegantne dame našega mesta pri nas očarljiv klobuček, ki ga lahko trikrat nesejo na sprehod. Potem ga po priloženem receptu skuhajo in pripravijo celotni družini izredno okusno kosilo.«
* * *
Nemške železnice so uvedle na nekaterih prrogah železniške buse z gumijastimi kolesi. Prvotno so nameravali železniške buse uporabljati predvsem za lokalni prromet. Izkazalo pa se je, da so stroški za vzdrževanje busov za 60 odstotkov cenejši od parnega pogona. Tako bodo letos nadomestili že 25 odstot. vseh vlakov z busi.
Uilllllll!l!![l!lii:!l!llllllllllllllllll!llll!i!!llllll!lll!!lll!!!!ill!!llllllllll!llllll!llllllltlll!llllll!!i!lllllllllllllllll
POD ČRTO
AZALEJA
•Deževalo je. Izložbe so -bile narahlo orošene in za steklom so bili nameščeni lonci cvetja:	primule,
vijolice, begonije; tu pa tam napol -razcveta azaleja. V visokih vazan so se bohotili nageljni v raznih -barvah.
Starček je pridrsal čez ulico, in prodajalka je opazila, kako je z očmi nemirno tipal po steklu, pred no je s težko sapo vstopil v cvetličarno. *
'»Tisto azalejo, spodaj na levi str-ni, prosim. Hvala Bogu, bal sem se že-, da ste jo prodali, gospodična.«
Gospodična se je rahlo smehljala in postavila lonec -z -malim grmičkom, na gosto obsutim z rdečimi cvetovi, previdno na prodajno mizo. »Prekrasen primerek, kajne? Se čeden -ovratnik mu ukrojimo; bel ali temnordeč?«
»Ne rdečega, gospodična, samo bel pristoja. Je namreč za 'nevesto. To se pravi...«
Malo se je okašlja-l, vendar je bilo njegovo veselje močnejše od
l!l!l[1IIIIIIIItl[lll[llll!lll[1ll[]lll!lllllll!lllll!llll!l!lll!llllillll!!lll!!llllllllllllll1l
mn........
-zadrege. »To se pravi, azaleja je za mojo ženo. Za petinštirideseto leto poroke. Takrat, pred petinštiridesetimi leti, sva imela na- mizi prav tako azalejo. Razumete?«
Z robcem si je obrisal čelo, ki je 'bilo zelo belo in ob straneh preprečeno -» modrimi žilicami. Izgle-da zelo siromašno, si je- mislila gospodična, vendar na plašču ni sledov po madežih in klobuk drži neprestano v rokah, kot pravi gospod. Gotovo bo kak upokojenec nekdanje avstroogrske uprave. E-den tistih, ki so videli že boljše čase. Gospodična si je dala precej opravka s papirnatim ovratnikom, s katerim je ovijala cvetlični lonec. Ovratnik je prevezala s širokim zlatim trakom in nato vse skupaj zavila v ovojni svileni papir. Starček je pobožno sledil vsaki njeni kretnji. »Kako lepo in spretno- ravnate- 6 cvetjem, gospodična! Prav prisrčna vam hvala!« Potem pa je iz žepa potegnil listnico in prešteval bankovce po 10 in 5 lir s tresočimi se prsti. »Štiri sto devetdeset lir, prosim.«
Gospodična se je prestrašila in pograbila za okrogli obesek iz lepenke, ki je vise-l na lončku. »Mala pomota, oprostite! Azaleja stane
devet sto devetdeset lir. Prosim, poglejte. Devetica je- morda napisana malo -nerodno.«
»Devet sto devetdeset lir?«
Starček je segel v žep, brskal po njem in končno našel očala. Ko si jih je nataknil na nos, so njegovi prsti še bolj trepetali. »V -resnici devetica. Sem pač slabo prečita-1. Sipe so potne v teh -dneh -in oči so tudi stare. To je tisto.«
-Sedaj so zatrepetale tudi povešene ustnice, ozke, modrikaste ustnice. Malo se je -naslonil na mizo in prestrašeno strmel v belo > viti lonec.
-»Ne pomaga nič! Devetica namesto štirice. Potem bi moral že...« Prikradeno je gospodična opazila, da je bilo v njej le še nekaj lirskih in petlirskih bankovcev. Vsega skupaj morda za dva-jset lir.
»Potem se bom moral pač drugič vrniti; morda prihodnji te-den, po prvem.«
»Kaj bi morda ne vzel-i ne-kaj drugega za današ-nji praznik. Morda vijolice, saj so tako ljubke.«.
■»Vijolice? Ah, ne, 'bila je prev azaleja takrat na- poročni mizi. Tako lepo sem si zamišljal in si prihranil tiste lire. Ampak, kaj žlobudram in vam kradem čas. Opro-
stite mi, prosim, -gospodična! Tudi za delo - ovratnikom. Opros-tiite!«
Vrata so se ponovno odjfrla in nekaj dam je vstopilo; starček je s hitrimi koraki odkrevsal na cesto. Cez nekaj časa ga- je prodajalka -spet opazila pred izložbo. Skozi rob okna je poskušal s pogledom prodreti v cvetličarno, prepričan, da ga tako nihče ne opazi. Se- vedno je deževalo. Ramena- njegovega plašča so bila temna od mokrote.
Azaleja je še vedno stala na prodajni mizi. Nežno je odsevalo rdeče cvetje skozi papirnat ovoj. Obotavljaje je pričela prodajalka odstranjevati zaponke. Skoda! si je mislila, zaradi pet s-to ciganskih lir. In bil je tako srečen, naravnost razburjen od veselja. In star je bil i-n ves se je tresel, morda je bil celo bolan. Morda je to zadnji dan poroke. Gotovo ne bo mogel nikoli več kupiti azaleje.
Sedaj je res spet postajal ob robu izložbe in domišljal si je-, da ga ne vidi. Verjetno si je hotel še enkrat ogledati azalejo. Ali pa je razmišljal, da- kupi kaj drugega?
Naravnost lilo je. Njegov klobuk je bil podoben strešnemu žlebu. Krajci so se pobesili navzdol. Po izložbi so polzele debele kaplje,
kakor grenke solze nesrečnega človeka. Prodajalka se je še vedno u-kvarjala z, azalejo. Pošteno se je zbodla v prst. Svileni papir je šumel in se oprijemal hrapavih rok. Starček na dežju pa ji je poganjal živčnost v mozeg. Ko je končno snela ovratnik, so se vrata ponovno odprla.
»Premislil sem se, gospodična. Bom vseeno vzel vijolice. Kaj bi mi lahko napravili lep šopek z belim ovratnikom? Vi to tako lepo znate. Kaj preveč zahtevam? Ampak ženi bi le rad daroval nekaj posebnega.«
Spet je držal mokri klobuk v levici im se proseče smehljal.
Kako- srčkan je moral biti v mladih letih, si je mislila prodajalka. Kavalir stare šole. Pravzaprav bi moral dobiti azalejo. saj jo je zaslužil. Le redkokdaj kupuje kdo cvetice s tako ljubeznijo. In zaradi teh nemarnih pet sto lir. •
Segla je v predal po svileni papir, pa ni našla nič primernega in je zato odšla v prostor v ozadju. Ko se je vrnila, je starček spet strmel s povešenimi -očmi v azalejo. V cvetličarni je duhtelo po cveticah in sveži zemlji in cvetjg je žarelo v različnih barvah. Pro-
!ll!!!l!lll!l!lll!lllll!l!ll!llllllll!lllll!lllllll!ll!lllll!l!lli!lllll!l!l!![lll!!llllll!l!lil!l!l!l!i:illlllllllllllllll!lllllli!!l!!i«!l!l!!lllll!>!lltlll!lllll!
-dajalka je poznala ta vonj in to žarenje. Dan za dnem je stala sredi- tega vzdušja. V tem trenutku pa se ji je zdelo vse novo in ne navadno lepo — kot bi vse to izžarevala azaleja iz razkošja resnič ne neveste.
Petinštirideset let, si je mislila, petinštirideset let poroke-. In stoj; tu, starček, in ima v listnici pet sto lir premalo. — Neum-nost, da me tako gane in dat mi -tako zapira grlo. Saj človek le nima toliko za razmetavanje samo zato, da bi starček imel svoje veselje in neka žena, ki je sploh ne pozna.... Neumnost! -Samo zato, ker sla takrat imela na poročni mizi azalejo in je človek danes avstroogrski upokojenec. Preneumno, bedasto!
Z nenadno, zelo energično kretnjo je postavila prodajalka vijolice v stran in spet zavila azalejo. »V-z-e-mite lonec, gospod. Je ravno v najlepšem cvetju, in potem sem šele opazila, da manjka stranski poganjek — pri prevozu se je verjetno odlomil. Zato vam jo dam za štiri sto devetdeset lir.«
Nekoliko jezna sama nase in nestrpna- je čakala prodajalka, da so se vrata zaprla za starčkom, ki je hitro stopical po dežju.
T
S T I
R
V E
s
Tržaški promet in bodočnost
V Trst in iz Trsta vodijo nove avtoproge, vse to v pričakovanju da bo novi promet dvignil izmeno dobrin. Po naključju smo spremili potnika do avtobusne postaje. Bil je namenjen v 'Genovo. Rdeči pul-man je čakal, dokler ni nastopil čas odhoda. V njem je bilo prostora za 60 oseb. Vstopili pa so vsega 4 potniki. Vprašam šoferja, če je vedno tako pičel promet. »Kaj hočete, Trst je peč mirno in zaspani', mesto, ljudje v njem živč srečno v svojem miru in jim je tukaj tako lepo, da .ne potujejo radi.« Vse to je izgovoril z 'napol dobročud-nim, na pol hudomušnim nasmeškom.
V Trstu torej ni prometa. Vzdolž morske obale je vozil in pulmanov kolikor hočete. Nekega dne smo čitali na ulicah, da sip neka gospoda. Pastore in Camani, veliki zvezdi na italijanskem nebu. Razni profesorji, strokovnjaki, zdravniki in sploh odkrivalci resnice so .našli, da je Trst kot ustvarjen za kongrese, na katerih bistrijo pojme in snujejo načrte za bodočnost. Ljudje z vseh strani sosednega polotoka prihajajo in ugotavljajo da je bivanje v Trstu kaj prijetna stva- ZaTadi popustov na železnici je povratek brezplačen, in če bo išlo tako naprej, ne bo minulo veliko časa, pa bo tudi stanovanj na pretek.
In vendar se naši občinski očetje na magistratu razburjajo. V Trst je prispel minister, da bi razpravljal ' možnosti poživitve tržaškega mrtvila. Ni prišel praznih rok. Sa-turnia in Vulcania, ta dva nekdanja bisera bratov Cosulich, se bosta vrnila v Trst. »Toda«, pravijo ljudje od stroke, »od tega bo imelo korist 'nekaj nosačev in špediterjev in morda še kak hotel. Zato pa bosta motorni ladji prepluli Jadran prazni.« Da bi zvedeli njihovo skrito misel, pripomnimo: »Končno je povsem v redu in Trst ima vso pravico, da se Italija zanj pobriga.« Naš sobesednik nas je vprašujoče premeril, kot 'bi. hotel reči, da zbijamo šalo in je dodal: .»Cega vsega pa naj bi še hoteli Tr žačani? Ali nimamo z njimi že dovolj opravka? Naj se že enkrat tudi sami lotijo dela! Za svojo bodočnost naj tudi sami nekaj store, ne pa, da samo čakajo, da bi jim drugi mašili usta in da bi celo Italijo spremenili v tržaško ubožnico.«
Ta človek je morda pretiraval. Kajti stvari vendarle ne stoje tako slabo, kot bi kdo rad videl. Trgovska zbornica je nedavno obja-
vila številke o tržaškem prometu, ki kažejo, dQ letos promet narašča.
Marca so v Trstu iztovorili 335.373 ton. blaga nasproti 234.958 tonam v marcu 1954; V istem času so pa natovorili 112.034 ton nasproti 84.285 tonam v marcu 1954. Vsega skupaj je torej prispelo in odšlo 447.412 ton blaga nasproti 319.244 tonam v marcu leta 1954.
Ce seštejemo pomorski promet prvega tromesečja 1955, dobimo 884.794 ton uvoza in 259.235 ton izvoza,	torej	skupno 1,143.900 ton
proti 859.928	ton v prvem trome-
sečju 1954.
Povečal se je'tudi promet po železnici, ki je marca letos pripeljala 90.208 ton in odpeljala 239.163 ton, torej skupno 329.371 ton blaga proti 201.585 tonam v istem mesecu lanskega let'. Za celo prvo letošnje tromesečje je železniški tovorni promet dosegel 795.188 ton proti	534.639	tonam v letu 1954.
Sodeč po teh	številkah se je torej
blagovni promet tržaške luke v letošnjem letu dvignil.
Vprašanje je le za kateri promet gre. Ce prideta v Trst Saturnia ir> Vulcania in če postane Trst končna postaja raznih avtolinij, to ni nič drugega kot tranzitna trgovina.
Trst bi a tem nekoliko poživel, ne bo pa s tem še dobil možnosti, da bi vršil tisto nalogo, za katero je bil zgrajen.
Da bi to spoznali, se bomo po-služili male sporedbe.
Leta 1913 je železniški prevoz od Trsta do Dunaja trajal 25 ur, do Prage 40 ur. Danes gre ta promet čez Trbiž in od Trsta do Dunaja rabi tovorni vagon bajč polnih 160 ur. Železniški prevoz blaga od Hamburga do Prage traja pa 40, do Dunaja 60 ur! Računajmo stroške za gorivo, časovno zgubo in drugo. Kdo pa naj trguje s Trstom ob današnjih komplikacijah, ko j? pa promet s Hamburgom cenejši in hitrejši? Da bi p dosegli potrebno brzino in varnost, se je pa treba sporazumeti z državami tržaškega zaledja, da bodo olajšale in pospešile prevaževanje preko svojih mejd. Zato je res nerazumljivo, zakaj se tako odlaša s sklicanjem konference o tržaškem pristanišču, ko je vendar na dlani, da razn:e linije, pa naj bodo pomorske, železniške ali avtobusne, tržaškega gospodarstva ne bodo rešile če ne bo blaga, ki bi skozi to pristanišče prihajalo in odhajalo.
A. D.
TR2AŽKI PREPIHI ]
Blagorodni proletarci
Izredno široka morajo biti prsa, na katera spretni dekorater lahko razvrsti vse rede. medalje in kolajne sovjetskega maršala Zukova. Celo pok. Goering in Tito zdrkneta ob taki primerjavi v senco. Niso pa potrebna zgolj široka prsa. pač pa še mnogo širši križ s hrbtenico po sredi, da se človek s tolikimi kolajnami in vsem tistim, kar spada zraven, še vedno prišteva med proletarce.
V primerjavi z maršalom Zuko-vom so dekoriranci kapitalističnih dežel pravi berači. To bi bili tudi v slučaju, če bi ne računali maršalovih »stranskih zaslužkov«, pač pa bi se omejili le na zneske, ki jih donašajo kolajne. Samo bleščeče zvezde in plakete na prsih maršala predstavljajo bogastvo, od katerega bi se preživljalo na leto najmanj sto šestčlanskih družin. Strokovnjaki cenijo trgovsko vrednost redov na 112,5 milijonov lir. K tej zbirki, ki bi bila v ponos tudi nai-bogatejšemu draguljarju n« Zahodu. je treba prišteti še obilne pokojnine, ki jih prinašajo lastniku kolaine. Najdragocenejši primerek maršalove zbirke je »red zmage«. Zukov ima kar dva primerka. Vsak
Kompromisni sporazum u sporu CRDfl
Po številnih stavkah, dolgi napetosti, večkratnih sestankih in konč no nad 16-urniih nepretrganih pogajanjih :c. bil na Uradu za delo preteklo soboto končno podpisan sporazum med predstavniki sindikatov iz Trsta in Tržiča in ravnateljstvom Združenih jadranskih ladjedelnic. Najprej so sporazum podpisali samo Delavska' zbornica in svobodni sindikati iz Tržiča, v torek 3. maja pa so, po predhodnem posvetovanju z delavstvom, pristali nanj tudi predstavniki Delavske zveze iz Trsta in komunistični sindikati iz Tržiča.
Sporazum predstavlja kompromisno rešitev, s katero seveda ni zadovoljna ne ena, ne druga stran. Takšno je pač bistvo vsakega kompromisa. Z dogovorom, ki obsega osem točk, je določeno:
1) da bo ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic čimprej preuredilo akordne dodatke na podlagi povprečja v. posameznih oddelkih v zvezi s poenotenjem mezd. Sindikati si pridržujejo pravico ugovora, če bi stališče, ravna-
Seja obč« sveta v Nabrežini
Po dolgem presledku se je pretekli torek spet sestal občinski svet na svoje redno zasedanje. Ob določeni uri je bilo navzočih komaj tretjina svetovalcev in šele počasi ■se je doseglo zadostno število prisotnih, da je lahko župan otvoril sejo, pri kateri je grajal netočnost svetovalcev, kakor tudi neupravičeno odsotnost. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, je župan sporočil, da je prejel pismo svetovalca dr. 'Skerka, kateri naproša, ds se dostavi k dnevnemu redu še' tri točke, o katerih naj -bi se razprav-Ijalo in sklepalo. Prva govori o objavi londonskega sporazuma,, druga o postavitvi spomenika pesniku Grudnu ter tretja o grobi žalitvi našega naroda po javnem tožilcu dr. Pascoliju. Zupan je, v sporazumu z odborom, predlagal, .naj bi se .razprava o tem prenesla na poznejši čas, ker imamo sedaj na dnevnem redu nekaj nujnih upravnih zadev, katere bi morali prej' rešiti.
'Po pristanku občinskega sveta, je začela razprava o prodaji raznih r/.emljišč. Poročevalec o tej zadevi, odbornik Vižintin, je najprej poročal o zamenjavi zemljišča s Su'-čič Kristijanom iz Na/brežine. Do-tični, oz. njegov oče je moral prepustiti še pred vojno lep kos zemljišča za gradnjo nove ceste, ki pelje od občinske hiše na deželno re-sto, za katero ni prejel nobene odškodnine. Zaradi tega mu je občinski svet prepustil kos svojega zemljišča v zamenjavo. Dalje je Marija Colja iz Sesljena naprosila občinski svet, da ji odstopi k zemlji, šču, ki ga ie pred časom kupila, še 40 kv. metrov, kar je svet odobril. Saksida Rafaela iz Nabrežine vpraša1 za 1900 kv. metrov zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše v Kamnolomih med 'Sulčičem in Radovičem, kar se odobri po 250 ■lir za kv. meter.
Državna uprava ribolova v Sti-vanu predlaga, naj občina odobri odstop nekega kosa svojega zemljišča pri morj.u v Stivanu državni upravi, in to le v svrho prepisa,
ker dotično zemljišče zaradi zgraditve na istem mestu velikega, kanala1, ki pelje v morje 'ne obstoja več. Svet da svoj pristanek.
Bolj zapletena zadeva je bilo, vprašanje odstopa 1300 kv. metrov jusarskega. zemljišča v Medjivasi. ki bi služilo podjetju Noventi za razširjenje svojega kamnoloma. Po dolgi razpravi zaradi cene je občinski svet odobril prodajo po 250 lir za kv. meter. Neka bencinska tvrdka je zaprosila za pristanek postavitve dveh bencinskih črpalk pred trgovino Pertot na trgu v Nabrežini. Ker je zemljišče občinsko, so svetovalci dali svoj pristanek s pogojem, da se uredi prostor v olepšanje trga ter proti letni najemnini 15.000 lir. Slednjič se je prešlo no prošnjo tukajšnjega kamnoseškega podjetja »Ca.va Romana«, da bi mu občina prodala tri precej obširne kose zemljišča1 v izmeri približno 35.000 kv. metrov. Vsa ta zemljišče, so v kompleksu, ki ga ima, podjetje v najemu.
Eno zemljišče, ki leži ob železniški progi, bi rabilo za gradnjo velike delavnice, v katero bi postavili 6 novih modemih garnitur žag za kamen, v katerem bi bilo tudi skladišče blokov, posebno v zim skem času. Drugo, ki leži v dol j-njem koncu velikega kamnoloma, med obema' občinskima cestama za Pertotovo hišo, bi služilo za grad njo nove velike in moderne apnenice s 26 m visokim dimnikom za peč. Tretji del pa leži pred glav nim vhodom podjetja, na katerem lastnik misli zgraditi velik delavski hotel, v katerem bi delavci našli popolno oskrbo, od velike jedilnice, zabavišča, kopalnice in prenočišča.
Odbornik Vižintin je na dolgo razlagal namene in načrte podjetja, na kar se je vnela še razprava, v katero so posegli skoro vsi navzoči svetovalci.
iPo dolgi razpravi se je sklenilo, da na današnji seji ne bodo odločali o ceni zemljišča, da pa. se bo zadevo proučilo in šele na prihodnji seji o tem sklepalo. S tem je bile seja zaključen«.
teljstva. ne ustrezalo sporazumu z dne 12. junija 1954;
2) da bo ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic normalizirajo tarifne postavke akordnih dodatkov. V ta .namen bo proučilo norme in postavilo ure za njihovo ugotavljanje:
3) v. obratih v Trstu in Miljah bo začel čimprej veljati nov delovni urnik: od 7,30 - 12,00 in od 12.45 ■ 16,15;
4) ravnateljstvo se je obvezalo, da bo začasno oprostilo dela nekatere člane notranjih komisij;
5) še. vedno ostane v veljavi sporazum o uradniških mezdah in do zapadlosti bodo oproščeni dela po en komisar za vsako menzo ( m Tržič 2);
6) ravnateljstvo potrjuje, da vztrajai pri prepovedi rdečih zastav ob splovitvi ladij;
7) ravnateljstvo se obvezuje, da bo poskrbelo' za prodajo vina v menzah v Trstu In Miljah. Dobi ček te prodaje bodo uporabili za dobrodelne namene;
8) ravnateljstvo bo poskrbelo za administracijo bonov za obročne nakupe delavcev in nameščencev, katerih pa ne bodo izdajali med delovnim časom.
Kakor smo že poročali,, je do pogajanj prišlo po enostranskem u-krepu ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic, ki je hotelo uvesti razne bistvene izpremembe, ne da bi se o njih sploh z delavstvom kaj pomenilo. Dogodki, ki so sledili, so pokazali vso neumestnost takšiiega postopanja in tako je bila' s posredovanjem Urada za delo ubrana pot kolektivnega pogajanja, ki je tudi dalo sporazumne. čeprav samo začasne rezultate, ki so pe še vedno boljši kot odkrit spor in medsebojno neupoštevanje.
leta in leta zaman čakali na. primerno zaposlitev, pač nimajo veliko izbire. »Ce doma jiim dobro ni, cdletava:o nu tuje...« Tako izgublja naše rodiočje človeško kri in delovno silo. Zanimivo je, da se odločajo za emigracijo tudi takšni, ki imajo .tu službe in obstoj, pa se boje bodočnosti ali pa se jim v Avstraliji obeta boljši zaslužek.
Rah za vlaganje prošenj za sprejemni ter nižji tečajni izpit
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v. Trstu. ul. della Scuola Nuo-va 12, obvešča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemni in za nižji tečajni izpit do 20. maja. Vsa po.asnila se dobe v tajništvu.
Ravnateljstvo trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ul. della Scuola. Nuova 12, obvešča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemni in za nižji tečajni izpit do 20. maja. Vsa pojasnila se dobč y, tajništvu.
Novih 637 Tržačanov v Avstralijo
Preteklo soboto-je odplula iz Tr sta proti Avstraliji ladja Toscana. na kateri je zapustilo naše področ je novih 637 izseljencev. Odšli so iskati službo in boljše življenje v tej oddaljeni celini sveta. Med njimi je bilo tudi .nekaj svojcev lan skih izseljencev, vendar so večina predstavljali strokovni delavci.
. S to novo skupino je število Tr žačanov, ki so letos odšli v Avstralijo, narastlo na. 1177, lani pa jih je odpotovalo nekaj nad 2000. Za prihodnji teden je napovedan odhod ladje »Avrelije«, ki bo odpe ljala še eno skupino. Ljudje, ki so
DIJAŠKA PREDSTAVA
Dijaki slov. klasične gimnazije y Trstu vabijo na igro. Igrali 'bodo duhovito in veselo komedijo pisatelja Connersa » R O X I «
Režira:	prof. Jože Peterlin.
(Igra bo v soboto, dne 7. maja ob 20. uri v Sv. Križu, v nedeljo, dne 8. maje ob 16.30 v dvorani na Kontovelu. v četrtek, dne 12. maja. ob 20. uri pa: v Nabrežini.
Dijaki, ki prinašajo slovensko besedo v slovenske vasi, vabijo vse Slovence na svoje prireditve.
(Dijaki želč prispevati iz čistega dobička podporni šolski blagajni, ki pomaga revnejšim dijakom.
red velja 180.000 rubljev (27 milijonov lir). Temeljna ploščica reda ima premer 11 centimetrov in je iz čiste platine. Na. njej je v dragocenem emajlu vdelan posnetek Kremlja. Te Kremelj se sveti in blešči, da je kaj, saj ga sestavlja 91 diamantov in 5 velikih rubinov. Poleg Zukova sta lastnika tega reda tudi predsednik Eisenhovver in maršal Montgomery.
Velika maršalska zvezda, ki ;o nosi maršal na čelu svojih odlikovanj, je vredna okrog 10.000 rubljev (1,5 milijona, lir). Največ pa prinaša red Lenina, ki je bil nekoč najvišje odlikovanje Sovjetije, Zukov ima kar tri primerke. Vsak daje mesečno po 500 rubljev pokojnine. Oba reda »rdečega prapora«, ki ju ima Zukov, prinašata tudi. kar zavidno letno pokojnino.
Zelo težko je našteti vsa posamezna odlikovanja. Celo strokov njaki se na maršalovo zbirko ne spoznajo. Vsekakor sta tu še dve »Suvorovi zvezdi«, poleg reda ».heroja Sovjetske zveze«, ki ga maršal poseduje kar v treh primerkih. Prav tako ima tri primerke redi »sovjetskega viteza«. Vsako teh odlikovanj ima obliko velike zvezde z vdelanim velikim briljantom.
K poplavi maršalovih sovjetskih odlikovanj spadajo tudi še britansko odlikovanje podveznice, kri? francoske legije časti in velika dragocena zaponka iz platine, ki je mongolsko odlikovanje. Izgleda, da je na maršalovih prsih združen ves svet. Ta prsa bi predstavljala sim bol svetovne revolucije, če bi s tem ne bili povezani dohodki, ki sr>ominjejo na indijske maharadže. Kljub temu pa so vse te pokojnine pravzaprav le skromne napitni ne v primerjavi z ostalimi maršalovimi prejemki. Kot maršal Sovjetske zveze prejema Zukov letno r>o 600.000 rubljev (90 milijonov lir). Kot vojni minister pa še po 80.000 rubljev letno (12 milijonov -lir).
Pred kratkim so nam gospodje pri »Delu« napisali: »... ne morejo razumeti, da more v njihovi demo-kraciii biti kdo lačen ali žejen, za niih, ki so vsega siti. je zadosti, da se ljudje naužiiejo „svobode” gvatemalskega... Črkuješ od lakote? Bodi zadovoljen...« Ce bi tisti pri »■Delu«, ki se pritožujejo, de crku-iejo od la.kote, napisali tako sočne stavke ob preučevanju dohodkov sovietske plutokracije, bi človek morda mislil, da bi utegnilo tako razmišljanje dokazati nekaj smisla za socialna vprašanja teh gospodov.... To se pa ne more in ne sme zgoditi! Komunistični zaslužkarji
so na levo oko slepi, orjaških so
cialnih razlik v »domovini socializma« ne smejo niti videti, kai šele opaziti in o njih govoriti ali pisati. Prav zato so njihova navidezna socialna prizadevanja, ki jih vidijo samo z desnim očesom, zgolj pesek v oči za lahkoverne ljudi.
Tudi ta prispevek verjetno ne obravnava »konkretnega problema«, marsikomu pa le odstranjuje slepoto na očeh... — in to je za partijske zaslužkarje — nesreča.
[ za deloune zasluge
'Italijansko »Narodno združenje mojstrov dele« je na delavski praznik, dne 1. maja, pod okriljem ministrstva za delo in socialno zavarovanje organiziralo Državni shod mojstrov dela. Za to priložnost so povabili v Rim 1000 najzaslužnej š,ih delavcev vseh strok iz najrazličnejših delov .italijanskega državnega ozemlja. Tu so jim po dekretu predsednika, itail. republike razdelili posebno odlikovanje:	»Red
za delovne zasluge« in pa odgovar-ajočo diplomo. Slavljencem na čaist so priredili poseben sprejem pri predsedniku ital. republike.
Castmfi starosta med tržaškimi odlikovanci je naš rojak gospod KAREL PERTOT, ki nastopa letos
znanja s ponosom zre nai svoje preteklo delovanje in poln življenjsko sile še tudi v bodočnost, mu uredništvo našega časopisa iskreno čestita ter mu želi pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov.
Majniški izlet m
Dne 1. maja je priredilo Slov dobrodelno društvo '» Trsta svoj izlet v Kanalsko dolino. Ze zgoda zjutraj smo zapustili mestni vrvež ter ,se odpeljali z avtobusom v sve žo naravo. Ogledali smo si podrob neje dolino Zajzere ter okolico Trbiža. Dobre volje, petja in ker študentovskega razpoloženja ni manj kalo. Skoda le, da je vse to tako kmalu mioilo. Mislim, da, izražam splošno željo vseh prisotnih izletnikov. če želim, naj bi se taki izleti še večkrat in čim pogosteje ponavljali.
Izletnik
BORŠT
»PRI J OŽKOTU“ Vinske preizkušnje
Pepi Brlota je nekoč obiskoval nemško gimnazijo .v. Trstu. Pepi i-ma svojih šest in pol križev n .h hrbtu; bila sva sošolca. Pred kratkim sva po dolgem času zopet enkrat sedela »Pri Jožkotu« in k nama so prisedli še trije prijatelji in znanci. Pepi je vedno zgovoren in stari dobri časi mu ne izginejo iz spomina.
»Naš razrednik je bil takrat prol\ Mlinar, kajne (Peter,« je pripovedoval 'Pepi, »svojevrsten človeček, a tudi dobričina. Samo eno napa ko je imel:	o vsem se je mornl
prepričati, vsaki stvari ■ priti na dno. Praivi Nemec.«
(Nekoč se je ves razred odpeljal vlakom v Drago. Želel nas je poučiti na licu mesta o užitnih in neužitnih gobah. Vem samo še1 to, da so ostale naše vreče skoro prazne. Prof. Mlinar pa je bil vedno gospod. Prav zato me je poslal v vas, da v edini gostilni naročim enaintrideset kruhov in po dva kolobarja salame na glavo. Poleg tega pa 'e pet litrov limonade. Oddirja! em gostilno in naročilo izpolnil natančno. Cez pol ure je tudi ves razred že veselo sedel pred gosti’-niškim vhodom.
Mlinar se je sprehajal z očmi od dijaka do dijaka. Prešteval j" kruhke, kolobarje, kozarce in dijake. Predirljivo me je pogledal, ko se je pogled ustavil na mojem od dirjanja pregrelem obrazu. Tesno je stopil k meni: »Fikfak, vi ste pili teran, kajne?,«
»Ne, gospod profesor,« sem od govaril, »niser pil terana.« Profesor je stisnil obe ustnici, in siknil skozi zobe: »Fikfak, pili, ste teran: sramujte se!«
Seveda se nisem sramoval, pač pa odgovarjal, da terana v resnici nisem pil. Mlinar je pozabil na kruh in salamske kolobarje in tudi na, limonado. Zato pa je takoj pričel z najskrbnejšo preiskavo, pa mu mi nič pomaigala. Tudi krčmar n njegova žena sta potrdila, da erana resnično nisem pil.
MUnar je bil strahovito poteftan, pustil je kruh, kolobarje in kozarec limonade nedotaknjeno na, mizi in nas jezno sklical za odhod. Kadar koli me je kasneje srečal .v očmi je jezno stiskal ustnici.
Omizje se je zasmejalo. »Takšen je bil pač Mlinar!« —- »Ali kako je bilo v resnici?« je spraševal e-den izmed prijateljev, »ali si pil teran ali ga nisi?«
»Ne,« je dejal Pepi. Še predne pa je mogel nadaljevati, je zaropotalo pri sosedni mizi v temnem kotu. Neznaten starček je pridrsal k naši mizi, stisnil ustnici, s prsti udaril po naslonjalu stolice in dejal: »In vendar ste 26. septembra 1912 pili teran, Brlota.!«
Za nekaj trenutkov je zavladala grobna tišina,. Potem pa se je Pepi počasi dvignil, stisnil starčku de snico in dejal s krepkim glasom: »Častna, beseda, da nisem pil terana, gospod profesor, pač pa četr-tinko refoška, saj sem doma iz I-stre in ne s Krasa.!«
Nato p se je moral Pepi zopet usesti, če je to hotel ali ne, da bi skupno s profesorjem preiskovala razliko med teranom in refoškom.
že nič manj kot 58. leto svojega službovanja. Ze kot mlad fant je nastopil službo pri takrat šele nastajajoči tvrdki »Stočk« in po desetletjih tihega in požrtvovalnega dela1 se je povzpel na odgovorno mesto tovarniškega poslovodje, kar terega ima še danes. V vsem svojem dosedanjem življenju je poznal samo dvoje: skrb za svojo družino in pa delo. Tisto nevsiljivo, a vendar — in prav zato — z u-spehi kronano delo.
Ko v teh dneh zasluženega pri-
V torek je v Gospodu zaspal 87 -letni Andrej Hervat. Pogreb je bil v sredo 27. aprila. Pokojni je bil najboljši mož vse župnije. Krotkega, ponižnega ,in ljubečega srca; družini pa blagi ter vzorni oče. I-mel je 13 otrok, izmed katerih jih še 7 živi. Vsi krepki in zdravi. Štiri, sinove in tri hčere. Vsi pošteni in zavedni Slovenci. Posebno se odlikuje sin Karel, ki je že dolgo vrsto let član pri mešanem pevskem zboru »Slovenec« in mnogo žrtvuje za vero in narod.
Pokojnika je spremljala na zadnji poti velika množica ljudi. Domači g. župnik se je poslovil z lepim govorom v cerkvi. Pokojnega Andreja je stavil v vzor, kako je ljubil vero in narod in kljub vsemu siromaštvu, ki je vladalo v tistih bornih časih, sprejel od Stvarnika mu podarjene mnogoštevilno otroke. Pred hišo, v cerkvi in na pokopališču mu je domači mešani zbor zapel žalostinke. Naj počiva v miru! Družini pa naše globoko sožalje!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyex, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
HlZBFjl |
kmetovalci V podjetnih! •
D tike Irnreko-ve, macesnov* in trdih Imo«, trame In parket* nudti najugodneje
TEL.
90441
CALEJt
TRST
Vlala Sonnlno, S 4