Stev. 51. Y Mariboru 17. decembra 1880, Tečaj XIY.
izhaja vsak četrtek
in veija s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk,
Posarnesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadno vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 ,,
Vabilo na naročbo.
Ob bližajočem se konci leta uljudno vabimo vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", da se zopet naročijo za leto 1881 ter nam Še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s čim in hoče naše podvzetje podpirati z majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam še naprej zvesti ostanejo in tako mogoče storijo nadalejšnje prilaganje „Cerkvene priloge". „Gospodar stvena priloga" bode se, tudi l. 1881 'prilagala od, kmetijske družbe Štajerske. List bo torej donaŠal zopet dve prilogi — gotovo je „Slov. Gospodar" uže radi tega najcenejši list, zelo primeren slovenskim kmetskim ljudem.
MPeleŽnilta Znaša za celo leto .i /I.
JVa roi-mimi za celo leto :t ji.
„ pol leta I jI. tiO kr. „ četrt leta — SO kr. j/iS?" Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve Številke tiskati damo.
Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
g Drugi natis. ^
številko 51. „Slov. Gospodarja" je c. k. okrajni glavar g. Jul. Seeder snoči konfisciral radi vvodnega članka. V njem je mej drugim govor, zakaj Štajerskej 434.000 fl. gruntnega davka več nalagajo. Podatki so od besede do besede vzeti iz nekonfisciranega dopisa „z Dunaja 3.dec. 1.1." v „Slov. Narodu" štev. 281.
Zemljiški davek v deželah avstrijskih kakor je dozdaj bil ¡11 kakor utegne vprihodnje biti.
Koliko zemljiškega davka naj vprihodnje po novi razmeri vsaka dežela plačuje, je gotovo eno najvažniših dandanašnjih vprašanj.
Vprašanje to ni še popolno rešeno v centralni komisiji, vendar utegne to kmalu biti, vsaj upati smemo, da pravica bode nadvladala vse druge obzire in da bodo zastopniki vseh posameznih dežel, ki so v centralni komisiji, po razjasnilih naših in vseh druzih državnih poslancev se zedinili v razmeri zemljiškega davka pod geslom pravice. Dohodki, ki jih zemljišča donašajo, so različni v posameznih deželah, zato ukazuje tudi pravica, da so zemljiški davki različni.
Državni poslanec in ud centralne davkarske komisije gosp. Dobelhammer se je potrudil razgled, koliko so posamezne dežele našega cesarstva po starem katastru d o s i h m a 1 zemljiškega (gruntnega) davka plačevale, in koliko ga bodo — če obvelja predlog kompromisa ali po-razuma z vlado, vprihodnje plačevale :
Nadejamo se, da vstrežemo svojim bralcem, ako jim ta razgled podamo tako le:
		•rl			«
	.M	« rC S ¡5		*	2 « tfi ^ 05 o " 'c
Dežela	O 05 > -C	'& »!		>o —. 11 p	S. ee rs fcfi O
	03 O o TT	"S 2 M O C ® M be s = > a n		[> CS ^ a	■j » £ S a « £ S T3 > ci A o 13
Dolnje Avstrijska	3,830.000	4,612.000	+	782.000	120-75
Gornje Avstrijska	2,204.000	2,812.000	+	608.000	127-58
Salcburška	377.000	337.000		40.000	89 39
Severna Tirolska	708.000	862.000	+	145.000	121-75
Južna Tirolska	262.000	367.000	+	105.000	14008
Predarelska	122.000	138.000	+	16.000	11311
Slajerska	2,041.000	2,475.000	+	434.000	121-26
Koroška	703.000	675.000		28.000	9610
Kranjska	943 000	600.000	—,	343.000	6362
Tržaška	18.000	22.000 +		40(H)	122'22
Iatrija	342 000	300.000	—-	42.000	8771
Goriška in Gradiška	354000	375 000	+	21.000	105-96
Dalmacija	362.000	318.000		44.000	87 84
Češka	13,979.000	11,250.000	—2,729.000		80-47
Moravska	5,356.000	5,532.000	+	176.000	10328
Slezka	975.000	787.000		188.000	8070
Galicija	4,618.000	5,550.000	+	932.000	120-18
Bukovina	359,000	487.000	+	128.000	135 65
aj.
*) Znamenje + pomeni več,
znamenje — pomeui „Novice."
Denešnji list ima '/« pole „Cerkvene priloge" kot prilogo.
Kako moramo Slovenci obnašati se, kedar bodo ljndi šteli.
„Sapeilot, bir bolraei' teutscli sein!"
Nemikutar.
Letos due 31. decembra bodo ljudi šteli. Tega ne smemo pozabiti. Velikoveč po zgledu slo-vauskib Čehov dobro paziti, da se našej sloveu-skej narodnosti ne bodo krivice godile, kar je zelo mogoče, zlasti tam, kder živijo nemškutarji. Ti se sramujejo svoje slovenske matere, in silijo se kakor da bi res Nemci bili. Zato je lebko mogoče, da se marsikteri nemškutar te prilike posluži ter Nemcem pripisati da sebe, svojo rodbino in še druge, če jih je kos vžugati. To bi pa bilo ua velike škodo slovenskej narodnosti. Zato naj domoljubi povsod pazijo.
Gre zato, da se bode vedelo, koliko ljudij živi v katerem kraji, v celej deželi, v celej državi. V nekaterih krajih bode dobil hišni lastnik polo, da bo popisoval ljudi, drugod pa bodo posebni komisarji popisavali. Tak popis je imeniten, ker po njem se bode tudi vedelo, koliko je tukaj Nemcev in koliko Slovencev, Lahov, itd. Vendar v tem pride le prava resnica na den, če se bodemo Slovenci brigali za to. Naravnost nas bodo vprašali, koliko smo stari, katere vere smo, kakega rokodelstva ali poklica itd. Ali ne bodo nas vprašali: ali si Slovenec, ali si Nemec? Ne tako, ampak vprašali bodo, kako ti navadno govoriš, slovenski ali nemški, kakova je tvoja navadna govorica ali „Umgangssprache?" Na takšno vprašanje bode vsak Nemec odgovoril, da navadno nemški govori ali da je njegov navadni govor ali: „Umgangssprache" nemški jezik, če prav tudi italijanski ali francoski ume. Vsak Lah poreče, da laški govori, če prav tudi par nemških besed zna. Vsak Hi vat poreče, da je hrvatski jezik njegov navadni jezik. Iu vsak pameteu in pošten Slovenec, tedaj vsak spodnji Štajerec, vsak spodnji Korošec, vsak Kranjec. vsak Primoreo poreče, da je njegov navadni govor, njegova „Umgangssprache" slovenski jezik, če prav tudi več ali menje nemščine ume. Po številu ljudij, ki poreko, da ta in isti jezik govoie, štelo se bode potlej, kako močan je kateri narod. Kjer smo prisiljeni govoriti še kateri drugi jezik, ne recimo, ne zapišimo, da je oni naš navadni jezik, drugače nas pripišejo k Nemcem. Ne dajmo se od nikogar motiti ali zapeljati pa tudi ne trpimo, da bi kdo drugi našo rojake motil ali zapeljeval. Zlasti pazimo na naše bedaste nemšku-tarje, ki se po vsej sili med Nemce štulijo, in uže Nemcem prištevajo, če tudi k večjemu le nekaj malega nemški blebečejo pa tem bolj grdo kričijo : „saperlot, bir bolmer teutsch sein". Pošten doma čin ne zataji svojega rodu, priden Sloveuec se ne sramuje slovenske svoje matere! Zato „svoji k svojim". Mi vsi smo Slovenci in za to se moramo tudi priznati sami, pa morauio tudi druge podučiti, da ne bodo med tujce vpisavali se iu število naših
nasprotnikov množili. Vsi recimo: moja in moje družine beseda ali „Umgangssprache" je sloven ska. Odpadnike, izdajice, narodne Judeže in nem škutarje bo pa slovenski narod prisiljen vpisati v „črne bukve".
Gospodarske stvari.
Turšična slama prav dobro netivo.
M. Turšična slama o pravem času požeta, pametno posušena in dobro hranjevana, je v prvi vrsti posebno v letih, v kterih gre za živinsko klajo slabo, prav dobra živinska klaja, zlasti če se drobno zreže in z senom vred popari in tako živini položi. Pa ne samo kot klaja, tudi kot netivo se turšična šlama da dobro rabiti. V to svrho se mora steblovje dobro posušeno v trde snope zvezati in tako v peč polagati. Posamezuo steblovje ua ogenj pokladati ne kaže, ker tako turšična slama prenaglo pogori.
Zoper mrzlico mladih telet.
Zoper mrzlico pri mladih teletih so v novejšem času začeli vodo rabiti. V ta namen teletu bolnemu glavo z mrzlo vodo polivajo iz škropiv-nice. Posebno se mora voda tje polivati, kjer možgani leže. Kot znotrajno zdravilo se daje gomilčni čaj s solno kislino iu pa žležaste klistire s soljo. Vrb tega se hrbet z jesibom tere !
Knniči ali pitovni zajci.
M. II. Pravijo pri nas, da je kuničje meso neužituo. Seveda, če se kuniči kakor praseta pitajo iu se poslednjič namesto okusnega mesa le kepa maščobe na mizo postavi. Kaj takega res ni vžitno. Kjer se pa kuniči na meso pa ne na maščobo pitajo, tam si ¡zredijo pečenko, ki sicer ni okusa ; telečje pečenke, pa vendar boljša od konjskega mesa in gotovo boljša, kakor prazna skleda. Kjer znajo kuuiče prav pametno rediti, dobi njihovo meso okus iu duh prave pristne divjačine.
Dozdaj se je le bolj govorilo o koristi iu dobičku, ki ga si kmet iu tudi manjši posestniki od kuničje reje lahko naklonijo. Pa ne sme se pozabiti, da tudi kožice in dlaka sama za se toliko i dobička vržejo, zlasti pri nekterih večjih iu lepših plemenih, da se iz tega vsi stroški, ki jih kuničja reja stane, lahko poravnajo. Telesni izločki dajejo izvrsten gnoj na vrt. Vsi ti razlogi iu koristi me naklanjajo, da celo kuničjo rejo, kakor, jo izkušeni Francozi opravljajo, bolj na tanko opišem iu svojim častitim bralcem razložim.
Najimenitnejša kuničja plemena so: 1. Prosti navadni domači kuuič. Ta je sive barve, včasih j tudi črne, bele iu marogaste. Je jako plodovit, vrže poprek vsako leto 10 mladičev, meso pa ni ravno posebno okusno. 2. Orjaški kunič. To pleme je iz domačega kuničjega plemena po vzrejevalni
volitvi nastalo, je prav dolgo in močno, doseže labko težo od 6 kilogramov in vrže le po 6 mladičev. 3. Ovnovi kunič (belier). To pleme je zelo veliko, ima močne kosti z dolgimi visečimi ušesi in močno banderasto kožno gubo pod brado. Barve so ali sive ali osivele, bele in črne. Vržejo po 4 mladiče. 4. Srebrni ali kožubasti kunič. Živali tega plemena imajo srebrno sivo dlako, so zelo plo-doviti, vržejo poprek po 10 mladičev. Ta kunič je iz početka črn iu še le po 3 mesecih dobi svojo srebrno barvo. Redijo ga zarad kožuhovine iu njegova reja je lahka in mnogo dobička vrže. 5. Ruski kunič tudi kineški kunič imenovan. To pleme je belo s črnimi kakor žamet mehkimi tačicami, ravno takimi ušesi in nosi. Očesa so rudeča. Pleme je majheno pa pogostoma v letu vrže vsakokrat najmanj po 10 mladičev. Meso je izvrstno. Črne pege pridejo še le v tretjem meseci na dan. 6. Augorski kunič. To pleme ima dolgo, tanko, kakor svila mehko dlako. To pleme se le zarad dlake redi, ki se živalim dvakrat na leto popuka, da se iz nje prav lahka pa topla oblačila štekejo» Vrže najmaj po 8 mladičev in so sive, bele in kosta-njevičaste barve. 7. Leporida ali zajčji kunič. To pleme je zarod iz divjega iu pa domačega zajca, zaploja se samorad in meso njegovo ima okus po divjačini.
Kdor pa hoče kuniče vzrejevati, mora pred vsem drugim si napraviti kuničje hišice. Narejajo jih iz portlaudskega cementa iu so v predelke razdeljene, ki so v dveh nastropjih druga na drugi postavljene. Prvo nadstropje je 20 centimetrov, drugo 18 nad podom visoko. Vsak predelek je 125 metra širok, 80 metrov globok iu 80 metrov visok. Streha mora spredaj najmanj 50 centimetrov črez moleti, da so tako živalice dežja, solnca in mraza obvarovaue. Tudi postanejo posamezne celice na tak način nekoliko bolj temne, kar kuničem dobro de. Dverice v posamezne predelke so iz mreže iz železne svile iu pod visi od spredaj na zad, da se ščavuica tim lože v zadaj potegnjen žleb odtekati more. Ta žleb teče ob celem nadstropji in konča v kad, v ktero se vsa tekočina steka. Na podu leži ravnovažuo prevrtana deska. Odprtina dveri je 65 centimetrov visoka in 45 centimetrov široka, da nekoliko temnega prostora ostane, kamor se živalice poskriti morejo, da si tam gnjezdo znašajo.
M. Poiuoček zoper žitnega žižka. Proti črnemu ali rujavemu žižku (Calandra granaria), ki se s svojo ličinko vred o zrnji raznih naših žitnih plemen po kaštah iu žitnicah živi, se priporoča sledeči pomoček. Vzame se ovčja koža s kožuhoviuo vred iu ta se blizo žitnega kupa tako razprostre, da je volna spodaj. Žižki se v volni kupoma zbirajo iu če se koža rahlo vzdigne iu v vrelo vodo iztrese ali pa tudi pred kokoši iztepe, da žižke pozobljejo, se na tak način mnogo teh škodljivcev vniči. Naj ugodnejši čas, da se ta
pomoček proti žižkom rabi, je spomlad, ko žižki iz svojih zimskih skrivališč prilezejo, da se ople-menijo. Potem pa tudi jeseni meseca septembra, predno se v zimske luknjice poskrijejo. Tudi v začetku meseca julija, ko prvi zarod izleze, jih je dobro na povedani način loviti. Drugo prav vspešno sredstvo zoper žižka je tako imenovana zračna drenaža žitnih kupov. Po 3 —3'5 metre vsaksebi se porinejo drenažne cevke skozi žitni kup, kterih se vsaka za se ali pa tudi vse vkup v jedno skupno cevko končujejo. Tako se temperatura žitnega kupa s temperaturo obdajajočega zraka zjednači in izdatno zniža. Drenaža ima vrh tega še to dobro stran, da se žitni kupi tudi v tesnem prostoru visoko nasuti morejo in da jih vendar ni treba večkrat premetati.
M. Kako razsušene škafe napraviti, da zopet vodo drže. Škafi in druga lesena posoda, ko se posuši, potrebuje precej časa, da se z na-livanjem vode zopet popravi, da drži. Včasih se mora po tri in še večkrat naliti vode. To se pa prej zgodi, če se v razsušeno posodo nekoliko sena ali slame napeha, to s kamnom obteži in zdaj še le vode nalije. Dasi tudi voda odteče, vendar še namočena mrva v posodi ostane in napravi, da se posoda navleče in zopet drži.
Dopisi.
Iz Maribora. (Poziv.) Vže v začetku preteklega desetletja je nastalo vprašanje o ustanovitvi okrožne sodnije v Mariboru ziuiraj bolj nujno. Želje občinstva so bile veduo glasneje, tako, da je visokej vladi prilika dana, reč preiskavati, kar je dokazalo, da so bile proglašene želje popolnem opravičene. Visoka vlada je tudi pripoznala, da je ustanovitev tega sodišča za spodnje Štajersko ne samo potrebna, ampak tudi koristna. Razprave so tudi tako napredovale, da so se uže začeli dogovori o nakupu pripravnega poslopja. Ti dogovori ho se razbili in celo vprašanje se ni moglo za občinstvo ugodno rešiti zavoljo zadržkov, k' so so nesproti stavili pridobitvi pripravnega poslopja za sodišče. Ni treba opozoriti na važnost, katero bi imela ustanovitev tega sodišča v Mariboru ne samo za mesto, ampak tudi za vse sosedne okraje, zadostuje tu le povdarjati, koliko cenejše in koliko olajšano bi bilo za občinstvo, svojo pravico dognati, in koliko zdaj občutljivih bremen bi bilo odvzetih Ti uzroki so gotovo tudi vodili visoko vlado pri obravnavah. Razun tega se pa mora preudariti, da je Maribor po velikosti drugo mesto kronovine, da se pri Mariboru snide dvoje za promet najbolj važnih cest celega cesarstva, da se Maribor zmiraj bolj povzdiguje in da je to mesto vže za tega del poklicano biti sedež okrožnej sodniji in sicer tem bolje, ker je važni kupčijski trg in silno potrebuje kupcijske in menjične sodnije. Ko so sc razbilo razprave z visoko vlado,
se je snovalo društvo, katero si je postavilo nalogo olajšati visokej vladi pridobitev poslopja za sodišče. To društvo se je zdaj ustanovilo. Ustanovitev je ravno zdaj času primerna, ker je mariborski okrajni zastop delež pri dohodkih in skupilu tako zvanega kresijskega poslopja vže namenil zalogi za pridobitev poslopja, katero bi bilo pripravno za novo sodnijo, in je tudi upati, da bodo drugi okraji, kateri so posestniki kresijskega poslopja, ta zgled posnemali, in ker se je tudi bati, da ne bi bilo kre-sijsko poslopje, ako se reč zdaj ne dožene, zgubljeno za ta namen. Podpisani odbor daje si toraj čast prositi, da naj se udje za društvo nabirajo, da naj se opozori občinstvo na važnost tega vprašanja, tako, da bode obilna vdeležba dokazala, da okrožna sodnija ni samo potrebna, ampak da jo prebivalstvo tudi želi — in tako izraženi želji se merodajni krogi ne bodo protivili in je tudi ne bodo mogli ovirati.
Od odbora društva za vstanovljenje sodišč-nega poslopja v Mariboru. Dr. Matevž Reiser, župan mariborskega mesta in c. k. notar, načelnik ; dr. Adalbert Gertscher, c. k. okrajni sodnik, načelnikov namestnik; dr. Josip Schmidere, državni poslanec; Julij Pfrimer, c. k. dvomi vinokupec, denaruičar; Ludovik vitez Bitterl, c. k. notar; dr. France Radaj, c. k. notar in deželni poslanec; dr. .Janko Seruec, advokat, tajnik.
iz Ptuja. (C. k. davkarija zoper minist eis ko narod bo.) „Mir hočem imeti mej svojimi narodi" rekli so svitli ccsar. Je ii kak narod, kateri bi se moral za svoje pravice tako boriti kakor naš slovenski? Težko. Koliko let se že borujemo in terjamo, da bi naš jezik zadobil tisto veljavo v uradih, katera mu pristoja po naravi ter mu je dana po zakonu? V6e naše prošnje in terjatve so le bob v steno. S kakim veseljem pozdravili smo tudi mi Slovenci grof Taaffe je »o vlado, uadjaje se, da sedaj prisveti tudi za nas zarja pravične boljše bodočnosti. Nič. Naše upanje ostalo je šp vedno le upanje. Uradniki protivijo se slovenskemu uradovauju, ne brigajoč se za zakon ! Da, tako je. Od našega slovenskega kmeta iz-trjuje se strogo dača. Njegov jezik pa se ne trpi v uradu. To naj svedoči sledeči dogodjaj: naroden učitelj pride v c. kr. davkarijo ter predloži slovenski pisauo pobotnico, da se mu izplača mesečna plača. Mesto penez pa mu da c. k. davkarija sledeči odgovor: „die Gestattung, sich der slove-nischen Spruche zu bedienen, kann sich aui'Cassa-Dokumente uicht erstrecken. Fin. Min. Erlass vom j 11. Oktober 1868, Nr. 31.607." Po naše bi se reklo: slovenske pobotnice nijso veljavne, kedar se mora izplačati. Če je navedena naredba izdana bila, mi ni zuauo, a znano mi je, da jc bila p o-zneje sledeča ministerijalua naredba izdana, katero je si. fin. deželno ravnateljstvo v Gradci leta 1871 razglasilo. Glasi se mej drugimi sledeče: „Zufolge hohem Fin. Min. Erlass vom 5. April 1871 Z. 7434 sind in Durchführung des Art. 19. des
Staatsgrundgesetzes vom 21. Dez. 1867 R. G.-Bl, N. 142 und der im Just. Min. Erlass vom 12. März 1862 Z. 12.854 R. G. Bl. Nr. 15. bekaunt gegebenen Grundsätze die Perceptions - Kassen verpflichtet, die in slovenischer Sprache abgefassten Quittungender vorgeschriebenen Liquidirung zu unterziehen" itd. Po naše bi se reklo, da so tudi c. k. blagajuice (in te so v davkariji), primorane, slovenske pobotnice sprejemati in se mora izplačevati na nje. Iz te naredbe je razvidno, da je navedeno ravnanje proti zakonito. Zatorej Slovenci terjajmo v vsakem uradu, da se nam piše v našem, nam razumljivem jeziku. Vedno moramo terjati, in sicer odločno, ako hočemo, da kaj dosežemo, vsaj slednjič mora vendar pravica nad krivico zmagati.
Iz Celja. (Lepe slike iz slavjanske zgodovine.) Dostikrat prihajajo raznovrstni ba-rantači v naše kraje, ter nam poberejo lepe novce za svoje, navadno malopridno blago. Koliko denarja so že skupili na primer za pouujaue nam slike ali podobe! Ne bi li bilo boljše, da s svojimi groši podpiramo domače ljudi, ter njim pomagamo poravnati obilne stroške, ktere si pri svojih blagih podvzetjih nakopljejo?! Tako je dal dr. lluprt Precechtel na Duuaji napraviti jako lepe slike, ki so prav zanimive tudi za nas Slovence. Prva 3V, šolua visoka, 2 šolua široka, ima češki starosloveuski in slovenski podpis: „Prihod ss. Cirila in Metoda v Velehrad ua Moravskem za Rasti-slava, kralja Velike Moravije leta 863." Druga, 21 palcev visoka, 26 palcev široka ima tudi podpis v teb 3 jezikih; slovenski se glasi: „Svato-pluk, kralj Velike Moravije, premaga Franke leta 871.® Tretji, enake velikosti, kakor druga, je slovenski podpis: „Svatopluk se posvetuje s Bofivojem in drugimi slovauskimi knezi leta 874." Četrta, 14 palcev visoka, 20 palcev široka, ima le češki podpis (slovenski bi se napravil, ako se oglasi mnogo naročnikov) ter nam predstavlja „Vladislava, mejnega grofa moravskega in Otokarja, I. kralja češkega" v sredi med njima pa veliko cerkev in samostan v Velehradu na Moravskem; Vladislav in Otokar sta ovo baziliko in samostan ustanovila. Slike so zares prav čedue; to so zam zale čvrste postave: sv. Ciril in Metod, Rastislav, Svatopluk itd. Prva izmed navedenih slik stane 1 fl. 50 kr.. druga in tretja po 1 fl. 30 kr., četrta 50 kr. Z okvirom vred pa lakirana — toda brez šipe — prva: fl. 3 20, druga in tretja lakirana: po fl. 2 70 četrta pa: fl. 1'20. Z okvirom in šipo stane prva 11. 3-80, druga in tretja; fl. 320, četrta: fl. I:50. Slike se dobivajo pri g. Franji Krašovic, zlatarji v Celji, gosposke ulice, štev. 119. Tukaj se dobi tudi po katoliški bukvami v Ljubljani izdana slika, ki sodi prav dobro za šolske, pa tudi druge sobane: „Oče naš" v podobah. Posamezne prošnje „Oče naša" so v primernih ličnih slikah predstavljene. — „Oče naš" stane 80 kr., z okvirom in šipo vred pa 1 fl. 95 kr. Imenovani gosp. dr.
Ruprt Prececbtel, kteremu sem slovensko prestavo za imenovane slike oskrbel, mi piše med drugim: „Upam, da bodo gospodje s temi moravsko-sloven-skimi slikami iz dobe naše slave (Glanzperiode), iz dobe, ko so se prebivalci Velike Moravije po-kristijanili, zadovoljni. Zelo verjetno je, da je bil na dvoru Svatopluka leta 874 med drugimi slovanskimi knezi, kteri so se z Borivojem vred pri Svatopluku posvetovali, tudi knez Kocel, kteri je nad Slovenci vladal od 1. 861 do 882. Kocel je prevzel vladarstvo za Privino, svojim očetom, kteri je obležal v vojski zoper Rastislava 1. 861. Pri Kocelu, slovenskem knezi sta se sv. Ciril in Metod mudila ob svojem rimskem potovanji in sicer v njegovem gradu z imenom Mozbnrg (Blatni grad (?) nad Celovcem.)'' Na dalje pravi g. dr. Ruprt Prececbtel, ki je objavil tudi zgodovino vseb cesarjev iz babsburg-lorenske rodovine in bil za to delo odlikovan z redom zlate krone: „Mnogo mi je mar za to, da si blagovoljnost in prijateljstvo p. n. slovenskih rodoljubov ne le samo ohranim, temveč vedno bolj in bolj vtrdim. Naj me oni izvolijo podpirati s tem, da si moja zgodovinsko-slovanska dela omislijo, potem bodem v stanu, se dalje delovati, ter izdati zgodovino Velike Moravije. Z zgodovino te države je pa v ozki zvezi zgodovina Slovenskega naroda v 7., 8. in 9. stoletji. Slovenski rodoljubi! naročite si toraj zgoraj imenovane slovansko slike ter pomagajte možu, da poravna svoje tiskarske stroške. Slovenski časniki naj pa blagovolijo navedene vrstice ponatisniti in svojim čč. bralcem priporočiti v podporo toliko vnetega pisatelja!	Z.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf se ženi in delajo priprav za gostovanje iu kupujejo pohištva; akoravuo je voditeljstvo njegovega dvora naročilo muogo in dragih reči pri nekem Dunaj-čanji, ki ima po 3u0 delavcev, vendar judovsko-freimavrerski listi z dunajskim županom vred niso bili zadovoljni s teui ter so hoteli preiskovati, ali se ne naročuje kaj od iuod; to je vendar uže čudovita predrznost dunajskih liberalcev iu Judov — cesarjev sin bi naj pri njih povpraševal, kde ima kaj kupiti zase in svojo nevesto! —- Slovenci na Kranjskem so se znebili Kaltencggerja uradnika in glavača vsem tamošnjim ncmčurjem; prestavljen je na Dunaj; če še Vesteneka dalje odpravijo, so Slovenci za vselej rešeni najhujših za-tirovalcev na Kranjskem; kajti odpadnik Dežman je osamljen. Prav hvale vredno pripravljajo se tamošnji Slovenci, da zmagajo pri volitvah v kup-čijsko in obrtni jsko zbornico; od te zmage zavisna je ziuaga Slovencev pri volitvi v deželui zbor kranjski. — V državnem zboru so nemški liberalci nameravali hud boj zoper ministerstvo pa niso nič opravili. Njih je samo 146, naših 183. Zato seje dovolilo finančnemu ministru rente izdati, če bo 1
treba. Načrt nove postave zoper oderuhe prepoveduje oderuštvo ter preti vsakemu, ki tirja več nego 10%, z zaporom 1—6 mesecev ali s pla-težem 100—1000 fl. Minister za deželno brani bovstvo je predložil več prememb vojaške postave na korist bogoslovcem, učiteljskim pripravnikom. Poslance in prusak Schoneier svetuje število poslancev pomnožiti do 400 ter prenarediti volilni red tako, da bo vsak sam svoj človek, ako je 24 let star, imel pravico voliti. Kronawetter pa želi volilno pravico samo razširiti do 5 fl. direktne dače. Zoper ministra Konrada so posebno slovenski in češki poslanci, ker nič ne stori za izpeljavo tega, kar je državni zbor mu naročil glede na slovenščino in češčino v uradih in šolah. Obljubil je baje poboljšati se. Bodemo videli. Državni zbor snide se zopet po prazuikih dne 17. januarja. — Avstrijski škofje so imeli shod na Dunaji zlasti zavoljo šolskih razmer. — Ogerski državni zbor tirja civilni zakon. Minister Pauler mu je obljubil dotični postavni črtež narediti. — Od Zagreba do Banjeluke čutili so zopet več potresov. Krajina bo kmalu spojena s Hrvatsko. V Trebinji v Hercegovini stavijo katoličani novo cerkvo.
Vnanje države. Železni Bismark zahteva 40 milijonov za vojaštvo več kakor letos, Bavarci mu morajo 21.000 mož več dati; nove regimente pošilja na rusko mejo. Bismark je velika nesreča za Evropo; zavoljo njega delajo povsod večjih stroškov in večjih davkov. Zoper Jude vzdiguje se hud vihar na Nemškem; najbogatejši Jud, po imenu Bleichroder, je uže pete odnesel iz Berlina v Stuttgart. Od protestantovskega ministra Put-kamerja tirjal je katoliški poslanec Windhorst, naj preneha s kaznovanjem, če je katoliški mešuik zakramente delil ali sv. rnešo služil. Minister je odgovoril, da v to ne privoli, t. j. lutrovci in frei-maurerji v pruskej Nemčiji hočejo pravo katoliško-krščausko vero zatreti. — Francoski poslanci so sklenoli sv. vero iz vseh državnih šol odpraviti; ministri pa uže usmiljene sestre izganjajo, to pa iz bolcuišnic, kder so bolenikom stregle 200 let. Žalostno. — V Irlandijo pošilja angleško miuister-stvo vedno več vojakov. — Turki in Grki se uže prav pisano gledajo iu pripravljajo na boj. — Rumuuski minister Bratiano bil je v Bukareštu napaden; nek capin ga je hotel z nožem zabosti pa mu jo bilo še zabranjeno; minister je ranjen. — Stari Garibaldi hoče Grkom zoper Turka iti v pomoč s 7000 rudečesrajčarjev.
Za poduk in kratek čas.
Anton Magdič
doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži.
X. Dunaja vkrotiti Jelačič sam ni bil v stanu. Celo velikansko mesto bilo je v močno tidnjavo spremenjeno. Ko so vstajniki zmagali
cesarsko orožnico, je bilo na stotine jezer Bečanov dobro oborožanih; še le ko je prišel maršal Win-dišgratz iz Češkega, se je v strašni 4dnevni vojski (od 28. oktob. do 1. nov.) glavno mesto moralo vdati; in potem so prišli magjarski puntarji na vrsto. Ker so cesarski vojaki od vseb strani — od severja so celo junaški Rusi prišli na pomoč, — proti sredini (Buda-Pešti) Magjarske zemlje tiščali, bila so puntarska kardela tudi od slovensko-brvaške meje nazaj potisnena in naši kraji bili so za naprej teh divjih sosedov rešeni.
Dr. Magdič, ko je nastopilo leto 1849, zbral si je tovaršico za svoje življenje, in našel je svojega blagega srca vredno družico. Koliko sreče ali bede je odvisno od srečnega ali nesrečnega zakona, vidimo v stoterih izgledih. Izvolil je Jožefo Zajnkovičevo, rojeno v Ormoži 13. marca 1828 in je bil 4. febr. ž njo poročen. Oče Mat. Zajnkovič, rojen Središčanec, kder še sorodniki živijo, sami vrli narodnjaki, imel je usnjarno in lepo meščansko posestvo s prostornim ličnim hramom na trgu. Bil je značajen mož, pravi poštenjak, tudi več let mestni župan. Mati bila je Ana plem. Rosenfels. V Zajnkovičevem hramu vladal je lep red po stari krščanski navadi, kakor je sedaj po mestih le redko najti. Kratko rečeno: Dr. Magdičeva izvolitev bila je taka, da si boljše noben zakonski ne more želeti, ker prestala je izvrstno 301etno skušnjo. Oba zakonska vajena od mladostnih let ¡zglednega krščanskega življenja, ustanovila sta družino, nad katero tudi angeli božji imajo veselje. Od 10 otrok še živi 6 in ti so sedaj radost in tolažba ljubi materi. 1) Alojzija roj. 1850 v Ljutomeru — vsi drugi v Ormoži — omožena z g. J. Šnaubelt, okraj, finančnim voditeljem v Muravi; 2) Janez roj. 1851, doktor zdravilstva, sedaj okrajni zdravnik v Ludbregu, 3. Sofija roj. 1853, sedaj materna desna roka, 4) Jovana roj. 1856 omožena z g. dr. Ant. Žižek v O moži 5) Anton, roj. 1865 gimnazijalec in Tre-zika roj. 1867. še domača šolarica. Rado se zgodi, po mestih bolj pogosto, kakor na kmetih, da oča vso odgojo otrok materi naloži, ali celo tujini rokam izroči. Vendar že naturna postava veleva, da oba, oča in mati, morata vestno sodelovati. Le tako je mogoče srečen uspeh pri odgojitvi doseg-noti. Dr. Magdič, kteri je že kot dijak od 4. šole počeuši kot učitelj mnogih otrok iz različnih rodo-vin imel obilno skušnje, nadzoroval je vedno celo odgojo svojih otrok in sicer z največjo natančnostjo. Vse se je moralo ob uri in pravem redu zgoditi. Vsi morali so ob uri vstati, vsi in vselej glasno moliti; šolarji se potem učiti in oča sam je vse šolske predmete vsaki dan ž njimi ponavljal. Da je blaga mati v vseh rečeh tako delovanje podpirala, se samo ob sebi razume. Bila sta, kar je pri odgoji otrok glavna reč, oča in mati vedno ena misel iu eno srce. Taka odgojitev roditeljem prizadeva obilno truda in dela, vendar staršem prirojena ljubezen, katero blaži krščansko prepričanje,
da so otroci največji jim zaupani zaklad, vse rada stori. Kako srčno je dr. Magdič ljubil svoje otroke, naj navedem, kar mi je pravil prijatelj. Srečal ga je nekega dne med vinogradi, ko je šel Magdič obiskovat svojih bolenikov. Po sepih zorijo navadno prve lepe rudeče jagode, gredč vtrga zdaj tu zdaj tam eno in skrbno devlje v posodico, ki jo skrito pod suknjo ima, da domov prišedši razveseli pridne otroci če in tako goji nasprotno ljubezen v nježuih srcih do ljubih roditeljev. Pa ne samo svojih, temoč vse otroke je dr. Magdič srčno ljubil in to je gotovo znamenje žlahtnega srca. Vsako leto bil je pričujoč pri šolski skušnji in tudi potem ko je nova postava stare navadne skušnje z darili odpravila, dr. Magdič nikdar ni zamudil priti, kedar je dekan imel izpraševanje in skušnjo iz krščanskega nauka. Bil sem pričujoč v Ormoži, ko so milostljivi knezoškof pred 2 letoma birmali iu predvečer šolsko mladost iz krščanskega nauka izpraševali. Vsak, kteri je pri tej priliki videl dr. Magdiča, je moral soditi: ni osebe v celi fari, ktero bi to izpraševanje bolj zanimalo, nego njega. Ves čas je bil zraven knezoškofa, zdaj pred Njimi, zdaj za Njimi, če kteri otrok ni znal hitro odgovoriti, mu je zašeptal na uho, in če ni zdalo, odgovoril je sam; — znal je namreč mali Slom-šekov katekizem, se ve tudi velikega, do slednje pike, in kolika radost se je videla na njegovem obličji, ako je otrok vprašanje dobro zadel. Kot ud sv. Mohorjevega društva in Matice slovenske je imel za domače vedno zdravega berila, ko se nasproti v mnogih mestnih hišah mladini da berilo v roke, da se že mlada srca okužijo in pre-mnogokrat celo ostrupijo. Tako je gojil pri svojih naroden duh in zavest. Vem iz gotovega vira, da je večkrat veleval svojemu sinu Janku, sedanjemu doktoru zdravilstva: žal bi mi bilo za vsak krajcar, kterega sem za teboj izdal, ako bi kedaj slišati moral, da si se svojemu slovenskemu narodu izneveril in postal nemškutar. Da se izogne tudi taki skušnjavi, ki močno vlada po nemjkutarskih mestih in trgih na Slovenskem, nastanil se je menda za tega del pri naših zavedenih bratih Hrvatih.	(Dalje prih.)
Sinešničar 51. Zadnji „Breucelj" kaže podobo, kder je sv. Janez krstitelj naslikan z glavo ministra grofa Taafeja. Pred njim stojijo : Slovenci, Poljaci, Čehi, Rusiuci, toraj sami avstrijski narodi slovauski ter ga vprašajo: zdaj bi pa uže radi vedeli, ali si Ti tisti, ki ima priti, ali nam je drugega čakati V
Razne stvari.
(Za nesrečne Zagrebčane) darovali so farani sv. Jurija v Slov. goricah 11 fl. Vitanjski farani 5 fl. 50 kr., farani sv. Andraša po č. g. župniku Sibalu 4 fl. 20 kr. Brašlovska fara 13 fl., faraui Stoprčanje 2 11., fara sv. Jurija na Tabru 5 fl. 50 kr.
(Urednik „Slov. Gospodarja") in profesor bogoslovja ostane tudi zanaprej č. g. dr. Gregorčc.
(Grajščino Radvanjsko) nameravajo kupiti čč. sestre Magdalenarice iz Zagreba ter osnovati praktično odgojilnico za žeusko mladež.
(Za mestno inženirsko službo v Celji) prosi 36 prosilcev, med njimi več znamenitih stavbarskih mojstrov. Ali je služba preizvrstna ali imamo teh-nikarjcv preveč.
(Deželne stroške Štajerske) so liberalni poslanci tako napeli, da morajo sedaj krčmarji od hektolitra pive plačevati 50 kr. od hektolitra žga-njice 2 fl. 50 kr. Kako ljubeznjivi so vendar poslanci liberalne stranke!
(Ženske ubijati) začele so se v Mariboru, dve ste se zastrupile ena pa z revolverjem ustrelila.
(Novo dekliško Šolo) nameravajo staviti v Mariboru.
(V Ruških glažutah) delajo peč, kder bodo kurili s plinom iz lesa dobljenim.
(Potres je Zagreb) zopet iznemiril večkrat pa škode ni učinil zuatue. Cerkev sv. Marka morajo vsakako podreti.
(„Peter Rokodel£itJ) poučna povest odraslej slovenskej mladini. Spisal Ivan Tomšič. Tako se veli nova knjižica, katero je vrli pisatelj dal na tisnoti v tiskarni Klein in Kovač v Ljubljani. Knjižica stoji trdno vezana s platnenim hrbtom in poštnine prosta 45 kr. in se dobiva pri uredništvu „Verteca" v Ljubljani. Bodi dobro pisana knjižica prijateljem mladine vrlo priporočena.
(Goriški nadškof) so dovolili slovensko ura dovanje svojej čestitej duhovščini. Jednako tudi ljubljanski knezoškof.
(„Das Dekanat Frasslau"), prvi zvezek 4. knjige „Das Bisthum und die Diözese Lavant" je natisnil in založil g. Ivan Rakuš, tiskar v Celji. Zvezek, ki na 13 polah popisuje vse župni je hraš-lovske dekanije in nam v njih mnogo zanimivega donaša iz starodavnih časov, velja 65 kr.
(Umrla) je šolska sestra, Marta Munda, rojena pri sv. Tomaži poleg Velike nedelje, stara 24 let.
(Milostljivi knez in Škof) so darovali za bo-žičnico ubogim šolskim dekličem v prid : gospejski družbi 40 fl. in šolskim sestram v isti namen 18 fl.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Kunej Bapt. 11 gl (ustn. in leto. dopl.) Dr. Gre-gorec 11 gl., Kramberger M., Črnko M., Irgl iu Bezenšek po 1 gl. (letn.)
Loterije številke:
V	Trstu 30. oktobra 1880: 63, 26, 58, 84, 10.
V	Liuci	„ „ 51, 63, 72, 24, 12.
Prihodnje srečkanje: 24. decembra 1880.
Pri tiskarji Jaiiez IjeOllU v Mariboru se dobi
Slovenska poštevanka (Einmaleins) 1	. .
,	,	} na novo tiskana.
Angelska služba za mladenče
Oglas.
Iz Fr. Urbanlč-eve zapuščine v Mariboru, v Mag-dalenskem predmestju št. 27, se proda kakih 50 polov-njakov vina od leta 1876 do 1879 s posodo vred, 3 dobre molzno krave, 2 velika vola, izvrstne svinje za pleme, črez 100 vaganov različnega zrnja, krompir, seno, slama, drva, vozovi in drugo gospodarsko orodje.
Na dalje se da v najem KOMtiviiiea v Mag-dalenskem predmestju blizo koroškega kolodvora, z veliko kletjo, hlevi, vrtom in poljem vred, vse skup ali posebej. Travniki in njive v ltadvajni. črez 22 oralov, in dober travnik v LeitersberKii. 2 orala, se dajo v najem. Slednja dvojna posestva se tudi v eelem ali po kosih prodata. Tudi prostori za zidanje liiš i. t. d. blizo koroškega kolodvora v Mariboru od 800 fl. počomši se prodajo.
Ponudbe se naj oddajo pri lastnici Pavlini Ijorlier v Mariboru v Magdalenskem predmestji št. 27, ali pri njej varhu l>, Kapoe-u, c. kr. notarji v Soštajnu, pismeno do 18. deeenibra t. 1.
Ostalo pohištvo in druge stvari iz zapuščine se bodo javno prodavale v pondeljek 'jO. deeemitra od !(. uri' naprej v Mariboru, v Magdalenskem predmestji št. 27.	2—2
Poduk l iiiiearjem 2 2
se deli od 1. marca 1881 Naprej '/» leta za 10 mladih ljudij, 18—25 let starih na sadje- iu viuo-rejskej šoli v Mariboru. Več pove oznanilo v 49. štev. „Slov. Gospodarja" od 2. dec. 1880.
Ravnateljstvo sadje- in vinorejsKe šole pri Maribora. Na prodaj
je hiša štev. 19. v Pivoli, 5 minut od farne cerkve v Hučah pri Mariboru s/4 ure od mesta. Hiša ima 3 sobe, kuhnjo, klet, kravji in svinjski hlev. Zraven je 300 D0 vrta in 11/2 orala ujiv. Posestvo se proda iz proste roke s kičmarsko pravico vred. Več pove posestnik sam.
Vabilo na n a r o č b o.
KRES.
Leposloven in znanstven list.
Sodelovanjem g. prof. dr. Greg. Kreka in g. župnika Da v. Trstenjaka, ureduje dr. Jakob Šket, e. kr. gimn. prof. v Celovci.
Tiska, izdaja in založuje tiskarna dr. sv. Mohorja. Velja na leto 4 11., na pol leta 2 fl. in se tudi lahko po zvezkih a 40 kr. v knjigarnah kupuje.
Prva številka, ki v kratkem na svitlo pride, prinese iz spretnih peres sledeče članke:
1. V dan 1. januarja 1881 [pe*em]. — 2. Pomladanski vetrovi. [Povest iz časov francoskih vojsk.] — 3. lloka in srce. [Novela.] ■1. Zdravniški poskus. ¡Humorcskit.J — 5. Popotne opazke, il. Povstanek godile iu njeno delovanje na ljudi in živali, 7. Narodno blaKO. — s. Dr. Ljudevit Gaj in ilirska ideja. — 9. Doneski k tilozofičnej terminologiji. — 10. Kres. — 11. Zgodovinske črtice o nekdanji provineiji: Windi8chgratz. — 12. Diobnosti in dopisi. Naročnina se naj poiilja na založništvo in opravniStoo Kresova, to je tiskarnici družbe sv. Mohorja.
Uredništvo in založništvo.
ZO'B||hil«l se 'e ve''^a psi«» neufund-IS" liinderskega plemena, črue barve, na nogah belkasta, ravno tako na eni strani glave, sliši na ime „Sava". Kdor vč za njo, naj proti darilu naznani pod šifro : J. K. poste rest. Mozirje (Prassberg).
3—3
Lepo posestvo
l
z mlinom in dvema žagama je prostovoljno L
First na Kropi, !
m
na prodaj. Več pove g. Janez Fi pošta Gorujigrad (Oberburg).
r
Preselitev
špecerijske kupčije,
Slavnemu občinstvu naznanjam uljuduo, da sem svojo špecerijsko kupčijo v nekdaj Wohlschlagerjevej hiši, kder sem 8 let tržil, preselil v hišo štev. 2;3. v Tegethoffovej ulici (graškem predmestji) zraveu gostilne „zur Stadt Wien", kder sem uže leta dni tudi imel štacuno.
Zahvalivši se svojim prejemnikom za skazano mi blagovoljno zaupanje prosim ob enem, da me še zanaprej z obilnimi naročili počastijo. Vselej jim bodem si prizadeval točno in z dobrim blagom ustrezati.
V Mariboru meseca decembra 1880.
Z odličnim spoštovanjem
Silv. Fontanä.
i.
Poiiiidliicii.
Mož, 26 let star, oženjen, ki je 6 let pri vojakih služil, išče službe za mežnarja. Več pove urednik „Slov. Gosp."
I^<>mult>a.
L. 1881 potrebujejo deželne toplice Rogatec-Slatinske več sort desek za izdelovanje zabojev. Ponudbenske prošnje sprejema do 25. decembra 1880 ravnateljstvo omeujenih toplic. Več se izvč iz oznanila v 50. štev. „Slov. Gospodarja" od dne 9. decembra 1880.	1—2
*o*09omoimo®omo9om
5-10	O
Kot izvrstne priznane, prave q
voščene sveče g
izdelane iz pravega bučelskega voska
priporoča
S
P. & R, Seemann v Ljubljani
Posestvo
I
z 20 orali gozda, 8 orali njiv in 6 orali travnikov in pašnikov s poslopjem vred je na prodaj.
Več se zve v farovži v Stranicah pošta Konjice (Gonobitz).


1—3
OZNANILO.

Ravnateljstvo vzajemne graške zavarovalnice proti ognju daje nljndno na znanje slavnemu občinstvu, da se zavarovanščiua za leto 1881 pričenja vplačevati due 1. januarja 1881, kar se vselej zgoditi zamore ali pri ravnateljstvu v Gradci v lastnej hiši štev. !8/ 20 Sackstrasse, ali pri distriktmh komisarjih.
Bodi vendar opomnjeno vsem onim p. n. zavarovancem, ki so uže prvih 9 mesecev 1. 1879 pri tej zavarovalnici s svojimi poslopji bili zavarovani, ter so od one dobe zmiraj nepretrgano pri njej zavarovani ostali, oziroma ki so tudi leta 1880 ondi bili zavarovani, da se jim bode vsled sklepa obncčnejra zbora due 24. maja t. I. iz dobička v upravnem letu 1879 nabranega 10 odstotkov ali procentov v zadnjem letu plačane zavarovanščiue pripisalo, tako da btdo 1. 1881 deset procentov inenjšo zavarovanščino vplačati imeli
nego I. 1880.
V Gradci meseca decembra 1880.
Ife
Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice proti opjn v GRADCI.

v

ä