■*. s. ciasilo jugoslovanske socialne demokracije.
fzba)a v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avslro-ogrs te “kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2-25 K, za Ameriko 2'75 K.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine prošte. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
59. štev.
V Ljubljani, v petek, dne 31. maja 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Socialistično pismo.
O pravkar končanih volitvah se je že pisalo. Ne bo preveč, če se še malo pomenimo o njih. Prvič je treba vedeti, zakaj je zmagala avstrijska socialna demokracija tako sijajno, in drugič je treba, da izpoznamo vzroke delnega poraza slovenske socialne demokracije.
Zmaga avstrijske socialne demokracije temelji na dveh točkah. Ti dve točki ste 1. Gasu in gospodarskemu življenju prebivalstva primeren program in pa taktika, ki se zadovoljuje s postopnim socializovanjem gospodarskega in kulturnega življenja. 2. Organizacija. Delavska organizacija je močna, je velika. Ona ne izključuje nikogar. Ona izobražuje slehernega. Ona je enotna. Njeno časopisje je dobro, ker vzgojuje k samostalnosti. Nemškemu, češkemu, poljskemu, italijanskamu delavcu je prešla organizacija v kri in meso. On ne čuti le, on tudi razume pomen iq veličino delavske solidarnosti, utrjene v nebrojnih gospodarskih bojih s kapitalom. Ta organizovan delavec se ne da zbegati, ker je socialno izobražen. On pozna vse detajle delavske organizacije, vse njene forme. Odtod izvira sijajna njegova disciplina. On se neprestano uči in ve natančno in zelo dobro, kje se varujejo njegovi interesi. Ta češki, nemški itd. delavec je realist v pravem pomenu besede. Prazne politične fraze ga ne zbegajo zlepa. Odtod pohajajo njegovi krasni uspehi. Neoraajano verujoč v končno zmago, nadaljuje svojo zgodovinsko pot brez prestanka.
Kakšen je slovenski delavec? Izkoriščan najbolj izmed vseh. Zakaj je izkoriščan? Ker je velik del slovenskega delavstva neveden in kulturi tuj. Zakaj? Zato, ker je v veliki večini še neorgani-zovan ali pa slabo organizovan. On se še ne zavedal
Nemški, češki itd. delavec čita časopise, brošure, knjige. On se uči, ker vč, da le višja in boljša izobrazba more privesti delavski razred do boljšega gmotnega stanja. On vč, da se ne more na nikogar zanašati, sam si mora pomagati 1
Velik del slovenskih delavcev ne čita nič; uči se tudi ne. On zahaja najraje v žganjarne. Tam ubija svoje telo, svoj duh, svojo družino.
Deloma se dd to razlagati tako, da ne živi delavstvo pri nas v tako velikih skupinah, kakor na primer v velemestih. Toda ta razlog je nezadosten, ker ga je mogoče izpodnesti z dobro organizacijo in z obraževalnim delom.
Kaj torej?
Organizacija in izobrazba 1 Nedisciplina in pa krhek značaj, ki se da kupiti za par judeževih grošev, sta možna le tam, kjer je izobrazba revna in nizka in organizacija slaba.
Kakšna naj bo organizacija? Strokovna, politična in izobraževalna. Kaj je treba nuditi ljudem ? Poljudno pisane in cenene brošure o vsakdanjih vprašanjih, da se utrdi socialistično prepričanje! Socialist ni tisti, ki se v gostilni ali pa na shodu bije na prsi in pravi: Socialist sem 1 Socialist je marveč oni, ki sociali-stičnočuti, dela in razumeva. De lavstvo ne potrebuje socialističnega kričanja in bahanja, temveč socialistične misli in socialističnega dela- To pa je mogoče doseči le s trajnim učenjem in čitanjem.
Poleg strokovnih društev potrebuje krvavo delavstvo na Slovenskem izobraževalnih društev. Posebno tudi na deželi. Potrebuje pa tudi socialistično politično organizacijo, potrebuje dobrega informativnega časopisja in pa knjig ter brošur.
Šele v tej smeri zarisano neprestano in vzdržno delo, more roditi uspehe, trajne uspehe.
Sodrugi naj delajo. V delu more biti spas in napredek, ne pa v malenkostnih osebnih prepirih, ki ne morejo nikoli roditi dobrega in pametnega.
Organizacije naj se ravnajo po teh mislih in sodrugi naj delajo tako, pa bo tudi slovenski delavec se brez sramu mogel pridružiti vesoljni socialistični organizaciji.	as.
Državno pravo.
Ali veste, česa nam je še primanjkovalo v slovenski politiki?
«Nova Doba* nam to pove! Ona je najbolj narodni list v slovenskem žurnalističnem gaju. Dokler ni bilo »Nove Dobe*, sploh ni bilo nacionalizma na Slovenskem. Ne verujte, da so bili ljubljanski in obmejni časopisi narodnjaški. Sele »Nova Doba» je morala priti, da zasadi v slovensko njivo tudi to cvetilo. Vsaj sama pravi tako.
Ker so pa ljudje neverujoči Tomaži, misleči, da je ocP Bleiweisovih časov pri nas vse stalo tako pod vtiskom nacionalizma, da smo ostali slepi za največje prebleme, ki pretresajo svet, pa je začela »Nova Doba* brskali po svoji ropotarnici, da bi iztaknila kaj novega, vsaj navidezno novega in s tem opravičila svojo eksistenco, katere potrebe najširši krogi na Slovenskem nikakor nočejo razumeti. V zadnji številki je jela pretresati navadno vprašanje, vzela je pod svojo lupo narodno avtonomijo, prerešetala je vse možnosti rešitve, zavrgla je vse in na zadnje je zapisala na svojo zastavo — »Slovensko državno pravo*.
V tistih dneh, ko je češki narod z volilnim listkom v roki z nedvomno odločnostjo obsodil mladočeško igrarijo s češkim državnim pravom pa izvolil največ energičnih nasprotnikov zgodovinskega sentimentalizma, največ socialnih demokratov, skuša glasilo mladih, zvabiti Slovence na to gladko pot, ki vodi brez rešitve v zagato.
Ali češke državnopravniške stranke je mogoče razumeti. Cehi so imeli dolga stoletja lastno staro državo z vsemi njenimi fevdalnimi atributi, s krono in žezlom, s kraljem in dvorom. Kdaj so imeli Slovenci kaj podobnega ? Spomin na češko državno slavo je bil živ še dolgo po belogorski bitki. Njih mišljenje je bilo vedno historično. Vsega tega ni bilo na Slovenskem, ker Slovenci niso imeli tega, kar imenuje oficielno zgodovinopisje »historijo*. Seveda nismo narod brez zgodovine. To je neumno. Stoletja žive Slovenci v teh krajih, ki so bili nekdaj še obsežnejši, prej so živeli dolga stoletja v drugih krajih. In vsako 'življenje je zgodovina, naj je že žalostna ali vesela. Ali nikoli niso imeli Slovenci fevdalne države in zato ni mogla nastati med njimi nobena državna tradicija. Slovenska ideologija ni mogla imeti historicizma za podlago.
In dobro je bilo tako. Novi časi zahtevajo nove oblike; čim manje obtežujejo koga spomini na preteklost, tem svobodneje še je njegovo delo za bodočnost. Ker nimajo Slovenci takozvane »preteklosti*, je ugodnejši njih položaj za prihodnost.
Povsod poka historicizem. Noben Žid ne da več ničesar za »staro slavo*. Vse stare oblike se trgajo, novo življenje vstvarja nove forme. In Slovencem ni treba nič druzega, kakor iz svojega gospodarskega življenja in iz svojega položaja med drugimi narodi najti najprirodnejšo formo za se.
Prav tista oblika, ki je za Slovence najprimernejša, narodna avtonomija, dobiva od dne do dne več pristašev po celi Avstriji. Stranka, ki ima milion volilcev za seboj ter šteje prištaše med vsemi narodi, jo je zapisala na svojo zastavo. Bliža se čas, ko bode socialna demokracija odločilna stranka v tej državi in s tem prihaja treno-tek, ko se lahko uresniči narodna avtonomija. In v tem času stika »Nova Doba* po — slovenskem državnem pravu! Našla ga je — v nekdanji Karantaniji in v — Napoleonovi Iliriji.
»Nova Doba* hoče na vsak način doseči rekord smešnosti. Državnemu pravu, ki se ne more opirati na nobene resnejše momente, se bode rogal ves svet. Ali smešno je ne le državno pravo gospodarske stranke, ki naj le nikar ne poskuša, tudi to iznajdbo razlagati za »svetinjo naroda*, ampak neresno je vsako historično državno pravo, ki ni dandanes realno. Ge se posega v preteklost, tedaj nima nihče pravice, določati, do katerega leta naj se ravno poseže. S historijo bi se dalo dokazati vse mogoče. Z zgodovino v roki zahtevajo Hrvatje Bosno za se; zgodovinsko dokazujejo Srbi, da je Bosna srbska, zgodovinsko se pa tudi lahko dokaže, da je turška. Naj se začne s slovenskim državnim pravom, pa pridejo z enako teorijo lahko Kočevci in se sklicujejo na kočevsko vojvodino.
Ne, Slovenci ne potrebujejo vstajenja preteklosti, temveč boljšo bodočnost. Ne države in krone, ampak svobode živega naroda nam je treba. Za avtonomijo naroda se nam je bojevati, ne pa za fantome, ki jim nihče ne vdahne življenja.
Goriška konferenca.
V nedeljo, dne 2G. t. m., so se zbrali v »Delavskem Domu* delegati 17. krajevnih organizacij, ki jih ima naša stranka na Goriškem. Bilo je navzočih nad 30 delegatov. Predsednikom je bil izvoljen sodrug J e ko vi č iz Gorice, zapisnikarjem sodrug Petejan iz Mirna.
O izidu volitev je poročal sodrug Ropaš, ki je reasumiral storjeno delo takole: 61 volilnih shodov, dve konferenci, 14 zaupnih shodov in posledica 1216 socijalističnih glasov. V njegovem poročilu je sodrug Ropaš omenjal, da v nekaterih občinah naši sodrugi niso storili svoje dolžnosti, niso skrbeli, da bi bili prišli v volilne komisije in da je to krivo, da so nam odvrgli nad 200 glasov. Zahvalil se je tudi drugim sodrugom, ki so mnogo žrtvovali za stranko, tako da se je častno pokazalo onim, ki so nas ignorirali, da je tukaj nad 1500 sovražnih socijalistov I (Odobravanje.)
Po kratkih debati se je poročilo vzelo na znanje.
Sodrug Bitežnik je poročal o stanju blagajne:
Dohodki kron	.	.	.	169’	—
Izdatki „	.	.	.	242’	—
Dolg kron	.	.	73*	—
Se je vzelo na znanje.
K točki »denarna sredstva* je poročal sodrug Milost, dokazovaje, da se na ta način ne more več izhajati, ker 10 vin. strankarskega davka ni
nič za stroške, ki jih imajo krajevne in okrajne organizacije.
Predlagal je sledeči dnevni red: »Začenši od prvega junija tekočega leta se strankarski davek poviša od 10 vin. na 20 vin. na mesec po vsem Goriškem.
Vsaka krajevna organizacija priredi v tekočem poletju v svoji občini veselico s sodelovanjem soc. dem. pevskih zborov iz Mirna in Št. Andraža, katere čiste dohodke naj se odšteje polovico v krajevne in polovica v okrajno politično organizacijo*.
V debate je poseglo mnogo delegatov in vsi so govorili za omejeni dnevni red, ki je bil enoglasno sprejet.
Pri »slučajnostih* se je sklenilo boj pri pri-hodnih volitvah v bolniško blagajno in delegiralo sodruga Milosta v Trst za poizvedbo, kako so si tam izvojevali bolniško blagajno.
Sklenilo se je tudi, da mora vsaka krajevna organizacija oskrbeti svoje lokale in da mora vsaki teden poročati okrajnemu odboru o stanju or-garvzacije.
Po peturnem zborovanju so se delegatje raz-išli s trdno voljo za novo delo v prid naroda, kulturi in napredku.
Socialna demokracija in šola.
V zadnjem volilnem boju je bila tudi svobodna šola bojno geslo raznih naprednih strank, zlasti tudi socialno-demokratične.
Cim več teh pa si pridobivajo težnje po svobodni šoli med naprednimi ljudmi, tem hujši je tudi odpor proti nji med onimi, ki imajo čisto upravičen uzrok, da se je boje, ker dobro vedo da bi se s svobodno šolo nivo izobrazbe takoj povzdignil in da bi se izobraženo in svobodno misleče ljudstvo potem prav kmalu otreslo njihovega poveljevanja.
Danes imajo le privilegirani razredi možnost izobrazavati se, kajti šolanje velja, treba kupovati, knjige in plačevati šolnino, vsega tega pa delavstvo ne zmore. Jemljejo jim možnosti izobraževati se, potlej mu pa še cčitajo duševno zaostalost in se rogajo njegovi nevednosti. To je največja krivica, ki jo delavstvo bridko čuti in ki jo hoče v političnem boju opraviti, pa naj velja še toliko napora in žrtev. Socialna nevarnost dandanes ne tiči več samo v nerazmerno razdeljenih materialnih sredstvih, ampak tudi, in morda celo še bolj, v neenakosti izobrazbe.
Naravnost dolžnost je torej vsake kulturne države, da odstrani zapreke, ki ovirajo ljudstvo, da ne more razviti svojih duševnih zmožnosti, da odpravi monopol premožnih do šol, in da na široko odpre ljudstvu vrata v vse sole od ljudske pa po vseučilišča, brez razlike narodnosti, brez razlike stanu in ne glede na prazno ali polno mošnjo. In to se more zgoditi z državnimi, za vse veljavnimi zakoni o brezplačnem šolkem pouku. S štipendijam in ustanovam, ki jih ustanavljajo posamezniki je le malo pomagano. Te pridejo le malokdaj v roke tistim, ki so jim namenjene, so često spojene s pogoji, ki so za prosilca globoko ponižujoči, in ki zahtevajo od njega, da zatajuje svoje pravo mišljenje. Saj ne gre samo za svobodno šolo, ampak tudi za svobodnega dijaka in vsakršne podpore, ki na ta ali na oni način vplivajo na podpiranca, so brez moralne vrednosti. Država je torej poklicana, da brez vsakršnih pogojev in brez vsakršnih zaprek omogoči vsakemu državljanu, da se posluži vseh sredstev, ki služijo za povzdigo kulture. Izobraženo ljudstvo je najboljša in najtrdnejša opore vsake države.
S splošno volilno pravico so dobili vsi sloji narodov priliko in možnost da po svojih zastopnikih odločujejo o usodi države — ali ni torej naravna konsekvenca iz tega, dolžnost države, da istim najširšim slojem da tudi priliko in pravico, da se izobrazijo in da kot izobraženi in zavedni državljani oddajajo pri volitvah svoj glas ljudskim zastopnikom. Ali ni dalje absurdno, da je država vpeljala občno vojaško dolžnost, ne pa tudi občno pravico do izobrazbe? Le brezmejna sebičnost je v stanu braniti današnji monopol privilegiranih narodov in slojev do izobraževanja, in ta sebičnost si je našla vrednega zaveznika med nazadnjaštvom. Ne čim boljše puške in kanone ima ljudstvo, ampak čim boljše šole ima, zato se gre.
Socialno-demokratična stranka se bo že v lastnem strankarskem interesu z vso močjo in z vsem vplivom, ki ga bo imela kot močna parlamentarna stranka, zavzela za to, da se šolsko vprašanje v Avstriji reši za vse narode in vse razrede pravično. Socialno-demokratični stranki je posvetna, moderna šola namen in sredstvo obenem.
Politični odsevi.
Hasaryk o političnem položaja. Novoizvoljeni državni poslanec, voditelj napredne stranke dr. Ma-safyk se je izjavil o političnem položaju sledeče: Razpad mladočeške stranke sem že pred leti konštatiral in pričakoval in pripisoval sem ta pojav dejstvu, da se je v stranki mogočno raz-rastel nekak »poslanski birokratizem*. Ta stranka se je omejevala le na politično delo v parlamentu iu pri tem ji je ušel kontakt z notranjim kulturnim razvojem našega naroda. Sicer pa kaže razpad drugih, pred vsem nemških in zlasti še češko-nemške liberalne stranke analogijo. — Narodno vprašanje z nove zbornice ne bode odstavljeno, ne le zato, ker bodo naše stranke iz parti-kularističnih nagibov gojila nacionalizem še nadalje, temveč tudi zategadelj, ker imamo špecielno Cehi mnogo opravičenih in utemeljenih narodnih postulatov, za kojih uresničenje se moramo potezati. — Napačno je postavljati socialne demokrate kot protinarodne, kar je razvidno tudi iz njih programa. Sicer pa je jezikovno vprašanje specijelno za narodne manjšine tudi gospodarsko in sccialno vprašanje. — Jaz in dr. Drtina sva izjavila svojim volilcem, da vstopiva v skupni klub. Ta klub je skupen klub, a ne skupen program. Ce je za napredne in svobodomiselne poslance skupno delo z izraženimi konservativci in klerikalci možno, nočem natančnejše preiskovati. Dvomim, da je to možno, in mislim, da goji tudi mnogo mladočeških in agrarnih poslancev enake dvome. — Moja parlamentarna želja je, da se osnuje med klerikalci in socialnimi demokrati de-mokratična, socialno-reformna, napredn/a stranka n e d e 1 a v c e v. Novi parlament bo delaven, če se nadomesti dosedanji t. zv. konstitucijonalizem s parlamentarizmom. Ce še to ne zgodi, splošna volilna pravica ne bo mnogo koristila.
Vinska predloga v francoskem parlamenta. Kriza v francoski vinski produkciji^ o kateri smo pred kratkim obširnejše poročali, š svojim, po revoluciji dišečim izrazom, je pripravila vlado do tega, da je predložila zbornici zakonsko osnovo, ki vsebuje premembo in poostritev proti zlorabam v vinski produkciji in trgovini obstoječega sistema. Davčnih olajšav, ki so jih vinogradniki zapisali na prvo mesto svojega »programa*, vladni načrt ne prinaša. Zakonski načrt naklada vsakemu vinogradniku brez izjeme, bodisi da prideluje vino le za domačo rabo, bodisi za trgovino, deklaracijsko dolžnost. Vsak mora davčni oblasti izjaviti se ob določenem času glede obdelane površine, glede množine vinskega pridelka in glede množine iz prejšnjih let ostalega vina. Davčna oblast izdela vinogradniku na podlagi njegove izjave spremnico za njegovo vino, tako da nihče ne more izvažati iz svoje kleti več vina, kot ga pridela. Dlklaracije so podvržene glede na resničnost javni kontroli, v to svrho jih davkarije plakatirajo. — Dalje zvišuje zakonska osnova davek na sladkor, ki se ga vpo-rablja za izdelavo kaliža od 25 na 65 frankov za metrični stot, dočim se fabrikacija skavca tudi za domačo rabo prepoveduje. V zadnjih letih je došlo na trg na milijone hektolitrov kaliža in skavca in to je eden glavnih vzrokov francoske vinske krize. Zakon določa dalje kontrolo nad prodajo cukra. S tem je zadeta sladorna industrija, ki kraljuje na severu in tvori semenišče tzv. zmernega napredka pod vodstvom sladkornega barona Ribota. Iz interesnega boja med vinogradniškim jugom in indu-strialnim severom se bode razvil politični turnir, ker je jug politična domčna vladajočega radikalizma in mora radikalizem prav v tem vprašanju braniti svoj politični prestiž.
Preganjanje roških in italijanskih socialistov V Franciji. Obx sedanji reakciji, ki se je vgnezdila v francoski zbornici, se da zasledovati po vseh pravilih izveden komplot policije in nazadnjaškega časopisja proti drugorodnim socialistom, živečim v Franciji. Posebhe pozornosti od te strani so deležni ruski in italijanski socialisti. Narodnjaško glasilo »Libertč* ščuje proti »ruskim teroristom*, ki so se zatekli v Pariz, da bi tam »pripravljali bombe za francosko rabo*. V smislu takih hujskajočih člankov postopa policija z ruskimi socialisti. Neprestane hišne preiskave, klicanje na policijski urad, zaslišavanja itd. in vendar ruski socialisti niso zagrešili niti v Parizu, niti kod drugod kakega terorističnega dejanja. Ruski socialisti sami proglašajo teroristično taktiko za »specifično rusko*, katera v ustavnih državah, kjer se socializem more legalno razvijati, ni upravičena in se ne da izvajati. In končno so se tudi v ruski revoluciji postavili proti terorističnim eksproprijacijam itd. Prav tako neutemeljeno je preganjanje italijanskih socialistov na francoskem jugu. Nedavno tega je bil iz Nizze izgnan italijanski socialist Nanni, tajnik ondotne italijanske organizacije. Motivirali so ta korak s tem, češ, da je Nanni — anarhist. Podobna usoda je zadela tudi sodruga P e 11 e d r a, urednika »Riscatta*. Toda persekucije deležni niso samo posamezniki, temveč tudi cele organizacije. Clčmenceau je po dvajsetletnem političnem delovanju štel si za glavno zaslugo, da je zmerom in povsod branil misel osebne svobode in gostoljubja nasproti tujim ubežnikom na tleh francoske republike, sedaj pod njegovo vlado pa so taka nasilna dejanja na dnevnem redu.
Domače stvari.
Ljubljansko življenje po volitvah je preklicano veselo in pisava v obeh »merodajnih« dnevnikih premeteno rovtarska, Ako je čitateljem, vodilnih listov všeč tisti ton, ki prevlatuje sedaj v obeh, tedaj naj oblečejo vsi učitelji in profesorji, vsi ki so se mučili z oliko in z vzgojo naroda, črno obleko in naj si posujejo glave s pepelom. Dirka «Slovenca» in »Slovenskega Naroda* za prvo ceno surovosti je tako žalostno znamenje za inteligenco Ljubljane, da bi se človek mehkejšega srca resnično lahko zjokal nad metropolo slovenskega naroda. Vse naloge časnikarstva so pozabljene in uradniki obeh listov si razbijajo glave edino z problemom, kako bi se nasprotnika in njegove pristaše grše opsovalo in opljuvalo. Imena političnih nasprotnikov, se objavlja, da se jih gospodarsko bojkotira, vse človeške slabosti, celo telesne nedostatke se rabi, da bi se protivnika bolj krvavo užalilo. Iz uredništev se razširja ta metoda najsurovejšega boja po mestu, po ulicah, po gostilnah, sredi ceste se klofutajo ljudje in tako se menda pripravlja tla za »politično izobrazbo ljubljanskega ljudstva*. Ali bode prebivalstvo res večno trpelo ta zistem, ki bi odgovarjal edino maniram iz zapadne Amerike? Ako ne bodo čitatelji sami posegli vmes, tedaj pač ne bode konca ne kraja tej surovosti. Časnikarji so prepričani, da ne ugaja bralcem nič tako, kakor ordinarni napadi in zato jih znašajo brez esprita, brez stila, brez misli na kupe, kot reklamna sredstva. Zdi se nam, da bi bil bojkot, ki ga priporočajo ljubljanski žurnall, najbolj potreben za liste same, ki strupe naše javno življenje. Druge metode, s katero bi se jih odpravilo, res ne vemo. In dokler ne izgine iz časopisja sedaj uzuelni ton, tudi v javnosti in pričakovati ozdravljenja.
Hitri računarji. Hitri računarji — drugo krstno ime jim je: konjekturalni politiki — si belijo glave z bodočo parlamentarno večino. Izpisujejo si številke, seštevajo, odštevajo in razodevajo svojo nevednost in nepoznanje političnih reči. Kot da bi bila sestava večine priprosta računska vaja — vsakdanji posel abecedeja, ki zna gladko deklamirati naštevanko. Osnovno vprašanje se glasi: ali bo imel novi parlament v sebi moči dovolj, d a ustvari logično konsekvenco k o n-stitucijonalizma — parlamentarizem. Dosedanji parlament je bil vsled svojega klikovskega rodu, vsled narodne razdrobljenosti in strankarske razcepljenosti slaboten, obsojen na brezpomembnost. Vsa politična inicijativa je bila v rokah uradniških vlad. Zelo jalova in peščena inicijativa! Birokracija je morda čisto dober izvr-ševalni organ, toda iz kurijalnega parlamenta niso izhajali impulzi in par, ki bi gnal to kolesje državnega mehanizma. Po § 14 se je birokratski absolutizem popolnoma osamosvojil od parlamenta; potrkal je na duri parlamenta, kadar mu je voda že zalivala grlo. Splošna politika zadnjih vlad je bila breznačelna in nesistematična, nekako lovljenje se od slučaja do slučaja, brez izrazovitega značaja, brez sleharnega poleta, in je morala vse avstrijsko politično življenje pritirati v plitvino. Razmerje med parlamentom in birokracijo je bilo pri nas ravno nasprotno kot je v parlamentarnih državah. Pri nas parlament ni bil politični organ, temveč čisto navaden stroj za proizvajanje zakonodajalnih izdelkov; in poleg tega stroja je stala uradniška vlada in ga poljubno vrtila. To razmerje potrebuje temeljite premembe. Da se bo izpremenilo, za to nam je porok mnogoštevilna delegacija, ki jo je poslalo v parlament organizovano delavstvo avstrijsko. V kakšni meri se izvede avstrijska parlamentarna reforma, to je seveda odvisno tudi od značajnosti ali neznačajnosli meščanskih strank. Potrebno je, da prevzame ljudski parlament v svoje roke politično usodo avstrijskih narodov Zato pa je treba trdne in zanesljive večine, ki dela politiko po deločenem sistemu. Preden pa se v avstrijskem parlamentu povzpnemo do trdne večine, se mora doseči medsebojno zbližanje avstrijskih narodov. Zato je smešno govorjenje tistih, ki pravijo, da narodnostno vprašanje ni na dnevnem redu. N a-rodnostno vprašanjeje in ostane na dnevnem redu avstrijske politike toliko časa, dokler ne bode z a v s e strani zadovoljivo rešeno. Poiskati bi moral parlament formulo, s katero na pravičen način reši to vprašanje. In tu bode stopalo pred drugimi organizovano delavstvo, ki se je že davno postavilo na edino možno stališče narodne ravnopravnosti na podlagi narodne avtonomije; v načelnem pogledu s tem, da je sprejelo narodnostne zahteve brnskega programa, praktično s tem, da je organizavalo svoje narodne stranke na temelju avtonomnega principa. Drug pogoj, da se avstrijski parlament konsolidira, je u s t a n o-vitev močnih, enotnih klubov. Že sedaj so zagotovljeni naslednji klubi, katerih vsak bo štel približno po eno šestinko vseh državnozborskih poslancev: socialno-demokratični, nemško-svobodomiselni, nemško-klerikalni, češki in poljski klub. Nekateri teh klubov bodo seveda slabotni, ker vsebujejo najrazličnejše življe, tako n. pr. češki klub, v katerem bodo sedeli poleg najradikalnejših naprednjakov, klerikalci najtemnejše barve. Najmočnejša kluba v drž. zboru — no le po številu, temveč po notranji konsolidovanosti in gmotnosti politične volje — bodeta socialno-demokratični in
nemško-klerikalni klub; ta dva kluba bodeta tvorila dve jedri za nasprotne si bojne čete v bodočem političnem turnirju. — O večini danes govoriti, pa je prezgodaj. Večin je več mogočih, bodisi na podlagi narodnega, socialnega, političnega in gospodarskega momenta. Vprašanje časa je, kakšno večino si bodo izbrali politični dogodki prihodnosti.
Dalje prihodnjič. In še ni konca! «Narodove» loj tre rastejo zmirom višje, zmirom bolj čudne prikazni se pojavljajo na trhlih klinih, zmirom več glasov, oddanih 14. maja za »črno drhal», kliče slavo Hribaiju. Tako na priliko je zvedel strmeča domovina, da žive liberalci celo v Vačah pri Litiji in istotako v Šmartnem, kjer je ob volitvah praznovala svobodna misel take oržije, da je bil klerikalec soglasno izvoljen. Da bi vsaj molčali, zaklenili se v izbe ier si natihom in naskrivoma opirali črr; pečat, ki so si ga bili sami pritisnili na čelo 1 Toda navdušenost jih je pripravila ob vso pamet in s črnim znamenjem oskrunjeni silijo tol-poma na sramotni oder, ki jim ga je postavil duhoviti »Narod*. Oder je zmirom širši, lojtre rastejo zmirom višje. Koliko oskrunjencev se bo še pojavilo ?
Dalje prihodnjič. Ljudi, ki vodijo v »Slovencu* ljut boj z nedoraslimi dekleti, je treba milo soditi; klofut ne zaslužijo, pač pa sočutja, kajti kaže se zmirom razločneje, da niso le duševno, temveč tudi telesno perverzni. Tisti, ki je žapočel ta žanimivi boj talarja s kratkim krilom, je bil seveda pijan. Ampak vsakdo je pričakoval, da se bo človek Sčasoma streznil, da ga bo sram neumnosti, ki jo je napravil in da bo skesan obmolknil. Ni ga sram in ni obmolknil; s perverzno slastjo nadaljuje sveti boj za čednost in moralo in kakor vse kaže, ga bo nadaljeval z gnusnosmešno vztrajnostjo obnemoglega pohotneža. Ne sodimo ga prehudo, zakaj v evangeliju svetega Lukeža je pisano: Bodite usmiljeni, kakor je naš Oče usmiljen!
Varnost na deželi. Iz mnogih krajev domovine nam poročajo, da je bilo v zadnjih časih zelo slabo poskrbljeno za varstvo telesne svobode in da so se ponekod povrnili časi rokovnjačev. Dne 14. maja se je v premnogih krajih pripetil tale slučaj: gruča kmetov gre čisto mirno in nič hudega sluteč po slabo nasuti okrajni cesti proti volišču. Nenadoma plane izza grma razbojnik v dolgi, črni obleki, talarju podobni, z belim ovratnikom, kolarju podobnim, in popolnoma obrit. Vse bi razodevalo katoliškega duhovnika, če bi obraz ne bil nekristjanski. Kmete je premotil pobožnjaški habi-tus razbojnika in tako so mu izročili vse, kar so imeli: glasovnice. Zakaj drugo jim je vzela kanalja že prej. Ko je razbojnik oskrunil glasovnice, se je skril za grm in čakal dalje ... Mi pa vprašamo orožništvo na deželi, ali so mu znani ti slučaji? In kaj misli ukreniti proti ljudem, ki si po krivem lastijo habitus katoliškega duhovnika, da lahko ob belem dnevu uganjajo svoj rokovnjaški posel? —
Dostojnost in poštenost. Zmiraj smo po-vdarjali, da zahtevamo dostojnosti in poštenosti v političnem boju in to zahtevo smo mi najprvi zvesto in dosledno izpolnjevali. Ge govorimo odkritosrčno, moramo priznati, da je bilo nekoliko tihe hinavščine v tej naši zahtevi in da je vzrasla iz čuta nezmožnosti. Kdo bi Herodeža preherodil, kdo Lampeta prelampetil, Malovrha premalovršil ? Ni bilo mogoče, torej rajši nič! Svojo nezmožnost pa smo občutili posebno hudo v teh poslednjih časih. «Slovenee» je vzdigni) golido in — pljusk: gnojnica v obrazu! »Narod*, ne bodi len — čof: klofuta na licu! In zdaj gre brez nehanja: pljusk, čof, pljusk, čof. . . Ge vidi človek, s kakšnim navdušenjem se obdeluje dvoje pijancev — kaj mu ostane drugega, kakor da je brez posebnega truda dostojen in pošten, da pusti pijanca na cesti ter gre po svojih potih? —
»Razmeroma močen klub. » Koliko lihe resignacije leži v teh besedah! Dr. Šušteršič pravi, da bo načeloval v državnem zboru «razmeroma močnemu klubu». Kako se je to pred volitvami vse drugače glasilo I Kdor se še spominja na neznosno brutalno baharijo slovenskega papeža izza tistih časov, ko je bil še v dno srca prepričan, da bo stal ves parlament pod strahovlado ogromne klerikalne večine in ko je že stal pred ogledalom ter se priklanjal ekscelenci. . . Kdor se še spominja na tiste lepe čase, tega obide rahlo sučutje. Klerikalna večina, klerikalna vlada, ekscelenca in ordni — vse se je zvrnilo v rdeče morje. Ostal je samo še »razmeroma* močen klub s Šušteršičem na čelu in J. Gostinčarjem na hrbtu.
Žrtve klerikalcev. Na Vrhniki pojde nekaj žensk v zapor, ker so dne 9. maja razgrajale na Kopačevem shodu. Mi ne privoščimo kazni tem ubogim, preslepljenim in zapeljanim ženskam, ker niso vedele, kaj so delale; pač pa bi privoščili eksemplarično kazen tistim brezvestnim ljudem, ki so poznali zakon o svobodnih volitvah in ki so kljub temu na nečuven način hujskali svoje udane nevedne ovčice ter jih srečno privedli do kazni in ječel Uboge zaslepljene ženske naj se zahvalijo za svojo usodo tistim antikristom v talarjih, ki so vztrgali in zatajili nauk o krščanski ljubezni ter oskrunili prižnico in spovednico z bogokletnim sovraštvom, s hujskanjem proti svojemu bližnjemu in z obrekovanjem poštenih ljudi.
Sodrugi zaupniki
ki imajo bloke za dnevnik, se opozar[ajo, da se najkasneje do vštetega 3. junija zglase v upravništvn „Rdečega Prapora".
Zunanje organizacije, sodruge in zaupnike, ki še niso odračunali za dnevnik, se naproša, naj to store v najkrajšem času.
Upravništvo »Rdečega Prapora'*.
Dopisi.
V Tržiču na Gorenjskem rogovilijo klerikalci kaj predrzno, odkar je imel tam sodrug dr. Dermota volilni shod. Boje se, da bi se tamkaj res utrdila socialno-demokratična organizacija, zaradi-tega poiskušajo na vse pretege, da bi zmešali tržiške sodruge, Tvorničarji, pravijo, so se ustrašili spričo državnozborske volitve. To je indirektna de-nuncijaeija, smešenje nas vseh, kakor da bi mi morali vprašati klerikalce, kako naj volimo. Na pričo poživljamo vse tiste, ki šo slišali nas na shodu in potem naj sodijo in primerjajo naj besede sodruga Dermote in pa budalosti, ki jih je pripovedoval kaplan na tistem shodu. Gospod kaplan je vendar čito naravnost rekel, da delavec sam nima ničesar zahtevati. In to naj bo prijatelj delavstva. No, glede tvorničarjev vsaj mi nimamo nobenih skrbi. Ti so izkušeni možje, iz lastne izkušnje naj-brže vedo, da prospeva industrija le tam, kjer so delavske organizacije, zakaj v delavskih organizacijah socialno-demokratičnih se delavstvo vzgoji v ponosne ljudi in strokovno izurjene delavce. Naloga tržiških sodrugov bodi zdaj le to, da se ne menijo za zlobno početje klerikalsko, marveč gledajo na to, da postanejo sami močni. Naša pot je napredek. To velja tudi za tržiške sodruge.
Socialni pregled.
Kouiereuca pregledovalcev železniških voz,
ki se je vršila v Mariboru 19. maja, je sprejela sledečo resolucijo: konferenca izreka obžalovanje, da je še vedno dobiti tehnične predstojnike, ki določno vedo, pa vendar vedeti nočejo, kakšno odgovorno službo opravljajo pregledovalci voz, da mora vsakdo biti strokovno izurjen, in posedovati precej inteligence, ne da bi prejemal kakršnekoli postranske dohodke. Konferenca izraža trdno upanje, da bode slavna direkcija blagohotno uva-ževala na konferenci formulirane želje.
. Starostno zavarovanje je eno izmed perečih vprašanj, s katerimi se ima pečati prihodnji avstrijski državni zbor. V Švici so dotični zakon že sklenili, in sicer je o tem glasovalo ljudstvo samo, in ne po svojih zastopnikih. Dne (5- majnika t. 1. se je sešlo do 5000 mož v naprednem švicarskem kantonu Glarusu in glasovalo za predloženi zakon ter sklenilo, da se v svrho starostnega zavarovanja že osnovani fond pomnoži, tako da bi čez nekaj let že mogel začeti delovati. Bogve, koliko časa poteče še v Avstriji in koliko drugih državnih nujnosti, razumi: pušk, kanonov itd., bo treba rešiti, preden bo finančni minister v položaju proglasiti, da državna blagajna tudi delavca lahko žrtvuje nekaj milijonov na leto. — Saj gre samo za delavce!
Zbor avstrijskih državnih uradnikov. Zveza uradniških društev, ki šteje 75 društev s 47.764 člani je imela svoj občni zbor. Občni zbor je protestiral proti masreglovanju linančnih uradnikov, ki so politično nastopili proti krščansko-socialnim bogovom. Dalje se je zavzel za moderno službeno pragmatiko, za uvedbo avtomatičnega časovnega avanzmaja in za konverzijo uradniških dolgov. Dalje se je razpravljalo vprašanje uradniških zbornic in ustanovitev uradniške bolnice.
Najnovejše vesti.
Tarnopol, 30. maja. Izvoljen je maloraski socialni demokrat Ostapcznk, 85. socialni demokrat v danajskem parlamenta.
Dunaj, 30. maja. Pripravljalni odsek nemškega kluba je sklenil, da se dunajski radikalni naprednjaki K u r a n d a, Hock in Ofner ne sprejmo v skupni klub. Prvi zaradi židovske krvi, drugi, ker je presocialno - demokratičen, tretji pa ima oba »greha* nad seboj.
Danaj, 31. maja. Konferenca železničarskih organizacij se je izrekla, da brez energičnega boja sc vzlic danih koncesij ne bo dalo uresničiti opravičenih zahtev. V to svrho treba pripravljalnih korakov. Končno je izrazila zaupanje parlamentarnemu zastopstvu delavstva, sociaino-demokratični frakciji.
Budimpešta, 30. maja. K ogrskemu trg. ministru Košutu se je podala deputacija malih obrt-
nikov. Nje govornik je razvijal pritožbe malih obrt-nikav v jako razburjenem tonu. Trgovski minister mu je segel besedo, rekoč: Kar ste doslej povedali, je od ko nca do kraja zlagano. Ko je neki krojač izjavil, da ostanejo obrtniki socialisti, mu je Košut odvrnil, da bi moral kot mali obrtnik vedeti za vojaška naročila, ki se oddajajo vseskozi malim obrtnikom. Na to je dotični krojač zaklical: To je tudi prejšnja vlada nam obetala, nakar jemi n isterdeputacijiob mil hrbet in odšel.
Budimpešta, 30. maja. Računski odsek je sklenil povabiti bivšega min. pred. Tiszok seji, da položi račun za 450.000, ki jih je uporabil v namene dispozicijskega fonda.
Melencze, 30. maja. Na posestvih grofa Cse-koniesa je ostavilo okrog 500 poljskih delavcev delo.
Belgrad, 31. maja. Vse vesti o ministrski krizi vsled spora med Pašičem in Vuičem so popolnoma izmišljene.
Kostroma, 31. maja. Orožniška patrulja je iznenadila četo bojne organizacije, ki je imela baš strelne vaje. Ob spopadu z orožjem je več ljudi obležalo mrtvih.
Oldenburg, 30. maja. V bližini se je utrgal oblak, ki je porušil nekaj hiš in razbil ceste proti avstrijski meji.
Pariz, 31. maja. Med nezadovoljnimivi-n o grad ni ki se je pojavila ideja gospodarske in administrativne ločitve francoskega juga od severa. S 7. junijem ustavijo davke in začno s pol. štraj-kom, če se njih zahtevam ne ugodi.
London, 31. maja. Rot hschild se je izjavil napram nekemu časnikarju, da je vzrok padanju vrednostnih papirjev »socialistično gibanje*, ki se širi v angleških, njujorških in pariških vladnih krogih.
Peterburg, 30. maja. Duma je nadaljevala debato o kmečkem vprašanju. Kadet Rodičev je ostro kritikoval govor Stolipina: vlada pravi, da mora braniti lastninsko pravo, toda braniti in varovati ne sme pravice do zlorabljanja.
Peterburg, 30. maja. Notranji minister je dovolil, da se snide junija meseca v Moskvi kongres z e m s t e v, ki se bo pečal z reformo lokalne uprave in z vprašanji o kompetenci zemstev.
Washlugton, 30. maja. Po uradnem poročilu so vesti o protijaponskih demonstracijih v San Frančišku močno pretirane. Kriva je nepazljivost policije.
Simla, 30. maja. Položaj v Indiji se je vsled energičnega nastopa vlade znatno izboljšal; nemiri domačinov so pojenjali.
Hongkong, 30. maja. Rodbino brigadirja v Svatovem so uporniki vjeii in vtopili. Po zatrdilu tamošnje revolucijonarne organizacije nemiri niso naperjeni proti tujcem temveč le proti vladi in nje organom. V resnici so pustili uporniki misije v miru, vzlic temu so misijonarji skrivaj zapustili Svatov. Kantonska vlada je odposlala v Svatov vojaštvo, da napravi red.
Raznoterosti.
Sožiganje mrličev v Parizu. Sežigališče na pariškem pokopališču Pčre-Laehaise obstoji že od leta 1889. Od letnih 60.000 mrličev je bilo 1890 sežganih 121, 1806 371. Mrliči prihajajo večjidel iz dežele, ker so formalnosti v Parizu tako izredno preproste. V 48 urah je vse pri kraju in pepel, v poštni zavoj shranjen, že na povratku domov. Sežiganje se vrši ob vročini 1600 stopinj."*
Okrajna organizacija jugoslovanske socJmokral. stranke v Trstu.
V nedeljo, dne 2. junija 1907, priredi ob io. uri zjutraj v delavskem domu, ul. Boschetto 5., II. nadstr. (velika dvorana)
olpajno Konferenco
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo preteklih volitev in njene posledice ;
2. Organizacija in nadaljno delo;
3. Volitev odborov in političnega odseka;
4. Slučajnosti.
Ozirajoč se na važnost dnevnega reda in na moment, v katerem se nahaja stranka v Trstu, se poživlja sodruge, da se te konference udeleže v mnogobrojnem številu.
Vstopnice se dobiva vsak večer v delav. domu, I. nadstr. (pekovska soba), od 8. do 10. ure.
V Trstu, dne 29. maja 1907.
Politični odbor.
nija t. 1., in sicer od 9.—10. ure dopoldan za člane in od 10.—11. ure za delodajalce v gostilni gospoda pl. Wurzbacha v Litiji.
Delavci iz Zagorja in okolice volijo 32 delegatov, delodajalci pa 10 zastopnikov.
Delavci iz Litije in okolice in iz sodnega okraja volijo skupaj 10 delegatov in delodajalci pa 10 zastopnikov.
Zagorje, dne 22. majnika 1907.
M. Čobal
načelnik.
brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije —-......... 4	v,	po	pošti 8 v. _  
Naroča se je pri upravništvu = ..RDEČEGA PRAPORA". =
PSS 1 IVill !V/1\
i
je'najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu delavcu in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-   mači in splošni politiki.
BDEČI PR4PflB“ najmodernejši slovenski
 ...........   list,	ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici  	ter	napredni	hiši.	—1
Pravkar je izšla brošura
Ljudstvu v pouk in svarilo napisal
•dr. I. Demšar
špecijalist za kožne bolezni.
Cena 45 vin., za 10 iztisov 4 K Iranko Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek.
Organizacije, sodrugi, pozor!
V proslavo splošne in enake volilne pravice je izvrševalni odbor založil krasne
umetniške razglednice
 v barvotisku.
Cena 50 izvodom 3 K 25 v
• -1	= Naročnina: =====
Za celo leto K 3, za pola leta K 1’50, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
= Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. =
V založbi »Naših Zapisnikov" se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurlce:
Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
Posamezni komadi po 8 vin.
Naroča se jih pri upravništvu »Rdečega Prapora** proti plačilu, oz. poštn. povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicah!
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Ud Kranj :: Gorenjsko :: Kranj 00
'	Vsaka poiaredba la pooaiisek la kaziivo.
Edino pravi Je
Thierrjev balzam
"	1 zeleno znamko nune. — 12 malih
ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 ve-lika specialna steklenica s patentnim llfrnl	zaklepom 5 E.
lF II	4 52-49
(J |I	THernrevo	centifolillBo	mazilo
7ru m cul	Prot' vsem> še tako starim ranam,
vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3’60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Klinar ft.Thlmy i Pregradi p. KogaJHi Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusuo in ceno.
AlIeinechterBalsam
•us d« tchviiinciMptthikf tu
A.Thierry in Pregrada bil tokltiilt-SutfbniMk
Iid»j*telj in odgovorni urednik Fran Bar tl,
'Tička It. Pr. Lampret v Kranju.
Razglas.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Zagorju naznanja vsem članom in delodajalcem, da se bodo nove volitve delegatov in zastopnikov za dobo dveh let vršile za Zagorje in okolico dne 2. junija t. 1. od 9.—11. ure za člane, od 11.—12. ure dopoldne za delodajalce v gostilni gospoda Antona Jana v Zagorju.
Za Litijo in okolico, kakor za sodni okraj Višnja gora se vrše volitve dne 4. ju-
& ali program socialDo demokratične stranke.
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena
»Rdeči Prapor" rf S
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg ; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Židovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jesenice ■ Jakob Mesar štev. 101. — Trni i Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trsi Rojano: Močnik, tobakarna — Gorloai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Rekai Ri-cardo Camera, Corso 16.'