-V'-'.
asm
m
s A- ;j
> ■ ^Vu - .	r^v-	"V
Uničevalni učinki plaza na Jesenicah
Podrobnosti katastrofe - Grozen pogled na razvaline treh delavskih hiš - Vzrok nesreče v naravi terena in zadnjih nafinh - Pomoč nufno potrebna
PoStnlnu plaflana * gotovini	^
Izhaja vsak dan rjutraj razveo	SUffif	B§	_	Rofcoplal •« ne »raCaJo. — Oglart
v ponedeljkih in dnevih po prat-	J||Sf	SfSSf	MSŠ	H	do tarifi io dogovoru. — Uprava
nikih. - Posamezna Številka	|jfgg	M	JUT fflf	J&<Qh.WR	■	JP^plS	✓ Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68.
Din !•—, meseSna naročnina	eBBg	£jM HM 11	JraSf	jn	fflM	/M	mSg	ŠBB9 mm/ podružnica v Mariboru, Aieksan-
Din 20--, za tujino Din 30-—,	M®	Jjggr	M jflf ||9	^9	jGf	JWLSsSL fflV lil Jjy	irova cesta St. 24, telefon 29 GO
ksl'pf HJl l# Vtl*V v' »a ■ •«h
oiStva 80-70. 80-69 In B0-7L	U
St. 64	Ljubljana,	sobota, dne 16. avgusta 1930	Leto	I.
Ostanki vhoda hiše Alojzija Novaka.
Jesenice, 15, avgusta.
Leto 1930. je leto elementarnih nezgod. Po drugih cvetočih krajih modni potresi rušijo mesta in lepa naselja, drugod silne nevihte pokončujejo vse poljske pridelke. Tudi naši kraji niso izvzeti. Od junija dalje beležijo kronisti neprestane nevihte in druge nezgode. Lepi in napredujoči trg Jesenice stoji danes pod težkim vtisom velike katastrofe, ki je sicer težko zadela za enkrat samo 3 poštene in marljive delavce KID, skrbne družinske glavarje, ki so si s svojimi trdimi žulji zgradili domače ognjišče tam na pobočju gozdnega hriba Merice, ne daleč od orožniške postaje in občinske hiše, ležeče še ob glavni cesti.
V	slutnji katastrofe
Jeseniška občina je sklenila, da zgradi moderen vodovod. Sklenjeno je bilo, da se zgradi vodovodni rezervoar ne daleč — približno kakih par sto metrov nad hišami, ki so postale danes ruševine. Pred približno dvema mesecema je bil političen lokalni ogled, kakor to predpisujejo gradbeni predpisi za stavbe in druge naprave. Politična komisija je pregledala teren. Ze takrat so posestniki opozarjali na nezanesljiv teren za zgradbo vodovodnega rezervoarja ter izražali bojazen, da pride enkrat do večje katastrole. Zadnje dni pa so opazovali, kako se počasi zemlja^ premika nizdol s hriba Merice, ki je obraščena drugače s smrekami, a je obenem skalovita.
Jeseniška občina sama je pred dnevi naprosila univ. prof. dr. Karla Hinterlech-nerja, da kot geolog - strokovnjak prouči teren in nasvetuje primerne varnostne ukrepe. G. prol. dr. Hinterlechner je prišel v soboto na Jesenice, da bi proučil z geološkega vidika ves teren, na katerem se je že začel graditi rezervoar. G. profesor sam pa je bil očividec grozne katastrofe.
Lepe delavske hiše
so si bili nedavno zgradili nižje od mesta, kjer se je začel graditi rezervoar, nekateri delavci. Zgradili so si svoja lična domovanja
Alojzij Novak, po domače Glorija z družino,
Peter Klemenc, po domače Reki z družino,
Valentin Hrovat, po domače Zimovec z družino, vsi delavci Kranjske industrijske družbe. V njih neposredni bližini, a paralelno z njih hišami so si postavili svoje mične hišice še
Valentin Hrovat II. z družino,
Blaž Klinar, brat ljubljanskega kanonika in stolnega župnika dr. Klinarja in
Katarina Pucelj, vdova.
Prijeten je bil pogled na to delavsko kolonijo, ki je živela v miru in delu. Vse hi-
še in hišice so bile lastnikom v pravo veselje, katero pa jim je grenila težka bojazen, da postanejo enkrat grobišče, ker so domačini že davno slutili, da se bo hrib Merica počasi sesul.
Kopanje rezervoarja
Kmalu po končanem političnokomisijo-nelnem ogledu, kakih štirinajst dni po” zneje, so pričeli delavci-s kopanjem globoke jame za vodni rezervoar. Izkopani ma-terijal, ilovico, so vozili nižje od rezervoarja na rahli svet, ležeč kakih 50 do 60 m nad hišami. Bila je ogromna masa. Navozili so k rezervoarju tudi mnogo cementa in gramoza, da bi nato pričeli z betoniranjem rezervoarja samega. Zadnje dni so delo močno ovirali silni nalivi, ki so teren sploh močno zrahljali. Navoženega je bilo tam na kup do 20 vagonov materijala in zemlje.
Ko so delavci kopali jamo, so se prizadeti lastniki hiš znova pritožili na sresko načelstvo v Radovljici ter opozarjali na nevarnost. Prizadeti Valentin Hrovat je vašemu poročevalcu izjavil, da so dnevno opazovali, kako se je ogromna skala, tehtajoča okoli 20 ton, začela počasi pomikati nizdol. Vsak približno za pol metra. Vsak dan približno za pol metra. Na skalo je bil navožen ves oni materijal in izkopana zemlja.
Delavci izpraznjujejo hiše
Ker so prizadeti posestniki slutili pretečo nevarnost, so že preteklo soboto in nedeljo iz previdnosti izpraznili svoja stanovanja ter se preselili na Jesenice k svojim znancem in prijateljem. Mnogi Jeseničani, resnici na ljubo, so bili zelo nejevoljni — vsaj tako izjavljajo oškodovanci, — ker so smatrali to, ko da kljubujejo in demonstrirajo proti napravi vodnega rezervoarja. Prišlo je včeraj ob 11-45 do
težke katastrofe.
Ob tem času so namreč opazili, da se je začela velikanska skala sprva počasi valiti ali bolje drčati proti delavskim hišam. Po trgu se je bliskovito razširila alarmantna vest, da se skala kotali proti hišam. V strahu so ljudje od daleč gledali, kakšen bo učinek. Sprva je skala nizdol drčala prav počasi kot cestni valjar, a pozneje se je z velikanskim truščem zvalila proti Re-klovi hiši. Skala se je v sredo hiše naravnost zapičila. Začulo se je strašno pokanje, treskanje in lomljenje. Hiša se je razpolovila, kot bi jo presekal na dvoje. Kmalu nato pa se je dvignil v zrak gost prah, kakor da bi eksplodirala granata največjega kalibra. Tako se je vsaj izrazil star vojak. Na hišo pa je bil tudi silen zračni pritisk, ki je povzročil rušenje hiše. Tresk
Jtazvanne iviemenciceve nise, kamor se je zavalila ogromna
se je čul daleč naokrog, celo onstran Save. Vse jfe vztrepetalo. Obe sosedni hiii sta takrat >e stali. Kmalu nato pa sta postali ruševini tudi obe sosedni hiši, to je Hrovatova in Novakova. Za velikansko skalo je namreč drsela ogromna masa zemlje s kamenjem in manjšimi skalami. Vsa ta masa je naravnost zasula vse tri hiše.
Ljudje so hiteli iz sosednih hiš nositi vse, kar so mogli še rešiti.
Bil je naravnost grozen pogled na razdejanje. Silni zračni pritisk je bilo čutiti kakih 60 m na širino in daljavo. Ves čas trajajoče katastrofe so imeli ljudje občutek, kakor da bi besnel najhujši potres. Z lavino so se tudi nizdol valile mnoge
jelke in drugo drevje, ki je potem zakrilo porušene hiše.
Mnogi zatrjujejo, da so katastrofo pospešili tudi zadnji nalivi, jln jeseniško prebivalstvo, ki globoko sočustvuje z vsemi prizadetimi družinami, ni brez bojazni, da bi utegnile priti v nevarnost še druge hiše, ki so sedaj ostale nepoškodovane.
Kiliko znaša celotna škoda, se ne more sedaj še točno ugotoviti, ceni pa se na 3 do 500.000 Din.
Včeraj popoldne je bila na licu mesta komisija. Sreski načelnik dr. Vidmar ii Radovljice si je z dvema funkcijpnarjema banske upra\e ogledal strašno razdejanje.
Pomoč prizadetim marljivim delavskim družinam je nujna.
Krvava tragedija na italijanski meji
Dramatično zasledovanje beguncev po miličnikih - Umor in samomor
par metrov od zasledovalcev
Trst, 15. avgusta. Današnji >Popolo di Triestec poroča:
Pred nekaj dnevi so trije italijanski državljani pri Studenem blizu Postojne skušali skrivoma prekoračiti italijansko-jugoslovansko mejo. Bili so to mesarski pomočnik Josip Gradischer, Humbert Sestan in njegovo dekle Mentana po menu. Odpravili so se po noči skozi gozd, pa sta jih nenadoma ustavila dva fašistovska miličnika, ki sta skočila izza grmovja, kjer sta prežala na ubežnike.
Begunci so bili za trenutek presenečeni, toda hipoma so se spustili v blazen beg proti ineji, ki je bila komaj še kakšnih sto ali dvesto metrov oddaljena. Miličnika sta jih zasledovala in zares tudi vlovila Gradi-scherja. Odpeljala sta ga v Studeno. Še tisto noč ga je zaslišal poveljnik miličniške obmejne straže, a Gradischer je izpovedal le svoje ime in poklic, o ostalih dveh pa ni črhnil besede.
Miličnika, ki sta ujela begunca, in vklenjeni begunec so se drugo jutro odpravili proti Postojni. Nebo so zakrivali temni oblaki in od časa do časa se je ulival na gozdove dež. Tiho so stopali po temačni poti. Nenadoma je v goščavi kriknil ženski glas: »Beži, beži, za nama so!« Med drevjem sta se pokazali dve postavi, ki sta se prijeli za roki in naglo bežali proti meji. Bila sta Gradischerjeva tovariša, ki sta se, bog ve zakaj, zadržala čez noč v gozdu na italijanskem ozemlju. Miličnik Mesiano se ni pomišljal za hip, naglo je snel puško z rame in ustrelil v zrak. Tedaj se je Sestan obrnil, skočil za drevo in začel na slepo srečo streljati iz revolverja. Oddal je štiri strele, a cilja ni zadel. Miličnika sta tedaj
pustila vklenjenega Gradischerja, se vrgla na tla in se počasi plazila proti upornima beguncema. Tedaj sta Sestan in njegovo dekle skočila v bližnji jarek in napeto čakala napada.
Miličnik Mesiano se je plazil naravnost proti njima, njegov tovariš pa je jarek neopaženo obšel. Hkratu sta se pojavila pred beguncema, ki nista pričakovala, da ju bosta napadla kar dva nasprotnika. Mahonfa sta se v trenutku razburjenja odločila. Sestan je nastavil orožje ob teme dekleta in sprožil, trenutek nato je še sam sebi vzel življenje z zadnjo kroglo, ki je ostala v njegovem revolverju.
Miličnik Mesiano je ostal pri obeh smrtno ranjenih ubežnikih, njegov tovariš pa je spremljal Gradischerja, ki je stal ves ta čas bled in, ne da bi si mogel pomagati, ob strani, nazaj v Studeno. Kmalu potem je prihitelo na mesto, kjer se je izvršila tragedija, nekaj miličnikov. Sestan je bil že mrtev, Mentanova pa je umirala. Naglo so ju odnesli v postojnsko bolnišnico, toda tu je kmalu potem izdihnilo tudi dekle.
Zanimivo pa je pri vsem tem, — pravt tržaški list, — da je bil Sestan ponarejevalec italijanskih deset- in dvajsetlirskih srebrnikov in so ga oblasti že štiri mesece iskale. Njegovo mater so pred meseci zaprli, ker je razpečavala ponarejeni denar. Sedaj je slučaj nanesel, da so našli njegovega pomagača, pa tudi njega samega in njegove dekle, čeprav je tik pred aretacijo vzel sebi in njej življenje.
Razširjajte Jugoslovana!
Svečanosti evharističnega kongresa v Zagrebu
Po svečani pontifikalni maši so se vršila ves dan slavnostna zborovanja - Vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in sv. očetu
Zagreb, 15. avgusta. Današnje svečanosti evharističnega kongresa so se začele s svečano pontifikalno mašo ob 8. zjutraj, ki jo je daroval prevzvišeni nadškof dr. Ante Bauer. Mašo so najavili z zvonenjem zvonovi vseh zagrebških cerkva. Na vseh trgih in sprehajališčih so bili razmeščeni megafoni in zvočniki, ki so razglašali vse podrobnosti svečanosti.
Ob 10. dopoldne je bilo v veliki dvorani Zagrebškega zbora svečano zborovanje. Vse ulice, ki vodijo do zbora, so bile polne ljudstva. Okrog 10. je prišel v dvorano nadškof dr. Bauer s papeževim odposlancem nuncijem msgr. Pelegrinettijem, z vsem episkopatom in z mnogoštevilnimi drugimi cerkvenimi dostojanstveniki. Navzočno občinstvo je prišlece navdušeno pozdravilo. Za vlado je bil navzoč načelnik v pravosodnem ministrstvu g. Petrovič in načelnik katoliškega oddelka g. čižič. Od inozemskih delegacij so vzbudili pozornost posebno zastopniki francoskih katolikov, med njimi zlasti dr. Berger, ki je bil okrašen 8 francoskimi odlikovanji. Prisoten je bil tudi zastopnik ameriških katolikov škof dr. Noll iz Indianopolisa. Poljske katolike je zastopal g. Leopold Bilko, čehoslovake g. Ladislav Zamikal iz Olomouca, gradiščanske Hrvate župnik Horvat, Slovake škof Paul .Tantausch, ukrajinske grške katolike pa dr. Gojdič. Navzočni so bili tudi novinarji zagrebških, beograjskih in ljubljanskih uredništev, dalje dopisnik »Kuriera Warszawfekega< in »Rzeczi Pospolite«.
Ko je episkopat zavzel svoja mesta, se je začelo svečano zborovanje. Prvi je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Premuš, ki je imel daljši govor, v katerem je podčrtal pravi pomen svečanosti. Predlagal je sporazumno z zagrebškim nadškofom, da se za predsednika zborovanja izbere g. Franjo Kukuljevič, veliki fupan v pokoju, za podpredsednika dr. Korošec, vseučiliški profesor v Ljubljani, iu dr. Markulin, odvetnik iz Zagreba, za
tajnika pa profesor Mate Ujevid. Izbrani predsednik Kukuljevič je nato zavzel svoje mesto, se zahvalil za zaupanje in prečital vdanostno brzojavko Njegovi Svetosti papežu Piju XI. in Nj. Vel. kralju Aleksandru z izrazi lojalnosti in vdanosti. Pozdravil je ^se prisotne, prav posebno odposlance drugih narodov, tako Hrvate z Gradiščanskega, Čehe, Francoze in Slovake. Zastopniki teh so se za pozdrave zahvalili. Med drugimi je odgovarjal tudi msgr. Bilko, ki se je zahvalil v imenu Poljakov. Predsednik je dal nato besedo rektorju visoke pedagoške šole dr. Štefanu Bosancu, ki je poročal o verskem pouku v šoli in v dolgem govoru dokazoval potrebo verskega pouka v šolah, sklicujoč se na druge narode. Nato je imel govor krški škof dr. Srebrnič, ki se je v imenu evharističnega odbora zahvalil udeležencem, ki so prišli poveličat to slavje. Ob 12-30 je predsednik zaključil današnje zborovanje in napovedal za jutri dopoldne ob 10. na istem kraju nadaljevanje.
V teku današnjega dneva so se vršila svečana zborovanja v skoro vseh zagrebških cerkvah. V gledališču so vprizorili Kristusovo trpljenje. Predsednik osrednjega odbora škof dr. Premuš je priredil svečan obed v čast zastopnikom domačega in tujega tiska v veliki dvorani Novinarskega doma, ki so se ga udeležili zagrebški, ljubljanski in beograjski novinarji. Pri obedu je govorilo več govornikov, najznačilnejši je bil govor abeja Bergerja.
Popoldne so zborovale sekcije evharističnega kongresa, in sicer ena v samostanu Franjevcev, druga pa v Franjevski cerkvi. Zborovanja so trajala do večera. Ob pol sedmih zvečer so bile v vseh zagrebških cerkvah propovedi pod naslovom: »Marija in Evharistija«. Posebne propovedi so bile v slovenskem, madjarskem in nemškem jeziku. V zvezi z evharističnim kongresom je bilo danes v Zagrebu še mnogo drugih prireditev.
Velike poplave v Vipavski dolini
Vipava poplavljena en meter na
Gorica, 15. Veliki nalivi v poslednjih dneh so povzročili, da je Vipava začela predvčerajšnjem naglo naraščati. Preko noči je prestopila svoje nizke bregove in se razlila čez polja in njive. Zalila je vipavski trg. Na glavni cesti v Vipavi je povodenj dosegla višino enega metra.
Med Bukovico ih Renčami je voda razdrla cesto. Ves promet je ukinjen. Glavna cesta je na tem mestu preplavljena v dolžini petih kilometrov. Električna centrala v Renčah je docela izolirana. Proti večeru je začela voda padati, a je bila povodenj
visoko - Polja in ceste pod vodo
še vedno tako visoka, da ni mogel nihče niti z vozom iz Renč v Bukovico.
Tudi Lijak je prestopil bregove in preplavil njive med Vogrskim in Bukovico. Med Gorico in Št. Petrom je bila tramvajska zveza zaradi povodnji deloma prekinjena. Tudi iz drugih krajev na Vipavskem prihajajo vesti o veliki povodnji, ki je napravila prav posebno veliko škodo po vipavskih njivah. Hišam in drugim zgradbam povodenj, kot izhaja iz dosedanjih do-ročil, ni napravila večje škode,
Kriza brezposelnosti v Italiji
V	enem letu je postala dvakrat večja
London, 15. avgusta. Rimski dopisnik lista »Daily Herald« je poslal svojemu listu poročilo, v katerem pravi, da je brezposelnost v Italiji v letošnjem letu mnogo večja, nego je bila v letu 1929. Posebno v letošnjem poletju je opažati, da je kriza brez-
Eioselnosti hujša nego v odgovarjajoči dobi anskega leta. Dne 30. junija 1929. so šteli 193.325 brezposelnih od 3,093.005 članov fašistovskih sindikatov, ki so zavarovani. Letos t. j. 30. junija t. 1., pa je dosegalo to število 322.299 oseb, kar pomeni porast brezposelnosti 66*71 %.
Dopisnik pripominja, da v navedeno šte-
vilo vpisanih in torej podpiranih brezposelnih niso vključene one osebe, ki so brez dela že več nego 90 dni, kakor tudi ne one, ki niso vplačale v blagajno za podporo brezposelnim zaporedoma 48 tedenskih prispevkov. Poleg tega ni deležen podpore radi brezposelnosti tudi noben poljski delavec. Dopisnik dalje ne veruje, da bi dobivali podporo tudi oni delavci, ki sploh niso vpisani v fašistovske sindikate, ter izraža bojazen, da bo letos število brezposelnih v Italiij mnogo večje nego je bilo v letu 1927., ko je znašalo okoli 414.283 oseb.
Nov govor nemškega ministra Wirtha
.»Če bo šla gospodarska kriza tako dalje, bo Youngov načrt neizvršljiv«
Pariz, 15. avgusta. AA. Razpravljajoč o razmerju med Francijo in Italijo ugotav-bivši italijanski minister Sforza v »Revue de Pariš« med drugim tole: Ne najdem nepoštenosti, francoske vlade. Briand je Mussoliniju dal dovolj časa, da spravi s poti nosporazumljcnje z Jugoslavijo, takrat, ko jo Briand poldrugi mesec pred podpi-
Berlin, 15, avgusta, d. Državni notranji minister dr. Wirth je imel v Liednitzu volilni govor, v katerem je med drugim rekel: Cp bo gospodarska kriza še dalje tako napredovala, potem je Youngov načrt neizvršljiv. Nima pa nobenega pomena, če agitatorji sedaj govore proti reparacijskim plačilom. Kdor ve kako drugo pot, kakor poJitiko sporazumevanja, naj le stopi na-
prej. Racionalizacija poljedelstva bi samo onemogočila resnično pomoč za vzhod. Stiska bližajoče se zime nas opominja, na stvari stvarno motrimo. Vsa država more le tedaj prospevati, če ima državni zbor zanesljivo republikansko večino. Govornik še ne ve, ali bo mogoče rešiti socijalno zakonodajo zadnjih let.
Poljska protestna nota je bila izročena
Običajne reakcije nemškega tiska
Berlin, 15. avgusta. AA. V zvezi s protestno noto, ki jo je poslal v Berlin poljski minister zunanjih zadev Zaleski proti govoru državnega ministra Treviranusa, piše »Berliner Tageblattc Ostri ton, ki v njem govori g. Zaleski, ima očividno namen paralizirati spoznanje vsega naroda, kako neznosen položaj je ustvarila versajska pogodba. Borba, ki jo začenja Poljska, je borba proti potrebi človeštva po miru, proti človeški skupnosti, proti logiki dejstev in proti moralni pravici. Ostri ton g. Zaleskega kaže, da se zaveda tega, da so bori na majavih tleh. — »Vossische Zei-tung« kritizira metodo proglašenja težkega položaja v poljskem koridorju kot ne-
varnost za mir. Miru ne grozi nevarnost od takih kritik, nego od tega, če se hoče tako zlo stanje za vsako ceno obdržati.
8 milijonov za most na Zidanem mostu
Beograd, 15. avgusta. Prometno ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom odobrilo kredit 8 njdMgomov dinarjev za dograditev novega mostu pri postaji v Zidanem mostu.
Sneg v okolici Pariza
Pariz, 15. avgusta, d. V Poissyju na robu saint-germainskega gozda je včeraj zapadel sneg. Kaj takega v tem letnem času ljudje tam sploh ne pomnijo.
Razmerje med Francijo, Jugoslavijo in Italijo
Bivši italijanski poslanik Sforza o pošteni volji Francije
som konvencije z Jugoslavijo 11. novembra 1927 javil rimski vladi pogodbo in pogoje, pod katerim je bila sklenjena. Če bi tisk v Italiji mogel svobodno povedati prebivalstvu, kaj vse je Briand storil, da omogoči Italiji ohranitev položaja, do katerega ima pravico, bi se videlo, da je g. Briand resni, co govoril in sicer na nedvoumen način.
Angleška eskadra v romunskih vodah
Poset je v zvezi z načrtom ustanovitve pomorske baze v črnem morju
Bukarešta, 15. avgusta, d. »Adeveruk komentira bližnji poset angleške mornarice v Costanzi na ta način, da se ta poset ne izvrši na povabilo romunske vlade, temveč na lastno inicijativo Anglije. Poset naj bi bil v zvezi z znanim svoječasnim namenom Anglije, da v Črnem morju ustanovi mornariško bazo. »Adeverak spominja na to, da se je neki angleški admiral
zaradi študija, ali je gradba možna, tri mesece mudil v Romuniji. Poset angleške mornarice hoče tudi podčrtati angleške želje glede izvršitve gradbenih del, za katera se kakor druge države interesira močno tudi Francija. Po »Adeveruluc naj bi bil poset angleške mornarice tudi demonstracija proti temu, da so sovjetske bojne ladje svoj čas preplule Dardanele.
Komunistični agitatorji streljajo na policijo
En agitator mrtev,
Beograd, 15. avgusta. AA. Uprava policije v Zagrebu je 14. t. m. dopoldne zasedla Goljek in pripravila zasedo, da prime nekatere komunistične agitatorje, ki so se tam skrivali. Ob 11. uri je padel v zasedo policijskih organov eden izmed agitatorjev, ki je policiji znan pod skrivnim imenom Stanko, a malo od njega je policija
drugi težko ranjen
dobila njegovega druga, ki ji je bil znan pod imenom Aga. V trenutku, ko so policijski organi stopili k Stanku, da ga primejo, sta oba komunistična agitatorja začela streljati, nakar so policijski organi odgovorili z ognjem. Pri tem je Stanko našej smrt, Aga pa je bi hudo ranjen.
Orijentni ekspres skočil s tira pri Sofiji
Dva vagona prevrnjena,
Sofija, 15. avgusta. A A. Snoči ob 10. uri ;e trči v neposredni bližini Sofije orijentni ekspres v 6 praznih vagonov. Trčenje je bilo zelo hudo in lokomotiva je z več vagoni iztirila, ker je vlak vozil s precejšnjo
človeških žrtev ni bilo
brzino 50 km na uro. Vsa okna na vagonih so popokala, dva voza pa sta se prevrnila. Človeških žrtev ni. Progo so v eni uri popravili, nakar je ekspres nemoteno nadaljeval vožnjo proti Carigradu.
N j. Vel. kralj je včeraj sprejel novega grškega poslanika
Bled, 15. avgusta, k. Danes ob 11*45 je Nj. Vel. kralj v vili Suvobor sprejel v svečani avdijenci novega grškega poslanika na našem dvoru g. Melaca, ki je kralju pri tej priliki izročil svoja poverilna pisma.
Nj. Vel. kraljica na Bledu
Bled, 15. avgusta. Noooj se je vrnila z avtomobilom v Suvobor Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu romunske kraljice-matere in princese Ileane. Kraljici sta se dalje časa mudili v Avstriji in Nemčiji.
Zadušnica za kraljem Petrom Osvoboditeljem
Beograd, 15. avgusta, k. Jutri dopoldne ob 11. uri se vrši v Saborni cerkvi svečanost v spomin pokojnega kralja Petra Velikega, Osvoboditelja. Svečanosti se udeležijo olani kraljevske vlade, višji uradniki in častniški zbor.
Vpokojitve in imenovanja
Beograd, 15. avgusta, k. »Službene Novinec objavljajo naslednje vpokojitve in imenovanja.
Na predlog ministrstva za javna dela so bili vpokojeni: pri pošti Ljubljana Belar Ivan, Petek Anton, Kopač Alojzij; pri pošti Pragersko Eržen Ana in pri pošti v Mariboru Šuen_ Roza; imenovani pa: za manipulante pri pošti v Celju Fridl Franc; v Tržiču Štrumbl Alojzij; v Zidanem mostu pa Lipovšek Silvester.
Pad<*c delnic larodne banke in likvidacija državnega dolga
Begrad, 15. avgusta. 1. Na današnji beograjski borzi so se delnice Narodne banke znižale na 7550. Ta padec se v Beogradu motivira z najrazličnejšimi argumenti in se spravlja v zvezo s precej ostro kampanjo, ki jo vodijo beograjski listi že nekaj dni zaradi vprašanja, ali je država dolžna odplačati Narodni banki svoj dolg, ki znaša preko 4 milijarde dinarjev, ali ne.
Kolikor je vaš poročevalec v Beogradu izvedel od merodajnih krogov, nima ta polemika prav nobene zveze s padcem delnic Narodne banke. Kakor je znano, delnice Narodne banke že 4 mesece polagoma padajo. Pred 4 meseci so notirale 8900. Vprašanje, ali je država Narodni banki dolžna izplačati svoj dolg, je bilo teoretično že rešeno s pogodbo, ki je bila sklenjena med državo in Narodno banko leta 1920. in ki je bila vzakonjena 26. januarja istega leta. Na podlagi informacij, ki jih je zbral vaš dopisnik, so v teku pogajanja za nov zakon, po katerem bo država pospešeno amortizirala svoj dolg pri Narodni banki, kakor se je to dogodilo tudi v drugih državah razen v Sovjetski Rusiji. (
Posojila Priv. agr. banke
Beograd, 15. avgusta. AA. Na svoji seji dne 11. ‘t. m. je izvršilni odbor privilegirane agrarne banke podelil 124 kreditnih posojil v znesku 8,490.000 Din in 350 zadružnih posojil v znesku 2,830.340 Din.
Curiško devizno poročilo
Curih, 15. avg. Beograd 9-12875, Pariz 20-22, London 25-0425, Newyork 514-10, Bruselj 71-85, Milan 26-93, Madrid 55-40, Amsterdam 207-15, Berlin 122'77, Dunaj 72'65, Sofija 3-725, Praga 15-25, Varšava 57-70, Budimpešta 90-19.
<Spcz>I
Jubilejne dirke »Save«
Kolesarsko in motooikl. društvo »Sava« v Ljubljani je priredilo v petek in praznik. ob petletnici obstoja, kolesarske dirke na prostoru S. K. Ilirije. Dirke so se vršile na tekališču z dolžino 384 m in so privabile precejšnje Število gledalcev. Prireditev je bila zelo zanimiva, kajti gledalci so mogli točno zasledovati vse faze ostre borbe med posameznimi vozači.
Dirke so se otvorile s pozdravnim krogom vseh sodelujočih. Poleg ljubljanskih in okoliških društev so sodelovali tudi Mariborčani, Zagrebčani in Beograjčani.
1. Dirka seniorjev (4 krogih 1. Lekovič (Sava) 3:20, 2. Maček (Triglav) 3:35, 3. Vodiškar (Trigl.) 3:37.
2. Damska medklubska dirka (3 krogi): 1. Slamič (Sava) 2:24, 2. Haberl (Perun) 2:29, 3. Hrastnik (Sava) 2:32.
3. Dirka za klubova prvenstva (10 krogov): »Zarja«: 1. Petrovčič 7:15, 2. Klešnik, 3.
Berčič.
»Triglav« : 1. Hribar 7:06, 2. Kačar, 3. Marolt.
»Ljubljanica«; 1. Smrekar 7 min. 2. Gašperšič, 3. Anžič.
4. Juniorska dirka »Save« (5 krogov): 1. Kru-šič 3:35, 2. Jug, 3. Jekovec.
5. Glavna dirka »Save« (15 krogov); 1. Cihlaf 11:15-2, 2. Djordjevič, 3. Glušič.
5. Medklubska juniorska dirka (10 kr.): 1. semifinale: 1. Redenšek (Disk) 7:01-2, 2. Petrovčič (Zarja), 3. Bertič (Zarja); 2. semifinale:
1. Rozman (Perun) 7:25-2, 2. Faninger (Perun), 3. Anžič (Ljubljana). Finale: 1, Faninger 3:21-5,
2. Redenšek, 8. Anžič.
6. Glavna dirka pododbora Ljubljana (15kr.):
1. Erdely (Velo&ip. bataljon) 9:56-8, 2. Djordjevič (Sava) 9:57, 3. Glušič (Sava) 9:58.
7. Glavna mednarodna dirka (20 krogov):
1. Rozman (Perun) 12:38, 2. Cihlaf (Sava) 12:40, 3. Erdely (Velosip. bat.) 12:41, 4., Anžič (Ljubljanica) 12:41.
Jubilejno proslavo je zaključila svečana razdelitev daril v hotelu Bellevue.
S. K. Ilirija : I. S. S. K. Maribor
V nedeljo ob pol 18. se srečata na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu, prvak Slovenije S. K. Ilirija in prvak Maribora I. S. S. K. Maribor v borbi za pokal JNS.
Ilirija ne bo imela proti Mariboru lahkega stališča, kajti znano je, da je Maribor na lastnem igrišču skorajda nepremagljiv in da se le izredno močnemu nasprotniku posreči izvojevati zmago. Sploh pa je Maribor sedaj zopet v izredni formi, kar kaže ravno visoka zmaga nad Sturmom in Primorjem.
S. K. Rapid v Cejju Mariborski Rapid gostuje v nedeljo 17. t. m. v Celju proti tamkajšnjemu S. K. Celje.
Poraz BSK v Rio de Janeiro
Rio de Janeiro, 15. avgusta, n. Nogometna tekma med kluboma »Vasoo da Gama« in »BSK« se je zaključila 6 : 1 (4 : 1). Brazilijan-ci eo igrali zelo ostro. 30.000 gledalcev je imelo velik upliv na igro, ki se je odigrala zvečer pri reflektorjih, kar je naše igralce zelo motilo. Po tekmi je publika uprizorila velike manifestacije v čast Braziliijancem.
Popravi! Besedilo naše včerajšnje slike na prvi strani je bilo v toliko napačno, da ni Riza šah Pehlavi predsednik perzijske vlade, temveč vladar Perzije.
Iz krogom ljubljanskega občinskega sveta
Dobava bencina
V	finančnem odseku se je o priliki proračunske razprave govorilo tudi o dobavi bencina za mestno občino. V Mariboru imajo V plinarni centralo za bencin, kjer je postavljen tank, iz katerega črpajo vozila potrebni bencin.
Tudi za Ljubljano naj bi se napravil tank z najmanj 20.000 litri in dobava naj se razpiše potom licitacije. Poleg tanka naj se postavi stabilna bencinska črpalka, ki registrira posebej odjem in posebej dosedanjo celotno porabo. Dobava bi se vršila v cisternah. Tak tank bi stal skupaj okroglo 40.000 Din. Posebno ker bi se z domačimi močmi delalo. Omogočena bi bila natančna kontrola, koliko se je oddalo posameznim vozilom, kar se sproti v posebni knjižici zapisuje, ki mora soglašati z registrirano številko pri črpalki. Vozila so pod kontrolo glede porabe bencina, in ker se ve, kam se vozijo, se izračuna poraba za vsako vozilo. S tem se onemogoči, da bi se vzel bencin iz vozila, ali pa da bi se ž njim manipuliralo. Pod kontrolo bi bila tudi uporaba vozil za uradne vožnje in bi bile osebne vožnje izključene. Taka kontrola je le mogoča, če ima občina sama centralo in kontrolo. Za kontrolo enakokvalitet-nega bencina obstoji destilacijski aparat, ki stane le nekaj stotin dinarjev, s katerim se natančno ugotovi pri vsaki cisterni z destilacijo polliterskega vzorca, je-li odgovarja dobavljeni bencin licitacijskim predpisom ali ne. S tem je omogočeno pri nakupovanju bencina v celih cisternah licitacijskim potom, da občina predpiše v licitacijskih dobavnih pogojih dopustno specifično težo bencina, zlasti pa najnižjo in najvišjo točko vrelišča bencina (Siedegrenze). Na ta način uporablja občina pri svojih vozilih vedno bencin enake kvalitete.
Pošta v Ljubljani kupuje tudi v cisternah in ima svoj tank pri poštni garaži. Za občino bi moral tank in centralna črpalnica tako ležati, da je dostopna vsem vozilom. Primeren kraj bi bila Mestna pristava, ali pa klavnica, ki ima svoj tir. K pristavi bi se pa tudi dal tir polo-
žiti. Ako ni industrijskega tira na razpolago, naj se predpiše v licitacijskih pogojih, da stavi oferent za prevoz bencina od postaje do rezervoarja, za odtočenje bencina v sode zadostno število praznih sodov na razpolago. Prevoz preskrbi občina.
Konzument, katerega letna poraba znaša več cistern, kupuje bencin najracijonelnejše samo tedaj, ako si napravi možnost, da ga zamore nabavljati v celih cisternah naenkrat. V tem primeru je namreč popolnoma neodvisen od raznih lokalnih prodajalnih činiteljev, ker povabi k licitaciji razne interesente. Na tej podlagi mu bo mogoče ob vsakokratni licitaciji doseči najugodnejše dnevne cene za bencin, ki notira za cisterne na tržišču za bencin. Mestna občina nabavlja bencin v posameznih sodih po Din 9 za kg ali pri raznih črpalkah po Din G'50 za liter. Omenjena literska cena znaša preraču-njena na kilogram Din 8-90, kar pomeni, da je pri črpalkah za 10 para ceneje. Pri cisternskem nakupu bi se pa lahko dosegla nižja cena po Din 8 za kg. Ako primerjamo to ceno Din 8 za kilogram s ceno Din 9 za kg v sodih, je razvidno, da bi občina profiti rala pri eni mali cisterni 10.000 kg Din 10.000, ker plača Din 10.000 več, ako kupuje bencin v sodih ali pri črpalkah. Ker pa občina sigurno potrebuje na leto 13—14 cistern, to je 130.000 do 140.000 kg, bi znašal prehranek letno 130 do 140.000 Din in bi se naprava tanka v nekaj mesecih izplačala.
Predlog: Naliava bencina v cisternah naj se takoj razpiše ko se dobi primeren prostor za tank, kar se pa mora zgoditi v enem mesecu in se mora tudi v tem roku postaviti tank.
V	finančnem odseku je bil ta predlog meseca marca 1930. soglasno sprejet, a še do danes počiva mimo v kaki miznici.
Pred poldrugim letom je predlagal g. dr. Rožič temeljito reformo občinske uprave in predložitev nove službene pragmatike za mngistrat-ne nameščence. Predlog je ostal na mrtvi točkf.
Upajmo, da se bodo razmere vendar polagoma zboljšale.
Vode v Dravski banovini padajo
Ljubljana, 14. avgusta.
Ze kmalu ni bilo na Veliki Šmaren tako spremenljivega vremena kakor letos. Sedaj Jasno, lepo in solnčno, nato črno oblačno in deževno. Popoldne so se na severu nagrmadili strašni temni oblaki v onih oblikah, ki navadno prinašajo nevihte. Oblaki pa so se podili dalje proti Štajerski. Tudi v smeri proti Krimu so bili gosti črni oblaki ter je bilo opažati, kako se je zadaj za Krimom utrgal oblak.
Po današnjih poročilih so vodo, ki so včeraj naglo naraščale, začele prav počasi padati, Elasti Sava, ker je na vseh naših planinah zapadel težak in moker sneg, ki se je začel danes dopoldne naglo tajati ter je povzročil, da so hudourniki še nadalje naraščali.
Stanje Save
Sava je pri Ježici danes začela prav izredno počasi padati. To tolmačijo domačini tako, da je moralo ponoči na Gorenjskem zelo močno deževati in da prihajajo vode še s planin, kjer je padlo mnogo snega. Opoldne je Sava pri Črnuškem mostu padla za 50 cm.
Še počasnejše je padanje Save ob izlivu Ljubljanice. Tam ob bregovih Save stanujoče prebivalstvo, ki je preživelo že mnoge katastrofalne povodnji, je včeraj popoldne bilo pripravljeno na vse ter je z največjo pozornostjo motrilo vsako naraščanje Ljubljanice in Save.
Deželna cesta, ki vodi iz Ljubljane skozi Sneberje in Sv. Jakob čez Savo na Dol, je bila danes pri mostu pod vodo, tako da je bila včeraj in dopoldne za pešce neprehodna. Most, ki je nekoliko višji kot cesta, je bil v nevarno--sti. Vodne mase so ga majale. Voda je na teh krajih poplavila polja.
Prav tako je deroča Kamniška Bistrica pri izlivu v Savo poplavila daleč na okrog polja in travnike. Ravnina med Beričevim in Zalogom je bila včeraj in davi spremenjena v je-eero. Vsi mlini ob Savi pa še niso bili v nevarnosti, a mlinarji so se pripravljali na vsako eventualnost.
Naglo je Sava naraščala pri Litiji. Nosila je s seboj razno drevje in vejevje. Včeraj je Sava pri Litiji narasla na 2-90 m nad normalo. To je bilo popoldne okoli 15. Nato Je bilo stanje Save vso noč neizpremenjeno. Davi pa je začela Sava padati ter je ob 8. vodostaj zaznamoval še 2 m nad normalo. Stari litijski most je vzdržal vsako silno butanje valov in ni bilo ni-kake nevarnosti zanj. Pri Krškem je davi bilo zabeleženo vodno stanje 120 cm nad normalo. Vse vodne niase pa so se valile dalje proti Zidanemu mostu, kjer so sprejele iz Savinje zopet nove ogromne množine vode ter je Sava pri Brežicah prav naglo naraščala. Vodno stanje pri Brežicah je bilo dopoldne nekaj nad 3 m nad normalo.
Nalivi na Notranjskem
Tudi v obmejnih krajih na Notranjskem so bili od torka do četrtka z malimi presledki silni nalivi. Po nekaterih krajih je bila noč od srede na četrtek prav strašna, ker je silno bliskalo in grmelo. Mnoge vasi na hribih so bile mahoma v vodi, ki se je pa naglo odtekala dalje v doline.
V	Loški dolini so bili veliki nalivi, ki so povzročili, da so mali potočki silno narasli in prav tako tudi veliki potok Obrh. Ta je po
nekaterih krajih perstopil bregove, toda večje poplave ni bilo, ker je že pred vojno regulirana jama Golobina redno prejemala vase vse množine vode. Kakor zatrjujejo potniki, je sedaj Cerkniško jezero po zadnjih nalivih močno zalito. Planinska kotlina pa je spremenjena danes v pravo jezero.
Nalivi v Rimskih toplicah
Rimske toplice, 15. avgusta.
Vreme se letos venomer izpreminja in nikdar ne more biti konec teh neviht in preko-mejnega deževja. Tudi pri nas dežuje skoro dnevno in ni tega preklicanega vremena ne konca ne kraja.
V	sredo je že zjutraj pričelo deževati. Ves dan je brez prestanka deževalo, šele zvečer se je nebo nekoliko zjasnilo, tako da je bilo pričakovati lepšega vremena. Ponoči pa se je na severni strani zopet pričelo temniti « črnimi oblaki, ki so potem zadelali vse nebo nad dolino.. Ze v poznih večernih urah se je vlil sprva lahen, pozneje pa strašen naliv, ki je trajal vseskozi do jutra. Med tem strahovitim nalivom se je bliskalo, treskalo in bučalo v zraku, ko se je silen veter, ki je lomil tudi veje, zaganjal ob drevesa in hiše. Ko je tako divjala nevihta nad dolino, je strela udarila tudi v transformator električnega voda, ki preskrbuje Šmarjeti razsvetljavo na levi strani ceste ležečim hišam. Mahoma so bile vse na tej strani ceste ležečo hiše brez luči. Šele včeraj pozno popoldne se je posrečilo zopet vključiti tok in preskrbeti tudi ostalemu delu Šmarjete potrebno razsvetljavo.
Proti jutru se je neurje poleglo. Deževalo je še vedno dalje in je šele v dopoldanskih urah vendar enkrat prenehalo. Savinja je močno narasla. Narasla je za več metrov nad normalo ter je na več mestih preplavila bregove in se razlila po poljih. Da je tudi v zgornjih delih Savinjske doline padal močan dež, priča ogromna množina vode, ki nosi g seboj vse, kar ji pride na pot: veliko množino okroglega in rezanega lesa, kakor tudi poljske pridelke s poplavljenih polj, ki leže pod vodo. Voda, ki je odnesla lastnikom ogromne množine lesa, je napravila veliko škodo.
Lesen most, ki Bino ga lansko jesen zopet postavili, se z vso močjo upira sunkom deroče vode in upamo, da ga voda ne bo odnesla, kot se je to zgodilo pred leti kar trikrat zaporedoma. Deževje je pojenjalo, vendar še ni upati zboljšanja. Tudi temperatura je močno padla in nastopili so prav hladni dnevi.
Položaj v Celju
Celje, 15. avgusta.
Zadnji nalivi so povzročili, da je Savinja izredno močno narasla. Narasla je v vsem svojem toku. Na več nlestih je prestopila bregove in se razlila po poljih in travnikih, kjer je napravila precejšnjo škodo. Po zadnjih nalivih so močno oškodovani mnogi posestniki lesnih Bkladišč v Savinjski dolini. Tem je voda odnesla velikansko število rezanega in okroglega lesa. Posestnik Josip Pežovnik iz Lubnega je prijavil celjski policiji, da je Izvedel, da so mnogi ljudje v Celju nalovili precej lesa, ki je njegova last. Res so Celjani lovili les ter ga spravljali. Lastniki pa ga bodo? dobili nazaj. Tudi mestni delavci so na savinjski brvi lovili
les, da bi hlodi ne poškodovali že itak omajanega mostu.
Neurje v Kočevju
Letošnje poletje imajo kočevski kraji neugodno vreme. Vrsti se nevihta za nevihto, elementarna nezgoda za elementarno nezgodo. Malo vročine je bilo samo julija. Temperatura je vedno prav nizka. Že več tednov se vrste nalivi za nalivom. Nebo je vedno oblačno. V sredo proti večeru se je pojavila nad Kočevjem močna ploha. Bučal je tudi med ploho silen vihar. Nevihta je trajala več ur brez prestanka. Ljudje niso mogli spati zaradi močnega grmenja in viharja. K sreči zadnje neurje ni napravilo nikjer posebno večje škode. Vse kaže, da bo slabo vreme v naših krajih trajalo še dalje.
Razveseljiv napredek prometa na naših železnicah
Na podlagi podatkov, ki jih Je zbrala kontrola dohodkov pri generalni direkcija državnih železnic, so znašali dohodki v preteklem proračunskem letu 1929/30 v potniškem prometu skupno s 15% državno pristojbino 827,034.083 dinarjev. V proračunski dobi leta 1928/29 so znašali isti dohodki 787,034.683 Din, t. j. za 39,412.349 Din manj, kakor v zadnji proračunski dobi. Dohodki prtljažnega prometa so znašali v letu 1929/30 31,412.064 Din, v dobi 1928/29 pa 30,149.456 Din. Dohodki blagovnega prometa so znašali skupno z 10% državno pristojbino v proračunski dobi 1929/30 2 milijarde 149,116.369 Din, v proračunski dobi 1928/29 i>a 1.792,591.810 Din. Iz tega sledi, da so dohodki blagovnega prometa bili v poslednji proračunski dobi za 356,525.058 Din večji, kakor v dobi 1928/29. Skupni dohodki poštnega, blagovnega in prtljažnega prometa so znašali v dobi 1929/30 3,007,664.116 Din, medtem ko je proračun za leto 1929/30 predvideval le 2.543,000.000 Din.
Žalna manifestacija za koroški plebiscit
Celje, 15. avgusta.
V	četrtek zvečer ob 20. se je v mali dvorani Narodnega doma v Celju vršil sestanek celjskih narodno-kulturnih organizacij za določitev žalne manifestacije ob lOletnici koroškega ljudskega glasovanja. Zastopana so bila vsa celjska na-rodno-kulturna društva ter se je iz njih sestavil sledeči odbor: predsednik gospod ravnatelj Smertuik, odborniki: gg. sodnik dr. Bavdek, profesor Fink, strokovni učitelj Gerlanc, profesor Kovačič, oficijal Kramer, sodnik Kompara, dr. M. Hrašovec, okoliški župan Mihelčič, doktor Mejak, poštni upravnik v p. Mirnik, železniški uradnik Novak, upravitelj bolnice Prekor-šek, novinar Peršuh, upravnik Zdravstvenega doma dr. Rebernik. Vsa manifestacija se bo vršila pod okriljem celjske Sokolske župe.
G. dr. Mejak je predložil sledeči spored, ki so ga ostali odborniki sprejeli. V soboto 11. oktobra se bo vršil ob 20. uri v dvorani, ki se bo šele določila, koncert koroške pesmi. Na tem koncertu bodo sodelovali Celjsko pevsko društvo, pevski odsek Katoliškega prosvetnega društva ter pevsko društvo »Oljka«. Med koncertom bo kratko predavanje o položaju koroških Slovencev.
Naslednji dan v nedeljo 12. oktobra bo ob 8. zjutraj v župni cerkvi maša ‘zadušnica za padle koroške bojevnike, ob 9. uri velik zbor pred Narodnim domom z govori. Ob 13'30 bo odhod k odkritju spomenika padlemu koroškemu bojevniku Srečku Puncerju na pokopališču v Braslovčah. Pri tem odkritju sodelujejo vsa na-rodno-kulturna društva Savinjske doline. Ob 14-30 bo odhod poklonitvene deputacije, zastopnikov narodno-kulturnih društev iz krajev ob glavni železniški progi in koroških borcev na Malgajev grob v Sv. Juriju ob južni železnici. V dneh žalne manifestacije bo prirejena Koroška razstava s spomini na koroški plebiscit ter statističnimi in grafičnimi pregledi slovenske manjšine v Avstriji in nemške manjšine v Jugoslaviji. V nedeljo bodo po mestu prodajali spominske znake s slikami vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju; čisti dobiček vseh prireditev in prodajanja znakov je namenjen za nakup slovenskih knjig za koroške knjižnice. O sporedu se bo na nadaljnih sestankih še posvetovalo.
Sokolski dan v Studencih pri Mariboru
Maribor, 15. avgusta.
Danes je studenški Sokol znova pokazal, • kakšno vnemo vrši svojo veliko narodno in državno misijo v tej nekdaj do temeljev potujčenj mariborski predmestni občini, ki je ena izmed naj večjih v Sloveniji, saj šteje preko 5000 prebivalcev.
Dopoldne je Sokol priredil štafetni tek članov in naraščajnikov po Kralja Petra cesti na progi 4 X 200 m in sicer po švedskem sistemu. Najboljši doseženi čas je bil 2 min. 2'5 sek. Na oilj so prišli: 1. brat Zupan, 2. brat Cilenšek, 3. naraščajnik Treven. Prireditev je bila prva te vrste v Studencih in je vzbudila mnogo zanimanja ter privabila na stotine ljudi na teka-iišče. Po štafetnem teku so bile na telovadišču poleg Sokolskega doma vaje za popoldanski javni nastop.
Javni nastop se je začeil ob 15 30. Na telovadišču se je zbralo veliko število gledalcev iz Studencev, Maribora ter ostale okolice. Nastopili so najprej člani pod vodstvom brata Cilenška ter vzorno izvedli proste vaje. Sledile so vaje članic in naraščaja ter vaje na orodju. Sokoli so pokazali izredno marljivost in vestnost ter požrtvovalnost. Njih vrste se rekrutirajo po veliki večini iz delavskih slojev. Po javnem nastopu se je ob sviranju godbe »Drave« razvila animirana zabava na prostem in v vseh lepo okrašenih prostorih Sokolskega doma.
Na meji obstreljen divji lovec
Lož, 15. avgusta.
Tiha in ponosna Loška dolina, o kateri je le redkokedaj kaj slišati v javnosti, ima sedaj svojo posebno senzacijo. Senzacijo o obstreljenem divjem lovcu. Divji lovci so sicer doma samo na Gorenjskem. Ti se smatrajo za velike junake, ako v strmih pečinah z največjim naporom morejo ustreliti gamsa-orjaka. Ta je potem njih ponos. Drugače je v naših jugozahodnih obmejnih krajih. V lepih snežniških in javorniških gozdovih živi prav lepa divjad, poleg lepih srn tudi jeleni. Ti zapeljejo marsikaterega kmečkega fanta, da prime za puško in hajdi v gozdove na divjačino. Divji lovci so zadnji čas v naših krajih postali prav predrzni.
Ze ob belem dnevu v četrtek popoldne pred Marijinim praznikom, najbrže, da bi si za praznik preskrbeli dobro divjačino, so s puškami opremljeni odšli trije kmečki fantje iz vasi Dane pri Starem trgu v gozd Lačnik v bližini Ostrega vrha tik meje. Hoteli so streljati srne ali jelene. Pri nepoštenem poslu jih je zalotila naša obmejna straža. Ko so divji lovci zagledali graničarje, so se skušali skriti. Dva sta urno pobegnila, tretji pa se je nekoliko zakasnil. Obmejna straža je po predpisih zaklicala zaostajajočemu divjemu lovcu: »Stoj!« Ni hotel obstati. Zato je straža rabila orožje ter oddala iz puške strel.
Ranjeni divji lovec je mlinarjev sin Franca Kraševec. Poklicali so iz Loža zdravnika doktorja Raznožnika, ki je ranjencu spral rano ter mu jo obvezal. Ranjeni divji lovec je začasno ostal v domači oskrbi. Orožniška patrulja iz Loža je odšla takoj zjutraj na poizvedovanja, da dožene pravi dejanski stan in ugotovi hkratu še identiteto drugih dveh lovcev, ki sta k sreči pobegnila.
Kondpient
s sodno in odvetniško prakso išče mesta v odvetniški pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jugoslovana«, Ljubljana pod »1. september«.	210.
O kri
239
za trgovino z me« šanim blagom oddam. — Ponudbe na upravo „Jugo« slovana1* pod „Obrt“
Naznanilo
237
Slavnemu občinstvu, osobito cenj. Ljubljančanom vljudno naznanjam, da sem prevzel ip na novo uredil staroznano gostilno in prenočišča »Pri stari šrangi« na Drenovem griču. Točil bom samo prvovrstna vin& po zmernih cenah. Dobra domača kuhinja.
Za obilen obisk se priporoča
Anton Trček, gostilničar.
SAMOPRODAJA
CONTINENTAL pisalnih strojev CONTINENTAL računskih strojev
DELAVNICA
za vse vrste pisarniških strojev: pisalnih, računskih, kopirnih ter razmnoževalnih strojev
Ljubljana
Prešernova ulica 44
Tel. Int. 25-98
Ivan Legat
Maribor
^ Vetrinjska ulica 30
Tel. Int. 24-34
f)ncvnc vesli
— Kj. Vel. kralj ra lovu v Triglavskem poit gorju. NJ. ''el. kralj se je te dni z avto:nol)i-
lom odpeljal v Triglavsko pogorje na lov na lelene.
— Povratek našega finančnega ministra. Po Tj tnomesečnemu odmoru v Karlovih Varih se je Ji finančni minister dr. Svrljuga vrnil v Beograd Si ln danes prevzel svoje posle. Minister za gradil nje Trifunovič je odpotoval iz Beograda na
odmor.
— Konzul republike Cile je daroval zagreb-;• Iki univerzitetni knjižnici obširno delo »Chile
In Sevilla« v Španščini, ki vsebuje niz člankov , najodličnejših čilenskib pisateljev o kulturnem In gospodarskem življenju naroda. Mnogo po-i. datkov v tem delu se nanaša na naše izseljence.
— Zakon za pospeševanje turizma. Trgovin-, gki minister je vsem zainteresiranim turistič-
•	nim uradom naše države poslal načrt zakona o i pospeševanju turizma in jih pozval, da podajo t ■ svoje strokovno mnenje, da se more po tem
zakonski načrt končno stilizirati.
— Ukinitev konzulata Kube v Beogradu. Vlada republike Kube je sklenila ukiniti konzulat republike Kube v Beogradu. Razlog uki-#itve je varčevanje.
— Vidiranje potniških vizov na grški meji.
; Grško ministrstvo notranjih zadev je izdalo
vsem pristojnim oblastvom okrožnico, glasom katere smejo v svrho lažjega prometa med na-Šimi in grškimi trgovci naši trgovci vidirati tvoja viza na meji pri obmejnih oblastvih.
— Statistični obrazci. Banovinska zaloga 8ol-; »kih knjig in učil v Ljubljani obvešča vsa ravnateljstva in upraviteljstva šol, da so zahtevani
; statistični obrazci šele v tisku. Razposlani bodo takoj, ko jih prejme zaloga od državne tiskar-
0 »e.
— Slovenske molitvenike v Prekmurje! Po
naših omarah in miznicah leži polno molitvenikov, ne da bi se rabili. V Slovenski krajini pa bi mogli služiti važni nacijonalni vzgoji. Zato jih nemudoma poiščite ter jih do 30. t. m.
1 pošljite na naslov: Sok. župa Maribor - Narodni dom. Seveda so enaki darovi še tudi pozneje vsak čas dobrodošli! Župna uprava SKJ v Mariboru.
— Poslednje neurje je znatno (»škodovalo . okolico Splita in Konjički okraj. Tudi v Hrvaškem Primorju je v noči med 13. in 14. avg. divjala nevihta, ki je posebno v okolici SuSa-
, k« povzučila muogJ rkode
— Dunajska prvakinja v drsanju po ledu v S Dalmaciji. Znana dunajska prvakinja v drsanju
po ledu Fritzi Burger se nahaja že nekaj dni na odpočitku na otoku Hvaru. Splitski aknd. f športni klub je simpatično Dunajčanko povabil , »a obisk v Split.
— Angleški pevski zbor v Dubrovniku. S , parnikom »Kumanovo« so dospeli v Dubrovnik : angleški pevci. Priredili so koncert v dvorani
srbskega pevskega društva »Sloga«. Na praznik i pa so priredili koncert pred katedralo na pro-; *tem.
— Sušačka luka. V sušački luki vlada trenut-„ no velik promet. Enajst velikih parnikov je
■ vsidranih, večje število drugih pa je aviziranih. S tem bodo natrpana skladišča razbremenjena In napravila mesto drugemu nujnemu blagu.
i Kapaciteta luke je popolnoma izkoriščena.
— Dunavski most. Mesto Negotin in negotin-: ska Krajina sta se obrnila na ministrskega
■ predsednika s prošnjo, da se most preko Donave zgradi pri Kladovu, ne pa pri Brzi Palan-
, ki, češ da je Brza Palanka že tako gospodarsko , dovolj močna radi pristanišča v Prahovu, med tem ko je negotinska Krajina gospodarsko za-- ostala, a bi mnogo pridobila z zgraditvijo mo-
■ *tu pri Kladovu.
— Lastniki gramofonov — pozor! Po manjših in večjih podeželskih krajih potuje neki moški, star približno 28 let, rodom iz okolice Ljutomera. Izdaja se za potnika neke zagrebške gramo-
j.Ionske tvrdke. Pri ljudeh zamenjuje gramofonske plošče in sicer 3 do 5 starih za 2 novi. Za vsako ploščo pa zahteva še 5 Din. Plošče ; pusti pri lastnikih, katerim obljublja, da bodo . zamenjane nove plošče prejeli po pošti. Na isti ; način pa naj se odpošljejo tudi stare na naslov tvrdke. Pač pa takoj vzame denar, s katerim
■ seveda izgine. Tudi v Sevnici je »podjetnemu i potniku« nasedlo več oseb. Ker pa plošč le
predolgo ni bilo, so urgirali pri tvrdki, ki jo je zastopal. Slednja je odgovorila, da dotičnik , ni bil nikdar pri imenovani tvrdki in zatorej ni upravičen delati kupčije na njen račun. Seveda je tvrdka takoj odklonila vsako odgovor-, nost tem bolj, ker se omenjena tvrdka ne bavi . z gramofonskimi potrebščinami. Opozarjamo vse lastnike gramofonov, da se varujejo neprevidnih kupčij.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, 7A-
, dovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Razstava Vrbaske banovine. Na inicijativo bana Vrbaske banovine se sestane to nedeljo konferenca gospodarskih krogov iz vse bano-
■ vine v Banjaluki. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanjih sestavo razstavnega odbora Vrbaske banovine s sedežem v Banjaluki. Poleg podpore, ki jo je dovolila banska uprava
■ za ta odbor, bodo morale ta odbor vzdrževati ; gospodarske organizacije in razstavljale!, delo-, nia pa bo dobival odbor nekaj podpore tudi od i občine. Razstava bi se morala otvoriti že letos : ioptembra in sicer najprej gospodarski oddelek. Kasneje bi bili zastopani tudi drugi oddel-
v ki. kakor industrija, poliedelstvo itd.
— Mariborski nemškutarji v Beogradu. Prijatelj našega lista nam poroča: Po opravilih sem bil te dni v Beogradu. Obedovat sem šel »k Slovenki«- to je malo pivnico in gostilnico, katere gospodar Srb je oženjen z neko Slovenko, Vrtojbenko pri Gorici. V zakupu ima kuhinjo Slovenka dz Sv. Lovrenca na Pohorju, odkoder je tudi kuharica. Presenečen sem pa bil, ko sem slišal tu skoro samo nemško govoriti, posebno neke mlade gospode. Izvedel sem, da so ti gospodje vsi iz Maribora, od kontrole Prihoda drž. železnic in eden od neke banke.
—	Začudil sem se, kako so mogli takrat listi tako pisati, da je velik udarec Slovenstva v Mariboru, ako odide kontrola Prihoda iz Maribora. Ako se je Maribor rešil takih nemškutarjev, je vendar pridobil. Videl sem, da je nekaj drugih uradnikov te kontrole Slovencev-Sokolov, ki so te nemškutarje obsojali.
— Tajinstven umor v Zemunu. V soboto je prišlo pred kavrno »Cikago« v Zemunu do krvavega pretepa med Lorencom Rukom in pa tremi znanimi zemunskimi prepirljivci Karlom Majerjem, Antonom Buhmilerjem in Gustavom Šmidom. Glavnega napadalca Majerja so našli predvčerajšnjim ubitega v neki njivi 2 km oddaljeni od kraja, kjer se je vršil pretep v soboto. Kdo ga je ubil in kdaj, ni bilo mogoče ugotoviti. Umor je najbrž epilog pretepa, v katerem je bil težko ranjen Lorene Ruk; Majerja je ubil kdo od Rukovih sorodnikov iz maščevanja ali pa morda celo eden njegovih prijateljev.
Hjubljana
■ ZglaSevalni predpisi. Po novih določilih o zglaševanju tujcev se vsi prekrški zglaševalnih predpisov kaznujejo policijsko, dočim so te prestopke popreje kaznovala okrajna sodišča. Sedaj so zaradi zglaševanj atujcev strožja določila in zato je potrebno, da vse stranke natanko pazijo na dotične predpise. Zadnji čas, odkar je od 1. junija t. 1. stopil novi zakon v veljavo, je bilo že nebroj strank prijavljenih policiji zaradi zglaševalnih predpisov ter so bile nekatere stranke občutno kaznovane, ker so iz malomarnosti opuščale vse zglaševalne predpise.
■ 45 let zvestega službovanja je proslavila včeraj kuharica Lenka Grašičeva iz Trstenika na Gorenjskem, ki službuje vso to dobo nepretrgoma pri prof. Karlinu v Gorupov! ulici. To je pač redek slučaj stanovitnega in požrtvovalnega dela slovenske kuharice. K lepemu jubileju naše najiskrenejše čestitke in na mnoga leta!
■ Odpiranje in zapiranje trgovin. Ni treba navajati natančne statistike o policijskih prijavah v pogledu prekrškov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. V zadnjih mesecih je bilo policijski upravi prijavljenih že nad 150 trgovcev in obrtnikov, ki ne vpoštevajo te banske naredbe.
■ Policijski drobiž. Od četrtka do včeraj opoldne ni bilo v okolišu ljubljanske policijske uprave nobenih aretacij. Iz Hrvatske je bila odgonskim potom poslana v Ljubljano neka ciganska družina, ki spada pod kraljevino Itali jo. Policijski upravi sta bili prijavljeni dve manjši tatvini in to tatvina kolesa in nota bene enkrat tatvina »časopisa« Policijski upravi sta bila dalje prijavljena dva nviška zaradi nedostojnega vedenja, neki vozniI- 7iiradi trpinčenja živali, neka stranka zaradi zglaševalnih predpisov, 2 kalilca nočnega miru, 9 kršitev banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, naposled 3 prekrški avtopredpisov in 8 prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Še vlom v Spodnji šiški. O vlomu v Spodnji šiški smo že včeraj poročali. Še nekatere podrobnosti. Krojaški pomočnik Rudolf Rupnik, stanujoč na Celovški cesti, je prvi opazil, da je bilo vlomljeno v Prvo delavsko konzumno društvo na Celovški cesti. Vlomilec je izrabil hude vremenske neprilike. Vlomil je namreč med največjiin nalivom, ko ga ponoči
nikdo ni mogel slišati. Pobral je mnogo moških čevljev, raznega blaga, perila in se založil celo s sardinami, rumom in žganjem. Celotna škoda je cenjena na 2129 Din. Vlom je v četrtek zjutraj prijavila policijskemu stražniku poslo-vodkinja Roza Skaza. Vlomilec ni pustil za seboj nikakih sledov, ker je na dvorišču, od koder je vdrl v prodajalno, močan naliv spral sproti vse stopinje. Policija je napravila obširno per-lustracijo vseh sumljivih elementov ter so bili pred policijo citirani mnogi brezposelni ljudje, ki se preživljajo z najrazličnejšimi posli.
■	Nova tatvina kolesa. V Jegličevi ulici stanujočemu samskemu delavcu Franu Jegliču je bilo 14. t. m. ob 16.30 popoldne izpred palače Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti ukradeno 700 Din vredno, rjavo pleskano kolo znamke »Peugeot«. Tat je neznan.
Aluminijasta
emajlirana modra, posoda vedno in v
siva in rujava kuhinjska največji izberi edinole pri tvrdki
Stanko Florjančič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
ftlavibov
m Inšpektor dr. Andrija Štampar je dospel na svojem inšpekcijskem potovanju v Maribor.
V	spremstvu šefa tukajšnjega zdravstvenega doma dr. Vrtovca je g. inšpektor pregledal naprave higijenskega zavoda. G. dr. Štampar je nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje proti Rogaški Slatini.
m Marijin praznik. Včerajšnji praznik je potekel v Mariboru in okolici ve9 v znamenju božjepotnikov. Precejšnje število jih je odšlo na evharistični kongres v Zagreb, ostali pa so se zbrali v cerkvi Matere Milosti v Mariboru, kamor je priromalo posebno veliko števlio kmetov in kmetic iz Slov. goric, živahno vrvenje pa je bilo tudi pri Devici Mariji v Brezju in pri Devici Mariji v Puščavi. Vreme včeraj sicer ni nagajalo in ni bilo dežja, bilo je pa hladno kot v jeseni.
m Proslava 401etnice gasilskega društva v Pekrah. Včeraj so slavili pekrški gasilci 40-letnico obstoja svojega društva, ki je bila združena z drugim izletom mariborske gasilske žu-pe na desnem bregu. Obenem je društvo proslavilo tudi 401etnico delovanja dveh svojih ustanoviteljev, načelnika Franca Kaiserja in blagajnika Mihaela Kreuha. Ob 14. uri so člani pekrškega društva izvedli lepo gasilsko vajo, uro kasneje pa se je začela velika ljudska veselica v gostilni Tomšž.
m Promet v Slovenski ulici. Slovenska ulica je ena izmed najožjih v Mariboru, vrši pa tako važno zvezo, da je v njej vedno velik promet. Posebno nevarna pa je tam, kjer jo prekriža Gosposka ulica. Da je prometna ovira in nevarnost še večja, se ob obeh njenih straneh stalno zadržujejo razna motorna vozila. Policija je proti temu že prejela prijavo, vendar bi bilo potrebno, da bi se tako zaustavljanje tu prepovedalo. Določi naj se raje na Grajskem trgu.
m Zaključitev učiteljskega tečaja. V četrtek je bil tu zaključen enomesečni tečaj za deška ročna dela, katerega je obiskovalo 20 učiteljev in 4 učiteljice iz vse naše banovine. Tečaj je vodil ravnatelj Humek, poučevali pa so razen njega še J. Rudež, J. Korošec in J. Kos. Poučevali so lepenkarstvo, pletarstvo, linorez in lesorez, mizarstvo, strugarstvo, modeliranje, kovinarstvo in knjigovodstvo.
m Razstava učiteljskih izdelkov. V deški meščanski šoli je bila v četrtek popoldne in na praznik včeraj razstava izdelkov učiteljev in učiteljic, ki so se udeleževali tečaja, za pouk deških ročnih del. Razstavo, ki je nudila lep pregled del in stremljenj moderne delovne
Razgla;
242
Krajevni šolski odbor v Škofji Loki razpisuje licitacijo *o oddajo zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za gradnjo novega poslopja osnovne in meščanske šole ter zraven spadajočega stanovanjskega objekta la učiteljstvo.
Potrebni pripomočki in pojasnila za licitacijo se dobe pri podpisanem odboru dnevno med 10.—12. uro od 16. t. m. dalje.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. avgusta t. 1. do 12. ure. Na kasneje
vložene ponudbe se ne bo oziralo.
Šolski odbor si pridrži pravico oddati dela ne oziraje se na višino ponudbe ozir. vse ponudbe odkloniti, ne da bi bilo treba zaradi tega komurkoli dajati pojasnila.
Škofja Loka, 14. avgusta 1930.
Krajevni Šolski odbor v Škofji Loki.
KMETIJSKA DRUŽBA V L|UBL|AMI
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in fiteie nad 380 kmet. podružnio in okrog26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
TURJAŠKI TRG 3
VSAK KMET MOKA BITI CLUH KMHI1SKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom
tudi razne kmetijske potrebščine
Sole, je poselilo veliko število očinstva, posebno mariborskega in okoliškega učiteljstva.
m Himen. Poročila sta se g. dr. Pavel Gustinčič, profesor na realki in gdč. Marija Jev-škova. Obilo sreče!
m Karanibol. V četrtek zvečer sta v bližini Sv. Marjete ob Pesnici trčila skupaj dva tovorna avtomobila. Eden je bil naložen z jabolki in je last trgovca Srečka Kranjca iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, drugi, last tvrdke Brato iz Maribora, pa je vozil gramoz. Zaradi trčenja se je Kranjčev avto z vsem tovorom zvrnil v jarek pod cesto, od koder so ga šele ponoči dvignili mariborski gasilci. Poškodovalo se je tudi drugo vozilo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Nastala škoda znaša 25.000 Din.
m 8 tovornim avtom v kostanj. V četrtek kmalu po 18. uri se je v Maistrovi ulici zaletel tovorni auto mesarja in gostilničarja Jakoba Medveda iz Sv. Barbare v Slov. Goricah, katerega je šofiral mehanik Rudolf Špudič, s tako silo v kostanj, ki raste pred Vrhunčevo trgovino, da ga je kljub debelemu deblu skoraj dobesedno izrul. Vozniki in avto so pa vendar ostali brez poškodb. Ker niti Medved niti Spudič nimata šoferskega izpita, bosta povrhu še kaznovana.
m Policijska kronika. V petek dopoldne je pri »Grafu« ložiralo- 9 oseb, dve sta bili are-terani v četrtek, ena radi beračenja v petek zjutraj, dva sta prišla v »luknjo« radi prekoračenja meje brez dokumentov, ostali pa čakajo na odgon. Prijav je policija prejela v četrtek 11, večinoma radi autopredpisov, poročila pa 4.
m Aretacija tatu in klateža. Zaradi potepu-štva je policija prijela v četrtek 281etnega Muršiča, doma nekje pri Ptuju Pri pregledu knjig je pa ugotovila, da je prijela tička, katerega išče orožništvo zaradi tatvine. Dne 5. t. m. je Muršič namreč vlomil v hišo Karla Zupanca v Lipi pri Teharjah in mu iz zaklenjenega kov-čega ukradel listnico z 2820 Din In neke dokumente. Muršič je pri zaslišanju tatvino odkrito priznal in povedal, da si je za ukradeni denar kupil obleko, perilo in čevlje, ostalo pa je zajedel in zapil, tako da je bil že zopet docela — suh.
m Težka nesreča v Strossmayerjevi ulici. V četrtek krog 22. ure se je na enovprežnem vozu izdelovalca tehtnic Karla Usarja pripeljala iz Kamnice proti mestu večja družba. V Stross-mayerjevi ulici pa je voz iz še nepojasnjenega vzroka zadel ob nek kostanj, se prevrnil in pokopal pod seboj vse izletnike, ki so dobili manjše in tudi večje poškodbe. Najtežje se je poškodoval Jurij Smodej, ki si je ranil in nalomil desno nogo v sklepu. Prvo pomoč je ranjenemu nudil rešilni oddelek, na kar ga je prepeljal v bolnico. Pri nesreči je bila ranejna tudi njegova žena, ki je pa ostala v domač* oskrbi.
Celfe
* Telovadna akademija celjskega Sokola v Rogaški Slatini. Sokolsko društvo v Celju priredi danes v soboto ob 20.30 v Rogaški Slatini veliko telovadno akademijo, ki se bo vršila ob slabem vremenu v letnem telovadišču, sicer pa v dvorani Zdraviliškega doma.
* Članstvo celjskega Sokola, ki se udeleži v nedeljo 17. t. m. zleta v Zagorju, naj se odpelje z jutranjim vlakom ob 7-15 iz Celja, ker bo slavnostni sprevod ob 11. dopoldne, pri katerem moramo biti Celjani častno zastopani. Za vse ostale telovadce je odhod ob 11-10. Vožnja cetrtinska. Zbirališče obakrat na celjskem ko-lodvoru. — Načelnik.
* Prihodnja seja odbora za plebiscitno ma-nifestacijo se bo vršila v četrtek 21. avgusta ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
* Otvoritev planinske koče na Boču. V nedeljo 17. t. m. bo na Boču pri Poljčanah slovesna otvoritev male planinske koče pod vrhom. Na Boču je lep razgledni stolp, s katerega je prav lep razgled. Od Celja dve uri hoda.
* S. K. Rapid Maribor : S. K. Celje. V nedeljo 17. avgusta se bo vršila prijateljska tekma med S. K. Rapidom iz Maribora in S. K. Celjeni. Sodil bo g. Oehs. Tekma bo na Glaziji. Pričetek ob 17.
* Smrtna kosa. Dne 14. avgusta je v celjski javni bolnici umrla 401etna delavčeva žena Marija Gajšek iz Slivnice pri Celju.
* Otrok pod avtom. 51etni delavčev sinko Jovan Blažek iz Češkoslovaške, ki je pri sorodnikih v Rogaški Slatini na letovišču, se je na cesti igral, kar mu pride avto nasproti, ki ga je povozil. Fant ima zlomljeno desno nogo in poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v celjsko javn>-> bolnico.
* Zopet kolo. Naredniku 39. peš. polka Stanku Steblovniku je bilo ukradeno kolo, ki je bilo naslonjeno na vojašnici kralja Aleksandra. Kolo je rdeče barve, znamke »Helios« in ima številko 392.640.
£juicmez>
Gobe. Pri nas prihajajo letos na trg ogromne množine gob. Cena je po 5 do 6 Din za kilogram.
Vreme. V zadnjih dveh dneh smo imeli tri nevihte; lilo je celo noč kakor iz škafa. Sedaj bi bilo pri nas že dežja dovolj. Tudi vode so precej narasle.
»Grofica Marica«. Govori se, da misli naše dramatično društvo letos ponoviti Kalmanovo opereto »Grofica Marica«. To vest' vsi pozdravljajo in sigurno bo žela naša lepa in temperamentna »Grofica Marica« zopet enako priznanje, kot lani. Želeti bi bilo, da bi naša »Grofica Marica« gostovala enkrat na kakem večjem odru, ker je njen igralski kakor pevski talent zelo odličen. Vemo dalje, da je »Grofica Marica« (gospa notarja Stojana) študirala na konzer-vatoriju v Pragi.
Gostovanje. Sinoči je gostovalo pri nas Vau-deville-gledališče g. Spasiča iz Beograda. Želi so mnogo priznanja, toda žal so morali igrati pri svečah, ker je bila nevihta pokvarila električno napeljavo.
ICrau/
Stavbno gibanje je še vedno v polnem razmahu. Zida se na vseh koncih mestah. Desni del bolela »Stara pošta« bo skoraj dogotovljen. Stavba bo impozantna in bo tvorila z okolico enotno sliko, če se preuredi tudi levi del. Dela vrši znano podjetje Slavec iz Kranja. — Tudi dela, ki jih vrši stavbno podjetje I. Bidovec pri zgradbi »Delavskega doma« se bližajo koncu. — G. Štefe, čevljarski mojster gradi v Savskem predmestju tik ob Savi veliko stavbo, kjer bodo nameščene delavnice in skladišča za usnje. — G. Ljudevit Sire je preuredil svoje trgovske prostore in skladišča. — V okolici, posebno v Kok riškem predmestju se gradi še več stanovanjskih hiš.
Bled
Nova razgledna točka. V nedeljo, dne 17. t.
m., ako nam bo vreme naklonjeno, otvorimo tik nad postajo Bled-jezero v hribu Kuhovnica novo razgledno točko. Nad strmo skalo se nahaja lepa ravnica, ki nudi krasen razgled proti Ljubljani in Karavankam. Dohod je markiran in vodi v složnih serpentinah do vrha. Vsak tujec ali domačin, ki se je podal že med graditvijo na to razgledišče, je bil nad krasnim razgledom vzhičen. Da se pa pokrijejo vsaj deloma stroški, priredi odbor v nedeljo, dne 17. avgusta ob 3. uri popoldne v vrhu na ravnici ljudsko veselico, na kateri se bo pekel na ražnju prašiček — za tujce brezdvomno nekaj zanimivega. Za dobro jelo in pijačo je v polni meri preskrbljeno. Prijatelje narave vabimo, da se te prireditve v največjem številu udeleže.
Vreme nam kar naprej nagaja, predvsem v žalost kopalcem, ki kar ne morejo priti na svoj račun. Da nimajo pri tem vremenu tudi gostje nikakega obstanka, je umevno. Kakor nam do-Sli letoviščarji pripovedujejo, tudi v ostalih alpskih letoviščih ni mnogo bolje. Upajmo, da nam bo vsaj zgodnja jesen bolj radodarna s «olncem.
V soboto zjutraj 9. t. m. je Pešata zopet enkrat po treh letih prestopila svoje bregove.
V	njeni bližini so bili vsi vrtovi, travniki in njive pod vodo. Tudi del glavne in kamniške ceste je prepiavila. Sicer pa je voda začela kmalu padati in tako prizanesla polju. Voda pa je prišla tudi v spodnji prostor društvenega doma, kjer nameravajo imeti gospodinj-eke tečaje.
Telefon je dobila poleg drugih postaj na kamniški progi tudi naša.
Opekarna zavzema vedno večji obrat. Sedaj že postavljajo peč za žganje surove opeke.
Konj ga je udaril. čMilana H., osemletnega fantka je udaril konj v trebuh. Začel je bruhati kri in v dveh dneh je podlegel poškodbam v ljubljanski bolnici.
Nova motorna brizgalna. Ta teden smo jo dobili. Brizgalna je kupljena pri Strojni tovarni in livarni v Ljubljani.
Z nožem ga je hotel. Prejšnji teden pozno zvečer je bilo, so se trije fantje vračali domov. Kar nenadoma skoči izza ogla nekdo in pahne enega izmed treh iz kolesa. Nato pa skoči z nožem proti njemu in mu grozi, da ga bo zaklal. Vendar 6e pa te grožnje niso uresničile, ker sta ga druga dva pomirila in spravila domov.
‘Ribnica
Kaj je z elektrifikacijo? Pred par meseci so krožile po vseh vaseh v ribniški dolini pole, na katere so se vaščani podpisovali, koliko luči bi naročili, ako se napelje elektrika iz Kočevja, kjer bi zgradili električno centralo. Pole so bile odposlane, sedaj pa vse molči. Ali je ta molk enak nadaljnega dela v tej smeri ali znak, da je vse zaspalo?
Dekorativna in informacijska dela za gozdarsko in lovsko razstavo za ribniško dolino so že večinoma dokončana. Zanimiva bo v ribniškem paviljonu ilustrirana ribniška himna v desetih slikah. Tu bo na humorističen način prikazan prčetek izdelovanja »stihe robe«, t. j. rešet, Klic, kuhalnic i. dr. podobnega lesenega orodja. Ribniško himno je ilustriral akad. Franc Mihelič.
Planina
Preminul je v Čakovcu, kjer je bil pri vojakih, v zgodnji mladosti v 21. letu, Alojz Kolar. Bil je nad šest let vnet član Sokola ter splošno v domačih krogih priljubljen. Pljučnica je končala njegovo mlado življenje. Pogreb je bil v sredo 13. t. m. v Čakovcu. Njegovi starši, bratje in sestre, znanci in prijatelji so ga spremljali na njegovii zadnji poti. Družini najiskrenejše sožalje I
Gilifa
Delovanje gasilnih društev. Gasilna društva Litijske gasilske župe so zelo agilna. Gasilskega kongresa se je udeležilo nad 150 gasilcev v krojih. — Pri javnem nastopu s sekiricami so nastopili tudi Šmarčani. — Jablančani se pripravljajo na blagoslovitev nove brizgalne, Završani pa na veliko gasilsko veselico, Šmarčani pa že mislijo na 451etni gasilski jubilej.
IpbovZ/e
Tatvine sadja in poljskih pridelkov. Posestniki in najemniki v okolišu rudarskih revirjev se vedno bolj pritožujejo, da se v zadnjem času zelo množijo tatvine sadja in drugih poljskih pridelkov. Z ozirom na to je rudniška uprava delavstvu razglasila, da bo vsakogar, ki bo pri tatvini sadja, poljskih pridelkov ali poljski kvari zasačen ali vsled tega ovaden, odpustila iz službe.
Vinotoči. K naši včerajšnji notici v tej zadevi dodajemo, da je bila vest glede točenja ob nedeljah do 9. ure zvečer resnična, ker se je med tem uradno ugotovilo, da je bila razglašena v Službenem listu dravske banovine naredba banske uprave z dne 12. junija 1930, razgl. čl. III, točka 6, po kateri bodo smeli biti v bodoče vinotoči za stoječe goste tudi ob nedeljah odprti do 9. ure zvečer.
Cepljenje proti škrlatinki. Kraljevska banska uprava Dravske -banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 24. maja t. 1. VI, No. 11.822 odredila, da se vrši v Trbovljah ponovna imunizacija proti škrlatinki, ki je po § 3 pravilnika o zaščitnem cepljenju proti akutnim nalezljivim boleznim obvezna. Z imunizacijo bo higijenski zavod pričel dne 11. septembra t. 1. ob 9. uri v šolskem poslopju v Trbovljah.
Slov, ‘ti&i&ivica
Kopeert. V soboto 16. t. m. ob 8. zvečer priredi sin tukajšnjega sodnika g. Vodušek Alfonz koncert v dvorani okrajne hranilnice. Prijatelji umetnostne glasbe bodo prišli na svoj račun, ker je omenjeni za svojo dobo, star 17 let, gotovo že priznan umetnik-violinist, kateri je že pred leti zadivil Bistričane s svojimi izvajanji.
Ribiška sreča. Naš neutrudljivi ribič gosp. Arsenšeg je imel te dni srečo. Vlovil je ščuko, dolgo 90 cm in 3‘50 kg težko, kar je za naše, na ribah prazne vode, gotovo redkost. Želimo mu še mnogo takega plena.
Vreine. Zadnje dni trajajoče deževje je poplavilo travnike med Sl. Bistrico in Črešnjevcem. Nastala 60 cela jezera, katera so privabila cele jate divjih rac, bekas in tudi Čapelj, ki so za naše kraje sicer redkost. Lovci jih pridno zalezujejo ter imajo nekateri že zaznamovati uspehe. Želimo jim: dober pogled na lovski blagor.
Bela Krajina
Mirna gora, naš belokranjski Triglav, visoka 1084 m, kjer srno si lani z velikim trudom otvorili svojo prvo planinsko kočo ima vedno več obiskovalcev. Vedno več je ljubiteljev njene nežno prisrčne lepote. Vsakdo se rad zopet in zopet vrne na njene zelene trate, kjer se ti oko divi našim belokranjskim ložam, trtam, in zidanicam, pa našim belim vasem, ki jih gledaš tako plastično, vse: od Sv. Križa, Črnomlja Dragatuša, Gribelj in Adlešič pa do Metlike, Vivodine, Suhorja in Nedelje itd. Vpisna knjiga pa ti pove za vse naše kraje in stanove, ki eo jo že obiskali, celo iz Murske Sobote, Kamnika, Zagreba ,Beograda itd. Pa tudi naš narod je že začel hodili na svoj Triglav. Zadnjič je bil med njimi tudi naš škof g. dr. Gregor Rožman. Za Mirno goro skrbe predvsem Črnomaljci. Kaj ko bi Metličani vzeli v roke akcijo za kočo na — Trdinovem vrhul
Primcrsfec v esli
p Prepoved. Tržaška sindikalna oblast je prepovedala delavcem izseliti se v južne dele Italije, ki jih je razdejal poslednji potres. Tam zanje ni dela.
p Smrtna kosa. V Šent Petru pri Gorici je umrl bivši ravnatelj goriške hranilnice in zastavljalnice Anton Jakončič.
p Stalna izložba umetniških del v Trstu. Po mnogih več ali manj ponesrečenih poskusih dobi tržaško mesto spet novo stalno razstavo umetniških del. V kratkem bo društvo umetnikov priredilo tudi četrto razstavo umetniških del v tržaškem ljudskem vrtu.
p Pristaniške pristojbine. Italijanski uradni list je objavil nova določila o pristaniških pristojbinah na osebni promet za poslednje štiri mesece tega leta. Po vseh italijanskih mestih se te pristojbine niso spremenile, le v Trstu so se zvišale za 150 lir na vsakega potnika.
p Javna dela v tržaški pokrajini in mestu. Tržaška pokrajinska uprava je objavila načrt izrednih javnih del v pokrajini. Skupen proračun leh del znaša 7,200.000 lir. Po večini bo ta denar izdan za popravila cest In mostov, za karabinersko vojašnico in za delno elektrifikacijo tržaške Istre. Dela bo na ta način dobilo 800 italijanskih delavcev. Tržaška občina pa bo za 18 milijonov lir popravila ceste in kanalizacijo, gradila šole in druge javne naprave, spopolnila tramvajski promet in plinske napeljave. Pri teh delih pa bo zaposlenih 400 do 500 delavcev za dobo nekaj mesecev. Na tak način se namerava omiliti brezposelnost, ki je posebno v Trstu zelo velika.
p Istrsko grozdje in Reka. Istrski vinogradniki, ki so že leta v hudih stiskah, ker delajo njihovemu pridelku italijanska vina veliko konkurenco, so si skušali pomagati z izvažanjem namiznega grozdja. Toda tudi ta poslednja namera jim je spodletela. Reka, ki konsumira ob tem času do 20 in več stotov namiznega grozdje z one strani Jadrana, iz apuljskih in celo romanskih pokrajin. Iz Jakina vozijo parniki vsak dan na Reko, in grozdje, ki je še včeraj zorelo na apuljskih trtah, je bilo danes opoldne že na mizah reških meščanov. Iz bližnje Istre pa prihajajo parniki na Reko komaj po dvakrat na teden in kdo bo kupoval zaradi tega staro istrsko grozdje? Istrski vinogradniki pa so propadali in oblasti je zaskrbelo zaradi davkov, ki jih je bilo vedno manj. Sedaj so se odločile, da vsaj glede Reke pomorejo Istranom. Vpeljale bodo menda avtomobilsko zvezo med Pazinom in Reko. Tovorni avto bo zbiral vsak dan istrsko grozdje in ga sproti odvažal na Reko.
‘Radio
Ljubljana, sobota 16. avgusta: 10. Prenos drugega javnega zborovanja na Evharističnem kongresu v Zagrebu. 12-30 Plošče. 13. Časovna napoved, borza, plošče. 13-30 Iz današnjih dnevnikov. 18'30 Danilo Bučar poje kuplete. 19. Duet: Citre in kitara (gg. Ahačič). 19’30 Predavanje. 20. Cerkveni koncert zagrebškega oratorijskega društva Sv. Marka (prenos). 22. Časovna napoved in poročila. 22’15 Prenos z Bleda (Erich Herse). 23. Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota 10. avgusta: 10‘30 Plošče. 12-45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 13'30 Dnevne vesti. 19. Zdravstvena ura. -19-30 Koncert na harmoniko in klarinet. 20-15 Jugoslov. večer do 22"45. 20'15 Beograd: Narodne pesmi na kitaro. 21'05 Zagreb. 21*55 Ljubljana. 22'45 Časovna napoved in dnevne vesti. 23. Večer, koncert radio-orkestra.
Zagreb, sobota 10. avgusta: 10. Prenos zborovanja na Evharističnem kongresu. 16. Prenos zborovanja na Evharistične mkongresu. 19'30 Predavanje v francoščini. 19'45 Kulturne in društvene vesti. 20. Veliki cerkveni koncert. 22. Dnevne vesti in vreme. 23-30 Prenos nočne pridige iz stolnice. 24. Prenos polnočne pontifi-kalne sv. maše iz stolnice.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
(£©2e© Isfv©
J. S. K. »Jadran« na Malejevem grobu
Tekmovalci in tekmovalke J. Š. K.»Jadran«, ki so bili o priliki juniorskih plavalnih tekem v Ljubljani, so se odpeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer so položili na grob br. Maleja lavorjev venec in šopek cvetlic z Marjana. Jadranaše pod vodstvom predsednika g. dr. J. Čuliča je sprejel na kolodvoru odbor sokolskega društva, nakar so.se skupno pedali na pokopališče, kjer so položili venec ter je spregovoril g. dr. Čulič nekoliko besed v spomin našega tekmovalca. Jadranašica je zalila grob z vodo, ki so jo zajeli v Jadranskem morju. Jadranaši so nato izrekli svoje sožalje v imenu kluba in vseh snlitskih športnikov obitelji pok. br. Maleja.
Lepa gesta mladih plavalcev in plavalk je vse prisotne globoko ganila in nam je dokaz o velikih simpatijah in velikem spoštovanju, ki ga goje splitski športniki do Sokolstva.
Smrt velikega čehoslovaškega Sokola
V	Pragi je 13. t. m. umrl, zadet od kapi, v starosti 54 let brat Karl Z i n d 1. Pri nas ga ni poznal morda nihče in vendar nosi vsak Sokol njegovo sliko — na sokolskem znaku. Br. Zindl je bil res krasen človek. Njegovo junaško telo si je izbral kipar prof. St. S u c h a r d a za model, ko je izdelal osnutek za sokolski znak. Pokojni je bil ravnatelj reviz. urada na Kralj. Vinohra-deh in dolgoletni vaditelj praškega Sokola. Bil je krasen človek, ne le telesno, ampak tudi duševno. Odlikoval ga je čist, krasen značaj, zlato srce, predvsem pa ognjevita ljubezen do svojega naroda. V svetovni vojni je izvršil svojo sokolsko dolžnost, boril se je kot dobrovoljec za svobodo svoje domovine in se vrnil kot štabni kapitan češkoslovaških legij.
Njegovo telo je bilo sežgano v krematoriju na olšanskem pokopališču v Pragi ob prisotnosti velikega števila Sokolov in zastopnikov drugih organizacij.
Večna slava njegovemu '•lominu!
Šah
VII. kolo nacionalnega šahovskega turnirja v Vel. Bečkereku
Ved. Bečkerek, 14. avg 1930. Borba za prvo mesto se nadaljuje. Tako Ne-detljkovid kakor tudi Gabrovšek in Hegediš so dobili svoje partije. Nedeljkoviič je proti He-klayu dobil v otvoritvi kmeta, ga zadržal do končnice in tu dobil. Gabrovšek je kot beli že v 18. potezi proti Petroviču dobil damo, nakar je kmalu sledil mat. Ačumoviič je v sijajni poziciji forsiiral zmago proti dr. Aleksiču. S končnico z damo je prišel s konjen nanj. Toda posrečilo se mu je remizirati. Putnik je prav po nepotrebnem izgubil partijo z ing. Slprnkom. Schreiber je sigurno zmagal inž. Straufia, ravnotako Hegediš Baloghyja. Remis z vednim Šahom je končala partija Puškaš -Herbatin.
Stanje po VII. kolu.
Nedeljkoviič 7, Gabrovšek 6, Hegediš 5 (1), Schreiber, Ačimovič 5, Heklay, dr. Aleksič 4, ing. Straufi 3, Herbatin, šiprak 2 in pol, Ba-loghy 1 in pol, Puškaš, Putnik 1, Petrovič pol.
iiHiMniHiniiinnnHHiiiiiHHinHiHmHHfiHfnnnmimunmmmKHn,
Papir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni
tiskarna »Merkur«, Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
AKAT0LE FRANCE:
BOGOVI S02EJM
Ta sodnik, ki jih bo sedaj strogo zasliševal z modro pristranostjo; ta bledi tožilec, ki tu za svojo mizico pripravlja njihovo smrt in njihovo sramoto; ti porotniki, ki bodo hoteli zdaj zdaj udušiti njihovo obrambo; to občinstvo na tribunah, ki jih spremlja s psovanjem in kričanjem, vsi, sodnik, porotniki, ljudstvo so nekoč ploskali njihovim govorom, slavili njihove zmožnosti, njihove kreposti. Toda ne spominjajo te več.
Evarist je gledal nekdaj v Vergniaudu1 svojega boga, v Brissotu* svoje preročišče. Sedaj se ni tega več spominjal, in ako mu je ostal v spominu še kak sled davnega občudovanja, mu je samo vzbujal misel, da so ta izrodki zapeljali najboljše državljane.
Ko se je vračal po razpravi domov, je čul Gamelin pretresljivo vpitje. Bila je mala Jožica, ki jo je mati
* Vergniaud je bil vodja žirondistov (f 1793); op. prevajalca.
* Brissot, eden od žirondističnili voditeljev (f 1793); op. prevajalca.
tepla z bičem, ker se je na trgu igrala s pobalini ter zamazala lepo belo obleko, katero so ji bili dali za pogreb grajana Truberta.
XVI
Ko je Evarist cele tri mesece žrtvoval domovini vsak dan nekaj slavnih ali tudi neznanih žrtev, je dobil svoj ldsten proces; našel je slednjič obtoženca, ki je bil njegov obtoženec.
Odkar je zasedal v Tribunalu, je željno iskal v množici osumljencev, ki so hodili mimo njegovi oči, Elodijinega zapeljivca, o katerem si je bil ustvaril v svoji živi domišljiji sliko, ki je imela nekaj točnih potez. Predstavljal si ga je mladega, lepega, predrznega in v njem se je utrdilo prepričanje, da se je izselil na Angleško. Bil je uverjen, da ga je odkril v nekem mladem emigrantu z imenom Maubel, ki se je vrnil v Francijo in ki ga je ovadil domačin, pri katerem je stanoval; prijeli so ga bili v neki gostilni v Passy-ju in njegovo zadevo je med tisoč drugimi preiskovalo Fourjuier-Tinvilleovo1 osobje. Pri njem so bili zasegli pisma, ki jih je obtožba smatrala za dokaze zarote, ki jo je baje snoval Maubel s Pittovimi agenti, ki pa so bila v resnici le pisma, ki so jih pisali emigrantu londonski bankirji, pri katerh je bil naložil svoje imetje. Kakor je vse kazalo, so hodile Maubelu, ki je bil mlad in lep, po glavi predvsem galantne skrbi. V njegovih
1	Fouquier-Tinville, javni tožilec revolucijonarnega sodišča, umrl na morišču 1. 1795; op. prev.
zapiskih so našli sicer tudi sled nekakih odnošajev s Španijo, ki je bila tedaj v vojni s Francijo; ta pisma pa so bila v resnici povsem intimnega značaja, in ako državno pravdništvo ni odredilo, naj se tožba radi po-mnjkanja dokazov zavrne, je bilo to zasluga tistega načela, da se pravica nikoli ne sme preveč požuriti, da bi izpustila kakega jetnika.
Gamelin je zvedel vsebino prvega Maubelovega zaslišanja, ki se je vršilo v posvetovalnici, in njegovo pozornost je vzbudil značaj mladega plemiča, ki si ga je zamislil povsem skladnega z značajem, ki ga je pripisoval človeku, kateri je bil zlorabil Elodijino zaupanje. Odslej se je po cele dolge ure zapiral v pisarjev kabinet ter vneto študiral akt. Njegove sumnje so se čudovito utrdile, ko je našel v neki že stari emigrantovi beležnici naslov »Amorja slikarja«, skupaj, res je, z naslovom »Zelene opice«, »Slike (bivše) prestolo-naslednice« in še nekaterih drugih prodajaln bakrorezov in slik. Toda, ko je zvedel, da se je našlo v isti beležnici nekaj listkov rdečega nageljna, skrbno zavitih v svilen papir, in ko je pomislil, da je rdeči nagelj Elodijina najljubša cvetlica, da jih ona goji na svojem oknu, da nosi nagelj v laseh, da ga daje (saj je to sam dobro vedel) v dokaz ljubezni, tedaj ni Evarist več dvomil.
Ko si je torej ustvaril gotovost, je sklenil, da zasliši Elodijo, vendar pa ji je hotel prikriti okolnosti, ki so ga dovedle do tega, da je odkril zločinca.
" . < Jtr * En
Koliko pojedo ljudje v Newyorku?
Polaganje telefonskega kabla
Nemški in angleški delavci polagajo v Rokavskem zalivu telefonski kabel, ki bo vezal Boulogne in St. Sandgate in ki ga je dobavila Nemčija na račun vojne odškodnine.
Bojkot angleške trgovine dojkot angiesaega Diaga v indiji je povzročil, kot je »Jugoslovan« že obširno poročal, angleški industriji zelo veliko škodo. Naša slika nam kaže ogromno manifestacijo Gandhijevik pristašev
za bojkotno gibanje.
Najdražji podpis na svetu
* Najvišjo ceno za lastnoročni podpis je dosegel te dni na neki javni dražbi podpis g. Buttona Gvvinetta, ki je podpisal tudi ameriško deklaracijo za neodvisnost 4. julija 1776. Njegovih lastnoročnih podpisov je prav malo in zato je dosegel njegov podpis ceno 51.000 dolarjev. Ameriški zbiralci lastnoročnih podpisov bi namreč radi imeli lastnoročne podpise vseh, ki so podpisali omenjeni državnopravni akt.
Pustolovščine lažidoktorja
V okolici Kamnika in v okolici Kranja se je zadnji čas pojavil srednje velik, a eleganten gospod, prav samozavestnega in odvažnega nastopa, nenavadno zagorelega obraza, s pristriženimi brki. Govori prav čudno slovensko mešanico, uglajen pa je v nemški konverzaciji. Ta možakar se izdaja za odvetnika, za sodnika in sploh za izredno učenega doktorja. — Mnogo pustolovščin je že izvršil v Celju in po Štajerskem. Ko so mu tam postala tla prevroča, je svoje delovanje prenesel na Kranjsko.
Ta.človek se je v Kamniku predstavljal kot uradnik avstrijske republike Josip Hoffmann z Dunaja. Je pa v resnici iz državne službe odpuščeni Rudolf Fohn, rojen v Celju 1. 1888, a pristojen v Trbiž v Italiji. Bil je svoječasno praktikant pri okrožnem sodišču v Celju.
Ta pustolovec je izvršil več tatvin v Kranju in Kamniku. Po noči 25. julija t. 1. je vlomil v pisarno tovarne »Kaolin« v Črni pri Kamniku. Odnesel je iz blagajne 4522 Din in še druge stvari v skupni vrednosti 4670 Din. Odnesel je tudi legitimacijo inž. Razpotniku. Božu Repiču je Fohn ukradel razno orodje v vrednosti 200 Din.
Pravijo, da je v kamniški okolici izvršil še več drugih tatvin in vlomov ter goljufij. Fohn je sedaj iz Kamnika izginil. V Kamniku je pustil tudi več dolgov po gostilnah.
Neupravičen sfrah pred narkozo
Strah pred narkozo in njenimi posledicami se loti skoro vsakega bolnika, če mu rečejo, da se mora dati operirati. Pa tudi za zdravnike ni lahek odgovor na vprašanje, ali sme bolnika narkotizirati ali ne.
Ljudje imajo o narkozi (uspavanju) prav čudne in zelo različne nazore. Zato pa je zdio hvalevredno, da je zbral dunajski profesor dr. Breitner prav obsežno statistiko o razmerju med številom v narkozi izvršenih operacij in pa med številom smrtnih slučajev, o katerih pravijo, da jih je zakrivila narkoza. Potrebne podatke je dobil prof. Breitner od 16 dunajskih bolnišnic, kjer si vse take slučaje natančno zapisujejo.
Statistika 16 dunajskih bolnišnic izkazuje 152.360 v narkozi izvršenih operacij. Izmed vseh teh operiranih bolnikov jih je umrlo le 55 na posledicah narkoze in ne na operacijah samih. Nad 15.000 bolnikov pa so narkotizirati (omamili) le lokalno, a od teh sta umrla lg dva.
Te številke povedo, da umrje od narkoze na 3000 operirancev komaj le eden na posledicah narkoze. To se pravi, da obvladujejo zdravniki dandanes tehniko narkozitiranja že tako, da so smrtni slučaji vsled narkoze že kar izjeme.
Če pa vpoštevamo, da se smrt vsled narkozs ne da vedno točno dognati in da narkozi pripisujejo dosti smrtnih slučajev, katerih pa narkoza v rejnici ni kriva, postane odstotek smrtnih slučajev v narkozi še manjši. Ljudje naj se torej narkoze ne boje preveč.
Znanost pa išče vedno še nova mamilna sredstva, ki naj bi bila popolnoma neškodljiva.
Agitirajte za Jugoslovana!
Pred dvema leti so štrajkala v Newyorku šoferji tovornih avtomobilov. Zaradi njihovega štrajka pa je bila kar čez noč resno ogrožena prehrana newyorškega prebivalstva. Skrb za hrano pa je, napotila newyorške časnike, da so takoj dali izračunati, koliko hrane potrebuje devetmilijonsko mesto kakor je Newyork na dan.
Natančni računi so povedali, da je Newyork redno preskrbljen z živili le za 4 tedne. Če bi sovražnik mesto oblegal, bi moral Newyork po 4 tednih zaradi lakote kapitulirati. V podrobnostih pa so ugotovili sledeče: Zaloge konden-si ranega mleka bi zadoščale za približno 5 tednov, žita in moke bi bilo pa za 1 mesec. Neverjetno velike pa so v Newyorku zaloge jajc, ki jih je v skladiščih dovolj za 3 mesece. Naj omenimo tu dejstvo, da se nahajajo v ne\vyor-šlcih hladilnicah jajca, ki so že stara po par let. Mesa pa imajo v hladilnicah komaj 10 milijonov kilogramov, tako da bi zadostovala zaloga le za nekaj dni, zelenjave pa hi zmanjkalo že v treh dneh. Krompirja bi imeli za 10 dni. V splošnem pa bi Newyork bil v 4 tednih izstradan, če bi ga oblegali.
Statistika je takrat ugotovila, da potrebuje Newyork na leto 540.000 vagonov živil ali na dan 1370 vagonov. Če bi imel toliko vagonov en sam vlak, bi mo raj pešec korakati ob njem 4 ure, da bi prišel od lokomotive pa do zadnjega vagona. Več kot polovica živil odpade na zelenjavo in na sadje. Čeprav je zaledje New-yonka zelo bogato, prihaja vendar za prehrano tako ogromne množice ljudi komaj v poštev. Vrtovi, ki pošiljajo svoje pridelke v Newyork, leže razi rešeni po 33 d rža vah severo-ameriške Unije, pa še 15 tujih držav lahko proda lep del svojih pridelkov v Ne\vyorku. Ozemlje, na katerem bi hoteli pridelati toliko krompirja, kolikor ga Newyorčani pojedo, bi moralo meriti 54.000 ha.
Ne\vyorškega želodca pa se ne da kar tako nasititi, ker so ljudje zelo izbirčni in silno podvrženi vplivu mode. Komaj postane kakšna jed »moderna«, pa morajo že vrtnarji na Floridi ali bogvekje popolnoma preurediti svoje obrate. Nekaj časa so bile n. pr. zelo v modi artičoke. Te so prodajali spočetka le neki Italijani. Kar naenkrat pa so se učenjaki začeli pisati v razne ženske in družinske liste, da so artičoke mnogo bolj zdrave kakor špinača in Newyorčani so se začeli za artičoke kar trgati. Danes jih pojedo po 680 vagonov ’ na leto.
Vsak prebivalec Newyorka potjč na leto povprečno po 150 kg zelenjave, največ seveda krompirja (50 kg). Poleg krompirja pa -pojedo silno dosti čebule (14 kg na osebo in na leto) in, pa paradižnikov, solate pa -razmeroma malo (po 8 kg na osebo in leto).
Visoko cenijo v Ne\vyorku sadje. Sadni trg je v Newyorku vedno sijajno založen, ker imajo Zedinjene države vse vrste podnebja, od tro-pične vročine pa do polarnega mraza. Zato se dobi na sadnem trgu v Ne\vyorku istočasno vse: črešnje in grozdje in rdeče jagode o Božiču in slive za Veliko noč. Vsak prebivalec tega velikega mesta pojč ali pozoblje povprečno na leto po 165 kil sadja. Najbolj je priljubljeno grozdje, ki ga pozoblje vsak povprečno po 22 kilogramov na leto. To se pravi, da ga v dobi prohibicije tudi precej naprošajo, ampak tega statistika ne v<5. Priljubljene pa so tudi pomaranče, ki jih pojedo povprečno po 27 kg na leto in osebo, zlasti pri zajtrku.
Konzum mesa pa pada. Časopisi namreč silno mnogo pišejo o rnstlniskih vitaminih in ljudje v Ameriki verjamejo radi vse, kar berejo.
Velikanski pa je konsum mleka. Mleka porabijo skoraj 4 milijone litrov na dan, ki ga daje poldrug milijon krav. Za konsum mleka aela mlekarska industrija silno propagando, za katero izda na leto na milijone dolarjev. Mleko v Newyorku je izborne kakovosti, zlo pa je to, da servirajo mleko včasih tudi k jedem, ki jih ml nismo vajeni z mlekom uživati.
Na razne znanstvene teorije o prehrani prisegajo prebivaloi Newyorka kar na slepo. Ne-
Jaz sem v eni minuti 750 dolarjev več zaslužil nego Pierpont Morgan. Dve minuti sta pretekli! Nasvidenje!« — Morgan je pozneje pravil svojim prijateljem, da bi prav rad dal časnikarju še 1000 dolarjev, tako zelo mu je ta dogodba ugajala.
Newyork večji kakor London
Zadnje ljudsko štetje v Ameriki je po dolgem času odločilo stari spor med Londonom in iNewyorkom, katero mesto da je večje. Odločitev je padla za Newyork. Po najnovejšem ljudskem štetju ima namreč Newyork 9,857.880 prebivalcev, London pa samo 7,864.130, torej za 2 miljena manj kakor Newyork. Pri obeh mestih so všteti tudi okoliški kraji, ki leže od sredine mesta 20 milj daleč na oboli, pri Londonu pa so-vzeli v račun ves policijski okoliš. Da Ne\vyork tak-o zelo raste, ni čudno, kajti beg z dežele v mesto ni nič manjši v Ameriki kakor v Evropi. Dva milijona prirastka na prebivalstvu, ki ga izkazuje Newy-ork, pripisujejo samo begu z dežele.
Avtomobili in velblodi
V nekem poročilu trgovske zbornice v Mar-seille-u stoji',' da so v Afriki začeli avtomobili prav močno izpodrivati velblode (kamele). Cena velblodov je vsled tega silno padla — komaj petino tega velja dober velblod danes kakor je veljal nekdaj. Dober velblod je še pred 5 leti veljal okoli 5600 frankov (10.C00 dinarjev), danes pa dobiš velblodov po 1000 frankov kolikor jih hočeš.
Danes ima v Afriki, zlasti pa v francoskih kolonijah že skoro vsak »boljši« človek svoj avtomobil, ustanovili so pa tudi že mnogo av-toprometnih družb.
Proti avtomobilom pa so začeli v najnovejšem času nastopati starokopitni mohamedanci, zlasti derviši, ki pravijo, da avtomobil ne prinaša nikomur sreče, kajti blagoslovljeno je le delo, ki ga opravi velblod.
Izpred sodišča.
Sodnik: »Torej kar hočete, ali 3 dni zapora ali pa 200 Din.«
Obsojenec: »Prosim za 200 Din.«
Lepotna konkurenca avtomobilov.
V kopališču Swiuemunde ob Vzhodnem morju je priredil nemški av-toklub lepotno konkurenco avtomobilov. Prvo darilo, ki ga je občinstvo samo odločilo, je dobil 8-cilinderski športni avtomobil ritimojstra Stoewerja.
kaj let n. pr. je bila v modi teorija o kalorijah in takrat si našel v vseh newyorških gostilnah na vsakem jelovniku zapisano poleg vsake jedi še neko številko. Ta številka pa ni pomenila cene jedi, ampak število kalorij tiste jedi. Na podlagi teorije o kalorijah so izdelali natančne kuharske recepte, ki so omogočili pripraviti »kaloričen obed« že za 25 certtov.
Ko so pa spoznali, da teorija o kalorijah ne drži prav in da ni posebno priporočljivo jesti preveč oluščenega riža, ampak da je bolje jesti več zelenjave, takrat je prišlo do veljave kislo zelje, ki baje pometa želodec kakor cestni pometač cesto z metlo. Za kislo zelje se je zavzel zlasti jekleni trust, ker je prodal ogromno množino škatelj za konzervirano kislo zelje.
Splošno pa je kuhinja v Newyorku za evropski želodec nekaj strašnega. Najbolj čutimo mi, da nimamo juhe, zato pa tudi nimamo skoro nikjer kuhanega mesa, ampak samo pečeno. Tudi zelenjavo samo poparirajo in nekaj malega zabelijo, da je za naš okus neužitna. Najhujše pa je, da prave, naravne masti skoro ne poznajo, ampak rabijo le umetno mast. Zato ni čudno, da je rekel slavni dunajski zdravnik dr. Lorenz, da bi napravil v Ameriki sijajno kupčijo kakšen evropski špecijalist za želodčne bolezni.
Damska tenis-tekma Nemčija-Anglija
Slika predstavlja nemški igralki gdč. Aussem in Krahwinkel, ki sta ju premagali Angležinji Miss Mudford in Miss Holcroft-Watson.
Cegav čas je dražji — bankirjev ali časnikarjev?
Humorističen slučaj je doživel ameriški bankir in miljarder Morgan za svojega poslednjega bivanja v Londonu. Morgan je mož, čegar čas je neizmerno drag in ki se prav posebno noče ukvarjati s sitnimi časnikarji in poročevalci. Neki poročevalec je imel pa vendarle srečo, da je prišel do Morgana. Morgan, ki se ga je hotel odkrižati, mu je dal sporočiti, da velja vsaka minuta njegovega življenja 250 dolarjev. Časnikar je dal sporočiti bankirju, da sprejme ta pogoj. Morgana je pričela zanimati drznost časnikarjeva, vsled česar ga je izjemoma sprejel. Pozdravil ga pa ni prav uljudno: »Torej hitro, kaj želite?« — »Nič!« je odgovoril poročevalec. »Hočem le dve minuti z Vami govoriti. Takoj to storim. Dve minuti veljata pri Vas torej 500 dolarjev. Tu jih imate 1« je rekel časnikar ter položil pet bankovcev po sto dolarjev na mizo. — »Toda kaj hočete izvedeti od mene?« — »Nič, prav nič!« — »Čemu ste torej hoteli govoriti z menoj?« — »Stavil sem, da bom z Vami govoril. Gre za 2.500 dolarjev. Petsto sem jih Vam ravnokar dal, tako da mi jih še dvatisoč ostane. Z drugimi besedami: