U»0 Ul. - Lir 15.-, Jugolir 10.-, Din Poštnin« plaCan« TrSl 17. junija 1948 ®S"toS0"o“ffap"po Štev. 138
Marshallov plan osušeni grah
Upravnik Marshallovega plana za Evropo Paul Hoffman je objavil prvo nakazilo Tržaškemu ozemlju v področju, A, ki znaša 578.891 dolarjev. Vse bi bilo lepo in prav, če bi ta denar prišel v roke tržaškemu ljudstvu, oziroma njegovim pošteno izvoljenim predstavnikom, ki bi ga porabili za koristne in potrebne namene, kot n. pr. za obnovo in-■ dustrije ali kaj podobnega.
Toda pompozni reklami o Marshallovih prispevkih je najprej sledila omenjena količina dolarjev, potem pa namesto denarja samo suh grah in izhlapelo mleko, katerega bodo morali Tržačani hočeš nočeš kupiti v Ameriki. Denar bo tako šel direktno v žep velikih ameriških vojnih dobičkarjev, kar je čisto točno po Marshallovem planu.
Ce je še kakšen človek kje, ki se česar koli nadeja od Marshallove pomoči, se bo že spametoval °b suhem grahu, če ne še prej, kajti vprašanje je, kdaj bo ta Erah sploh prispel.
Slovenci in gen« Airey
V nedeljo sem na Katinari prisostvoval festivalu slovenskih narodnih noš. Pomemben, zelo pomemben dogodek je bil to in poučen za vsakogar, ki Se spušča v etnografsko področje Tržaškega ozemlja z zgolj znanstvenih razlogov, in toliko bolj za vsakogar, ki si dovoljuje na podlagi narodnostnega poznavanja dežele dajati izjave političnega značaja mednarodne važnosti. O več stvareh sem razmišljal, ko sem gledal stare ženice v njihovih narodnih nošah, ko sem med množico starejših ljudi prisluškoval njihovemu pripevanju, ko so zbori peli stare slovenske tržaške ljudske pesmi in ko sem premleval besede različnih govornikov.
Odkar se začenja zgodovina slovenskega naroda, živimo na tem kosu zemlje. Koliko trdnosti, koliko življenjske sile je bilo treba, da smo se Slovenci ohranili prav na tem evropskem prehodu narodnostno čisti in zavedni pred vsakokratnimi sovražniki, čeprav nismo nikoli tvorili svoje lastne državnosti. Najbolj živo so mi pred očmi seveda
leta fašističnega terorja pod Italijo:
načrtno iztrebljanje naše narodne biti, požiganje naših narodnih šol,-izganjanje slovenskega jezika tudi iz cerkve in celo iz domačih ognjišč, uničevanje slovenskega narodnega gospodarstva, poitalijančevanje slovanskih krajevnih zasebnih imen, ricinovo olje, zapiranje, konfiniranje, streljanja zaradi slovenske govorice itd. Skriti so se morale tudi naše narodne noše in narodni običaji. In pod vsem tem
zverinskim preganjanjem imperialističnih tujcev je
gorel naš narodni ogenj, čist, pošten nikdar in nikoli ne imperialističen in. ne maščevalen. In ko je gorje doseglo višek, ko so imperialistični tirani v Evropi, prežeti z namišljeno rasno večvrednostjo začeli moriti po Evropi, takrat se je tudi naš slovenski živelj na tržaškem ozemlju
dvignil v upor, v narodno osvobodilno borbo
skupno z userà slovenskim narodom in z vsemi podjarmljenimi narodi Evrope. Tisočkrat se je gotovo že dvignil slovenski narod na tej zemlji proti svojim zavojevalcem, toda še nikoli kot doslej ni dajal narodno osvobodilni boj tako širokih perspektiv za popolno in dokončno osvobojenje in združitev v lastni narodni državi. V spomin so se mi razvrstili junaški boji slovenskih narodnih osvobodilnih borcev po naših gorah, po našem Krasu in v samem Trstu, tisoči padlih v tej borbi za svobodo, ki je končno prišla za večino slovenskega naro-
da, ki se je prvič in za vedno združil v svoji narodni državi. Izven njenih meja smo ostali
Slovenci na Tržaškem Koroškem,
ker so tako zahtevali interesi novih sovražnikov slovenskega naroda in njegove državne prisotnosti na tem kosu Evrope, ki so se komaj začeli kazati prav tam, koder smo verjeli v iskrenost medvojnega zavezništva. Kaj smo Slovenci na Tržaškem s tem izgubili, občutimo v vsej grobi realnosti že danes, ko komaj po treh letih poraza /ašistou prenašamo težak jarem novih imperialistov. Toda kljub tej izgubi smo si v narodno osvobodilni borbi priborili veliko in pomembno zmago, na kateri nam je danes mogoče graditi s popolno gotovostjo bližnje popolne zmage.
Z našo borbo smo opozorili svet nase, na našo narodno prisotnost na Tržaškem ozemlju, na pretežno slovanski značaj Tržaškega ozemlja, na naravno gospodarsko povezavo
(Nadaljevanje na 3. strani.)
P7.
ŠE O ILUZIJAH GENERALA AIREYA
TffiŽAČAMI SE VZTRAJA© ROBE za nveljavljeiije mirovne pogodbe
General Airey pravi v uvodu svojega prpslulega poročila Organizaciji Združenih narodov, da je «velika množica (tržaškega op. ur.) prebivalstva jasno pokazala, da ni pripravljena žrtvovati svojega upanja v obno-i
vo in varnost političnire

'■n, ki upa-
POGLED NA DEL MNOŽICE NA TRGU PERUGINO.
Nasnllo zaradi jasnosti
hov r SS ie 6enera' Airey že pošlo 110 vmešaval v delovanje jugo-venske vojaške uprave, in sicer na,2el° nekorekten in zlonameren Vo'1”’ smatral šef jugoslovanske 2aJ®slce uprave polkovnik Lenads hek t rebno’ da P°3,;avi v Pravo luč ral at;ere Potvorjene trditve gene-la Aireya.
0L?eneral Airey zvrača krivdo za ro- . r~lne incidente med dvema pod-Va4fma na organe jugoslovanske stu ostne službe in na nekem me-rav;i ° trdi, da Jugoslovanska up-karariPre.?an''a Prbbivalce področja dru . niih narodnosti. Ob prvi in sta gl 3rditvi pravi polk. Lenads, da hisf-OCÌtno Povzemanje laži šovi-^ lenega in Jugoslaviji sovražne-itgj.pt3311)3 tržaških šovinističnih go-,1Janskih listov. Na področju ju-host°Vanske uPrave so vse narodih či e.nakopravne v vseh pravicah °lžnostih. Kar pa se tiče odgo-
vornosti za obmejne incidente, je polkovnik Lenads podal nekaterim tržaškim novinarjem točne podatke o vseh incidentih, po katerih je razvidno, da so jih vedno in povsod izzvali ameriški, oziroma angleški vojaki ali pa civilni policisti. Polkovnik je izjavil, da so vojaški policijski organi anglo-ameriške uprave na kraju incidentov celo sami priznali svojo odgovornost, ker so jih zalotili na jugoslovanski strani. Potvorjene Aireyeve trditve so torej izrazito zlonamerne, ker hočejo jemati ugled jugoslovanski upravi, ki se točno drži določb mirovne pogodbe.
Ob tej priliki je polkovnik Lenads poudaril tudi, da je Aireyeva trditev, da so od gospodarskih sklepov med obema upravama imeli korist predvsem prebivalci jugoslovanskega področja, netočne. Rezultati, do katerih so privedli gospo-
jih očividno vodijo sile, ki so tuje temu ozemlju...»
Kaj je hotel reči s tem general Airey, je na dlani. Organizaciji Združenih narodov je hotel dopovedati, da je tržaško prebivalstvo neizmerno zadovoljno s politiko anglo-ameriške vojaške uprave, da nima nobenih drugih zahtev in želja, niti nobenih drugih potreb, skratka, da sploh «relativno mirno» prenaša sabotiranje mirovne pogodbe, kot to delajo Amerika, Anglija in Francija preko anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu. Za frazo «ozemlju tuje sile» pa je hotel general skriti najmanj dve tretjini tržaškega prebivalstva
darski razgovori, so tako neznatni, da je težko govoriti o kakršni koli koristi od njih. Bolje bi bilo poudariti odgovornost, ki jo ima anglo-ameriška vojaška uprava, da je gospodarsko sodelovanje med obema področjema enako ničli, ker je ravno anglo-ameriška vojaška uprava uvedla proti sklepom mirovne pogodbe gospodarsko mejo med obema področjema.
ni nikoli nehalo zah nju na obnovo in varnost
uveljavljanja mirovne pogodbe in ki je posebno po vojnem hujskaškem predlogu zapadnih velesil o priključitvi Trsta osovraženi De Ga-sperijevi Italiji , jasno povedalo, da lahko interese Tržaškega ozemlja In prebivalstva zaščiti le takojšnjo izvajanje sklepov mirovne pogodbe in ki je po objavi proslulega Aireyeve-ga poročila še odločno nastopilo proti imperialističnim špekulacijam anglo-ameriške vojaške uprave. Zmanjševati ali celo skrivati borbeno razpoloženje zavednih tržaških demokratičnih množic in njihovih zahtev po razvoju
konkretnih sposobnostih Tržaškega ozemlja za samostojno življenje, za oživitev industrije, za oživitev gospodarskih vezi s srednjo Evropo itd. ter sploh dušiti ljudsko voljo, je stara praksa protiljudskih režimov, ki pa je spričo elementarne sile ljudskih množic bila že neštetokrat brezuspešna in bo prav gotovo tudi tokrat.
Z enostavnim potvarjanjem dejanskega stanja na Tržaškem ozemlju se namreč tržaške množice niso dale zavesti v pasivnost, ki bi koristila samo imperializmu, temveč so še okrepile svojo demokratično aktivnost. Mogočnemu zborovanju
delovne mladine
je sledilo zborovanje
bivših političnih preganjancev
ki so bili tukaj v Trstu, dokler je še trajala borba, edini zavezniki zapad nih sil. Govornik na konferenci političnih preganjancev je poudaril, da mora Trst služiti
zbližanju dveh svetov ne pa da je točka, kjer naj bi se dva svetova sprla. Za ta cilj se bodo politični preganjanci boriil, pa naj general Airey še tako razvija rasno teorijo na škodo tu živečih Slovanov in še tako stopnjuje teror proti vsemu, kar je demokratičnega. Politični preganjanci zahtevajo, da se konča s preganjanjem antifašistov, da se razpustijo vse one organizacije, ki pomenijo preteklost in želijo njen povratek, da se postopa proti tistim, ki širijo sovraštvo, Ko bodo te zahteve
v celoti izvajane, se bo general At rey šele lahko hvalil pred vsenarodnim forumom, kateremu odgovarja, da brani osnovne človečanske pravice. Zadnjo nedeljo pa se je zbralo nad
žll.BtiO Tržačanov na trgu Perugino,
da povedo generalu Aireyu in vsem, ki tako vestno prezirajo sklepe mirovne pogodbe, da Tržačani ne bodo nikoli prenehali zahtevati njeno uveljavljenje, kajti uveljaviti mirovno pogodbo pomeni:
dati Trstu možnost samostojnega življenja in zagotiviti osnovne pegole demokratizacije.
Istočasno ko se tržaško ljudstvo bori za uveljavljenje mirovne pogodbe, se bori tudi za izvedbo svobodnih demokratičnih volitev za ljudske demokratične organe, preko katerih e-dino lahko pride do izboljšanja razmer na Tržaškem ozemlju.
Stalno pritiskanje anglo-ameriške oblasti na ljudske demokratične organizacije in istočasno vzpodbujanje fašističnih teroristov jasno vodi k vojno hujskaškim ciljem na Tržaškem ozemlju. Toda vsi oni, ki od takega delovanja pričakujejo uspehov, naj vedo, da v tržaškem ljudstvu, ki dvi-
=lierite na srednji sirani I—
ga dan na dan svoj glas, nimajo edinega nasprotnika, ampak da Je na svetu preko
509 milijonov demokratičnih ljudi, ki se bore tudi z orožjem za mir in socialno pravičnost, da je ta silna fronta, ki varuje svet pred novimi vojnami.
Prav tista velika množica tržaškega prebivalstva, o kateri si dela general iluzije, da ni pripravljena žrtvovati svojega upanja v obnovo m varnost političnih vplivov, je dokazala in bo brez dvoma še, da dobro ve da so politični motivi oni, ki narekujejo ameriškemu imperializmu uničevalno politiko do obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja in «ia ne more verovati v obnovo in varnost, dokler ne bodo ti politični impeiia-listov praktično zlomljeni pod silo svetovnih demokratičnih množic.
Po širokem svetu
KRONIKA
*	DE GASPERI je bil v zadregi, ker se je moral zahvaliti jugoslovanski vladi, ki je posredovala za repatriacijo Italijanov iz Albanije in predlagala v bivših italijanskih kolonijah italijansko upravo pod pokroviteljstvom OZN.
*	TOGLIATTI je pri tem poudaril, da podpirajo upravičene italijanske težnje tiste države, ki jih italijanska vlada obrekuje.
*	SZ ni odgovorila na tretjo noto zapadnih velesil glede vračanja Trsta Italiji, kakor tudi ni odgovorila na drugo podobno noto. S tem so zanikane izmišljene vesti o sovjetskih predlogih glede Trsta.
*	TRIGVE LYE Je izjavil, da sprememba statuta OZN ne bi odpravila nasprotij med ZDA in SZ. Obžaloval je, da OZN ni ustanovila lastnih policijskih sil, ki bi bolje opravljale nalogo, kot pa jo sedaj vršijo v Palestini čete poedinih čla-nic OZN.
*	ARABCI IN ŽIDJE so pristali na štiritedensko premirje, ki je začelo v petek 11. t. m. ob 6. uri zjutraj. Bernadotte skuša sklicati na otoku Rodosu mirovno konferenco med Židi in Arabci.
SS GROMIKO je ostro protestiral, ker SZ ni udeležena v komisiji za premirje v Palestini, v kateri sodelujejo samo ameriški, Iran-coski in belgijski oficirji.
*	ANGLIJA se pogaja z Egiptom, da bi ta priključil južno Palestino in prepustil Sudan Angležem.
*	SOVJETSKA VLADA je protestirala v Washingtonu zaradi vojnohujskaške propagande ameriškega tiska, zlasti pa zaradi članka: uKako lahko bombardiramo ruska mesta».
*	KLEMENT GOTTWALD, dosedanji predsednik češkoslovaške vlade je bil soglasno izvoljen za predsednika CSR.
*	BIDAULT, francoski zunanji minister skuša zagovarjati v francoskem parlamentu sklepe londonske konference o zapadnonemški državi, ki pomenijo velik diplomatski poraz za Francijo. V zbornici je veliko razburjenje in poslanci skušajo doseči revizijo sklepov tako, da bi porursko industrijo odvzeli nemškim lastnikom in jo nacionalizirali ter da bi ZDA jamčile za varnost Francije.
*	FRANCOSKA VLADA je predlagala odgoditev konference v Frankfurtu, kjer bi se morali sestati zastopniki vseh treh zasedbenih področij z zastopniki nemških dežel glede ureditve zapad-nonemške države.
*	KOMISIJA ZA KREDITE a-meriškega senata skuša rehabilitirati Marshallov načrt, ki je zgubil ugled zaradi 25 odst. znižanja, na ta način, da bi bila tako zni -Žana pomoč izplačana v 12 in ne v 15 mesecih, kakor je bilo pri prvotnem znižanju sklenjeno.
*	'NA KITAJSKIH UNIVERZAH stavkajo študenti v znak protesta, ker Američani pospešujejo japonski imperializem in po-ostrujejo državljansko vojno na Kitajskem.
*	KITAJSKA ljudska vojska Se po uspešno zaključeni pomladanski ofenzivi pripravlja na poletno, radi česar se že sedaj Cangkaj-šekove čete umikajo na nove obrambne položaje.
*	GRŠKA demokratična vojska je v enem mesecu zadala težke izgube monarhofašistom. Samo v Makedoniji in Epiru Je v tem obdobju padlo 2.300 vojakov atenske vlade.
V	ITALIJI so po Harrimano-vem prihodu napravili prvi organizirani poskus, da razbijejo Enotne sindikate s pretvezo, da odstranijo strankarske vplive iz sindikalnih vrst.
V	BEOGRADU se pogaja italijanska komisija glede nepremični v Jugoslaviji, katerih lastniki so optirali za Italijo.
1945
1 9 4 8	1 9 5...
BRUNING - BODOČI KANCLER
zcipadnonemšl-tecja rojtia
Iz Amerike je prispel v Evropo bivši nemški kancler 63 letni Dr. Heinrich Bruening, ki je kot nemški «begunec» predaval na univerzi v Harvardu politično ekonomijo. Nek berlinski list je to vest objavil pod velikim naslovom: «Nacisti zopet prihajajo».
Sicer Bruening ni bil nacist, vendar je bil kot bivši kancler
grobar weimarske republike.
Bil je predsednik parlamentarne skupine nemškega centruma (katoliške stranke) in kot strogo konservativen politik pomagal nacizmu na oblast, tako da je le-ta končno tudi z njim in njegovo stranko pometel. Sedanji položaj Nemčije nas v marsičem spominja na tedanjo dobo.
Na mestu tedanjega katoliškega centruma je sedaj krščansko-demo-kratska zveza, ki se pripravlja, da prevzame vodilna mesta v bodoči zapadnonemški vladi. Naslanja se na ostanke srednjega in velikega meščanstva kakor tudi na aristokratske kroge, predvsem pa na a-meriške kapitaliste.
Pod njeno okrilje se zatekajo vsi nepoboljšljivi nacisti, «nezadovoljneži, ki čakajo priložnosti, da vzpo-
stavijo nemško neomejeno silo s sredstvi in. načinom, ki nimajo nič skupnega z demokratičnimi načeli.
Dr. HEINRICH BRUENING.
Le-ti samo čakajo na ugoden trenutek, da odkrito dvignejo svoje glave.
Pri zadnjih volitvah v deželi Hessen je n. pr nabrala na novo ustanovljena
stranka nacionaldemokratov
(beri:	nacionalsocialistov) petino
vseh oddanih glasov in to štiri tedne po ustanovitvi te stranke. Na spisku prvih 20 kandidatov nove stranke jih je 14, ki so bili vplivni nacisti. Na Bavarskem je velik del krščanskih demokratov prešel v tabor «separatistov». V Wuertembur-gu je mnogo občin izreklo nezaupanje dosedanjim županom in izvolilo župane iz Hitlerjevih časov. Antisemitizem je v polnem poletu: v enem samem tednu so bila v ameriškem področju Nemčije tri židovska pokopališča oskrunjena. Po vsej zapadni Nemčiji se pojavlja politična razkosanost na številne stranke in strančice, ki so tvorile v času weimarske republike zelo ugodna tla za dvigajoči se nacionalsocializem.
Za vse to je odgovorna politika zapadnih velesil, ki so s kršenjem potsdamskega in jaltskega sporazuma o enotnosti Nemčije končno po vzročili delitev Nemčije na dvoje z
bo grof Bernadotte uspel
V PAL,JESTI»!?
Grof Polke Bernadotte, ki posreduje v imenu OZN. za mir med Arabci in Židi, je star 53 let in je nečak Gustava V., švedskega kralja. Njegova žena je bogata Američanka.
Njegov oče Oskar-Karl-Avgust se je leta 1888 odpovedal svojim pravicam do nasledstva na švedskem prestolu in je dobil naslov «grofa Bernadotte» po stari tradiciji švedskega dvora, s čimer se hrani naslov Napoleonovega maršala.
Služil je kot oficir v kraljevi gardi in pozneje se je posvetil delu v Rdečem križu. Med drugo svetovno vojno je bil podpredsednik te ustanove in je v tem svojstvu imel na prošnjo švedske vlade važna pogajanja s Hitlerjevo vlado. Uspelo mu je, da si je pridobil Himmlerjevo naklonjenost in smel obiskati nacistična koncentracijska taborišča, od koder je izvlekel 20.000 danskih in norveških internirancev.
To zvezo je Himmler skušal izkoristiti aprila 1945., ko je bila Nemčija v razsulu. Obrnil se je na grofa Bernadotta, da bi izposloval pri zapadnih velesilah ločeno predajo Nemčije. Toda Bernadotte v tej misiji ni uspel in je moral sporočiti Himmlerju odgovor zaveznikov o brezpogojni predaji Nemčije vsem štirim velesilam.
Ali bo Bernadotte uspel v svoji drugi misiji? Dal si je rok šestih mesecev, da likvidira vojno v Palestini in da doseže mirno poravnavo arabskožidovskega spora.
Arabci in Židje so Že sprejeli in izvajajo Bernadottov predlog o 4 tedenskem premirju. Posebna komisija za premirje zaseda na čelu z Bemadottom na otoku Rodosu. Tu naj bi potekala mirovna pogajanja med Arabci in Židi. Komisija, v kateri je 68 ameriških, francoskih in belgijskih oficirjev, bo pazila na izvajanje pogojev
premirja zlasti pa na prepoved uvoza orožja in vseljevanja Zidov v Palestino. Zapadne velesile so kljub sovjetskim protestom odbile sodelovanje sovjetskih vojaških strokovnjakov pri komisiji za premirje.'
Zadeva nadzorstva je zelo kočljiva, ker na bojiščih ni sklenjene fronte. Vsaka od obeh vojsk se je zajedla y področja, ki go v glavnem v rokah nasprotne stranke.
Najzanimivejši je v tem oziru položaj Jeruzalema. Staro židovsko mestno četrt je sicer zasedla arab-
ska legija, toda večina modernega mesta je v rokah židovske vojske. Tu je 100.000 židovskih prebivalcev, ki so odvisni za prehrano od zvez z matičnim področjem v Tel Avivu. Arabci pa so Jeruzalem obkolili. Ali bodo dovolili obkoljenim Židom, da v času premirja prejemajo oc zunaj hrano kar bi jim omogočilo, da vztrajajo več mesecev v primem ponovnih borb?
Egiptovska vojska je v svojem pohodu proti Jeruzalemu prešla puščavsko pokrajino Negev, v kateri pa so ostale židovske postojanke, kajti puščavo je težko nadzorovati. Ali bodo židovski oddelki dopustili da egiptovska vojska vzdržuje nemoteno zvezo z zaledjem?
Židje imajo v glavnem v svojih rokah ozemlje, ki jim ga je dodelila OZN s svojim sklepom o delitvi Ealestine na dye državi.
Imajo še celo več, ker so njihove čete zasedle tudi zapadno Galilejo, ki je po sklepu OZN del arabske države. Sedanje premirje pa koristi Arabcem, ker je laže nadzirati ozek pas morske obale (Zidovske države), kakor pa neobljudena puščavska ozemlja, kjer lahko A-rabci skoro nemoteno prejemajo orožje. K temu je treba pristaviti še sovražno razpoloženje petrolejske družbe do Zidov, ki je ustavila svoje obratovanje v Haifi (židovsko pristanišče), da onemogoči oskrbo židovske vojske z gorivom.
Pogajanja za dokončno premirje so zelo težavna, ker Arabci nočejo sesti za isto mizo z Židi. Načelno namreč odrekajo Zidom pravico do lastne države. Arabcem pomaga tudi vplivni ameriški novinar Lippman, ki govori o federaciji med Židi in Arabci v okviru «malega imperija na Srednjem vzhodu». Proti Bemadottu je začela z ofenzivo podtalna židovska organizacija Irgun, ki obtožuje posredovalca OZN, da postopa po smernicah angleške tajne obveščevalne službe.
Mihaelova poroka
Potem ko je Mihael prejel blagoslov Trumana, ki je obljubil bivšemu romunskemu kralju povratek na prestol, je ta odpotoval v Atene, kjer se je poročil z Ano Bourbonsko. Kljub papeževim protestom, katerim pa niso sledile nobene kazni, se je Mihael poročil samo po pravoslavnem obredu in bodo otroci tudi vzgojeni po pravoslavno, čeprav temu nasprotujejo rimski kanoni, ker je Ana katoličanka. Formalno je protestiral tudi vrhovni poglavar bourbonske dinastije, to pa zgolj zato, ker je eden od Bourboncev pretendent na katoliški španski prestol. Po poroki sta zakonca "odpotovala na ženitovanjsko potovanje med turške «nevernike». Kar Truman blagoslavlja, tega niti papež niti Bourbonci ne morejo prekleti!
ustanovitvijo zapadnonemške države. Najbolje je označil ta dogodek poveljnik angleškega zasedbenega področja general Robertson, ko je dne 5. t. m. ukinil vse odredbe, ki so prepovedovale bratenje angleških vojakov z nemškim prebivalstvom.
Pri tem je dejal naslednje: «Tudi Nemci so kristjani in civiliziran narod. Njihove koristi so skladne z našimi. To pomeni uradni konec ostankov načela, da so Nemci odgovorni za drugo svetovno vojno. S tem je tudi
konec «trdega miru» za zapadno Nemčijo.
In ravno v tem usodnem trenutku je prišel iz Amerike v London Dr. Heinrich Bruening, da «obišče svojo sestro v Nemčiji». (!)
Kljub taki motivaciji je vsem jasno, da je njegov prihod v zvezi s sklepi londonske konference. Le-ti so sprostili politične, gospodarske in verske sile, katerih zaupanje u-živa bivši voditelj katoliškega centruma.
Zastopa namreč ameriško «sveto zvezo»,
ki so jo sklenili Herbert Hoover, John Poster Dulles in kardinal Spellman, da vodijo zapadnonemško državo k cilju, ki so si ga začrtali.
Bruening je bil že v Nemčiji univerzitetni profesor politične ekonomije. Svojo politično kariero je začel v katoliških sindikatih, bil je nato poslanec centruma in predsednik Hindenburg ga je postavil za kanclerja (predsednika vlade). Kot tak je s svojimi «izrednimi dekreti» postlal posteljo, v katero se je ulegel nacizem. Po požigu parlamenta je vplival na katoliško parlamentarno skupino, da glasuje za polnomočje Hitlerju s pretvezo, da izvede preiskavo o požigu parlamenta, ki ga je izvršil Goering!
Ko je Hitler imel vso oblast V rokah, se je Bruening izselil V ZDA. Kardinal Spellman in njegov «strokovnjak» v protikomunizmu monsign. Fulton Shean, sta ga vzela pod svojo zaščito in ga priporočila Hooverju in Dullesu.
Po vojni je postal Bruenig svetovalec generala Draperja, načelnika odseka za «detrustizacijo» Nemčije in se je v tem svojstvu trudil, da zaščiti nemške truste in koristi njihovih ameriških družbenikov. Dajal je tudi nasvete proti nemškim enotnim sindikatom.
Od leta 1945. je Bruening tudi svetovalec dr. Puenderja, ki je sedaj predsednik biconske vlade. Puender je bil državni podtajnik v času, ko je bil Bruening kancler. Oproščen je bil v procesu proti atentatorjem na Hitlerja julija 1944., ko so njegovi predpostavljeni potrdili, da je «nacist vreden Hi' tlerjevega zaupanja».
Ko so se začeli pred letom dni vplivni ameriški državniki zavzemati za ločen mir z Nemčijo, so sé republikanski voditelji obrnili na Brueninga, ki ga imajo za najkoristnejšega človeka za izvedbo njR hovih načrtov:
«napraviti iz Nemčije zanesljivega klienta ZDA».
Bruening je vedno imel popolno podporo kardinala Spellmana, ki je intimen prijatelj in svetovalec Pija XII. in ki je vedno podpiraj Brueningovo zamisel o ustanovitvi nemške vlade «krščanske obnove»' v kateri bi katoličani in protestanti «reševali Nemčijo komunizma»;
Toda nemška krščansko-demO" kratska zveza se razkraja in mnog* računajo, da bo Brueningov prihod dal tej stranki novega poleta. •A** pa bo morda kot pred 15 leti samo pripravil pot nacistom?

i
i
;
:
i
1
i
i
1
j
i
i
!
:
i
r
Slovenci in gen. Airey GOTTWALD - PREDSEDNIK ČSR
(Nadaljevanje s 1. strani.) ■Treta s slovansKim zaledjem, to je ”a vse osnove, ki opravičujejo nate stremljenje po združitvi v enotni narodni državi v bodočnosti. Se ve£: v tem narodno osvobodilnem boju smo
skovali bratstvo z italijanskim življem
v obmorskem pasu Tržaškega ozemlja
in dobili v demokratičnih italijan-skih delovnih množicah, ki so v tvoji borbi za socialno osvoboditev že zdavnaj prerasle umetna narodnostna nasprotja, najboljšega in najzvestejšega zaveznika v naših narodnostnih in socialnih stremljenjih. Pod pogoji doseženih zmag in Pod pogoji tega bratstva smo lahko koncu druge svetovne vojne razvili svoje narodnostne pravice in zahteve. Sami smo si uzakonili Po načelu narodnostne enakopravnosti vseh najmanjših narodov
pravico našega jezika,
ttoše pesmi, naše šole, naših na-todnih običajev itd. in tudi pravico naših narodnih noš, ki so iz naj-tkritejših kotičkov, kamor so se inorale umakniti, vstopile v javnost kot živa priča naše turodnosti.
Tukaj me je v mojih razmišljanjih prekinilo pritrjevanje govorniku, ki je govoril o sedanjem položaju na Tržaškem ozemlju in o političnih prilikah pri nas sploh. Marsikje, predvsem v vzhodni Evropi, se je pričela v življenju na-rodov in ljudstev nova doba v na-nodnostnem in družbeno-socialnem oziru. Pri nas so
sovražniki novega pravičnega sveta zavozili v stari tir.
Prizadevajo si, da bi prezrli pridobitve narodno osvobodilnega boja *er nori in stari sovražniki sloven-skega naroda in demokratičnih hinožic sploh skupno nastopajo proli slovenskim narodnim pravicam ln demokratičnim svoboščinam. Stari sovražniki slovenskega naro-^a» zagrizeni italijanski šovinisti, ostanki italijanskega fašizma so sPet začeli gonjo proti slovanskemu Zlvlju na Tržaškem ozemlju z isti-bzi metodami kot pred 25 leti. Za nilh slovenskega naroda na tem ozemlju sploh ni, kot ga ni bilo Tod fašistično Italijo. Za njih obstaja neznatna skupina ljudi rasne Zhunjvrednosti «s’ciavi» imenovani, KI niso spričo visoke kulturnosti Krasno višjih Italijanov», vredni, da imajo svoj jezik, svoje šole v Trstu, Sv°3e napise, svoja zastopstva v oseh upravnih organih itd. Berite «Giornale di Trieste», «Voce libe-r^)>’ «Messaggero Veneto», «Prora», «Ultimissime», da naštejemo samo b-ekatere — o Slovencih same psov-e> sam prezir, sama fašistična rasna teorija jih je. Toda to so
Zakrknjeni sovražniki slovenskega •Judstva iz stare fašistične šole
njih besnost po vdoru resnice v bet o slovanskem značaju tega zemlja, je razumljiva. Manj, mno-
manj razumljivo za navadnega ^bbenskega človeka pa je, da gabri o Slovencih na isti način kot Sa fašistična drhal
šef zaupniške anglo-amerišl vojaške uprave.
^°t da bi bral enega izmed zgor byedenih šovinističnih listov,
1 zdi, ko si ponavljam besei l^ne.rbta Aìreya: «Ločitev med š ™ italijanskega jezika in solai ra Ve.nske9a jezika, ki temelji snih nagibih (razlogi jezikovne, 50 te malo važni, ker g ro'l]° ysi stonens/ci prebivalci po italijansko) je še vedi ašanje, ki ga je treba rešiti». prel°bek’ Ki se trka na prsa, da ,je astavnik edino prave zapadi te. ^racija, razpreda tudi rasi 2a riJ° P° naukih fašistične šol ter-u bbstajajo tu rasni nagibi, k 1 teorijo je iznašel fašizem zkì E’ydlagi katere je tlačil slove Pr živelj kot nižjo raso, ki nin turVlCe. niti Potrebe po svoji ki sebnnSt*- itd: Jezikovne in druge P Pama l’ ^ vse skuPai označuje stal r~rt° sam°bitnost, so zdaj p bevr- "euažne' torej so zanj Sl O* 1 kot narod izginili, ker zna sih razmer vsi italijansko. I odkr'Cln^rn^Vl *n značilni izjavi, •Upn-lya fašistično miselnost z Pa t -e9a generala, je Slovence PlarJua^kem zemlju bolj jasi urnertii,3’	za-kaj ni angl
Čilih ■ bbjaška uprava po dol Pbedi rHlrovne Pogodbe in statu jbzik a enakoPravn°sti slovenske/ klm-l.v javni upravi, zakaj Ì 3e *lovenske predstavnike
organov javne oblasti, zakaj ne da Slovenskemu narodnemu gledališču dvorane, zakaj ne izdela zakona o slovenskih imenih itd itd- Gospodu generalu je mogoče žal, ker se je tako nerodno izdal, toda Slovencem in vsem demokratom, ki ne oporekajo Slovencem narodnostnih pravic kot Airey, ni prav nič žal. Potrjeno nam je samo to, kar smo vedeli: da se i oni, ki iz šovinizma in rasnih nagibov sovražijo slovenski narod, i oni, ki jim je slovenski narod s svojo demokratično orientiranostjo na poti v njihovih imperialističnih stremljenjih, nujno znajdejo v isti družbi sovražnikov Slovencev kot naroda in Slovencev kot demokratov. Nekaj skupnega je med vsemi temi, v različnih dobah z različnimi sovražniki Slovencev na tem ozemlju. Preko vseh se vleče ista nit fašistične miselnosti.
Ob lonjerskem festivalu narodnih noš in ob bratski prisotnosti na njem Italijanov in Slovencev, so se mi zdeli vsi ti združeni sovražniki našega ljudstva majhni, smešni in čudno izmaličeni.
Po ostavki dr. Beneša je češkoslovaška narodna skupščina dne 14. t. m. soglasno izvolila za predsednika CSR Klementa Gottwalda, dosedanjega pi-edsednika vlade.
Novi predsednik republike Klement Gottwald se je rodil 23. novembra 1896. leta v kmečki družini v Dedicali na Moravskem, kjer je že v najnežnejši mladosti spoznal vse težave kmečkega življenja. Od leta 1914 naprej je bil mizarski delavec. Po prvi svetovni vojni je aktivno sodeloval v levem krilu so-cial-demokratske stranke, ob ustanovitvi komunistične partije pa je stopil v njene vrste. Od leta 1921. naprej se je popolnoma posvetil političnemu delu partije. V Bratislavi je izdajal komunistični list «Hlas Ludu», pozneje pa je vodil komunistično glasilo «Pravdo». Leta 1925 so ga izvolili za člana Centralnega komiteja KP Češkoslovaške, leta 1929 pa za generalnega sekretarja partije in istega leta za poslanca v narodni skupščini.
Vse življenje se je vztrajno boril za pravice in svobodo delavskega razreda in celotnega delovnega
ljudstva Češkoslovaške. Po mona-kovski krizi 1938. leta je na osnovi sklepja CK Partije odšel v Moskvo, odkoder je vodil borbo za osvoboditev Češkoslovaške.
Klement Gottwald je eden izmed avtorjev manifesta, objavljenega če-škoslovanškemu ljudstvu v maju 1942 leta, v katerem so bile smernice za boj proti okupatorju. Gottwald je zastopal stališče, da je organiziranje lastnih oddelkov za boj proti nemškemu fašizmu narodna dolžnost Cehov in Slovakov in zadeva njihove časti. Posvetil je veliko pozornost organiziranju češkoslovaških vojaških oddeldov v Sovjetski zvezi. V svojih razgovorih z dr. Benešom v Moskvi leta 1943 je Klement Gottwald formuliral glavne načelne točke, ki so bile pozneje osnova košičkega vladnega programa.
4. aprila 1945. leta je postal Gottwald podpredsednik prve češkoslovaške vlade in je obdržal ta položaj tudi v drugi Fierlingerjevi vladi. Marca 1946. leta so ga izvolili za predsednika KP Češkoslovaške. Po volitvah v narodno skupščino maja
1946. leta, ko je dobila Komunistična partija največ glasov, je dobil Gottwald mandat za sestavo vlade. Gottwald je tedaj sestavil koalicijsko vlado, v kateri so bili prred-stavniki vseh političnih strank, zastopanih v ljudski fronti. Pod vodstvom Klementa Gottwalda je vlada izdelala in predložila narodni skupščini dveletni gospodarski načrt, ki ga je narodna skupščina tudi sprejela.
Februarja 1948. leta je Gottwald po odstopu predstavnikov narodne socialistične stranke, ljudske in slovaške demokratske stranke sestavil svojo drugo vlado. 10. marca je Gottwald razložil v narodni skupščini program nove vlade, sestavljene iz predstavnikov prerojene ljudske fronte.
Po izvolitvi je Gottwald prejel številne čestitke, med katerimi so tudi Beneševe. Novo vlado je sestavil Antoniu Zapotocky, član KP. V novi vladi je 10 komunistov^ 3 socialdemokrati, 2 narodna socialista, 2 slovaška demokrata, 2 člana katoliške ljudske stranke, 1 neodvisen in 1 sindikalist.
Imperialistična qs ||jj|j.jjp[||j|jj
držijo samo v toliko, v kolikor nočejo, da bi se kdo drugi vgnezdil tem področju.
Najvažnejša točka te strategije leži 30 km južno od Tobruka,, eno uro daleč od egiptske meje: to je
letališče El Adem.
Ce bi Angleži imeli to važno le-dsko oporišče leta 1941, ne bi mo-
izKonsuu verske razuke iiDijskin Arabcev.
Senusi (prebivalci Cirenajke) pripadajo posebni muslimanski sekti, v čemer se ločijo od Tripolitancev in se zato tudi ne navdušujejo za pristop v Arabsko ligo, ki hoče združiti vse arabske države. 2e v turškem cesarstvu so uživali Senu-
Medtem ko prihaja vprašanje italijanskih kolonij v odločilen pretres pred namestnike zunanjih ministrov v Londonu, smo bili priča v zadnjih treh tednih dveh diplomatskih akcij, ki sta med seboj tesno povezani. Zapadne velesile so tretjič predlagale SZ razpravljanje o reviziji italijanske mirovne pogodbe z željo, da bi tržaško ozemlje priključili Italiji. General Airey (ki je Anglež) je kmalu nato poslal Varnostnemu svetu poročilo, v katerem govori o nujnosti, da Trst pripade Italiji.
Skoraj istočasno pa je emir Se-nusov (Cirenajka) izrazil željo, da bi proglasili
Cirenajko za «neodvisno» kraljevino.
In emir je prejel najvišje angleško odlikovanje:	imenovali so ga za
«viteza angleškega imperija». Istočasno je francoska vlada zahtevala priključitev južnozapadnega libijskega ozemlja k svojemu kolonialnemu imperiju.
To ni prvič v zgodovini, da sta
Trst in Primorska povezani z vprašanjem italijanskih kolonij.
2e proti koncu prejšnjega stoletja je nemški «železni» kancler Bis-mark pehal «italijanske šakale» — kakor je zaničljivo imenoval italijanske politike — na «afriško pašo» samo zato, da mu s svojo «iredento» ne drezajo v ranljivo Avstrijo (Trst, Gorica; Istra). In res je za časa italijanske ekspanzije v Afriki Avstrija imela relativen mir z Italijo.
Podobno zmanjšanje pritiska na italijanski vzhodni meji opažamo za časa Mussolinijeve ekspanzije v Abesiniji.
Mešetarjenje s Trstom je sicer za Američane predvsem volivni manever, ki naj preslepi nekaj ameriških volivcev italijanskega porekla, da bi glasovali za Trumana. (Ameriški general Gaither je pobijal Ai-reyeve trditve in ameriški imperializem si bolj želi tržaškega oporišča kot pa oslabeli angleški lev.) Vendar sta obe vprašanji, afriško in tržaško, ostali tudi danes povezani, le da imperialistična igra z Italijo poteka v obratni smeri.
V sedanjem položaju slepijo imperialisti Italijo
s tržaško vabo zato, da bi laže izrinili Italijane iz afriških področij
ki si jih kanijo sami prisvojiti. Francozi si hočejo priključiti del Tripolitanije. Vodilno igro pa imajo v tej zadevi Angleži, ki so trdno odločeni, da ne spustijo Cirenajke.
Za to deželo se je začela zanimati angleška vlada že tedaj, ko ji je postalo jasno, da se bo Egipt polagoma odtegnil angleškemu vplivu. Nasprotno pa ne predstavlja zapadni del Libije (Tripolitanija) tolike važnosti za angleško imperialno strategijo in se tu Angleži
gli Nemci izvršiti letalske ofenzive na Kreto in Sredozemlje, ne bi bilo Sredozemlje zaprto angleškim konvoljem ves čas vojne. Tako bi si v tem primeru lahko prihranili dolgo pot okrog Južne Afrike, kajti angleški pomorski promet po črti vzhodno od Malte bi bil zavarovan z letali, ki bi prihajala iz El Adema. Pod območjem lovcev tega letališča (okrog 1.00 km) so naslednja področja: Malta, Sicilija in Južna Italija; tretjina Jadranskega morja in Albanija; Grčija, Ciper, Dardanele in Trebizond ob Črnem morju; Sueški prekop in dolina Nila. Z obeh letalskih oporišč El Adema in Sajbaha (ob Perzijskem zalivu) nadzorujejo Angleži petrolejski cevovod Kirkuk-Haj-fa in cevovod družbe Transarabian Petroleum (ki ga šele gradijo).
Cirenajka naj bi torej bila poleg Transjordanije
glavna postojanka skrčenega angleškega imperija
na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju (Gibraltar, Malta in Ciper). In vlogo kralja Abdulaha naj bi tu odigral Said Idriss, emir Senu-sov, ki ga Angleži nazivajo Sir, odkar je prejel najvišje angleško odlikovanje.
Angleži sp v svoje namene
si široko samoupravo in tvorili državo v državi. Ko je Italija o-svojila to deželo je bila po razpadu rimskega cesarstva Cirenajka prvič upravno združena s Tripoli-tanijo pod enotnim nazivom Libija. Od vseh Libijcev so Senusi edini nudili resen odpor italijanskim o-svajalcem in so zaradi tega bili izpostavljeni množičnemu iztrebljanju (pokolji generala Grazianija).
Ura Senusov je nastopila v začetku vojne, ko so stopili v borbo proti Italiji na strani Angležev. Sajd Idriss je leta 1941. podpisal pogodbo z angleško vlado in Eden je izjavil, da «v nobenem primeru ne bo prišla Cirenajka pod italijansko oblast».
Tripolitanci, ki se spričo ugleda in podpore, ki jo uživa Said Idriss, bojijo, da bi prišli pod nadzorstvo Senusov, se tudi zavzemajo za «neodvisnost», toda pod okriljem Arabske lige. Tudi njihove težnje podpirajo Angleži, ker bi angleška igra bila olajšana z dvema «neodvisnima» državama.
Pred vojno je bilo v vsej Libiji
180.000	italijanskih kolonistov na
750.000	Arabcev (500.000 v Tripoli-taniji in 250.000 v Cirenajki). Skoro vseh 75.000 Italijanov Cirenajke je bilo med vojno evakujranih v domovino in v Tripolitaniji jih je ostalo še okrog 38.000.
Dve angleški vojaški upravi lo-
čeno upravljata Cirenajko in Tri-politanijo že od leta 1943. Z razliko podobne uprave za Trst pa
vodijo tamkajšnji angleški oblastniki izrazito protiitalijansko politiko.
Strogo je prepovedan povratek italijanskih kolonistov v Cirenajko. Pa tudi v Tripolitanijo jim je stvarno pot zaprta. Angleška VU za Tripolitanijo namreč dovoljuje po-i vratek samo otrokom, ženam in starcem. In še ti se smejo vrniti samo tedaj, če se odseli v Italijo enako število Italijanov. V nobenem primeru pa se ne smejo vrniti v Tripolitanijo moški v starosti od 16 do 75 let. Angleži se izgovarjajo, češ da mora ostati v Libiji število italijanskega prebivalstva po stanju iz leta 1943, dokler se dokončno ne reši vprašanje pripadnosti te kolonije.
Stvarno so pa Angleži izdali te omejitve zato,
ker bi povratek italijanskih koloni, stov ovira! britanske načrte.
Tako so tudi laže podprli protiitalijanske manifestacije Arabcev v Tripolitaniji, ko je obiskala te kraje preiskovalna komisija štirih velesil, da zasliši prebivalstvo in izve za njihove težnje Kar Angležem prav pride v Trstu, to jim ne diši v Libiji! Pri, tem se seveda ne zmenijo zalo, da so ostala polja italijanskih kolonistov neobdelana že od leta 1943. in da se je zaradi tega puščava zajela za 10 km na površini prej obdelane zemlje.
V te imperialistične spletke je zadel v živo predlog jugoslovanske vlade,
ki sta se ji pridružili tudi CSK in Poljska, po katerem naj bi začasno zaupali Italiji upravo njenih bivših kolonij iz predfašisti-čne dobe. OZN pa naj bi v obliki varuštva nadzirala njihovo upravo. S tem bi italijanski kolonisti lahko zopet obdelovali svoja polja, kar bi samo koristilo zaostalemu gospodarstvu arabskih domačinov. Hkrati bi pa vrhovno nadzorstvo OZN nad temi deželami skrbelo za sožitje med obema narodoma in preprečilo kakršno koli nasilje iz časov fašizma. Končno bi OZN pripravila te kolonije, da po daljši dobi, ko bi tamkajšnji prebivalci dozoreli za samoupravo, dosežejo resnično neodvisnost.
Jugoslovanska vlada je s tem tudi pokazala, da si želi resničnega sporazuma z italijanskim narodom, ki je možen samo na osnovi dobrega sosedstva, kar izključuje vsako spletkarjenje s Trstom, ki nima za Italijo gospodarskega pomena. Nasprotno pa bi Italija previšek svojega prebivalstva pošiljala na neobljudena področja svojih bivših kolonij, kar pa ravno hočejo imperialisti preprečiti.
Po tržaškem ozemlju
KRONIKA
*	ZA TRŽAŠKI VELESEJEM je bila ustanovljena posebna družba. K ustoličenju upravnega sveta je bil povabljen zastopnik republike Italije, niso pa povabili zastopnika FLRJ Jugoslavije, ki je lansko leto pokazala močno zainteresiranost na tržaški razstavi.
*	URAD ZA DELO je pozval privatna podjetja, da smatrajo 2. junij, dan proglasitve republike v Italiji za praznik in da izplačajo delavcem dnevno mezdo, oziroma dvojno dnevno mezdo, če bi ta dan delali. Zaradi nejasnosti poziva zavlačujejo gradbena podjetja izplačilo te mezde. Ko gre za izplačanje mezde, tedaj seveda ne marajo več italijanske zakonodaje.
KITALI JANŠKE OBLASTI SO začele z načrtnim premeščanjem nameščencev in intelektualcev iz Gorice v notranjost Italije. Mnogi uradniki so že od septembra J947 na razpoloženju in čakajo na odpust ali na premestitev v nostra-njost Italije.
*	ITALIJANSKI DELAVCI skušajo preiti v Jugoslavijo zaradi brezposelnosti v Italiji. V zadnjih dnevih so italijanske obmejne straže pri Krimu in Gorici ujele 11 oseb in jih izročile sodišču zaradi poskusa nedovoljenega prekoračenja meje.
*	V TRST bo v kratkem prispela komisija za izvajanje Marshallovega načrta, da v sodelovanju z okupacijsko vojaško upravo izdela dokončni načrt. Tako je general Airey samovoljno vključil gospodarstvo Trsta v ta načrt, ne da bi se prej posvetoval s predstavniki tržaškega ljudstva.
*	NEKO TRŽAŠKO PODJETJE je dalo pobudo za uvedbo redne avtomobilske zveze Trst-Dunaj. Pogajanja so v teku.
*	«IL SOLE» IZ MILANA piše da hi Trst moral postati bogato mednarodno tržišče z upoštevanjem sprememb v zaledju, kjer so države uvedle načrtno gospodarstvo, ki sloni na zamenjavi blaga, ker je težko oskrbeti se s tujimi valutami. Trst naj bi postal središče teh zamenjav blaga med vzhodom in zahodom. To bi dovedlo Trst do takih prilik kot so bile za časa avstro-ogrske gospodarske enotnosti zaledja, kar bi seveda pomagalo, da bi prišlo tudi do politične pomiritve in do miru. Tako gledajo na te zadeve v Milanu v krogih, ki prav gotovo niso slavo-komunistični.
*	UKAZ ST. 235 ZVU ODREJA,da se mora pri novih sprejemih v službo sprejeti tudi določen odstotek povratnikov in partizanov, Ravnateljstvo mestnih podjetij Acegat pa sprejema v službo ljudi, ki niso pristojni v Trstu ali pa ki so to pristojnost dobili šele pred kratkim in sprašuje ljudi pri sprejemu v službo, v katero sindikalno organizacijo so vpisani. Člani ES so seveda nezaželeni.
*	«VOCE LIBERA» se zaganja proti zahtevi slovenske demokratske fronte v Italiji po slovenskih šolah v Slovenski Benečiji, češ da nobeden noče takih šol, ker jim je italijanska kultura prinesla samo koristi. Pozablja pri tem, da je ljudstvo v Slovenski Benečiji samo zahtevalo te šole. Po mnenju tega lista naj se torej nasilno raznarodovanje kar nadaljuje. Hvala lepa ra tako demokracijo.
*	V MATERADI bo 27. t.m. «Dan hrvatske besede in pesmi» Pevski zbori, godbe, pionirski zbori in diletantske igralske družine iz Bujščine nam bodo pokazale, da so Hrvati od lanskega «festivala hrvatske kulture napredovali.
*	GENERAL AIREY je sporočil v svoji spomenici organizaciji ZN, da je bilo oddano v najem FLR Jugoslaviji v Trstu skladišče v tržaški luki s površino 7000 kv. m. Uprava javnih skladišč, lastnica vseh skladišč in hangarjev v luki, pa je odgovorila gospodarski delegaciji FLRJ, da so potrebni še novi razgovori z ZVU o tem. Zadeva torej še ni rešena.
TATINSKA POLICIJA
LOGIČNA POSLEDICA POTUHE Z NAJVIŠJIH MEST
Otroci, ki jih starši samo hvalijo in to celo takrat, kadar bi zaslužili ostro grajo, se pokvarijo. Nekaj podobnega je s tržaško policijo, samo da tukaj ni treba šele čakati, da bi se ti «otroci» pokvarili, v tem so že dosegli veliko popolnost; podobnost je le v tem, da dobivajo ti «pridni fantki» same pohvale. Hvalijo jih že, odkar so jih postavili razni polkovniki in generali. Znan je pregovor: Povej mi, s kom hodiš in povedal ti bom, kdo si. Kako neki bi se moral glasiti zaključek pregovora, če bi rekli: Povej mi, kake lopove hvališ in povedal ti bom...
Za te ljudi, ki so se silno razmnožili, je vojaška uprava postavila conskemu svetu zahtevo, da ji prepusti polovico stanovanj v novih hišah pri Sv. Ivanu. Conski svet se je uprl (le kje je vzel to korajžo!) in to zahtevo odbil. Zdaj pa baje vojaška uprava mešetari: tudi 30% bi zadostovalo. Tako torej, trideset odstotkov novih stanovanj naj bo za fašiste iz Gorice, Tržiča in Pulja, ki danes z odobritvijo zapadnih «demokratov»
nosijo policijsko uniformo, ostalo pa naj poberejo ezulski pritepenci. Tržačani, ki so jim bombe uničile stanovanja, pa naj se še naprej stiskajo po luknjah. Mar je tržaško ljudstvo klicalo v Trst policijo iz vseh strani; naj bi te cvetke popolnosti (po mišljenju nekih visokih oseb) ostale, kjer so bile. V ostalem je pa v Trstu dovolj vojašnic, kjer lahko najdejo taki ptiči mesta.
Kakšna lepa družba je ta civilna policija, se je spet pokazalo te dni. (Ne bi hoteli delati krivice tudi nekaterim maloštevilnim elementom, ki pa so že davno padli v nemilost, ko so hoteli biti vestni in pošteni).
Poznamo že davno metode te «najboljše policije na svetu». Večkrat smo videli, s kako naslado se z manganeli zaganjajo v demokratične množice. Tu ne gre za voljo razgnati kako skupino ljudi, temveč za zločinsko slo, da te ljudi pretepejo. Prav nič ne prikrivajo ti zločinci svojega gneva, kadar imajo opraviti z našimi ljudmi na dovoljenih sestankih ali pa pri lep-
ljenju dovoljenih plakatov.
In kake vrste ljudje so ti zakleti sovražniki našega ljudstva? Slišali smo o ogromnih tatvinah sladkorja iz vlaka na nabrežinski postaji, o tihotapljenju cigaret in o raznih goljufijah. Zdaj pa je prišla na dan še ena lepa: za 18 milijonov blaga «je odšlo» iz skladišča s pomočjo policije.
Poleg lesnega skladišča pod Skednjem je velik prostor ograjen z visoko dvojno ograjo iz bodeče žice; le dva izhoda sta iz tega prostora; enega čuvajo civilni, drugega pa vojaški policisti. Na tem prostoru je ogromno starega železa, pa tudi dražjih kovin, n. pr. bakra. Ves prostor lahko osvetljujejo močni reflektorji. In vendar - izginilo je za več kamionov bakra.
Kako se je moglo to zgoditi? Zelo preprosto - podkupili so policiste in sicer se zdi, da tudi vojaške. Da je šla stvar lepo od rok, pa tudi reflektorji niso svetili - pač v dogovoru g tatovi. Reflektorje namreč tudi upravljajo policaji. Stvar je prišla na dan. (Težko je držati v tajnosti zadevo, kjer imajo mno-
gi prste vmes.) Policija skuša vso stvar potlačiti; ko je o najnovejši «akciji» pripadnikov civilne policije govoril že ves Trst, tedaj sd izdali kratko poročilo, ki pa je še vseeno'tako, đa stavlja «najboljšo na svetu» v res krasno luč. Kradli so prvič že 25. aprila, potem 24. maja in končno so hoteli, a jim ni uspelo, 30. maja.' Kako da je policija šele junija prišla na to, da se je kradlo že aprila? In zakaj skuša zmanjšati storjeno škodo?
Začelo se je zasliševanje. Bazen 9 policistov je zapletenih v afero tudi 20 civilistov. Zaslišujejo pa tudi vojaške policiste. Trst je zopet bogatejši za afero posebne vrste. Za tržaško ljudstvo je pa ta primer dokaz več, da drugače niti biti ne more, dokler bodo v Trstu gospodarili ljudje, katerih nameni niso pošteni. Kdor ima nepoštene namene, ne bo iskal pomoči za njih izvajanje pri poštenih ljudeh.
Gospodje Angloameričani že vedo, čemu so si ustvarili «najboljšo policijo na svetu»!
Od Sežane naprej proti Trstu bom lahko razpolagal s prostori, sem si mislil, ko sem naletel na popolnoma zaseden železniški voz. Toda čudno, pridemo v Sežano in skoraj nihče ne izstopi. In «polno kovčegov imajo ti ljudje in precej otrok je med njimi. Vsi pa govore italijanski. Po nekaterih Besedah sem spoznal, da gre za ljudi z Reke, in sicer so to bili Italijani, ki so se poslužili pravice op tiranja za Italijo in se sedaj selijo. Odhajajo v Trst in v Italijo, kjer bodo pomnožili število ezulov, pro-fugov in kakor koli se že imenujejo vsi ti «razseljenci».
Carinski pregled je za te ljudi majhno presenečenje. Pričakovali so dolgotrajnega, natančnega pregledovanja, v resnici pa se je stvar končala kaj kmalu. Vljudni carinik ni niti pregledal vseh kovčegov. Govoril pa je z njimi v italijanščini.
«To je bil torej ves pregled?» so se spraševali potniki oddelka, kjer sem našel prosto mesto in sem prisedel. «Pa so toliko govorili o nekih strašnih pregledih. No, včasih se plač govori več kot je res».
Poleg mene sedi mlajša žena z otrokom v naročju in njen mož. Potem sta še dva zakonca z odraslim sinom.
«Do sedaj je šlo vse v redu. Potovali smo kar dobro».
Potem govore o nekem obmejnem uradniku, češ nič ga nismo razumeli. Da, tu so Slovenci. Toda njihov jezik je zelo lep, zatrjuje mlajša ženska. Včasih je bila pri svoji teti v Vremah in tam je slišala slovensko govorico. In pa pojejo zelo lepo. Da, da, za zborno petje so «magnifici», pritrjujejo ostali. Potem začne starejši moški pripovedovati, kako je bilo v Kranju, kjer je še pod Avstrijo služil vojsko.
Sonce sije čez Kras, ki je letos zaradi obilne mokrote presenetljivo lepo zelen. Vlak drdra proti Opčinam. Ti ljudje, ki so bili videti tako normalni, bodo zdaj zdaj «zadihali svobodo» in iz njih bo privrelo na dan vse sovraštvo, vsa nejevolja, ves dolgo zatajevani bes. Ko bodo začutili, da lahko «svobodno govore», bo iz njih privrela ploha psovk, blatili bodo Jugoslavijo, njene voditelje, ljudsko oblast — vse po vrsti. Toda nič se ni zgodilo. V očeh teh ljudi se ni ukresa-la niti najmanjša iskra veselja nad doseženo «svobodo». Le omemba tega ali onega znanca ali sorodnika, ki je ostal tamkaj, pa od časa do časa globok vzdih je govoril, česar ti ljudje naravnost niso rekli: da jim je težko po Reki ki so jo zapustili. Mikalo me je, da bi jih vprašal, kaj jih je prav za prav dovedlo do tega, da so šli proč, negotovemu življenju naproti.
Toda ko je vlak ustavil in ko je prvi obmejni organ že pobral potne liste, tedaj je prišlo za te Rečane prvo malo prijetno presenečenje: prišel je drugi policist, da pregleda prtljago in je vsem po-
bral cigarete. Imeli so jih vsi po sto, a imeti bi jih smeli le po 20, je zatrjeval agent, ki je moral biti od nekod niže Rima. Lep sprejem pa tudi krasna razlika v primeri z naravnost kavalirskim ponašanjem jugoslovanskih obmejnih organov.
Toda ezulska organizacija deluje. Vlak se še ni premaknil z Opčin in že pride v kupe zastaven moški — star znanec z Reke. On je že mnogo časa v Trstu. Čudovito človekoljubje ga je gnalo, da je že tako zgodaj prišel na Opčine. Česar novi prišleci, ki so do včeraj živeli v Jugoslaviji, niso vedeli, kake irnšne stvari se gode Italijanom, to jim je sedaj povedal on. «Siamo bene informati noi». Vendar se je zdelo, da novim «osvobojencem» vse to govorjenje ne gre nič preveč do srca. Le starejša ženska začne počasi pritrjevati. «Toda videli bodo, ko se vrnemo. Tedaj bomo obračunali».
«Nikar tako ne govorite! Na tak način ne bo torej nikdar miru».
Videli smo jo v nedeljo na parniku, ko se je peljala k Sv. Nikolaju. Iz previdnosti si je nataknila črne naočnike, bržkone je želela, da bi je nihče ne poznal. Toda spoznali smo jo vendar in že takrat smo se vprašali, kaj neki bo nakrecljala v svoj cenjeni list, to je v klerofašistični «Giornale di Trieste». No, v torek smo spoznali sad- tega njenega «podviga».
Vse zaman, nekaterim ljudem ne ustrežeš, če si «titin», pa če bi še ne vem ktf? napravil. Za nobeno ceno jim ne gre v račun nikak uspeh, ki ga je doseglo ljudstvo s svojo oblastjo v Jugoslaviji ali pa v delu STO-ja, ki ga upravlja Jugoslovanska armada. Silno pa
«Mir? Saj so oni hoteli vojno», je odgovoril «Tržačan» s spretnostjo premaganega fašista. In iz neizčrpne zakladnice in potvarjanja so se usipale nove, gorostasne laži. Tu in tam mu je kdo skromno pritrdil, a mlajša ženska je dejala možu: «A tega ne moreš reči, da bi bili kdaj lačni».
Starejša pa pripoveduje o neki drugi, ki je seveda ostala na Reki. «O ona je čisto z njimi. Ma non vedi, che progressi facciamo, mi je pravila zadnjič.
«Si, si, progressi», se z neko ne jevoljo razvname «Tržačan» in potem začne pripovedovati o sebi: «Zaslužim 44.000 Kupil sem to in ono sebi in hčeri — sploh sem se postavil na mesto. Kar se hrane tiče, jo boste imeli kolikor boste hoteli. In tudi nekaj denarja». Koliko pa sicer zgovorni gospod ne zna povedati. Vidi se mu, da je eden tistih ljudi, ki se v življenju znajdejo, četudi pri tem niso preveč i obzirni do drugih ljudi. Kajti no-
jih tudi boli vsaka pridobitev tržaškega ljudstva, ki jo dosežejo qljub tukajšnji protiljudski oblasti. Da je tam zadaj za Debelim rtom nasproti Kopra nastalo prijetno kopališče, to je tudi nekaj nezaslišanega. Ce bi bil Sv. N kdaj s svojim kopališčem še v angloamerički coni, potem bi bilo vse v redu. Ker pa je to kopališče že v področju, kjer vlada ljudska oblast, je treba napisati, da ni lepo, da je sploh vse narobe, najraje bi človek napisal, da tudi morje ni pravo morje, temveč neka sleparija teh prokletih «titinov».
Taki motivi so bili gotovo odlo-
(Nadaljevanje na 6. stran).
TR2ACANI PRIHAJAJO V NOVO KOPALIŠČE.
«DNA POTVARIALKA
vodošlim ne daje povsem razvese^ Ijivih vesti.
«Bržkone boste šli v Benetke. V Vidmu je taborišče prenapolnjeno». «In kako dolgo moramo ostati V taborišču», vpraša mlajša ženska,
«Ostati? V taborišču ste pač, dokler ste — dokler si ne najdete kaj drugega. Tam imate hrano in staro posteljo». A tega ni rekel, da si je ta ženska, ki se ni znala odločiti, da bi pričela zmerjati Jugoslavijo, pripravila slabo priporočilo, da bi lahko našla «kaj drugega». Kaj kmalu bo spoznala, «kako se tu živi».
In gospod, besediči naprej. Seveda se zaletava tudi v italijanske komuniste s Togliattijem vred, ki «stanuje v stanovanju z 12 sobami». In kaj govore ti komunisti po Trstu o tuberkolozi, ki je nikjer ni, o brezposelnosti, ker nočejo delati, «Pravijo, da smo fašisti. Zal mi je, da nisem bil že od prve ure». Vstopi agent policije. «Tukaj ste vsi begunci? Ko se bo vlak ustavil, hitro izstopite in počakajte kar ob vlaku».
«O poveri noi! Zdi se mi, kakor da smo ujetniki», je zavzdihnila mlajša ženska. Ob izstopu na tržaškem kolodvoru sem potem videl tega policaja, kako je nestrpno pri; ganjal ljudi, ki z otroki in kovčeg» le niso mogli z nekako vrtoglavo naglico poskakati z vlaka: «Presto, presto!».
Kaj je te ljudi pognalo proč, z Reke, po kateri zdaj vzdihujejo. Niti z besedo niso omenili, da bi bili nacionalno zatirani (takih trditev jih bodo naučili šele v Trstu) in niti besedice ni bilo v njihovem prikazovanju težav, s katerimi se mora še boriti jugoslovansko ljudstvo, ki bi pričale, da so te težave zanje, Italijane, hujše kot z? ostale; in zdelo se je, da starejši moški še vedno dela v tobačni tovarni, s tako zavzetostjo je pripovedoval o novih poskusih umetne fermentacije, in zopet nikier besedice o kakem zapostavljanju na delu, ker je bil Italijan; nasprotno s poudarkom pripoveduje, da je bil odgovoren za delo nekega oddelka.
In vendar so odšli. Fašistična propaganda, podpirana z vsem* sredstvi po združeni reakciji, naj; de ugodna tla tudi pri ljudeh, k» se s sentimentalnostjo vdajajo napačnemu nacionalizmu, ne zavedajoč se, da so postali žrtve tistih elementov, ki so jim prav za praV malo mar njihova čustva do domačega kraja. Glavno je, da so tukaj močna opora vsega fašističnega gibanja, ki jih s svojimi frazami lavi kot pajek muhe. Tako postajaj® po krivdi fašistov, ki so morali pobegniti «na varnejše» in ne morejo sedaj v svoji nevoščljivosti godati mirnega življenja tistih, ki ju? pobegniti ni bilo treba, žrtve politične špekulacije tudi ti ljudje, k* jih nihče ni odganjal z doma in ka; terih delovni doprinos bi bil novi Jugoslaviji dobrodošel. In z ostalimi narodi Jugoslavije bi v ena; kosti in bratstvu tudi oni uživah sadove svojega dela. A dali so se preslepiti in raje postali brezdomci. Volenti non fit iniuria — kdo sam tako hoče, naj ne tož» nad krivico.
ì
t

V	drugi polovici 19. stoletja je začel v Nemčiji ustanavljati prve zadruge F. Raiffeisen po sledečih načelih: vsaka vas naj ima svojo Posojilnico; vodijo naj jo člani sami, in to brezplačno; le računar naj dobi primerno nagrado; člani jamčijo za zadružne obveze z vsem svojim premoženjem.
Po njegovih načelih se je ustanovilo več tisoč posojilnic.
Drugi za zadružništvo enako zaslužni mož je bil Schulze - De-litzsch. Oba sta imela skoro ista načela; razlikovala sta se le v nebistvenih. Raiffeisnov princip je bil Pomagati le kmečkemu ljudstvu, medtem ko je Schulze nasvetoval in ustanavljal denarne zavode za vse sloje naroda, predvsem pa za obrtništvo. Jamstvo naj bo omejeno na delež, oziroma tudi na več-Icratni delež. Obema pa je bilo vodilno načelo vzajemna pomoč med Hani.
Čeprav sta bila oba v ideologiji Zadružništva v zmoti, vendar imata za razvoj zadružništva velike zasluge.
Po teh načelih so se pri Sloven-cih začele ustanavljati prve zadruge okrog leta 1870.
V	Nabrežini je bila ustanovljena Prva zadruga tipa Schulze - De-litzsch leta 1888, in sicer «Hranilno m posojilno društvo, vknjižena zadruga z omejeno zavezo v Nabrežini». Stela je okrog 300 članov.
Leta 1889, je 40 delavcev in kmetov ustanovilo drugo zadrugo, «Obrtno gospodarsko društvo v.z. z °- z. v Nabrežini». Namen te za-druge je bil točiti pristno domače vino po najnižji možni ceni in na ta način ustanoviti društveno gostilno.
Leta 1902. so ustanovili nabrežin-ski napredni delavci «Nabrežinske delavske zadruge v.z. z o.z.» Ta konzumna zadruga se je kaj kmalu razvila v močan in soliden zavod. Stela je okrog 500 članov.
je bil konec te toliko obetajoče zadruge.
Ostale zadruge so izšle iz prvega svetovnega klanja še precej okr-hane, začele so spet obratovati, če-«Nabrežinskih zadrug» brezplačno za svoje člane. «Delavske zadruge»
Milič Ivan
prav v manjšem obsegu. Splošno razdejanje in uboštvo logično nista nudili ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj teh obratov.
Po mirovni pogodbi smo postali sestavni del kraljevine Italije. Ukinjen je bil avstrijski zadružni zakon. V veljavo je stopila italijanska zakonodaja. Italijanski trgovinski zakon ne prizna malim zadružnim zavodom nobenih olajšav. Enaki predpisi veljajo za malo
kmečko zadrugo na vasi kot za velekapitalistično akcijsko družbo. Predpisi o kolekovanju poslovnih knjig, hranilnih in članskih knjižic, registraciji, dopisovanju z oblastmi itd., so bili trda šola za naše poslovanje in združeni tudi s precejšnjimi stroški.
Zadružna zveza v Trstu kot tudi v Goriči sta svojim članicam v vsem pomagali, da prilagodijo svoje poslovanje zakonskim predpisom. A kljub temu so oblasti začele metati našim zadrugam polena pod noge. Nobena stvar jim ni bila prav in po volji. O kaki dobrohotnosti niti govora; pripravljali so pogoje za nadaljnje ukrepe. In ti niso izostali. Udari pastirja in ovce se bodo razkropile! V tem smislu je bil izdan dekret o likvidaciji in imenovanju likvidacijskega komisarja pi tržaških kot goriški zadružni zvezi.
Likvidacijska komisarja obeh
JAMA POD SEMPOLAJEM.
zvez sta izvršila svojo nalogo res mojstrsko: likvidirala sta namreč obe zvezi z ogromno izgubo. To izgubo so seveda morale kriti zadruge - članice; posledica tega je bila, da je šlo več desetin naših zadrug na boben. Ttidi zadruge na-brežinskega okraja so utrpele pi tem precejšnjo izgubo.
Da pa ne bo vrzel odpravljenih slovenskih zadružnih zvez pazna, nam je naša «skrbna mati» Italija takoj dala za nadomestilo in oskrbo slovenskih zadrug «Ente Nazionale
Fascista, delle Casse Rurali Agrarie ed Enti Ausiliari».
To skrb so kaj kmalu čutile tudi posojilnice našega okraja. Ravnatelj zgoraj navedene ustanove je povabil namreč odbore vseh štirih posojilnic našega okraja na skupni sestanek v «Casa del Fascio» v Nabrežini. Na tem sestanku umevno ni manjkala tudi krajevna oblast, to je podesta in politični tajnik fašja.
Tu se je brez komplimentov diktiralo: Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini — Kmečka hranilnica in posojilnica v Sempolaju — Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu se takoj likvidirajo; Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini skliče občni zbor svojih članov ter postavi na dnevni red: spemembo pravil in prenos sedeža iz župnišča na sedež Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini.
Na razne ugovore odbornikov je navzoči funkcionar odgovoril, da so v okraju štiri posojilnice preveč in pe bolje, da obstaja samo eden velik denarni zavod. Glede na tei-koče likvidacije je funkcionar izjavil, da bode nov denarni zavod pevzel vso aktivo in pasivo likvidiranih posojilnic. Zadan je bil tako smrtni udarec našemu zadružništvu.
Likvidirane so bile tako tri posojilnice našega okraja; četrta pa se je pelevila v «Cassa Rurale * Artigiana - Società Cooperativa il» nome collettivo in Aurisina». Istotaka je bilo likvidirano tudi obrtno gospodarsko društvo v Nabrežini.
Fašistična era je, kot razvidno, popolnoma uničila naše prej cvetoče zadružništvo., Samo v nabre-žinskem okrajvi ita od sedmih zadrug ostali le še dve, ki pa le za silo životarita.
Končana je druga svetovna vojna. Iz neizmernega trpljenja, krvi in smrti se je rodilo spoznanje: ljudstvo naj si samo kuje svojo boljšo bodočnost!
Zadružništvo je eno izmed glavnih pripomočkov za naš bodoči go-modarski sistem. Objeti mora rse sloje, vse gospodarske panoge. Vsa oskrba, zamenjava, podukcija, itd. naj se vrši po zadrugah.
Ledina je skoraj neizorana; čaka nas ogromno delo. Dolžnost naše bodoče ljudske oblasti bo, da s primerno zakonodajo pospeši in poenostavi razvoj našega zadružništva.
Če bi Kras prerezali od moria pri Brojnici
V
mimo Sempoiaja io Prečnika»..
PREČNIK
^ letu 1908 se je v Devinu ustanovila po iniciativi tamkajšnjega dekana «Kmečka posojilnica in hranilnica, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo».
Nabrežini so leta 1914 ustano-nili drugo posojilnico, in sicer «Ljudsko hranilnico in posojilnico, vknjižena zadrugo z neomejeno zavezo». Ustanovil jo je župnik Vo-
dopivec
Slično zadrugo so v istem letu Ustanovili tudi v Sempolaju. Imela ',e svoj sedež v župnišču, vodil jo 3e tamkajšnji duhovnik.
Le tri posojilnice so imele izra-2‘to strankarski značaj. Vsaka je jnela le malo članov in omenjen elokrog. Obratovale so z denar->n, izposojenim pri «Goriški za-iušni zvezi». Dalje je obstajalo Gabroirici «Gospodarsko društvo v'z- z o.z.», ki ima svojo društveno svetilno,
soOb začetku prve svetovne vojne ... ^stajale v nabrežinskem okraju rx Posojilnice in tri konsumne Udruge. V času njihovega naj-čel 90 razma,la IHa 1914., je za-. a prva svetovna vojna. Odbor-rrih- Hani teh zadrug so bili .° jUzirard in razgnani širom po ^vstro-Ogrski. Pretila je kriza. Na-letZina 1,86 d-ruye vaSl 30 bile . a ydl6. evakuirane. Zaradi eva-so blle najbolj prizadete j^v-brežinske delavske zadruge». ne^°S£eni	*n vojaštvo so od-
Sad.1 VSB ostal° blago in op-emo. del ^sHletnega požrtvovalnega Ost "^	čez noč uničen.
.. . zadruge so rešile na varno ' tV poslovne knjige. sp °ir.la se ie končala in počasi so n zpòeli vračati sestradani, dušev-
sorr™ teJesno onemogli ljudje, na le razdejane domove. Splošno nje je bilo obupno.
vplivom tega razdejanja so dem,. odborniki «Nabrežinskih ProdSvlh zadrug» na svojo pest no .a;1. Preostalo zadružno imovi-s r20.s,c*m «Delavskim zadrugam» da sprejmejo vse člane *voZa ,? Ostale in tako odple e skladišče v Nabrežini. Tak
£liidbhl (jltib
Milič Herman iz Zgonika pravi:
izročimo zanamcem Čim bolf casino stran naše krafevne borbe
«Ljubitelji narave iz Trsta in okolice radi posečajo naš Volnik, ki nudi tako lep razgled kar čez tri države, čez tržaški Kras in Istro, čez osvobojeni kraški del in furlansko ravnino.
Pod njegovo in ostalih gričev zaščito leži Zgonik.
Po naših krajih je bila svoječasno zelo razširjena ovčereja. Lega naše vasi je biia zanjo zelo prikladna in pgodna, ker je kraj miren in zaveten. Ovčarji so semkaj zganjali svoje črede z okoliških planetnih pašnikov v molžo in striženje. Svoja prvotna zasilna bivališča so postopno izboljševali, naselje večali in. ga končno krstili s smiselnim nazivom: Zgonik, torej kraj kamor so zgonili ovce. Ta razlaga zelo cenjenega pok. učitelja, poštenega župana in narodnega de-
lavca Baše Andreja, umorjenega v Dachau, je nedvomno pravilna.
V naših vasicah je ovca danes redek pojav. Zase pa sem prepričan, da bi prav nič ne škodilo, ko bi kmetiči, ki imajo dve do tri glave živine, redili še 1-2 ovci izbrane pasme.
Naš pridelek je predvsem iz vino-reje in govedoreje. Trta daje prav dobro belo vino, a tudi teran dobro uspeva. Ker pa ga ni fašistična a-grarna politika prav nič ščitila, je pridelek tako zdravilnega terana padel. Naš kmet je začel polagati večjo pozornost belemu vinu. Od srednje do dobre letine pridelata Zgonik in Koludrovica od' 200 do 300 hi obojega vina.
Z govedorejo so težave: ni krme in primerne pasme, ni dobrih pleme-
VODOVOD BROJNICA.
njakovin niti hlevov. Lani smo bili | Obe vasi sta med splošno vstajo na-
v izredni zadregi in je morala poleg ljudi tudi živina prestati svoje, ker frodelj ne more nadomestiti sena. Detelje pa na splošno tukaj ni. To je velik nedostatek in še večja gospodarska škoda. Opustiti bo treba vse mogoče pridelke, ki nas zadovo-lijo mogoče vsako 10. leto, in gojiti kulture za krmo. Pridelek in dohodek bo večji in bolj siguren, muka pa manjša.
V težkih gospodarskih prilikah pa si naše pridne in delovne gospodinje znajo pomagati: z mlekom vred nosijo v Trst zgodnji grah in zelen fižol (tegoline). Poleg tega se bavijo tudi s cvetličarstvom (astre, krizanteme, meči itd.) Koliko bi te trpinke lahko ustvarile, če bi bilo naše javno življenje urejeno in usmerjeno razumno in v korist delovnemu človeku!
Zaselje Koludrovica je nastala in se razvijala sporedno z Zgonikom.
šega naroda prestali veliko telesnega in duševnega trpljenja. Ti najstrašnejši dnevi bi ne smeli v pozabljenje. Vsaka hiša bi jih morala zapisati našim potomcem in jim čim bolj živo prikazati našo borbo za naš narodni, gospodarski in kulturni obstanek, ki nam ga ni privoščil ne samo fašizem, ampak nam ga prav tako ne privošči naša začasna uprava - naši včerajšnji zavezniki. Naj naši novi rodovi zvedo o namerah in metodah protiljudskih režimov, ki se ne sramujejo nobenega, tudi najbolj podlega sredstva, da preprečijo našo težnjo po demokratičnem življenju! Izročimo zanamcem čim bolj častno stran naše krajevne borbe; borbeno zavest, ponos, odločnost, strnjenost, da bodo na nas, svoje prednike, ponosni!
Naprej z nepopustljivo borbo za boljši red in oblast, ki bo nudila delovnim trpinom vse dobrine tega sveta!
Kralj Angela iz Gabra vice pri Proseku piše:
Naša rešitev je v enotni ljudski fronti
«Gabrovica je proletarska vasica, ki si pretežno služi svoj kruh v pristanišču. Zavedno 'je to delavstvo, le preveč je izčrpano. Svoječasno go bili naši klesar ji zaposleni v nabrežinski kamnoseški industriji, danes delajo pri raznih tržaških stavbnih podjetjih.
Nekaj kmetov ima z zemljo malo sreče, ker so njive tenke in puste. Vendar ne odnehajo in se trudijo. da bi dosegli čim večji uspeh.
Križe in težave imajo naše uboge žene. To so največje žrtve. Možev zaslužek je vedno manjši, ker je draginja vedno večja. Zato mora stikati za zaslužkom žena. Mnoge se bavijo z nabiranjem raznovrstnih cvetlic in tiav. Prispevati pa mora tudi mladinec, pa naj bo s čimer koli.
Težko je življenje takšne prole-
tarske vasi, ki 'mora živeti s krvavo prisluženim skromnim zaslužkom. Vsem je tega že dovolj in vsi hrepenijo po rešitvi. Zavedamo se, da nosijo vso krivdo za naše trpljenje imperialistične sile, ki bi rade napravile na našem ozemlju vojno oporišče kot v Grčiji. Mi pa smo odprli oči in vidimo svojo rešitev v enotni ljudski fronti in organizaciji SIAU. Ta naj bo granitna zveza vsega poštenega ljudstva vseh delavcev, kmetov in izobražencev, vseh naših treh narodnosti. Naši vaščani so prepričani, da nam tavajo vanjo, češ kaj pa smo dobo edino ta zveza priborila naše pravice, čeprav se nekateri zale-segli po štiriletni borbi. Kdor ni naše borbe prespal in ni sovražnik svoje zemlje in njenega rodu, ta naše velike uspehe prav dobro pozna.»
JP© §l©vaii^keiii svetu
KRONIKA
*	PRVI VSESLOVANSKI KONGRES SLAVISTOV bo to poletje v Moskvi. V prvem zvezku «znanstvenih spisov slavističnega instituta» bo objavljena tudi študija dr. Frana Zwittra, profesorja ljubljanske univerze «Nacionalno vprašanje v zgodovini Slovenije».
*	V SRBIJI je število gledališč, ki jih je pred vojno bilo devet, naraslo na 22. Znaten-uspeh so v Srbiji dosegli «Raztrgana» Mateja Bora.
*	PRORAČUN MESTA ZADRA znaša letos 40,950.000 din in je za 80% večji od lanskega leta. Za socialno zdravstveno zaščito so se povečali izdatki za 214%, za investicije za 76%.
*	V KRAKOVU je razstava «Umetnost jugoslovanskih narodov 19. stoletja».
*	SLOVENSKI LJUDSKI KNJIŽEVNIKI DILETANTI so napisali v preteklem letu 676 literarnih del, ki so bila izvajana na podeželskih odrih, na bralnih večerih ali pa objavljena v slovenskih časopisih in revijah.
*	NA DUNAJU se je pri kinematografski predstavi jugoslovanskega filma «To ljudstvo bo živelo» pod okriljem društva «Ju-goslavija-Avstrija» množica zbrala še dve uri pred predstavo. Prisostvovali so filmu tudi stoje, tako da je biladvorana nabito polna.
*	S ČEŠKOSLOVAŠKE je prispela na otok Rab prva skupina 426 najboljših delavcev in nameščencev. Odslej bodo do konca oktobra prihajale v razdobju 14 dni vedno nove skupine delovnega ljudstva s Češkoslovaške. Prav tako je dospela prva skupina delavcev v Opatijo.
*	LJUBLJANSKI PEVSKI ZBORI so med seboj tekmovali v nedeljo 13. in ponedeljek 14. t. m. v filharmoniji.
■* V NOVI GORICI so v nedeljo svečano postavili temelje novega mesta. Pri kopanju temeljev novih zgradb, regulaciji potoka Korna in na glavni mestni ulici ter pri izkopih obhodne ceste Solkan-Se npeter je sodelovalo 77 delovnih brigad z več delavci.
*	PIONIRSKA PROOA v Ljubljani je bila v nedeljo 13. t.m. svečano predana prometu.
*	ZBOR SREČKO KOSOVEL je priredil v okviru partizanskega tedna dne 15. junija skupno z nekaterimi solisti koncert partizanske pesmi v veliki filharmonični dvorani.
*	POLJSKI NOVINARJI so 9. junija prispeli z beograjskim brzo-vlakom v Slovenijo. Ti novinarji so doslej obiskali Beograd, Dubrovnik, Split, Sarajevo in Zagreb. Preko Gorenjske odpotujejo novinarji na Primorsko.
*	INSTITUT ZA RAZISKOVANJE ZDRAVILNEGA RASTLINSTVA so ustanovili v Beogradu. Inštitut bo proučeval načrtno izkoriščanje zdravilnih zelišč ter bo skrbel za zaščito ogroženih rastlin.
*	CESKI FILMSKI REŽISER Jirži Weiss pripravlja že sedaj snemanje vseslovanskega vsesokolske-ga zleta v Pragi, ki bo v barvah in ki bo stal 22 milijonov KCS.
*	MLADINSKI KINO V PRAGI je v prvem letu obiskalo 254.520 mladincev in mladink. Predvajali so v tem času 14 sovjetskih, 7 a-merikanskih, 6 čeških in 2 francoska mladinska filma, od katerih je doživela največji uspeh sovjetska filmska pravljica «Pe-pelka», ki so jo predvajali 18 tednov. Zaradi velikega uspeha tega kina in splošnega zanimanja bodo odprli mladinski kinematografe tudi po drugih krajih republike.
NARODNO GLEDALIŠČE V PRAGI bo v prihodnji sezoni igra-io v glavnem samo dela slovanskih avtorjev.
*	DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI je v soboto pričela jubilejni teden v proslavo 60. letnice svojega obstoja s slavnostnim zborovanjem v veliki unionski dvorani.
POMEN LJUDSKEGA POSOJILA IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI
Zvezno finančno ministrstvo FLRJ je razpisalo ljudsko državno posojilo. Ze nekaj dni po objavi tega razpisa poročajo vsi jugoslovanski listi o velikem odzivu posojila in poudarjajo prostovoljno in spontano vpisova. nje. Ze zadnjič smo na kratko omenili, da gre za notranje gospodarsko posojilo ljudstva državi v višini tri in pol milijarde din, potrebno pa je vedeti tudi nekaj
o značaju tega posojila, ki se bistveno razlikuje od državnih posojil v kapitalističnih deželah, n. pr. v stari Jugoslaviji. Medtem ko je ljudsko posojilo v FLRJ namenjeno pospešeni gospodarski graditvi dežele, je značaj podobnih posojil v kapitalističnih deželah izrazito proti ljudstvu. V kapitalističnih deželah so ljudske množice zaradi stalnega izkoriščanja in izžemanja z državnimi dajatvami v težavnem gmotnem položaju, tako da postajajo postopoma dolžnik države. Zato išče kapitalistična država rešitev iz težav pri domači ali tuji buržoaziji, v katere dvojnem interesu je, da vpisuje posojilo: prvič pride tako do visokih obresti, ki jih plačuje delovno ljudstvo z zvišanimi davki in drugimi dajatvami, drugič pa podpira svoj kapitalistični aparat.
V kapitalističnih deželah najemajo vlade posojila pod pogoji, ki so v škodo ljudstva,
samo posojilo pa ni nikdar v korist proizvodnje ali za dvig življenjskega nivoja delovnih množic, temveč z njimi
krijejo proračunske deficite, jih uporabljajo za zavojevalne vojne itd.
istočasno pa se odpovedujejo z njimi svoji lastni politični in gospodarski nodvisnosti.
Stara Jugoslavija se je s številnimi notranjimi In zunanjimi posojili zadolžila za 49 in pol milijarde din in tako še bolj obremenila državne finance in ljudstvo. Velika Britanija pa je n. pr. najela posojilo v Wa-shingtonu za ceno strahovitih koncesij in odškodnin proti interesom Velike Britanije. Posojila je že davno porabila, gospodarskih težav pa še seveda ni rešila in spet najema nova posojila. Wall-Streetski imperialistični magnati ga rade volje dajajo seveda pod še hujšimi pogoji. Podoben položaj je tudi v drugih deželah, ki so
sprejele Marshallov načrt na račun izgube politične in gospodarske neodvisnosti.
Tako po vsebini, kakor po Imenu, pa se ljudsko posojilo v Jugoslaviji kakor sploh v deželah socializma, bistveno razlikuje od kapitalističnih posojil.
Korenite družbeno-ekonomske spremembe v Jugoslaviji so podlaga za nadaljnjo, graditev socializma in dejstvo, da so vodilne gospodarske pozicije v rokah ljudstva, stalno dviga porast narodnega dohodka, kar stopnjuje življenjski nivo delovnih ljudi. Ze letos bo
Življenjski nivo delovnih ljudi za 7 odst. višji kakor leta 1939. Osnovne fonde narodnega dohodka, ki s porastom in razvojem gospodarstva nenehno naraščajo, ima sedaj ljudstvo, kar je materialna podlaga sedanjega ljudskega posojila, ki naj še močnejše poveže milijone ljudi za graditev dežel.
Jugoslovanska vlada bi lahko sicer dosegla proračunsko ravnotežje tudi brez posojila, ki znaša le 2,8 odst. proračunskih dohodkov in 5.25 odst. skupnih letošnjih investicij, vendar bi bile investicije v tem primeru za
V Pragi je bil 16. in 17. maja t. 1. kongres češkoslovaškega zadružništva.
Kongresa so se udeležili predstavniki zadružništva iz raznih držav, toda najbolj opazni med gosti na tem kongresu so bili zadružniki slovanskih držav, t.j. ZSSR, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije.
Pogled na razvoj češkoslovaškega zadružništva nam pokaže, da je za-zadruž lištvo na Češkoslovaškem sledilo korakoma razvoiu češkoslovaške industrije in napredku poljedelstva. Saj je
češkoslovaško poljedelstvo bilo že pred vojno eno prvih v Evropi.
Pred zadnjo svetovno vojno je bilo na Češkem nad 15.000 zadrug z nad 4.200.000 članov. Po številu so tudi takrat prednjačile kmetijske zadruge razne vrste. V glavnem so to bile kmetijske navabno prodajne zadruge. Bile so pa tudi mlekarske, mlinarske,
3 in pol milijarde din manjše. To bi bila očitna škoda in bi pomenilo, da bi ostale velike gmotne rezerve neizkoriščene pri graditvi.
Beograjska «Borba» piše na nekem mestu, da se je treba za izpolnitev petletke naslanjati na lastne sile.
Ves jugoslovanski petletni načrt sloni na maksimalnem izkoriščanju
pekarske, sušilnice cikorije, vinarske, pašniške itd. Tudi kreditno zadružništvo; na vaseh so bile takozvane «KampeliCky», ki so predhodnice «reiffeisnovk», po mestih pa Založny in Spotrebni družstvo. Jako razvite so bile tudi stanovanjske zadruge (Bytovà družstva) in pa zadružni (Společenskedomy) in kulturni domovi.
Med vojno in okupacijo je bilo zadružništvo na Češkoslovaškem
težko prizadeto.
Na tisoče zadrug je bilo razpuščenih, mnogim je bilo premoženje uničeno.
Toda zadružni duh je ostal med Cehi in Slovaki živ in borben. Komaj je okupator odnesel svoje pete, je češkoslovaško zadružništvo nastopilo
pot obnove
in se je pričelo hitro popravljati od zadanega udarca. Pričelo pa se je
lastnih gmotnih sredstev in delovnih moči, zato njegova izpolnitev ni
odvisna od muhavosti in milosti tujine.
Ljudsko posojilo, v katerega s tako edinstveno zavednostjo vpisujejo jugoslovanski delovni ljudje, bo še en delež več v novih zmagah na gospodarskem področju v bližnji bodočnosti.
tudi preusmerjati k novim potrebam in gospodarskim socialnim zahtevam.
Danes šteje češkoslovaško zadružništvo že približno 13.000 močnih in krepkih zadružnih enot, organiziranih načrtno tako, kakor znajo organizirati samo Cehi. Število članov se je v razmerju s številom zadrug še povečalo. Tudi na Češkoslovaškem posvečajo največjo pažnjo kmetijskemu zadružništvu in takoj za tem potrošniškemu. Naravno, da tudi drugih vrst zadružništva ne zanemarjajo. V dokaz, kako močno je češkoslovaško zadružništvo, naj omenim samo to, da razpolaga danes
s 33 sladkornimi tovarnami.
Nad ise.ooo ha zadružnih pašnikov služi razvoju živinoreje. Zadruge ženskega ročnega dela so na Češkoslovaškem zelo razvite; one širijo in in gojijo ljubezen do narodnega ve-
Stedkormh tovarn
lH&iodim potmijalka
(Nadaljevanje s 2. strani)
čilni za pisanje dopisnice omenjenega časopisa, gospodični M. Vedela je, kaj bo o Sv. Nikolaju napisala, še preden se je odpeljala iz Trsta; hotela je le še dati svojemu nepoštenemu pisanju videz resničnosti.
Najprej ji je silno neprijetno, da takoj po pristanku parnika zagleda zaščitnika. Razumemo, da vzbuja ljudem z nečisto vestjo taka bližina neprijeten občutek. V nasprotnem primeru bi namreč zaščitnika, ki nikogar nič vpraša in ki mu pri izkrcanju, - torej pri vstopu na jugoslovansko cono - niti ni treba pokazati osebne izkaznice, sploh ne opazila. Tako pa je ta gospodična popolnoma pozabila, kako je, ko v Trstu izstopiš.
In potem blebeta naprej o svojih «vtisih» ta dična svečenica zapadne demokracije. Rravi, da ni videti, da bi bilo «tutto esaurito», a ne pove, če je še lahko dobila kabino. Dejstvo je namreč, da so bile tedaj že vse kabine prenapolnjene. «Una ventina di cabine», pravi ona. V resnici pa je trideset hišic in v vsaki osem kabin; kakšno vlogo igra tu število dvai-set, bi znala razložiti samo ona kot urednica resnicoljubnega «Giornale dì Trieste». Potem govori o žični ograji (kakor da bi ne smelo biti kopališče, kjer se plača vstopnina, ograjeno) in seveda o «železni zavesi». Kako bi naj v članku, ki naj blati prizadevanje ljudske oblasti, opustila tak koristen adut, kot je «železna zavesa»!
Nadalje pravi, da se je nekdo izrazil, da je tu prej Odesa kot pa Sv. Nikolaj. Mi nismo imeli nika-kega takega občutka, (čeprav smo s parnika opazili v luki pri Sv.
Andreju sovjetski parnik Pskov h Leningrada), če se pa komu zdi, da je pri Sv. Nikolaju že Odesa, pustimo mu veselje; saj se tudi Sv. Jakob imenuje Stalingrad...
Gospodična M. se potem obre-guje ob vse, kar vidi. Vse to lahko vidi vsako nedeljo - če že ne vsak dan - kjer koli okrog Trsta. Toda drugod je vse to naravno, ampak tukaj... Da namreč ljudje jedo in kadijo. Za kopalce v Barkovljah ni to nič čudnega, a za Sv. Nikolaj bi moralo veljati drugače.
V takem visokem stilu se vije naprej besedičenje te peresarke, ki ima ob odhodu na ladji nekake nalucinacije o vzdihih nekega daljnega istrskega mesteca, jn potem posluša pogovor med nekim komunistom z Opčin (kako točno vse ve!) in dvema istrskima ženama, ki samo tožita.
Tudi na povratku smo imeli časi voziti se z isto ladjo kot gospodična M. Takrat ni imela več črnih naočnikov - saj je skoraj deževalo. Prepričala pa se je menda že tudi, da ji nihče nič noče in da so tisti naočniki že ob odhodu bili nepotrebna pretveza. Spominjamo pa se tudi, da okrog nje ni bilo take družbe, ki naj bi natvezla tisti pogovor, ki ga je ona oblavila. Toda če ni bilo, si pač človek izmisli. «Sto se babi htilo - to se babi snilo - kar si ženšče želi, o tem sanja, pravi ljudstvo.
Človek se včasih zamisli v težak položaj žena, ki s težkim delom komaj komaj zaslužijo za obstanek. Toda tudi kruh, ki si ga more služiti kaka gospodična M s tem, da dnevno nakreše za časopisni stolpec podlih laži in umazanih potvarjanj - tudi tak kruh ne more biti sladak, če ni človek Že popolnoma propalica.
OD TU IN TAM
Posvetovanja o gradnji kanala Odra — Donava
Konec meseca maja je bilo v Pragi prvo plenarno zasedanje študijskega odbora za vodno cesto Odra-Donava. Pri pogajanjih, ki so potekala v iskrenem prijateljstvu, je prišlo do sporazuma o profilu kanala, o velikosti in obliki vodnih komor, o razsvetljavi cestnih in železniških prehodov, kakor tudi o mostovih, ki jih bodo zgradili preko kanale. Zasedanju je predsedoval ing. dr. J. Karli-cky, predsednik češkoslovaške sekcije študijskega odbora.
Češkoslovaško - poljski film o mladini V mestecu Szklarska Poremba v Dolnji Sleziji na Poljskem so se v teh dneh sešli poljski in češkoslovaški fimski delavci. Vsaka filmska delegacija je imela 40 članov;
Na tem sestanku je bilo poglobljeno češkoslovaško - poljsko filmsko prijateljstvo. Kot zunanji izraz tega prijateljstva bodo izdelali skupni češkoslovaško-po-Ijski film o življenju mladine v obeh državali.
živa, narodnih noš in ženskega ročnega dela na splošno. Čehinje in Slovakinje so zelo ponosne na te svoje zadruge.
Ena od značilnosti češkoslovaškega zadružništva so zadružne pralnice, katerih se posebno delovno ljudstvo vedno bolj poslužuje. Skoraj preveč bi bilo že govoriti o vinarskih, pivovarniških iri raznih obrtnih zadrugah, ki so prav tako imele svoj bujen razvoj in se danes preosnavljajo sledeč novim potrebam.
V dobi od 10. do 20. maja t.l., torej istočasno kot kongres, je bila v Pragi tudi
vseslovanska kmetijska razstava,
ki je vsemu svetu jasno pokazala, kaj zmorejo Slovani na kmetijskem polju. Ne samo, da je bil tu pregled sredstev in plodov dela slovanskih poljedelcev, marveč je bilo tu tudi prvo srečanje poljedelcev vseh slovanskih narodov, ki so imeli tako priliko za medsebojno spoznanje in zamenjavo misli.
Slovanski agrarizem, prežet s socialnim duhom, polaga nove temelje agrarizmu v svetu sploh in mi smo lahko ponosni, da smo del te velike slovanske družine, ki ponosno koraka naprej, nasproti boljšemu življenju kmečkega delovnega ljudstva.
s.c,
FILOBUSI NA MOSKOVSKEM TRU,
Umetnost - Prosveta
Hova ureditev zaščite
kulturnih spomenikov in narodnih znamenitosti v Sloveniji
Vsa Slovenija ima obilo kulturnih spomenikov najrazličnejših vrst iz vseh dob. Tako imamo že iz najstarejših časov človeške zgodovine ohranjene ostanke mostiščarjev z ljubljanskega barja (čolne, ribiške naprave, ostanke stavb na koleh, orodje in orožje), ki so danes v naših muzejih dokaz . najstarejše kulture. Tik pred to vojno so odkrili Pri Kamniku okostje velikanskega mamuta, kar je vzbudilo ogromno Vzornost, saj so taki velikani prava redkost. Lansko leto so naši znanstveniki arheologi pri izkopavanjih v Ptuju našli grobišča starih Slovanov, kar je velikega pomena za našo kulturno zgodovino. Tudi iz rimskih časov, imamo dosti spomenikov: grobove s spominskimi kamni v latinskem jeziku, s posodami, okrasjem in nakitom, ostan ke rimskih stavb, temelje 'rimskih-cest, ki so tekle preko naših krajev, napeljave vodovodov, kopališč in še druge ostanke iz življenja tistih časov. Tudi iz naslednjih stoletij, iz srednjega veka nam pričajo ohranjeni gradovi in drugi spomeniki o tedanjih navadah, kulturi in dogodkih. Cerkvice po naših gričih s starimi freskami, rezbarijami in napisi, stari samostani, zaprašene kronike, urbarji in zapisniki o Pravdah nam lepo tolmačijo življenje tistega časa. Tudi nova doba je. Polna številnih kulturnih znamenitosti. Spomnimo se samo na razne stavbe, zidane v posebnih slogih, na narodne noše naših prednikov, opremo njih stanovanj, na prve slovenske knjige, na razne priprave obrtnikov in izdelke domače obrti. Prav posebno dragocene spomenike Pa imamo iz narodno-osvobodilne borbe, ki izvirajo sicer šele iz naj-hovejšega časa, pa so kljub temu velikega pomena.
Dosedanja zaščita kulturnih spomenikov ni bila posebno učinkovi-tc- V stari Jugoslaviji državna ob-i°si ni imela za to posebnega smisla in ni pokazala pravega razumeva-nja, da bi podprla prizadevanja ldealnih posameznikov ali društev, katerih delo je bilo sicer uspešno, a vendar nezadostno. Delovno področje takih zasebnih ustanov je bilo omejeno le na določen sektor, ruzen tega so bila taka društva md-šerialno šibka in niso imela nika-kih posebnih privilegijev in pravic do kulturnih znamenitosti, ki so TaZen tega bile večinoma v rokah zasebnikov, ki so jih ljubosumno Čuvali in iz njih kovali dobiček. Tako so se uničevale in rušile zgodovinsko sila pomembne stavbe, last zasebnikov in nihče ni imel moči ‘o Preprečiti. Težave so bile pri izkopavanjih zemljišča in z rokopisu Paših pisateljev ali pesnikov,'ki so bili največkrat v zasebnih rokah in wiso bili dostopni niti znanstvenikom za proučevanje.
Sele nova Jugoslavija je pričela temeljito reševati to vprašanje in n® zasedanju ljudske skupščine Slovenije v maju letos, je bil sprejet zakon o varstvu kulturnin spome-ni*°u in prirodnih lepot LRS.
Novi zakon postavlja vse kulturne spomenike in prirodna znameni-tosti kot znanstvene in estetske kulturne dobrine pod pojjVio far-«uo države, ne glede na to, v či-lasti so. Vsak dosedanji lastnik obdani še nadalje svojo lastninsko Piavico in državna last postanejo eamo tisti kulturno-zgodovinski, ntetniški in podobni predmeti, ki «e odkrijejo po 31.7.1945. Zasebni astnife kulturnih spomenikov in Prirodnih znamenitosti ni več abso-afen gospodar nad temi stvarmi, e sme jih namreč uničiti, poškodo-ati, prenarejati, temveč jih mora c sino hraniti, in vzdrževati v ena-kem stanju, če jih hoče prodati, jih viora najprej ponuditi v odkup za-°au za varstvo kulturnih in pri-roanih znamenitosti, pa tudi za f^enos nekaterih premičnih stvari, z,?-ščitene ali za predelavo scitenih stavb potrebuje poseb-do™ ?°volienia- Razen tega. mora pustiti znanstveno raziskavanje "[ Proučevanje teh stvari, ki so v P som lasti ali hrambi. Roleg vse, tega pa ima država v posebnih
primerih, kadar je to nujno potrebno, tudi pravico, da razlasti dosedanjega lastnika, seveda proti od škodnini.
Za kulturne spomenike veljajo prremični ali nepremični predmeti, ki so zgodovinsko, arheološko, kul-turno-zgodomnsko, umetniško, etnografsko ali sociološko pomembni ali domačijsko značilni, med njimi tudi spomeniki iz narodno osvobodilne borbe. O tem odloča na predlog zavoda za varstvo ministrstvo za prosveto, ki izda tudi posebno odločbo, katere znamenitosti pridejo pod varstvo države.
Varstvo vseh kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti ima Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije v Ljubljani. Zavod 'po svojih organih praktično ščiti vse znamenitosti, vodi sezname vseh zaščitenih predmetov, po svojih strokovnjakih znanstveno raziskuje in proučuje, vodi in organizira odkopavanja ter upravlja zaščitene predmete, v kolikor so last države.
Razen tega dovoljuje zavod privatnim lastnikom kulturnih in prirodnih znamenitosti, spremembe, odsvojitve in predelave zaščitenih stvari, dovoljuje fotografiranje, slikanje in prerisavanje, daje odškodnino za škodo storjeno pri odkopavanjih in drugih raziskavanjih ter nadzira stanje kulturnih in prirodnih znamenitosti, ki so pod posebnim varstvom države.
Vidimo torej, da je šele nova Jugoslavija uvedla temeljito zaščito kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti, tako da smo sedaj šele dosegli to, kar imajo drugi narodi že del j časa. Številni spomeniki po naših krajih bodo tako postali trajen dokument zgodovine našega naroda, prirodne lepote pa bodo brez vseh omejitev postale dostopne našemu ljudstvu.
S. R.
LEV SIMAK:	NA BRODU.
Prejeli smo:
Slovenski knjižni zavod v Ljut» Ijani:
Drugi kongres Osvobodilne fronte Slovenije (od 26. do 28 aprila 1948). Ta brošura vsebuje: pozdrav II. kongresa »F maršalu T'»u, politični referat sekretarja IOOF tov. Mihe Marinka, organizacijski referat org. sekretarja IOOF tov. Marijana Breclja, diskusijo, resolucijo II. kongresa Osvobodilne fronte Slovenije, spomenico organizaciji /ŠN, vladam ZDA, Velike Britanije iu Francije, spomenico konferenci pomočnikov zunat jih ministrov za pripravo mirovne pogodbe r Avstrijo v Londonu, pozdrav kor 'škrm in primorskim Slovencem izr novoizvoljeni glavni in izvršilni odbor OF ter kandidacijsko komi"ijo
Razstava češkoslovaške
sodobne grafike
Ni velika razstavna galerija «Scorpione» v Trstu, na oglu med ulico S. Spiridione in trgom Sv. Antona novega, vendar njen pomen stalno raste. To je edina galerija v Trstu, ki vsa leta po Osvobodilni vojni prireja tudi mednarodne razstave. Poleg številnih razstav italijanskih umetnikov prireja tudi razstave narodov tržaškega zaledja. — pred letom dni so v Scorpione razstavili najboljši sodobni češkoslovaški slikarji svoja olja in kipe. Te dni pa so tam odprli razstavo najboljših češkoslovaških grafikov vseh mogočih modernih umetniških smeri, umetnikov, včlanjenih v združenju češkoslovaških grafikov SCUG v Pragi.
Naša kulturna javnost, ki se doslej na žalost ni zanimala ali pa zelo malo za slikarstvo in kiparstvo, se je manj zanimala za grafiko, za to zanimivo slikarsko izrazno tehniko, ki se je zelo razvila posebno med slovanskimi narodi. Zato naj spregovorimo o tem nekaj besed.
Ni dvoma, da grafike niso umetnine «visoke umetnosti», kot so n.
pr. oljnate slike, ker imajo tudi manj izraznih sredstev, saj so po ogromni večini le enobarvne, t. j. črno risane na beli ali svetlo-bar-vani podlagi. Imajo pa še to prednost, da že umetnik sam izdela «kliše», negativno sliko, vrezijano z dletcem na leseno ali Hnolejevo ploščo (lesorez ali linorez) ali vpra-skano z iglo naravnost na bakreno ali cinkasto ploščo (suha igla), ali pa vpraskano v tenko voščeno plast, ki je prevlečena preko bakrene ali cinkaste plošče. S kemičnimi sredstvi, kislinami, se preko raza v vosku razje 'spodaj ležeča kovinasta plošča (ùjedanka ali «vodotisk», kot jo nekateri imenujejo po nemškem izrazu). Preko tako pripravljene plošče potegne navadno že umetnik sam valček, napit s črnim ali kakor koli barvanim tiskarskim črnilom in nato ploščo odtisne na papir. Seveda more na ta način že umetnik sam narediti večje število iste slike, ki veljajo za originalne grafike. Mnogo več so vredne, če jih umetnik opremi z lastnoročnim podpisom. So to zato cenejše umetnine, dostopne tudi manj pre-
VECER LJUDSKIH POPEVK V SKEDNJU.
Pesem, ki je nastala med ljudstvom, je ena izmed činjenic narodove kulture in je v vseh dobah razen jezika najbolj povezovala ves "narod, ga bodrila in ga ohranila pristnega. Petje je med narodom eno izmed najbolj priljubljenih u-metniških panog. Izven okvira iz-vežbanih zborov pojejo ljudje narodne pesmi, ker te najbolj ustrezajo njihovim duševnim razpoloženjem, ker so po svoji melodiji preprostejše od umetnih in zato laže pevne, toda kljub temu blagozvočne, ritmično razgibane in za uho prijetne. Pod vtisom tega obče narodnega nagiba in z namenom, da izpodrine kvarni vpliv plehke, tuje poulične popevke, ki danes je in je jutri ni več, je škedenjsko prosvetno društvo razpisalo tekmovanje za ljudske popevke. Iz tega tekmovanja naj bi nastale lahke, pevne pesmi, ki bi jih lahko vsi kjer koli in kadar koli zapeli. Ta pobuda ima svoj pomen, dasi se nastanka umetnine ne da zaukazati. S takim in podobnim prizadevanjem ustvarjamo pač pogoje za prosto, samostojno umetniško ustvarjanje. Sicer pa ni to tekmovanje zastavilo strogo umetniških zahtev, ker jih tudi ne more zastavljati.
V torek, 8. t. m., so škedenjski zbor in združena zbora «Slava» in «Zmaga» iz Kolonkovca izvajali v Skednju pesmi, ki jih je komisija prejela. Prireditev sama je za enkrat bila bolj neko vzbujanje : spominov na to, kar so se trudili doseči škedenjski prosvetarji že pred kakimi 40 leti. Besedilo za te pesmi, ki so ga skladatelji sami izbrali, je bilo sentimentalno v smislu čustvovanja pred tolikimi leti. Za glasbo so nasvetovali .tričetrtinski takt. Takta pač ne Kaže predpisovati, si-
cer pa je ta takt ustrezal melodičnim potrebam tistega časa, ko so največ plesali valček. Morda bo tudi bolje, da se drugič besedilo predpiše. Po predpisih naj bi bile pesmi zložene enoglasno. Slovenci pa pojemo vedno vsaj troglasno. Nekatere vložene pesmi so bile take, da jih j$ moral zbor vežbati, niso torej več preprosto pevne, tako, da jih uho lahko takoj povzame. To je seveda krivda skladateljev in ne razpisovalcev nagradnega tekmovanja. Kar se tiče petja samega, moramo reči, da sta združena zbora «Slava» in mladinski zbor «Zmaga» iz Kolonkovca dobro pela, da je združeni zbor zelo lepo zvenel in da je bila to prav posrečena kombinacija med mladimi in starejšimi. Pri starejših so basi mo-eočnejši, globlji, zvočnejši, pri miai šib pa so visoki in ženski glasovi bolj sveži in polni. Zato naj ta dva zbora — isto velja tudi za druge kraje, kjer imamo po dva zbora take vrste — izrabita vsako priliko, da zapojeta skupno. Ta pobuda za tako tekmovanje naj postane tradicija, kar bo pomagalo do spoznavanja naše pesmi posebno še mlajšemu rodu.
VEČER KOMORNE GLASBE
V četrtek, 10. t. m. je priredilo prosvetno društvo «Simon Jenko» v Domu pristaniških delavcev v prostorih kulturnega krožka Kraljič koncert komorne glasbe, pri katerem so sodelovali:	Sancinov
godalni kvartet, violinist Karlo Sancin in pianistka Mirca Sanci-nova.
Koncert je brez dvoma pridobil z godalnim kvartetom, ki je izvajal Haydnov kvartet št. 1 v Es-du-ru, Boccherinijev kvartet št. 1 v C-molu in andante cantabile iz (cvarteta Čajkovskega v Doduru. Od svojega zadnjega koncerta pozimi ob javnem nastopu gojencev šole glasbene matice je kvartet po
kakovosti izvajanja, v skupni igri kakor tudi v tehniki prednašanja in muzikalnosti napredoval. Ta komorna skupina, v kateri se menda le eden ukvarja poklicno samo z glasbo, se čele vzgaja. Ce se zasedba ne bo menjavala, bo ta skupina dosegla še večjo homogenost in popolnost. Glavno zasiug< ima prof. Karlo Sancin, ki ima kot bivši član nekdaj slovečega Zikovega kvarteta dovolj izkustev in ki bo nedvomno zelo visoko dvignil umetniško raven podajanja te komorne skupine.
Violinist Karlo Sancin je nastopil s solističnimi točkami. Pri klavirju ga je spremljala pianistka Mirca_ Sancinova. Spored je bil pretežno romantičnega značaja in posebno je ugajal četrti stavek iz Lalo-jeve «Španske simfonije».
Občinstvo je zelo toplo sprejelo posamezne točke sporeda in je svojemu zadoščenju dalo izraza z močnim aplavzom. Društvo «Simon Jenko» je zbralo okrog sebe precejšen krog glasbo ljubečega občinstva. Med občinstvom pa smo pogrešali marsišaterega kulturnega delavca, ki bi bil s svojo navzočnostjo dvignil pomen tega večera. Skoda, da v tem letnem času v tej dvorani neugodno vplivajo šumi s ceste in iz luke. Kdaj bomo imeli primerno koncertno dvorano v središču mesta?
PROSVETNO DELO NAŠIH DIJAKOV
V sredo in soboto so nastopili gojenci dijaškega doma s svojim zborom, dramatično skupino in or-kesterčkom pri prosvetnem društvu «Čermelj» pri Sv. Alojziju in pri prosvetnem društvu «Primorec» v Trebčah. O njihovem petju in igranju smo govorili p'-ed kratkim in smo tudi ugotovili važnost dijaškega prosvetnega dela. Z gostovanjem gojencev dijaškega doma se to naše ljudstvo spoznalo z našo življenjsko važno podporno ustanovo. Zanimanje našega ljudstva za to ustanovo je postalo zaradi teh gostovanj že bolj vidno.
možnim ljubiteljem umetnosti.
Med umetninami tridesetih umetnikov češkoslovaške razstave more vsakdo najti umetnin za svoj okus. Realist bo občudoval Fialovo poetično «Alpsko pokrajino», Homol-kove «Mlake za vasjo» s svojo nežno liriko ali Lhotarjevo «Invazijo», ki daje s svojimi jasnimi in skopimi potezami vtis japonske risbe kot nakaj podobnega tudi Simakova ujedanka «Na krovu». Sivkova «Pri oknu» spominja s svojimi živahnimi barvami skoraj na Spacala, Vik s svojim «Junijskim jutrom» pa nekoliko na Van Gogha. Tehnično v podrobnosti izdelani Sedlačekovi «Konji», Vondrovsova «Praga» ali Simonova barvasta ujedanka «Do brodošli» so prave tehnične mojstrovine, krepko tudi učinkuje ljubka, lirično pojmovana Strettijev« litografija «Zenske v cerkvi».
Krepko so zastopani ekspresionisti z zelo zanimivimi deli, ki zgrabijo tudi s svojimi vojnimi sižeji-kot n. pr. Jirincove «Konec» s svo jo monumentalnostjo ali s socialnimi motivi ter Ondračekov «Upor» in Steckova «Demonstracija», ki imata nekaj goyevskega v sebi. Zelo poetično je Ondračekovo «Delo na polju», zelo dobri sta tudi Silov-skega «Vrtiljak» in Sovčekov «Deček počiva». Skoro romantično učinkujeta Kazdove suha igla «Deček z obročem» ter Novakova «Pokrajina z mesecem», ki jih že bolje označimo kot surealistično. Zelo krepki sta obe Mašekovi «Koncentracij, ■ski taborišči». Majerjeva «Pomlad» zastopa primitivizem v ne preskraj-ni obliki.
Močno so zastopani na razstavi kubisti s svojo «udarno» trojico Filla, Gross, in Hudeček. Fi Hov «Kos kruha» je socialno zamišljen, Grossove in Hudečekove grafike so pa čisto geometrično zasnovane, toda tehnično zelo fino izdelane, posebno obe Hudečekovi ujedanki. Isto smer zastopa z vso skrajnostjo Jaroslav Novak z dvema suhima iglama «Jezero» I in II (svojo že omenjeno «Pokrajino z mesecem» je ustvaril še pod drugimi umetniškimi vplivi), ki kažejo svojevrstno umetniško osebnost. Smetana s svo-jo suho iglo «V dežju» ni šel tako daleč v abstraktiziranju.
Kdor bo pazljivo ogledoval ta izbrana dela, bo občutil mogočno razmaknjeno umetniško življenje češkega in slovaškega naroda, da bomo imeli priliko po širokih pregledih teh kolektivnih razstav češkoslovaške umetnosti, videti tudi kako individualno razstavo katerega izmed njihovih najmočnejših umetnikov.	JELINČIČ
Čistimo našo govorico
»Kako bogata je slovenščina«, mislim sam pri sebi, ko prebiram časnike. Saj nas bodo kmalu razumeli vsi evropski narodi brez slovarja v roki. V resnici pa je prav revna, zakaj bogastvo jezika ni v tuji navlaki, ampak v lepoti domačega besednega zaklada. Ce bomo pridno čistili jezik, ne bomo odkrivali njegove revščine, kakor nekateri mislijo in poudarjajo, ampak nasprotno: odkrili bomo njegovo bogastvo, ki se skriva zdaj po vseh kotih slovanskih domačih ognjišč.
a®
živa priča našega pradavnega obstoja na Tržaškem
JT'Uòto /fjotm
muzi muh
Ziv je on, živ! Leži v goràh Balkana, ječi junak, ki kri ga je oblila, zija na prsih mu globoka rana, junak mladosten, moška v njem je sila.
Na eno stran je vrgel puško v travo, na drugo sabljo, zlomljeno na dvoje, oči temnijo, pozibava glavo, preklinjajo mu usta vse vesolje.
Leži junak, na nebu obviselo je žarko sonce in srdito peče, žanjica v polju poje neveselo, in kri močneje, vse močneje teče.
Zdaj čas je žetve. . . Pojte, sužnje črne, te tužne pesmi! Sonce, le ogrevaj to robsko zemljo! V smrt se ji utrne še ta junak. . . Srce, ti se ne gnevaj !
Kdor pade sredi boja za svobodo, ta ne umre: za njim vsekdàr žaluje nebo in zemlja, divja zver s prirodo, in pesnik v pesmi ga poveličuje.
Podnevi senco dela mu orlica in volk mu smrtno rano krotko liže, nad njim pa sokol, ta junaška ptica, skrbno k • junaku, bratu splava niže.
Počasi zvečeri se — mesec vstane in zvezde svod posujejo nebesni, zaveje veter, v gori šum nastane — prepeva ves Balkan hajduške pesmi.
V tenčicah belih gozdnih vil postave, prečudno lepe zapojò v polmraku, neslišno gazijo zelene trave, prihajajo, posedajo k junaku.
Škropi ga prva s hladno vodo bistro, mu druga z bilko obvezuje rano, poljubi tretja ga na usta hitro, a , on jo gleda — milo, nasmejano.
«Kje je Kandža, sestra, to povej mi, in kaj je zdaj z družino mojo zvesto ? Povej mi to, potem mi dušo vzemi — naj tu bo, sestra, moje smrti mesto.»
Z rokami plosknejo, se v krog zvrtijo in s pesmijo odplavajo v višave, letijo, pojejo in osamijo, v onstranstvu iščejo duha Karadže.
Dani se že! A tam v gorah Balkana leži junak, iz prsi kri mu teče, volk liže jo, da manj skeli ga rana, in žarko sonce zopet peče. peče !
Iz bolgarščine prevedel IGO GRUDEN
Praznično razpoloženje je bilo v nedeljo na Katinari, kot na dan velike svečanosti. Po poteh in cestah, ki vodijo v ta prijazni kraj nad lonjersko dolino, so v zgodnjih popoldanskih urah prihajali ljudje z Brega, s Krasa in iz Trsta, Skupine v naše narodne noše oblečenih žena in deklet ter mladeničev v nošah, kot so jih nekdaj nosili na dan domačih slovesnosti prireditelji rajanja, s klobuki okinčanimi s pisanim cvetjem in s trakovi, so se sprehajale po vasi in se zbirale na dvorišču pred šolo. Vse je kazalo, da bo ta praznik, ki ga je priredilo prosvetno društvo Lonjer-Ka-tinara, potekel domače in prisrčno. Vreme, ki je bilo dotlej blesteče, toda že soparno in toplo, se je kar na mah začelo kvariti. Pihati je začel močan veter in grozilo je neurje, v mestu in bolj proti vzhodu pa je že deževalo in ponekod morda že celo lilo. Vendar pa to ni kvarilo prazničnega razpoloženja, vsi so čakali, da preide huda ura, ki je pa na Katinari ni bilo, in da se začne slovesnost. Marsikdo seveda, ki se je ob tistem času še odpravljal na pot, ni več odšel iz svojega kraja. Toda kljub temu je prišlo mnogo ljudi na to prireditev. Pozneje, kot se je prvotno mislilo, se je začela prava slovesnost.
V dolgi povorki z godbo z Brega na čelu so šle skupine narodnih noš na kraj, kjer je imel biti ta praznik, ki smo ga pričakovali z veliko napetostjo že delj časa Po tej povorki je najprej občutno spregovoril tovariš predsednik domačega prosvetnega društva župnik Piščanec, ki je v svojem govoru naglasil, kako veliko ljubezen in spoštovanje goje naše žene do tega ljudskega oblačila. Pozval je naše žene, naj skrbno čuvajo naše noše, zato da se podedujejo še naprej iz roda v rod. V italijanščini je na koncu pozdravil zastopnike Centra di Cultura Popolare in je dejal, da je pravo bratstvo lahko tudi med-ljudmi različne narodnosti. V imena SHPZ je pozdravil prireditelje in vse navzcče njen predsednik tovariš Hlavaty. ki je obenem navedel težkoče in ovire pri našem prosvetnem de-
lu. V imenu osvobodilne fronte je piozdravil zbrano ljudstvo tov. dr. Dekleva. Z občutenim govorom je podčrtal pomen tega ljudskega slavja in enotnost slovenskega ljudstva. Burno pozdravljen je prinesel pozdrave tovariš prof. Ferlan v imenu slovansko italijanske antifašistične unije. Centra di Cultura Popolare in italijanskega demokratičnega ljudstva. Ugotovil ,je v svojem lepem govoru tudi socialni po-
«Slavko Škamperle» pod vodstvo^ tov. Venturinija, sta zapela vsak P° tri tržaške narodne pesmi v Ventu'' rinijevi obdelavi. Te pesmi so godno melodiozne, preproste in P’1’ srčne ter zvene prav prijetno. Ow zbora sta zadela pravi ton teh PeS' mi. Zelo je ugajal lonjerski zb01’’. ki ima sveže glasove in kjer zd^.. zelo čisto in lepo ženski glasov1’ predvsem pa so zelo zvonki sopt#' ni. Starejši ljudje, ki se že iz svofl1 mladih let spominjajo teh pesmi 1 ki so jih tedaj peli ob raznih ve.', selih prilikah in družinskih pretekih, se niso mogli zdržati, da 71 bi tega dne zapeli teh pesmi skaP no z zboroma. Vmes je vzneše^ in z dobrim poudarkom reciti*® Zupančičevo Kovaško» tov. Ma/f Spetič. Na koncu so članice ASI* iz Trsta in nekateri člani SNG P0
dali zelo živo in neprisiljeno fol-. rho sliko «Na osmici». Občinstvo 3e hapeto sledilo vsemu sporedu, ta ufaka pa je še prav posebno pri-kjenUa nase pozornost gledalcev. To sliko je igrala ista igralska družina Pomorski postaji dne 8. marca na dan mednarodnega ženskega Baznika po kongresu ASIZZ. Za e<j<Sjsk° slovesnost pa so priredi-yìi-tega prizora besedilo nekoliko t^edelali in spremenili naslov, ki ,e sedaj bolj izrazit in ki vsekakor . i® ustreza okolju. Le škoda, da ?e bfeter odnašal glasove in da se . Iako marsikatera značilna beseda Rubila, Po tem sporedu se je na-aljevalo na travniku in na brjarju
rajanje.
Prireditve so se udeležile skupi-n® narodnih noš iz vsega tukajšnjega Tržaškega ozemlja od Stivano do
Milj. Mnoge noše so bile zelo bogate po svojih vezeninah in nakitu. Prav srčkani so bili otroci, deklice in dečki, v dekliških in fantovskih narodnih nošah. Prireditev je vzbudila vtis pravega domačega praznika in ne prirejene veselice. Spored je bil zelo smiselno sestavljen duhu namer prireditve, ki je l\otela prikazati naše domače okolje in življenje v tem okolju in obenem nakazati povezavo kulture in življenjsko kulturo in življenje. Zato je spored upošteval kulturno, miselno in družbeno povezavo z matičnim narodom v recitaciji Zupančičeve «Kovaške», ki zajema vse: Slovence po njihovih krajevnih socialnih značilnostih:	idrijske in trbo-
veljske «črne rudarje», «Nabrežine bele kamenarje», «Devinske opaljene ribarje», «Brbljave Vipavce»,
men takih folklornih prireditev, ko je dejal, da ne prihajamo na take folklorne prireditve samo z namenom, da gledamo te noše zgolj iz radovednosti kot neko redkost, temveč zato, da prisluškujemo, kaj ljudstvo čuti in da iz tega izvajamo, kakšna stremljenja ima to ljudstvo.
Po teh pozdratmih govorih, ki so podčrtali bistvo in pomen te in podobnih prireditev, se je nadaljnji spored glavno in neprisiljeno razvijal. Pevski zbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara pod vodstvom tov. Lavrenčiča in pevski zbor sve-toivanskega prosvetnega društva
Hristo
(1048 -1870
......ti
Bolgarski narod so Turki podjarmili konec štirinajstega stoletja. Večino prebivalstva so pobili, mnoge poturčili, mnoge izselili v oddaljene kraje osmanskega imperija, bolgarski književniki pa so zbežali v Rusijo in Romunijo, kamor so prenesli bolgarsko književno tradicijo; čuvarji te tradicije doma pa so bili samotni monastirji. V mesta so se naselili Turki, varuhi narodne zavesti so postala uporniška naselja v planinah. Turki so nad preostalim bolgarskim prebivalstvom priznali eno samo versko vodstvo — carigrajskega grškega patriarha. Grško duhovništvo je uvedlo v bogoslužje grški jezik in vsestransko izkoriščalo in izmoz-gavalo neuki, bedni bolgarski narod. Tako so Bolgari izgubili svojo politično, gospodarsko in duhovno svobodo.
V šestnajstem stoletju so začele bolgarske narodne vstaje za osvo-bojenje, ki so jih kasneje podžigale vojne med Turčijo, Rusijo in Avstrijo, a pravi preporod bolgarskega naroda je napočil šele konec osemnajstega in prav posebno v devetnajstem stoletju. Narodne vstaje so se vrstile druga za drugo; glavni voditelji teh vstaj so bili vojvode Panajot Hitov, Filip Tot-ju, Hadži Dimitar, Stefan Karadža.
Bolgarski napredni revolucionarni ideologi Georgij Rakovski, Lju-ben Karavelov in Hristo Botev so takrat živeli in delovali po večini v emigraciji, največji organizator upora v notranjosti Bolgarije pa je bil Vasil Levski.
Hristo Botev se je rodil 25. de-
cembra 1848 v živahnem, uporniškem industrijskem mestu Kalofe-ru, 63 km od Plovdiva, kot prvi otrok učitelja Botja Petkova.' V osnovno šolo je hodil k svojemu o-četu, nato v srednjo šolo v bližnjem Karlovem in končal trirazredno gimnazijo v Kaloferu. Oče, ki je bil poznan bolgarski književnik in je študiral 4 leta v Odesi, je učil svojega sina od rane mladosti ruščino in želel, da bi tudi on šel v Rusijo nadaljevat študije. Proti koncu leta 1863. ga je poslal v O-deso, kjer so ga sprejeli v 3. razred realne gimnazije in mu že v prihodnjem letu podelili rusko štipendijo.
Hristo Botev je v odeški realni gimnaziji prva leta zelo dobro napredoval, nato pa je začel učenje zanemarjati. Družil se je z napredno revolucionarno mladino^ se navduševal za socialistične in progresivne ruske ideologe Dobroljubova, Cerniševskega, Pisareva, Hercena, ki so opredelili tudi svetovni nazor Ljubena Karavelova, se razplamte-val ob pesnitvah Puškina in Lermontova in prevajal bolgarske narodne pesmi v ruščino. Opustil je misel na sleherno kariero in se odločil, da bo živel v službi naroda, ne pa za svoje osebne koristi. Iz šole so ga izključili; ta izključitev pa je bila zgolj formalnost, ker je Botev sam izostal iz realne gimnazije, da se ves preda in posveti revolucionarnemu delovanju za nacionalno in socialno osvobojenje svojega naroda. Posebno se je navduševal za Rakovskega, ki je bil v tistem času v Romuniji, a je začasno živel tudi v Odesi, kjer se
«zamišljene briške kolone», «štajerskega viničarja, ki Vince nam medi» in «vse, ki poznajo otiske zapestnic spon in ki si bodo vsi, tako je napovedal Župančič, sami kovali usodo.
Folklorna slika «Na osmici» je bila s svojo govorico, s plesi, s petjem, z razprodajo vina pridelovalcu verno zrcalo tržaškega okolja. V tej sliki je prišla tudi do izraza materialna in duševna povezava tržaških Slovencev z istrskimi Hrvati, s katerimi tržaški Slovenci v vsej preteklosti politično, socialno in tudi kulturno tesno združeni, saj sta Trst in Istra zemljepisna celota.
To je bila prva večja prireditev te vrste. Tej bodo prav gotovo sledile še mnoge podobnega značaja. Prihodnjič naj se sprevod noš zaradi večje živahnosti, pestrosti in neposrednosti razčleni v manjše skupine, tako da bi se n. pr. nekatere skupine peljale na vozovih, druge pa bi vmes hodile peš. Na enem vozu bi morda bile kruharice iz Skednja ,na drugem cvetličarke z jerbasi in šopki cvetlic, na enem izmed voz zopet morda ohcetarji, na kakem drugem naj bi bil prikazan praznik ob «bendimi» itd. Sicer pa bodo iz tega praznika vzšle prav gotovo še mnoge druge pobude. Ta praznik slovenskih narodnih noš nas je prijetno presenetil.
SPOMINI IZ PARTIZANSKE BORBE
HIKE PARTIZMISHE HOLMCE
Globoko v gozdu, v varstvu visokih bukev in grap sameva partizanska postojanka - bolnica. Osebje bolnice spi po pogradih; ljudje so utrujeni od celodnevnega prenašanja ranjencev. Dež pomešan s snegom bije na leseno streho iz skodel, po kateri gre vonj po premočeni obleki, ki se suši ob peči. Ta večer ni bilo čuti nič novega; zveza, obveščevalna straža in patrulje So na mestu.
V bolniških barakah je zdravni-
je verjetno srečal z njim.
Jeseni leta 1866. je zapustil G® , so in postal učitelj v bolgarski v si Zadanujevka , kamor so bili Pre seljeni Bolgari leta 1829. ob ko*7® rusko-turške vojne. Tam je živel skromno, naravnost asketi^, življenje, ves predan svojemu uC teljskemu poklicu, revolucionar11 ^ mu delovanju in poglabljanj11., ideološko revolucionarni štu®1 ’ spomladi pa je odšel v Kiši*1® ’ odkoder so ga poklicali domov, prevzame učiteljsko mesto ot>ole) ga očeta.
Oče je bil nad sinom, ki je P1^, zel njegovo učiteljsko mesto v i®8-cu 1867, zelo razočaran. PredVse zaradi tega, ker je bil izključen jj realne gimnazije v Odesi, še pa zaradi njegovega življenja v r> loferu. Botev se je namreS v ^ , jem rodnem mestu družil z na^ jj-nejšimi ljudmi, navduševal .\i-no za ideje utopističnega s0C1\;li ma, nastopal v šoli, na sesta11*;
in v krčmah kot revolucioh®
govornik in ob vsaki priliki odl° poudarjal, da je prišel čas zf vojevanje svobode. S svojim1 ja. variši in tudi sam je hodil ninah in se sestajal s hajduku, so hajdukovali iz Kaloforskeg3 kana.	„a
Ko je pa dne IT. maja 186'> dan Cirila in Metoda, v javne.11'javoru napadel turške oblasti, ške veljake — bogataše in doh^ v učitelje, ki so zazibavali dar 0ge, neodporno spanje, je njegov ki je bil medtem že okreval, znal, da utegne sin postati vSg turškega tiranstva. Ukrenil J ^0. potrebno, da ga čimprej PoS"
da; v Rusijo na univerzo v Niko-tev * tistem času je Hristo Bobi^ 2® Pisal pesmi; objavljena je njegova prva pesem «Materi», tgfj..,tlec avgusta ali v začetku sep-letnira 1867 se je mladi devetnajst-tl6ti)<iU«I>0rn^c odpravil v Rusijo, a uiany. ° v Rusijo je odšel v Ro-se išj’ najprej v GJurgjevo, kjer nato ; Sre<lal s Hadžijem Dimitrom, v Brajlo, kjer se je pri-narjp emigrantom — revolucio-*anori?\r*n se spoznal tudi s Ste-ležaj ■ ra<ižo. Rakovski je takrat tovaji?® smrtni postelji, njegovi , hod ji1 so se odpravljali na od-ez Donavo v Bolgarijo.
hristo botev;
Leta 1868. so se med bolgarsko emigracijo v Romuniji odigrali važni dogodki. V juliju tega leta sta prepeljala čez Donavo svoji četi Hadži Dimitar in Stefan Karadža, Hristo Botev pa se je prijavil v četo vojvode Zeljuja kod zastavonoša. Na ostro intervencijo turške vlade je namreč romunska policija začela zasledovati bolgarske emigrante — revolucionarje in jih mnogo pozaprla; Botev se je pravočasno skril.
•
V	začetku leta 1869. je prišel v Bukarešto Ljuben Karavelov, zbral okrog sebe mlade revolucionarje, jih organiziral in seznanjal z novimi političnimi in revolucionarnimi programi. On, Levski in drugi vodilni revolucionarji so se odločili, da pošljejo delegacijo k Mazziniju, Garibaldiju, Hercenu, Baku-ninu, Kossutu po nasvete in smernice za bolgarsko revolucionarno vstajo. Verjetno je tudi Karavelov sam bil v Ženevi.
V	januarju leta 1869. je v Bukarešti začel izhajati bolgarski humoristični list «Tpan» («Boben»); med njegove sotrudnike se je uvrstil tudi Hristo Botev ne le kot pesnik, namreč tudi kot politik. Edino sodelovanje pri tem listu, ki je prenehal že prihodnje leto, pa mu ni moglo zagotoviti eksistence. Zato je v poletju leta 1870. prevzel mesto učitelja na bolgarski šoli v A-leksandriji, nato pa v Izmajli, kjer je ostal do maja leta 1871. Medtem mu je v avgustu 1869 v Kaloferu umrl oče in zapustil družino v skrajnjem pomanjkanju.
Iz Izmajle je Botev odšel v Beo-
grad, od tam pa v Brajlo. Ker je v Brajli zaradi nesporazuma med Karavelovim in Cenovičem prenehal izhajati list «Svoboda», se je Botev odločil, da bo on začel izdajati revolucionarno glasilo bolgarskih emigrantov. Dne 11. junija leta 1871. je pod njegovim uredništvom izšla prva številka lista «Duma na blgarskite emigranti» («Beseda bolgarskih emigrantov»), ki je imela za moto: «Resnica je sveta», - Svoboda je mila». V «Besedi» je Botev objavil nekaj svojih najlepših nesmrtnih pesmi (Moji ljubezni», «Delitev» «Slovo», «Hajduki», «Borba» in «Odpeljana»), uredil pa je le štiri številke, ker je zopet zbolel, verjetno na malariji; s peto številko je list zaradi pomanjkanja denarnih sredstev prenehal.
Jesen in zimo 1871 - 1872 je Botev preživel v Galacu pri svojem prijatelju, bolgarskem učitelju na tamkajšnji šoli, Veličku Popovu iz Stare Zagore, ki je umrl v svojem rodnem mestu leta 1927.
Okrog Boteva in Popova so se v Galacu zbirali ruski emigranti, s katerimi je imel Botev, kakor tudi z emigranti iz Poljske, ves čas svojega bivanja v Romuniji najtesnejše zveze. V času, ko je bil Botev učitelj v Izmajli. je prišel tja Bakuninov prijatelj Sergej Ne-čajev, izredno drzen terorist, ki je tajno potoval po Rusiji in pripravljal mladino za revolucijo; njegova vloga v Rusiji je bila v nekem smislu tista, kakršna ie tila v Bol-
(Nadaljevanje na 12. strani.)
ca ravnokar opravila večerni pregled, naročila nekaj tablet in obkladkov za najtežje ranjence. Pri njih službujeta bolničarja Francel-ček in Danica; pridno nalagata na ogenj v veliko peč, narejeno iz bencinskega soda, ki prijetno ogreva barako. Po polnoči pa še ona dva malo zadremljeta kar med razgovorom z majorjem Radkom, ki jima pripoveduje o prvih partizanskih borbah v Bosni.
V ta mir se naenkrat začujejo udarci palice ob ograjico pri operacijski baraki, kjer spi upravnica.
To opletajočo palico in te težke korake zdravnica že dobro pozna. Ponovno so jo že zbudili in nikdar ne prinašajo nič dobrega. Skoči pokonci in že ji prične na vratih stari Žagar stresati slabe vesti: «V dveh kolonah gredo Nemci iz Idrije proti naši javki, tudi okrog Oblakovega vrha so že, štab korpusa se umika proti Trnovskemu gozdu.
To so zadnje telefonske vesti, sedaj ni več zveze. Čakamo še poročil z vzhodne strani, mogoče bo tja umik še mogoč».
Kar vrtoglavica prime človeka ob takih vesteh, toda nujno se je treba zbrati. Komisar in vojaški vodja postojanke sta takoj obveščena in vsi se odločijo za hitro evakuacijo z lažjimi ranjenci proti vzhodu čez cesto, dokler še ni zaprta. Kaj pomeni beseda evakuacija v bolnici ve le tisti, ki jo je kdaj doživel.
Ubogi ranjenci. Iz spanja jih zbu-de rahlo in s previdnimi besedami in bolničarji javijo umik.
Čeprav so utrujeni od prejšnjega dne, je vsa bolnica takoj na nogah. V naglici vlačijo na noge premočena slaba obuvala in obleke. Povelje o evakuaciji pride tudi do stare mamice - partizanke, ki vsa zmedena hiti do shrambe in sušilnice za perilo, kjer v zmedenosti skoraj ne zna citati imen na culah z obleko, ki jih odnašajo bolničarji in lažji ranjenci v barake. V nekaj minutah je v postojanki vse živo, pri tem vlada stroga tišina in popolna tema, kajti vsaka najmanjša luč bi lahko izda! to razdraženo mravljišče ljudi.
V najkrajšem času so najtežji ranjenci na nosilih; po dva in dva nosača lovita pod težkim bremenom sapo strmo v breg nad prepadom. S tihimi in varnimi koraki je treba čez peščeni i ’az, da se ne posuje. Se nekoliko po stezi naprej do varnega previsa, ki ga pokriva rododendron. Tu zavarujejo nosila j
z vrvmi in jih spuste do skalnega skrivališča, ki s svojo ogromno odprtino zija le proti gamsovim stenam nasprotnega dela grape. Se dva, še trije, še deset in deset težkih ranjencev je kmalu na vam: m, saj Nemci gotovo ne poznajo teh sten, izdaje pa tudi ne more biti, kajti za skrivališče ve le stari gozdni varuh in lovec, ki pa je preveč občutil fašistični teror, da bi mogel Nemcem govoriti o tajnah teh gozdov.
Nekaj lažjih vendar negibljivih ranjencev spravijo v drugo skrivališče, ki je prislonjeno k strmi skali in v katerem ranjenci lahko leže v treh nadstropjih. Najlažji ranjenci, ki lahko sami hodijo, pa že čakajo pripripravljeni na dnu grape, po kateri se kmalu začno vzpenjati v dolgi karavani. Po običajni stezi namreč ne smejo, ker bi stopinje zapuščale sled.
Ura je 5. Komaj zaznavni dan se meša z mesečino. Živci vseh so se nekoliko pomirili, ker je bila evakuacija izvedena v najhitrejšem tempu. Komisar in vojaški vodja stopita še k skrivališčem z zadnjimi nasveti. Večina osebja pa krene z ranjenci ; i grapi navzgor, pred in za njimi pa oborožene patrulje.
Večina osebja bolnice se bo torej umaknila iz gozdov, kjer se bolnica nahaja, čez cesto v druge dele gozda, kajti ni izključeno, da bodo Nemci '.skali prav bolnico, saj so že ponovno spraševali za njo po okoliških vaseh. Med potjo so mnogi ranjenci opešali in zaostajali, noge jim je bilo treba prevezovati in jih nositi. Vendar so proti poldnevu dospeli do ceste, po kateri se je pravkar pomikala Vojkova brigada. Ker ne sme nihče vedeti niti sumiti, da je tod v bližini bolnica, so v gozdu počakali, da je šia brigada mimo, potem pa so se filtro pomaknili preko ceste.
Komaj so se ustavili pri zasilnih barakah na novem mestu, jih že dobite patrulje z vestjo, da se tudi po vzhodni cesti, komaj pol ure od tod pomikajo Nemci. Vsa obupana pride tudi stara znanka bolnice, 70 letna Veronikina mama s culo preko rame in pove, da so bežali že vsi prebivalci iz tistih nekaj bajt na javki, le pri Kolenčevih še vlačijo vreče moke, ki so last bolnice, kajti tam že leto dni pečejo kruh za bolnike.
Kam sedaj z ranjenci?
Zaprti so tudi z vzhodne strani.
(Nadaljevanje na 10. strani.)
Stran naših kmetovalcev
O boleznih krompirja
Poznamo dve vrsti bolezni, ki napadajo krompir, in sicer bolezni krompirjevih gomdljev in bolezni’ listov in stebla.
1. Bolezni gomoljev
tretjini krompirja ali pa več.
Nevarnost te bolezni je v tem, da ne vemo, koliko krompirja je bolnega, kec je na zunaj ves zdrav; če hočemo imeti prihodnje leto zdrav krompir, si moramo preskrbeti drugo zdravo seme.
RDEČE LISE NA KROMPIRJU,
ki se zajedajo vedno globlje v gomolje krompirja (pa tudi repe, korenja, detelje in lucerne), povzročijo, da krompir gnije (rdeča gniloba). Ta bolezen napada samo krompir na mokri, težki zemlji, ki je malo zračna.
Mokra gniloba, ki se je začela s tem, da se je zdrav krompir dotikal že bolnega krompirja, iz katerega se je cedila okužena tekočina.
MOKRA GNILOBA. Pri izkopavanju pogosto opažamo, da je med zdravimi gomolji tudi mnogo gnilih. Krompir gnije posebno v težki zemlji v času, ko sta pozno poletje in začetek jeseni deževna.
Bakterije, ki povzročajo to gnilobo, (jih je več vrst) prihajajo z gomolji v hrame, kamor spravljamo krompir. Tu se nadaljuje njih škodljivo delo. Gniloba se širi od krompirja na krompir in če si pravočasno ne pomagamo, nam lahko uniči ves pridelek. Zdrav krompir se spremeni v rumeno, smrdečo kašo, ki na zraku potemni.
Proti tej bolezni si najbolje pomagamo tako, da pustimo krompir, ki ga izkopljemo, tako dolgo, na njivi, da se popolnoma osuši. Tudi ga moremo dobro očistiti zemlje, ki se ga drži. Prostori, kamor spravljamo krompir, morajo biti suhi in hladni. Največji prijatelj te bolezni je toplota. Kupi krompirja ne smejo biti previsoki, prostore moramo večkrat zračiti in vsak ranjen ali pa nagnit krompir takoj odstraniti.
Razen opisane gnilobe se večkrat pojavi tudi tako imenovana.
SUHA GNILOBA krompirja, navadno v peščeni zemlji. Gomolji znotraj gnijejo, pri tem pa ostanejo suhi in trdi. Ta bolezen ni tako nevarna kot prva, ker se ne razširja tako hitro. Pomoč prpt; *.«•*) i«. Ma kot proti prejšnji.
L .
Grinte na krompirju.
GRINTE NA KROMPIRJU niso tako nevarne kot neprijetne. Večjo škodo nam naredijo samo tedaj, če so zelo razširjene in če segajo globogo proti sredini krompirja.
Proti tej bolezni, ki se navadno pokaže samo na določenih njivah (mnogokrat na senčnih), priporočajo nekateri, da trosimo na 100 m2 njive 3 kg žvepla. Krompir je v žvepleni zemlji mnogo bolj zdrav in lepše prezimuje.
RAK NA KROMPIRJU
je mnogo nevarnejši kot navadne grinte. Na krompirju se napravijo bradavičasti izrastki, ki polagoma rastejo in sčasoma spremenijo cel krompir v kup grintave tvarine.
obolelih listov fino, belo prevleko — plesen, pri starejših okužbah le ob robovih peg. Ob močni bolezni lahko propade vse krompirjevo iàt-je. Bolezen preide tudi na’' cimo, ki popolnoma porjavi, počrni, ovene in se posuši. Jasno je, da zaradi tega zaostanejo gomolji v rasti. Dobimo le pičel pridelek, a še ta je slab, ker se bolezen ne omeji le na nadzemeljske dele rastline, temveč okuži tudi gotnolj e, posebno tiste ki so plitvo v zemlji. Okužen gomolj spoznaš po tem, da je na oboleli površini modrikasto - rjave barve, obolela mesta pa so nekoliko vdrta. Ce tak gomolj prerežemo, vidimo, da je pod kožo rjav in izsušen. Okuženi gomolji so zelo podvrženi raznim gnilobam ter posebno v shrambah zelo radi gnijejo ted okužijo še ostale zdrave gomolje.
Izgube zaradi krompirjeve plesni znašajo lahko več kot 60 odst. pridelka. Glivica napade tudi paradižnike in povzroča podobno obolenje.
Bela prevleka plesen, ki jo ob vlažnem vremenu opazimo na spodnji strani obolelih listov, ni drugo kot drobni beli trosonosci, organi za razmnoževanje glivice. Ti trosonosci zrastejo skozi listne reže in odvajajo na svojih vršičkih številne brezbarvne trose, ki imajo obliko limone. V kapljici vode vzkalijo trosi tako. da poženejo klicno cevko, ki prodre skozi listno režo ali staničje v notranjost še zdravega lista in, ga tako okuži. Največkrat pa izleze iz trosov 4 -
Prečni prerez krompirja, ki ga Je krompirjeva piesnoba močno napadla.
16 drobnih, s pomočjo dveh bičkov gibljivih trosov, ki se prav kmalu umirijo, vzkalijo ter povzročijo ponovne okužbe listov. Med listnim staničjem se glivica naglo razraste, tvori tako imenovano podgobje, drobne nitke, ki zajedajo listno staničje ter povzročajo naglo propadanje (rjavenje, sušenje) listja in cime. Ob robu rjavih peg tvori gliva zopet trosonosce s trosi, ki jih veter in voda naglo raznašajo. Ena obolela rastlina lahko v nekaj dneh okuži vso njivo. Posebno močno se širi krompirjeva plesen ob vlažnem in hladnem noletnem vremenu.
Glivica prezimi na več načinov: bodisi v gomoljih tako, da jih z okuženimi gomolji prenašamo z leta v leto, ali pa preživi zimo na polju v zemlji, kjer tvori proti mrazu zelo odporne zimske trose.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
na
trtah
Zakotne poganjke ali Zakotnike imenyjemo tiste mladike* ki zrastejo na mlaaju istega leta. Ti poganjki se navadno začnejo razvijati meseca junija ali julija. Časih so tudi rodni, vendar je njih grozdje malovredno, ker ne dozori dovolj. S svojo rastjo jemljejo zakotni poganjki trti mnogo moči, a s svojim listjem grozdje preveč osenčijo, zato je treba Zakotnike odstraniti, čim so dosegli dolžino 5 do 20 cm. Pustimo pa zakotni poganjek, če se je glavna mladina pokvarila, bodisi da jo je veter polomil ali žival pregriznila. V takem primeru nadomesti Zakotnik manjkajoči del mladine. Tudi tam, kjer se je listje izgubilo, bodisi da ga je veter odnesel, toča potolkla ali žival po-mandrala, je prav, da pustimo Zakotnik, prikrajšamo ga pa za drugim listom.
V vinogradu, kjer ne opravljamo tega dela, grozdje rado gnije, ker ne moreta zaradi prevelike gošče zrak in gorkota do njega. ..a krepkih mladikah, kjer se bojimo, da požene oko že v istem letu, ako odstranimo Zakotnik, ga prikraj. šamo šele nad prvim členom.
Umen vinogradnik ravna tako!
KAKO RAVAAMO * VIA OM ROVETI
■ i
i
Rjave lise na zgornji strani listov, ki jih je krompirjeva plesen močno napadla.
RJAVE LISE IN PISKAVOST KROMPIRJA.
Ce prerežemo na videz popolnoma zdrav krompir, najdemo včasih pol do en centimeter pod kožo rjavkasto liso, ki se vleče krog in krog krompirja. Jeseni je ta lisa navadno majhna in je zaradi tega krompir prav tako užiten. Cim da-Ue pa je krompir v shrambi, tem večja je ta lisa. Sredina krompirja vedno bolj razpada, dokler ni gomolj popolnoma votel. V napadenem krompirju se naselijo navadno se gnilobne bakterije in tako nam ta bolezen lahko uniči dve
Krompir, ki ga je napadel rak. Karakteristične tvorbe, ki so podobne majhni cvetači, opazimo na listih ob vratu, po steblu in krompirju.
SLADEK KROMPIR
ni bolan, vendar pa je manj vreden, ker ima neprijeten okus. Prej se je mislilo, da je sladek krompir namrznjen, to pa ne more biti ker mnogokrat postane krompir sladek že pri 2-6» C. nad ničlo. Krompir, kot sploh vsaka živa tvarina, dilla, zato se v gomolju vedno spreminja nekaj škroba v sladkor, ki ga porabi krompir pri višji toploti za dihanje (teža krompirja se zaradi dihanja manjša). Ko pa začne toplota padati, se zmanjša dihanje krompirja in preostali sladkor se nabira v gomolju.
Tej napaki lahko odpomoremo tako, da damo krompir v toplejši prostor, zaradi česar se bo iz njega sladkor zopet izgubil — (porabil za dihanje).
H. BOLEZNI NA LISTIH IN STEBLU.
KROMPIRJEVA PLESEN , je glivična bolezen, ki napada predvsem zgodnje sorte krompirja. Nastopa pa šele, ko so krompirjevi grmi že dovolj razviti, navadno v času ko cvete ali takoj po tem. Napada vse dele krompirja, a najbolj liste in gomolje. Največkrat se prvi znaki bolezni pojavljajo na vrhovih ter ob robovih listov. To so majhne, rumenkastorjave pege ki pa se naglo večajo in razširjajo cez vso listno površino. Ob vlažnem ' vremenu opazimo na zgornji strani
Vinogradniki, ki imajo še vino v kleti, zlasti pa tisti, ki imajo sla be kleti, morajo ob poletni vroči ni zelo paziti, da se jim vino ne pokvari. Visoka toplota v kleti pospešuje namreč razvoj škodljivih glivic in bakterij v vinu. Glivice navadno še niso tako nevarne, toda bakterije lahko v kratkem času vino popolnoma pokvarijo. Zlasti se je bati v poletnem času onih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skisanje vina. Zato moramo storiti vse, da preprečimo razvoj teh glivic in bakterij v vinu. To sto rimo najlaže s tem, da z vinom pravilno ravnamo in da mu doda mo takih snovi, kf zadržujejo razvoj bakterij in glivic. Kaj naj torej napravimo?
1. Ce morda nismo vina še dru-
Presajanje v sadjarstvu
Presajamo hruškove in jabolčne divjake,, posebno hruškove, da jim prikrajšamo močno razvito srčno koreninico. Posebno je tudj pikira-nje divjakov, ako smo jih séjali v gnojne grede in pa pregosto in to tedaj, ko so razvili prve štiri liste.
Mlade divjake je treba tedaj, ko smo jim prikrajšali srčno korenino, namočitj v mešancu kravjeka, ilovice in vode. Ko smo jih posa-dilg jih moramo zaliti ter jih za’ senčiti z zelenimi vejami. Tudi pozneje ne pozabimo jih večkrat zalivati.
Zatiranje polžev
Polži so nočne živali, ki jih le redko vidimo podnevi. Proti tem škodljivcem vrtne zelenjave in poljskih rastlin so priporočljiva razna sredstva, živo apno, žagovina, ječmenove resine itd. Tudi race in krastače pridno zatirajo polže. Zelo priporočljiva pa sta kalijeva sol in superfosfat. Eno teh sredstev potrosimo pi-av zgodaj zjutraj, preden se zdani, tam, kjer se pojavijo polži. Potrosimo pa ta sredstva le med rastlinami, ne pa po rastlinah, ker bi jih osmodila. Kalijeva sol (superfosfat) razje polžem, ki so ravno na paši, mehko občutljivo kožo tako, da poginejo. Omenjeni dve gnojili ne škodujeta rastlinam, pač pa še pospešujeta njih rast. Na en kvadratni meter 'površine" potrosimo od 120 do' jfsc' gramov tega umetnega gnojila.
gič pretočili, ga moremo takoj pretočiti v zmerno zažveplane sode. Nič nf bolj nevarno za vino poleti, kakor drožje na dnu soda. Nastane nevihta in zračni pritisk, ki se ob nevihtah naglo menjava, povzroči da se drožje dvigne in da se vino zmeša. Nesreča je navadno že tu, ker v dvignjenem drožju so gotovo bakterije, ki se v blodnem vinu naglo razvijajo, tako da postane vino v nekaj dneh neozdravljiva in neužitna zavrelica. Zato pretočite vino čimprej drugič, ali če potrebno tudi tretjič. Ne odlašajte s pretakanjem morda zaradi lune, ampak pretočite vino čimprej, ne ozirajte se na luno, k;> itak nima nikakega pomena za pretakanje.
2. Pazite, da bodo sodi vedno polni. Zalivajte vsaj trikrat na mesec z dobrim in zdravim vinom. Ce teke-ga vina nimamo, je bolje, da zalivanje opustimo.
Ker pa včasih iz raznih razlogov ne morejo biti vsi sodi vedno polni, zažveplajmo prazen prostor nad vinom s tako imenovano «lanter no».
3.	Klet kolikor mogoče zavarujmo pred vročino in prevročimi sončnimi žarki. To dosežemo najlaže tako, da ’ držimo klet dobro zaprto. Okna zaprimo z lesenimi polkni ali pa zamašimo s slamo. Ce so noči hladne, je dobro da ponoči klet nekoliko prezračimo.
4.	Skrbimo, da so vsi sodi dobro zaprti. Za zapiranje rabimo dolge stružene vehe, ki segajo nekoliko v vino. Cunj ne smemo rabiti. Ce je veha pokvarjena in dobro ne zapira, jo povrtajmo, da postane o-krogla, da jo potem lahko zapremo brez cunj. Z vinom napojena cunja je pravo ognjišče za bakterije. Prav tako moramo paziti, da bo tudi čep dobro zapiral. Vino, ki cedi skozi čep, se nabira v utorju soda, kjer se skisa.
5.	Zelo previdni bodimo tudi pri uporabi natege, zlasti pa črevesa. Večkrat rabimo eno in isto natego za kis, ali pa za bolno vino, kakor za zdrava vina, ne da bi jo prej oprali z gorko vodo.
6.	Sodi morajo biti čisti tudi od zunaj, klet večkrat zažveplajmo s tem. da zažgemo na sredi kleti pest žvepla.
Včasih se pokvari vino kljub še tako skrbnemu ravnanju z njim. Tedaj lje vzrok 'kàko’vóst vina; manjka mu navadno zadostna ko-
ličina alkohola ali pa tudi kisline in včasih čreslovine.
Te tri snovi so v prvi vrsti potrebne, da se vino ohrani. Zato je razumljivo, da se šibka vina, ki vsebujejo malo alkohola, zelo podvržena raznim boleznim. Ker pa zakon ne dovoljuje, da pojačamo vina z alkoholom, se moramo, če je to potrebno, zadovoljiti z dodatkom kisline, bodisi vinske ali citronske. Teh dveh kislin smemo rabiti do 100 g na hi. Čreslovine, če je potrebna, zadostuje 10 do 15 g na hi vina.
Zelo dobro preprečujejo vinske bolezni razne žveplene soli, bodisi metabisulfit ali pa čisti kalcijev sulfit. Zadnji je boljši, ker počasi in dolgo deluje. Obeh snovi potrebujemo 7 do 12 g na hi. Metabisulfit zdrobimo in ga v vrečico zavitega obesimo v sod, kalcijev sulfit pa pomešamo prej v majhni količini vina. ki ga potem dodamo vinu. Vina ni potrebno premešati.
Xz kronike partizanske bolnice
(Nadaljevanje s 9. strani.) Preostane le umik še globlje v gozd. Z nekaj zaloge hrane se umaknejo ranjenci z zaščito in s hrabro bolničarko Danico.
Nemci so ostali na javki več kot teden dni. Vsak prehod preko ceste je nevaren, skoraj nemogoč. Ranjencem v začasnem skrivališču je začela pohajati hrana, katero so uživali surovo seveda, kajti o kuhanju ni bilo govora. Nemci so pretaknili vsak grmič in vsako stezo v neposredni bližini ranjencev, toda našli niso ničesar. Straže okrog ranjencev so bile pripravljene na vsako presenečenje. Dva tovariša iz ekonomata bolnice sta dala življenje ob tej hajki, ko sta se hotela prikrasti do hrane v skrivališču, da bi jo prinesla ranjencem. Ujeli so ju in na planjavi pred javko ustrelili.
Podobne doživljaje je imela sleherna slovenska partizanska bolnica in tako popisani listi v njihovih kronikah ter spominih le skromno pričajo o požrtvovalnosti bolniškega osebja, ki je rešilo na tisoče ranjencev smrti in o neizmernem trpljenju in junaštvu bor-cev -za' svobodo.
Dr. J. P.
Stran naših gospodinj
Unléevmnj® bolezenskih k&H z s9azkiaž®w&n§em
V živalih, rastlinah, v zraku, vodi in zemlji, prau vsepovsod so naseljene velikanske množine izredno majhnih živih bitij, mikroorganizmov. Ti so tako majhni, da jih ne vidimo s prostim očesom. Sele drobnogled nam razkrije tajne tega drobnega sveta. Med to množico mikroorganizmov, ki so večinoma Zajedalci živalskega in rastlinskega sveta, so pa neki prav posebni mikroorganizmi, bolezenske bakterije imenovani. Ti povzročajo najhujše bolezni, in sicer najrazno-vrstnejše kužne bolezni, katerim v velikem številu podležejo ljudje in Hvali.
Jzredno velike množine bolezenskih bakterij je v obolelih organih bolnikov, od koder se širijo ti povzročitelji nalezljivih bolezni daleč naokoli, da okužijo tudi zdrave ljudi. Predvsem s pljunki, z blatom, urinom, gnojem in s krvjo se izločajo od bolnikov nevarne bakterije, ter se naselijo v zraku, vodi, zemlji, na živilih in orodju. Za vsakogar, ki pride v dotik z okuženimi predmeti, je nevarno, da tudi sam zboli. Izredno hitro si nakopljemo nalezljivo bolezen, ako vdihavamo zrak, v katerem so bakterije, ko pijemo umazano vodo, pri uživanju slabo kuhanih jedi ali pa če uporabljamo predmete, ki so jih rabili bolniki.
Proti tem izredno nevarnim mikroskopsko majhnim bitjem, ki zahrbtno in tudi z vso silo uničujejo človeštvo, se moramo vztrajno boriti in čimprej zatreti vsako leglo teh prenašalcev in povzročiteljev bolezni. Z razkuževanjem ali dezinfekcijo preprečimo razširjanje boleznih kali, omejimo njih uničujoč učinek ali pa jih popolnoma uničimo. Da pa to dosežemo, moramo rabiti razkuževalne snoui ali razkužila. To so vse one trdne, tekoče snovi ter plini, ki so zmožni zmagati razširjanje bakterij ter jih uničiti. Oglejmo si sedaj nekoliko pobliže, katere snovi uporabljamo za razkuževanje.
Ze z dobrim čiščenjem svojih oblačil in prostorov, v katerih prebivamo, lahko odstranimo klice, ki povzročajo gnitje in razširjajo bolezni. Čistoč hiš in cest zelo ovira razširjanje bolezenskih epidemij.
Izredno dobro razkužujejo tudi sončni žarki, soj uničujejo bakterije. Sončna svetloba učinkuje zaradi ultravioletnih žarkov. V sončnih in dobro zračenih stanovanjih se redko pojavljajo nalezljive bolezni, prav pogoste pa so v temačnih, vlažnih sobicah, v katerih prebiva več ljudi skupaj. In žal so ravno reveži zaradi neprimernih bivališč izredno podvrženi boleznim, predvsem pa jetiki. Vendar so pa omenjena sredstva v splošnem le obramba pred bolezenskimi klicami. Kakor hitro pa nekdo oboli na kaki nalezljivi bolezni, se moramo poleg navedenih sredstev poslužiti še prav posebnih razkuže-valnih snovi, ki imajo to lastnost, da v najkrajšem času uničijo vse bakterije v zraku, na stenah sobe, na predmetih ter na oblačilih bolnikov. Za razkuževanje zraka uporabljamo nekatere pline, posebno je v rabi plin formaldehid. Ta sicer zelo dobro razkuži predmete, vendar pa ne prodre dobro v razpoke, gube oblek in v posteljnino, šele ko razkužujemo s posebnimi napravami, avtoklavi, prodre formaldehid v vsak kotiček. Izredno strupena plina, fosgen in pruska kislina sta odlična razkuževalca.
Tudi na 150° ogret vroč zrak ali pa vrela voda zelo dobro uničujeta bakterije.-Vendar pa ni vroča voda zmožna, da bi pokončala vse mikroorganizme. Zelo dobre razkuževalne lastnosti pa ima vodna para, ki jo «grejemo nad 120° C. Cim bolj vroča je vodna para in čim jačji je njen pritisk, tem bolje raz-kužuje. Najboljši razkužitelj je pa vsekakor ogenj. Okužene predmete sežgemo in tako popolnoma uničimo bakterije. Toda na ta način lahko razkužimo le manj vredne predmete: igrače, papir, slamo, liste koruze itd.
Med razkuževalnimi tekočinami je najvažnejša raztopina strupenega sublimata, ki je zelo poceni. Ta raztopina je izredno razredčena iv. je pripravljena v razmerju 1 do 5:1000. Pet odstotna raztopina modre galice služi dobro za razkuževanje perila. Hipermangana se poslužujemo za pyreprreievanje gnitja. Raztopino klorovega apna (na dva dela klorovega apna 100 delov vode) uporabljamo za razkuževanje rok, stranišč, tal. Tudi apneno mleko (t. j. 20 odst. raztopina apna) je zelo uporabljivo razkuževalno sredstvo. Važno pa je, da uporabljamo sveže pripravljeno apneno mleko. Z njim razkužujemo hleve, živinske vagone, podpalubje ladij. Vroča 1—4% raztopina kuhinjske sode služi odločno za razkuževanje tal. Splošno uporabljena razkuže-valna tekočina je lizoform. To je alkoholna raztopina mila, kateri je dodan formaldehid. Ker ne kvari
kože ga rabimo za pranje bolnikov, z zelo razredčenim lizoformom pa umivamo dojenčke. Nadalje je zelo v rabi lizol. 2 do 3%-na raztopina lizola služi Za razkuževanje perila, 1 do 2% raztopina lizola je pa zelo primerna za razkuževanje rok. V operacijskih dvoranah mnogo uporabljajo vodno raztopino fenola ali karbolne kisline za razkuževanja kirurškega orodja.
To so glavna razkuževalna sredstva, vendar pa uporabljamo za vsako nalezljivo bolezen določena razkuževalna sredstva in tudi način razkuževanja ni v vseh primerih enak. Vsaka država ima uzakonjene sanitarne predpise, ki točno navajajo, kako je treba razkuževati v posameznih bolezenskih primerih. Kakor hitro opazimo, da je nekdo zbolel za nalezljivo boleznijo, moramo poklicati zdravnika, ki poskrbi za ozdravljenje bolnika in za razkuženje prostorov.
ZORAVILSTA MOC MO RSKE V O »E
Ce govorimo o zdravilni moč) morske vode, ne mislmo, na zdravilno moč kopanja v morski vodi ali na zdravilno moč bivanja v obmorskem kraju, temveč na zdravljenje s pitjem ali z vbrizgavanjem morske vode.
Ze v starem veku so naravoslovci priporočali pri raznih obolenjih zauživanje morske vode, toda pozneje so na tako zdravljenje pozabili. Sele v 19. stoletju so pričeli nekateri zdravniki zopet priporočati morsko vodo za grgranje, izpiranje, peko in za podkožna vbrizgavanja. Uporaba morske vode kot zdravila se je zelo razmahnila in imeli so mnogo prav lepih uspehov. Toda šele v novejšem času so pričeli načrtno raziskovati upora bo morske vode in številna s to stvarjo združena vprašanja.
V morski vodi je raztopljenih mnogo soli. Zmes teh soli vsebuje najvažnejše snovi, ki jih potrebuje človeško telo. V morski vodi je predvsem natrijev klorid, klor vezan na kali, magnezij, litij, dalje mnogo ogljikovih, žveplenih, in fosfornih soli, ter v prav majhnih količinah med drugimi tudi mangan, arzen, zlato, srebro, baker, kobalt, nikel, torij, stroncij, rubi-dij, jod, železo, fluor in žveplo. Zanimivo je to, da zaradi izredno zamotanega sestava morske vode do sedaj še ni uspelo, da bi jo v laboratoriju umetno napravili. Ne da se namreč posneti vseh mnogoterih
vplivov, ki jih imata na morsko vodo deževnica in snežnica ter njih dolga pot po zemlji, ki je napojena z vsakovrstnim organskim življenjem.
Množina raztopljenih rudninskih snovi je različna v raznih morjih. Toda njih medsebojno razmerje je povsod skoraj enako. Francoski zdravnik Quinton je pred pol stoletja ugotovil, da je to razmerje — vsaj za glavne soli — izredno podobno razmerju teh soli v človeški krvi. Mnogi zdravniki so menili, da je to glavni vzrok zdravilne moči morske vode. Zdi se pa, da s tem ne moremo razložiti vseh ugodnih posledic, ki jih ima tako zdravljenje.
Morska voda čisti sama sebe; to se pravi, da je kljub temu, da se v morje zliva vsa mogoča nesnaga, kmalu zopet zdravju neškodljiva. Mnogi prebivalci obale ali pomorščaki jo pijejo brez škode neočiščeno. Znano je seveda vsem, da nam morska voda ne teši žeje.
Ce se z morsko vodo zdravimo, je razumljivo, da jo moramo uporabiti čisto, oziroma, da jo moramo pred zaužitjem prečistiti. Pri tem pa moramo paziti, da je ne prekuhamo in da ne nastanejo kemične izpremembe, da voda ne izgubi svojih naravnih svojstev. Lahko tudi dodajamo ogljikovo kislino, s čimer dobimo vodo, ki je zelo podobna slatinskim zdravilnim vodam.
DVE POLETNI OBLEKI. TELOVNIK IZ ČRTASTEGA BLAGA.
Število zelo zadovoljivih zdravljenj z morsko vodo se stalno veča. Zdravili so ljudi vseh starosti, ki so bolehali na poapnenju žil, kožnih boleznih, zaradi pomanjkanja rudninskih snovi, boleznih pre-osnove, na prebavnih motnjah pa tudi na prekomerni razdražljivosti itd. Dognali so n. pr., da morska
voda izredno dobro izravnava množino želodčne kisline s tem, da jo zniža, če je prevelika, ali pa zviša, če je premanjhna. Pri vseh navedenih boleznih so z zauživanjem. z vbrizgavanjem ali izplakovanjem dosegli izredno dobre uspehe. Tako je starodavni način zdravljenja prišel zopet do polne veljave.
2dimilm tahtiim
Kamilica ali vonjavka, kamenika, maternjak
cvete od maja do julija. Raste med žitom, deteljo, po njivah, ob potih, na pusti in pečeni zemlji. Nabiramo cvetne glavice v juliju. Raztresemo jih na tenko po zračnem in toplem podstrešju. Gojimo jo na krajih, ki so precej oddaljeni od obdelanega sveta, sicer postane nadležen plevel. Seme navadno pomešamo (ker je zelo drobno) med pesek ali žaganje in ga sejemo spomladii pa tudi poleti. Rastlina zelo naglo raste in hitro razvije cvetne glavice.
Tržaslca Icislif rs j a
ČETRTEK:	Ribana kaša na juhi;
pražen krompir; dušen grah; kuhana govedina, češnje. Večerja: Pljučka s krompirjem; solata.
PETEK:	Grahova juha z rižem;
krompir v solati; omlete. V e č e r j a: Brodet iz rib; polenta; radič.
SOBOTA:	Krompirjeva mineštra;
jajca s špinačo 1); sadje. V e če r j a: Rižot z guijažem; solata.
NEDELJA: Zdrob na juhi; telečja pečenka; pire krompir; pesa; češnjeva potica. Večerja: Ocvrte ribe; solata; sir; jagode.
PONEDELJEK:	Zelenjadna juha;
mesni zvitki; beluše v solati; češnje.
TOREK:	Riževa juha 2), zrezki;
solata; jagode. V e č er j a :	Telečji
guljaž z grahom; pire krompir; sadje.
SREDA: Fižolova juha s testeninami; orehovi štruklji kuhani; kompot. Večerja:	Ocvrta	polenta in
ocvrta jajca; čokoladna krema.
Jajca
Trdo kuhana jajca razpolovi, vzemi ven rumenjake, jih zmešaj s česnom, peteršiljem ter z njimi zopet napolni razpolovljena jajca, v katera si dal še košček masla. Postavi jajca drugo poleg drugega v kozico, polij jih z nekoliko olja, pokrij ter jih kuhaj 20 minut, dokler se rumenjaki ne začno peniti, postrezi jih s špinačo.
RIŽEVA MINESTRA
300 gr riža, 60 gr masla, 2 jajci, parmezan, 80 minut.
Vrzi riž v 2 litra vrele vode, kuhaj ga počasi eno uro in ga večkrat premešaj! V skledi pa mešaj: maslo, jajca, sir in po možnosti tudi smetano, ter dodaj nato pretlačen riž; lahko dodamo še nekoliko zelenega graha (dušenega).
Cvetača s paradižniki in jajci
• 1 cvetača: slana voda.
Majoneza: 1 žlica moke, 1 1/2 del mleka, sol, dišave, rumenjak, ' sol, gorčica, 4 žlice olja, limonin sok.
peteršilj, 4 paradižniki, 2 jajci.
Cvetačo skuhamo v slani vodi in pustimo, da se shladi.
Moko vmešamo z mlekom, da se zgosti.
Rumenjak zmešamo z vsemi začimbami, olje prilivamo po kapljicah, nakar dodajamo zmes moke in mleka, ki ji primešamo limonin sok. To omako polijemo po cvetači in jo potresemo s peteršiljem.
Krožnik okrasimo še s prerezanimi paradižniki, ki jih potresemo s soljo in peteršiljem ter s koščki jajca.
Kaka kuhamo kakao
Pripravi si toliko skodelic, kolikor je oseb pri mizi. V vsako deni polno žličko kakaa, prav toliko sladkorne sipe ih dobro zmešaj. Tedaj šele vlij v vsako skodelico žlico mrzlega ali toplega mleka, lahko pa tudi vode in zopet mešaj, da se napravi gladka kaša. Nato vlij v posodice vrelega mleka in nič več ne mešaj. Tako pripravljen kakao ohrani svoj prijetni vonj in je lepo čist.
Nekateri zakuhajo kakao v vrelo mleko, toda potem izgubi svoj aroma in ima bolj okus po mleku.
LASTNOSTI:
V cvetih ima najmanj 0.4% hlapnega olja, zlasti azulen, nek doslej neraziskan glukosid, smolo, salicilno kislino itd. Odganja vetrove, zdravi vnetja, pospešuje potenje, mehča in razkužuje. Preprečuje zlasti vnetja. Uporaba: Slovenska lekarna iz 1720
pravi:
«Pri zobobolu stolci kamilice, jih v vodi namakaj in obesi na glavo. Preženejo vse bolezni iz glave. .. Za izpiranje ust kuhaj kamilice na vodi in umivaj usta, če se ti ie izpahnilo v ustih. To pospešuje celjenje.» Tudi za želodčne bolezni jih hvali: «Za težave v želodcu k’ hsj kamilice in pij.»
Vjirav zaradi navedenih lastnosti uporabljamo tudi dandanes kamiličen čaj (1-2 gr. posušenih kamiličnih cvetov na skodelico vode). Pri živčni razdraženosti pri preveliki občutljivosti, krčih, vnetjih in čirih v črevesju (kamilice, rman, poprova meta, peli-', žajbelj, brinje), pri krčih v ledvicah in sečnih organih, pri krčih in koliki (zavijanju) v maternici ter sosednih organih, pri prehladih, bolečinah v želodcu in črevesju, pri napenjanju in premočnem pritisku krvi v glavo (kamilice, komarček, slez, pirika, sladki les). Bolnik naj pije 1-2 skodelici kamiličnega čaja.
Kamiličen čaj
priporočamo za spiranje ust, da se prepreči vnetje dlesni in ustne dupline pri zobobolu, pri vnetju žrela, mandeljnov itd. V tem primeru grgraj s kamilično vodo. — Nič manj ne priporočamo umivati si bolne, solzne ali vnete oci, pa +M'*’ vneto srednje uho s kamiličnim \ :m. — Obkladke in ovitke, ki jih napravimo, če kuhamo kamilično cvetje na olju, priporočamo pri zobobolu, oteklinah, rdečici, vnetem slepiču itd. S praškom iz kamiličnih cvetov posipamo vnete in zastarele rane, '-lasti če močno srhe ali bole, pa tudi spuščaje na glavi in zlato žilo.
Milan Pugelj	Novela
Iz zbirke novel Milana Puglja, ki jo je izdal Slovenski knjižni zavod
»Kužek.«
»Je že star?«
»Ni.«
»Koliko pa hočeš zanj?«
»Krono.«
Gospa da krono, pr me za vrvico, a Fronek naenkrat na glas zajoka.
»Ti je hudo zanj. Kako pa da ga prodajaš?«
Fronek zgane rami, tišči obe roki na obraz in nič ne reče.
»Le ne boj se. Pri meni mu bo dobro kakor nikjer. Moja dekla ga bo takoj umila, okoli vratu mu pripnemo jermenček z znamko in spal bo v moji sob: pri peči. Če ne verjameš, pa pridi pogledat. Stanujem na Višini šL 7.«
Gospa gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj. Fronek briše solze, rdečo papirnato krono m odhaja počasi domov.
Po cestah in ulicah je polno ljud\ vmes mnogo vojakov, ki so vsi suhi, zamazani in raztrgani. Sem in tja drvijo avtomobili, večinoma težki, da se trese cesta in šklepetajo okna po hišah. Pred zaprto mesnico stoji tropa moških in ženskih. V sredi je majhen, suh starček in pri njem policaj. Starček je v obraz rdeč kakor mati, majhne vodene oči se mu svetijo in brezzobe čeljusti trepetajo.
»Vso noč sem čakal«, kriči, »od včeraj, od petih popoldne in nič pričakal. Imam ljudi doma. ne pojdem prazen Dajte mi, ali pa bom od danes naprej tat. goljuf!«
»Molči naj«, meni nekdo »Kaj pa opravi z jezikom?«
»Pst«, miri ženska. »Mož. danes so nekoga ustrelili. Pa ni nič storil, samo govoril je.«
Fronek nadaljuje svojo pot in več ne posluša Misli nazaj na trg in ne razume, kako nagto se je vse zgodilo. Samo malo časa je prešlo in domov gre sam, pust, zapuščen.
Doma poišče mater in položi na mizo rde-
čo krono Mati ga pohvali in mu da košček črnega. suhega kruha. Tončka pride k mizi, nekaj časa gleda njegovo roko, ki trga kruh in ga nosi v usta, nato upre svoje čiste nedolžne oči živo vanj, sklene ročice in zaprosi: »Fronek. daj meni samo en košček!«
Fronek ji da skoraj polovico, toda pri tem je še bolj žalosten. Ne more se vzdržati in otresti neke moči, ki ga zgrabi in stisne v prsih, naglo vstane in beži na vrt v tisti svoj kotiček, kamor vedno pogosteje zahaja in kjer preboleva svojo žalost, ki ga češče in češče napada.
Drugi dan je nedelja, za njo ponedeljek, poln skoraj brezuspešnega letanja in iskanja. Naj gre še tako zgodaj, nikamor nc pride več ne prvi ne med prvimi. Zdi se, kakor bi se polovica meščanov preselila na hodnike pred prodajalne ali na hodnike pred pisarne, kjer delijo izkaznice za pičla in neužitna živila, Ti ljudje niso več obrtniki, ne delavci, ne pisači, to so večni in neutrudni čakalci.
Minilo je zanimanje za vse. Tudi zgražanja ni več. Na postaji ne čaka nihče več ranjencev, nikogar ne zanimajo več skupni grobovi na pokopališču, kjer polagajo v eno jamo po več sio krst; če peljejo vojaki obsojenca na strelišče, da ga tam usmrte, se še komaj ozre nekaj ljudi a otroci tečejo za njim, kakor bi korakala pred njimi godba. Lakota, zlo, trpljenje, na vse so se ljudje privadili, in postalo je nezanimivo, ne-grozno in vsakdanje.
V torek popoldne se odpravi Fronek h gospe, ki je kupila njegovega psička. Gre tja bos, v zašitih in oguljenih hlačicah, rdeči srajčici in gologlav. Pred vrati pozvoni in kmalu odpre vrata sama gospa, ki se takoj domisli nanj in ga spozna. Gresta po čistem hodniku, ob desni in levi se vrste vrata, v kotih stojijo beli kipi, a stena je polna nekakih velikih črnih podob.
Stopita v sobo. Kako lepo je tukaj! Kolikor se vidi tal, so svetle kakor rjavo zrcalo, drugo je pokrito z debelimi in temnimi preprogami, iz katerih gledajo krvavordeče rože. Nasproti vrat stoji tako veliko zrcalo, da se vidita Fronek in gospa v njem od pete do temena. Na sredi je temnosvetla miza s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje naslonjači, temnordeči, tihi in vabljt-vi. Ob poprečni steni vabi zofa z visokim naslonjalom in ob robu tega naslonjala se vrste divje in domače živali. Ene sede, druge gredo, tretje leže, a vse so kakor žive. Glej, tu za vrati je kužek. Leži na rožnati blazini, bel je in čist kakor papir, veselo maje repek, gleda Fronka, toaa vstati se mu ne ljubi Zdaj po obedu je sit in hoče dremati.
Fronek poklekne k njemu in ga boža. Ves je prevzet od te lepe čiste sobe. katere okna so zastrta z dvojnimi belimi in prosojnimi zavesami, ki branijo prostor pred soparico, prahom in žalostno vsakdanjostjo, valečo se zunaj po vročih in od težkih vojnih avtomobilov izjedenih cestah.
»Vidiš«, pravi gospa, »zdaj si se prepričal, da je kužku dobro.«
»Da«, odgovori tiho Fronek, zasuče se še enkrat počasi po sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez besed proti vratom.
Na hodniku mu da gospa kos belega kruha, kakršnega že davno ni videl. Gleda ga, ne ve, kam b: ga spravil, nazadnje hoče odpeti srajčko.
»Čakaj«, reče gospa, »dam ti papir, da ga zaviješ. Ni treba, da bi vsak videl. Ljudje ne privoščijo.«
Fronek se zahvali in gre domov, kakor bi se vračal iz drugega sveta. Počasi stopa m misli nazaj na tiho, svetlo, čisto sobo. na rdeče rože, ki jih je videl na preprogah, na veliko zrcalo in na živali, ki se vrste po robu naslonjala. Ves je zanesen, ves zasanjan, ves zamaknjen v kos novega, lepšega življenja, ki ga je ravnokar videl.
Doma so vsi v sobi. Mati sedi za mizo, na kolenih drži Tončko in narekuje Mariji pismo za očeta. Premišlja kako bi rekla zapisati, gleda temno predse, suho lice ji dobiva vedno nove izraze, a Marija piše počasi, veliko in po otroško.
Fronek pripoveduje, kako je pri gospe. Položi na mizo zavojček, odvije papir in razdeli beli kruh na štiri dele. Mati da svoj kos Tončki, ki hlastno grize in se zraven vsa trese.
Hristo
(11148 -18/8)
lev-nnčii Uni isA-roilucionar
(Nadaljevanje z 9. strani.) gariji vloga Vasila Levskega. Sergej Nečajev je zelo vplival na bolgarske emigrante, predvsem pa na Boteva, s svojimi idejami in s svojo odločno voljo za zrušenje obstoječega socialnega reda. Pred zasledovanjem romunske policije je pobegnil v Svico, mnoge emigrante - revolucionarje pa so v januarju 1872 v Galacu zaprli in med njimi je bil tudi Hristo Botev; pripeljali so ga v Fokčansko ječo, kjer je ostal do junija 1872.
Ko je Botev prišel iz ječe, se je odločil, da gre v Bukarešto h Ka-raveiovu. Ta ga je radostno sprejel in mu poveril korekture lista «Nezavisimost» (Neodvisnost»). V tem listu je Botev objavil nekaj svojih pesmi, člankov in feljtonov.
Medtem so Turki po napadu na turško pošto v Arabakonàku ujeli Vasila Levskega in ga obesili v bližini Sofije; smrt najboljšega prijatelja je Boteva globoko prizadela in pretresla. Po smrti Vasila Levskega se je začela revolucionarna organizacija razkrajati in list «Neodvisnost» je izgubil svojo dotedanjo borbenost. Karavelov je predlagal Botevu, naj prevzame uredništvo lista, on pa je to odklonil, ker je bil medtem prevzel učiteljsko mesto na bolgarski gimnaziji v Bukarešti. V oktobru 1874 je «Neodvisnost» prenehala, revolucionarna partija je ostala brez glasila. Botev, ki je bil takrat že član revolucionarnega komiteja, ni mogel tega dolgo prenašati in je že v decembru začel izdajati nov list «Prapor». V njem je v plamenečih člankih nadaljeval idejno tradicijo Ra-kovskega. Levskega in Karavelova, se vse bolj in bolj odtujeval obči romantični in utopistični koncepciji življenja in se posvetil izkluč-no bolgarskim nacionalnim in socialnim problemom.
Botev je tiskal «Prapor» v Kara-velovi tiskarni. Med njima pa je prišlo do sporov, ki so se zaostrili v odkrito sovraštvo. Botev je bil takrat že priznan teoretik partije, Karavelov pa se je — potem ko je zabrani! tiskanje «Praoora» v svoji tiskarni in začel izdajati svoj list «Znanje» — javno odpovedal revolucionarni ideologiji in
ae s tem popolnoma izoliral od tistih, katere sta on in Levski najprej organizirala; posvetil se je izključno prosvetnemu delu.
Posebno borbeni in polni vere v osvobojenje so bili Botevi, članki v «Praporu» v času vstaje v Hercegovini (v juniju 1874) Uspehi Hercegovcev in vmešavanje Srbije in Crne gore so navdušili Boteva: videl je, da se bliža konec turškega tiranstva.
Istočasno z vstajo v Hercegovini so se zbrali v Bukarešti najodličnejši revolucionarni aktivisti in ustanovili revolucionarni komite. Za predsednika so izvozili Dimitra Cenoviča, za podpredsednika pa Hrista Boteva. Komite je sklenil, da organizira v Bolgariji ' splošno vstajo.
Bolgarija je bila razdeljena v revolucionarna okrožja: Trnovo, Loveč in Stara Zagora. Boteva so poslali v Rusijo, da zbere tam denar za oborožitev in pripelje v Romunijo preizkušene vojaške voditelje. Skupina revolucionarjev je bila določena, da zažge Carigrad.
Za dan splošne vstaje je bil izbran 11. september. Zaradi oklevanja trnovskega okrožja pa je vstaja propadla. V tem času so tudi hercegovski uporniki kapitulirali, ker jim Srbija ni dala pričakovane pomoči. Botev, čeprav je zaradi nesoglasja v komiteju podal kot njegov podpredsednik ostavko, n: nehal poudarjati, da bo samo revolucija dala Bolgarom in vsemu Balkanu zaželeno svobodo.
V tistem času so bili pri Botevu njegova mati, žena z enim otrokom in eden njegovih bratov. Za vse je moral skrbeti 27. letni Botev, ki je z ženinim denarjem Jcu-pil tiskarno in pisal, prevajal, izdajal knjige in organiziral emigrante. Takrat je izdal tudi knjigo svojih pesmi. Vsa skrb za list «Prapor», čeprav je bil proglašen za organ komiteja, je ležala na Botevu. Dne 14. septembra 1875. leta je izšla zadnja - 27. številka tega najbolj borbenega, najbolj idejnega in najbolj živega bolgarskega
lista.
Konec leta 1875. so se nekateri Botevi tovariši sestali v Gjurgjevu in osnovali Gjurgjevski revolucionarni komite, ki je razdelil Bolgarijo v več revolucionarnih okrožij in sklenil, da začne vsesplošna vstaja v Bolgariji 11. maja 1876. Vsi člani komiteja so takoj odšli v domovino, da oživijo revolucionarne komiteje, ki jih je bil organiziral že Vasi! Levski in ustanovijo nove. Botev je v začetku stal ob strani, toda kmalu se je znašel sredi občega kipenja, ki je zajelo vso Bolgarijo in emigrante.
Zaradi izdaje ni izbruhnila vstaja 11. maja, kakor je bilo sklenjeno, marveč že 20. aprila. Po sklepu gjurgjevskega komiteja bi bilo moralo priti na pomoč bolgarskim upornikom nekaj čet iz Srbije iri Romunije, toda ene in druge so v zadnjem trenutku odpovedale.
Botev je bil takrat že dobro posvečen v delo giurgjevskega komiteja. Ko so emigranti izvedeli, da so stari vojvode proti temu, da gre večja četa preko Donave upornikom na pomoč, so izbrali Hrista Boteva za vojvodo. Mladi, ognjeviti pesnik svobode in ideolog upora je v času, ko so v Bolgariji tekli potoki krvi in gorele vasi, organiziral svojo četo, da jo pelje preko Donave v domovino.
Nekaj dni pred odhodom je Botev začel izdajati list «Nova Bolgarija» in je v njem dne 5. maja' objavil nekak manifest revolucije.
Dne 13. maja 1876. se je Botev poslovil od svoje matere, žene in otroka, ne da bi jim povedal, kam §re- V Gjurgjevu je počakal na avstrijski parnik «Radedski», na katerega se je vkrcal dne 16. maja z 200 tovariši. Vsi so bili preoblečeni v vrtnarje in nosili zaboje, v katerih so bile uniforme in orožje. Dne 17. maja ob uri obeda je nastalo na parniku nepopisno vrvenje. Botev, preoblečen v vojvodo je skočil na palubo, prevzel poveljstvo nad parnikom in zaukazal, naj parnik krene proti bregu. Blizu vasi Kozlodoj so se uporniki izkrcali,
poslednji med njimi Hristo Botev.
Toda že 18. maja so Turki četo obkolili. Četa se je junaško borila, prebila obroč in pregnala Turke celò v paničen beg, a ker ni bilo od nikoder pomoči in so Turki od vseh strani pritiskali nanjo, je postal njen položaj brezupen. Dne 20. maja (po novem štetju dne 2. junija) proti večeru je Hristo Botev padel v borbi, zadet od turške krogle v čelo. Njegovi zaprepašče-ni tovariši so izgubili s smrtjo svojega vojvode poslednjo oporo in so se lačni, žejni, raztrgani in izčrpani raztekli po planinah.
Prihodnji dan so Turki v mesto Vraco prinesli glave hajdukov in jih nataknili na kole — med njimi je bila glava Hrista Boteva. Danes se dviga tam spomenik. Vsako leto na dan 2. junija se pri tem spomeniku zbira mladina iz vse Bolgarije, prepeva Botevljeve pesmi in ee zaklinka, da bo čuvala njegove ideale za svobodo in bratstvo. Tako je Botev postal simbol, vzor in glasnik napredne bolgarske mladine.
Hristo Botev je genij v pravem in polnem smislu te besede. On je klasična manifestacija stvariteljskih, nacionalnih, socialno revolucionarnih in kulturnih sil in tendenc bolgarskega naroda. Kot pesnik in kot literarni kritik, kot sociolog in filozof, kot žurnalist in kot revolucionar, kot človeška osebnost in kot bolgarski patriot in junak, pomeni Hristo Botev s svojim življenjem in ustvarjanjem najvišje vrhove, do katerih sta se povzpeli bolgarska misel in bolgarsko nacionalno revolucionarno delo pred osvoboditvijo. Botev je genij ne le zato, ker odraža vsestransko in pravilno svojo dobo, marveč tudi zato, ker jo je v marsičem prehitel in na ta način postal most od slavnih časov preporoda do današnje demokratične domovinsko-frontovske Bolgarije.
Hristo Botev se javlja kot glasnik, organizator in voditelj sprole-tariziranih in zrevolucioniranih slo-
jev v dobi pred osvoboditvijo. Razume se, da se v tedanjih prilikah ni mogel razviti v doslednega zna-stvenega socialista, v marksista, v dialektičnega materialista, vendar pa ima njegov čeprav utopistični socializem posamezne elemente in genialne slutnje dialektičnega materializma, tako da Botev ni bil samo načelni predstavnik bolgarskega preporoda, marveč tudi učitelj in duhovni vodja poznejših marksi-stično-socialističnih pokolenj v Bolgariji.
V prvi vrsti pa. se javlja Botey kot patriot, toda ne kot šovinist. On je vzor spojitve patriotizma in internacionalizma in dosleden borec proti vsakemu laži-patriotizmu, proti vsakemu veliko-bolgarskemu, veliko-srbskemu ali kateremu koli drugemu šovinizmu. Botev je bi) človek in velika slovanska duša.
Vsa poezija Boteva izvira iz njegove socialne in revolucionarne zavesti. Pesnik je poln gneva zaradi socialnih, nravstvenih in političnih krivic in smatra za prvo človeško dolžnost, da se spremeni duhovna in socialna oblika obstoječe družbe. Vé, da se Bolgarija ne more razvijati kulturno, dokler je v suženjstvu. Zato je njegova pesem borbena in udarna, propagandna in tendenciozna, a obenem globoka, umetniška, večna. Botev je vzor pesnika, v katerem so kolektivna čustva in ideje organično povezane z najintimnejšimi osebnimi doživljaji, vključno ljubeženskimi. Za poezijo Hrista Boteva je značilna njegova živa, borbena romantika, ki je pa pri njem povezana z globokim realizmom. Seveda nosita njegova romantika in realizem pečat dobe, v kateri je živel in ki mu zaradi nedovoljnega ekonomičnega razvoja Bolgarije ni dovolila, da se dosledno do kraja razvije kot socialist in socialistični realisti.
Ni zgolj slučaj, da so uporniški bataljoni v času fašističnega suženjstva nosili ime Boteva in Levskega. Desettisoči patriotov so sc v borbi proti fašističnim germanskim oku-patorem in proti bolgarskim fašistom navduševali z junaškim likom Hrista Boteva, ki je dal svoje mlado življenje za boljšo in lepšo bodočnost svojega naroda in vsega človeštva.	Dr. 1. Gruden-
MAR It MAJ ERO VA
KOMAN
»Gospa mama me je poklicala na pogovor«, je rekel in snel čepico. (Njegove besede so dvignile težki pokrov s poslušalcev). »Dober dan. Z očetom sva se že pomenila.«
»Dobrodošli pri nas, izvolite vzeti kruha. Pivo bo takoj tu.«
Kozak si je urezal kos.
»Mlinski kruh je dober.«
Bilanska je razumela. Cel hleb si ponese domov, kaj ne, širokoustnež!
»Le vzemite! Gospod Jaruš pa si je urezal krajček, da vidiš skozi njega prav do Prage.«
»On ne bo gledal tako daleč«, se je zarežal Kozak, ko je videl, da se bliža odločilni trenutek, toda takoj je skril zobe pod brki in se delal svetega.
Jaruš je odrinil krajec s hrbtom roke, sedel z obrazom obrnjen v sobo, nagnil za hip glavo, kakor bi hotel udariti s čelom, in izpregovoril:
»In tako sva se odpravila s Kozakom. Jaruš, kmalu boš trideset let star, vojake imaš za seboj, v obrti si izurjen, v Škvorcu te ima vsakdo za svojega, zakaj se ne bi postavil na svoje noge!«
Kozak, ki je hotel dati Jarušu trenutek oddiha, je mislil, da se mora oglasiti:
»To je navihanec, ne verujte mu! Glavnega ne pove: kako je najel štacuno in kupil vso upravo od Heitlerke skoraj zastonj, da je v tem hujši ko žid in stoji že davno na svojih nogah, a to so. gospoda, noge!«
Tlesknil je mesarja po stegnu in poklicno blebetanje je šlo dalje:
»Te stoje trdno ko stebri. Žena se bo imela kam opreti! In prostor za obrt. Zlata jama! Na trgu. Srečo hna, vse mlade gospe so hodile k njemu, lisjaku! Vse po vrsti... Jaruš je fant kakor iz masla, iz elegantne družine, če bi hotel, bi dobil denarja ko peska, pa kaj mu ga je treba? Denar mu raste v rokah. Ne igra, ne pije, ženo bo nosil na rokah, če bo zvita, si ga ovije okrog prstov. Škvorska dekleta bodo nekoliko užaljena, ker jim pripelje nevesto od zunaj!«
Mlinarica je poslušala to drdranje kakor nogico, ki se nje ne tiče.
Jaruš se je dobrohotno smehljal, stresal z glavo, a ni ugovarjal.
»Kaj pa«, je rekla počasi (in zaposlila nemirne roke s pokrovi, ki jih je brez potrebe dvigala z loncev), »ima li gospod Jaruš nevesto od drugod?«
»Seveda jo imam, gospa mama, in zdaj sem vas prišel prosit za njo.«
»Mene?« je plosknila z rokami mlinarica.
»Prinesla si o pravem času«, se je obrnila, k Lenki, ki je prišla kakor nalašč, »napili bomo ženinu ... a nevesta?«
Gospa mama se ni upala dvigniti pogleda.
»Glede na to bi vas prosil, gospa mama, če bi s« smel poprej dogovoriti z Ano.«
Gospe mami je mamrl nasmeh na ustih. Ni zvenelo kdo ve kako veselo, ko je rekla:
»Le dogovorita se!«
In še nek tanek glas se je izgubil v tresku razbite latvice.
A še preden se je utegnil kdo obrniti za zvokom k Mariji, je že Lenka klečala pri črepinjah.
»Da bi te!« se je mlinarica odmaknila od strahu.
Pristavila je usta tik k Lenkinim ušesom: »Steči, očeta sem pokliči!«
Polagoma je prišla spet v ravnovesje, šla kakor po naključju mimo Marije in zašepetala: »Zberi se, Marija. Ničesar ne pokaži. Ulovi
onadva čopasta petelina. Zakolji ju. Pogrnila bom v izbi.«
Mati hčerke,, ki se je možila, je imela zdaj v izbi glavno besedo. Rada se je popolnoma posvetila takim prilikam. To so bili trenutki, ko je čutila, da živi.
Uredila je izbo in premestila tja zaročenca, da bi bila sama, zakaj tu sta stala molče in si podala roke kakor preko zida.
Kozak se je rad sukal v kuhinji, kjer se je kuhalo, cvrlo in peklo in kjer je mogel pokušavati in pokušavanje zalivati, kolikor se mu je zljubilo. V vrvenju okrog štedilnika ni bilo časa za pogovore in tarnanje. Obed je moral biti danes gotov s tekmovalno naglico.
Opoldne je gospod oče jedel mračen in nejevoljen. Ni mogel pozabiti Jaruša, da je šel preko njegove volje, a se je delal, ko da o tem nič ne ve. Rad bi se bil prepiral pri pogajanju o doti. Jaruša pa ni bilo mogoče spraviti ob dobro voljo. Bil je zadovoljen z vsem, kar mu je gospod oče predlagal, m še se je delal, ko da je naredil dober posel. Njemu je šlo vse v slast, jedel je z užitkom vse pripravljene jedi in se rade volje pogajal o podrobnostih ženitovanja. Mlinarica je čutila, da je bilo vse njegovo odlašanje in preudarjanja smotrno izračunano do tega trenutka in da bi brez teh odlašani. Ana ni šla tako lahko z doma. Gospod oče je bil kratkomalo premagan s tem dolgim odlašanjem in se je vdal.
Mlinarici je bilo še bolj všeč, da se je zadeva končala brez vika, in v duhu je na tihem občudovala Jaruša. Poleg hvaležne naklonjenosti, ki jo mati čuti do ženina prve hčerke, je cenila pri njem premetenost kot pristna deželanka.
Po kosilu sta se Ana in mati dali odpeljati v Škvorec, da bi si ogledali obrt. Ana je od blaženosti žmurila oči. Šopirila se je na sedežu s ponosno iztegnjeno glavo. Uživala je zmago. Vedno je bila prepričana, da se bo z njo dobro končalo, in zdaj je samo stresala z rameni kakor konj, ki se zaveda, da je zrasel v vrednosti.
Kozaka je pot zapeljala v gostilno Mlinar je izginil v svoj brlog.
Februarski snežni metež je pomračil nebo. Kalna, narasla voda v strugi je šumela. Megle so se plazile ob zidu in mokre sence so tako rekoč gledale skozi okna. V tišini, ki je nastala, ko so vsi odšli, je bilo Lenki na peči zelo prijetno pri branju, zdaj pa ji je gosta tema pokrila črke z neprozorno roko. Zaprla je knjigo in sanjala. Sanjala je, da se vozi na beli ladji po širnem morju, iz valov poskakujejo zelene ribe, a v ogromni, iskreči se polobli nebesnega oboka nad njo letajo srebrne ptice. Toplo je, tiho, ladja h-'trejc plove in obljubljena dežela se bliža Kdo pa .re to, ki stoka pod krovom, čigave solze izžigajo črne brazde v belih ladjinih bokih?
Dvignila je glavo.
Krčevito in dušeče ihtenje je prihajalo do
nje.
Tiho je zdrknila s peči. Kdo je to?
Ah, saj tu ni morje, pač pa sed; na klopi Marija. glavo opira na lakte, a njeno drobno telesce se stresa od pritajenega ihtenja. Potem pa vzd huje, dolgo, dolgo .. kakor da bo dušo izdihnila, vzdih pa se konča s tankim otroškim jokom, ko se glava dvigne, da b’ se napila zraku, nato pa zopet težko klone kakor ovel cvet
Konček rute ji je nadel po hrbtu. B:la je sključena kakor kup nesreče. Le strune mišic so se napenjale na suhem tilniku a zategnjeni vozel kite je smešno popustil, konček las je izpadel. Lenka je videla, kako se v tem krhkem til-
niku zbira vsa Marijina bolest. Vsa soba se še trese od udarcev, ki so padli po njej, kakor takrat, ko jo je oče tepel po golem telesu.
»Marija! S čim so te tako užalili?« je kriknila Lenka, ki je bila sama težko zadeta spričo vsega gorja, katerega je slutila.
Sedla je poleg in jo poljubljala po tiln ku, ki se ji je zdel, da je središče njene bolečine Poljubljanje na rano prinaša olajšanje.
Marija je takoj prenehala ihteti, osupla, in se vzravnala skoraj neprijazno.
»Ti si tu?«
»Kdo je kriv, Marija? Ona? Ali... tisti... tisti moški? Morda oče? Oče, kaj?«
»Nihče. Jaz sama. In še jočem nad seboj Nimam za kaj jokati«, je rekla skrušeno.
»Oče je kriv, kaj? Neče te pustiti? Hudobni, hudobni, očka, očka, oh če bi ga mogla!« je planilo iz nje sovraštvo.
»Bog obvaruj, Lenka, kaj govoriš? Nihče ni ničesar kriv. Jaz sama sem si v grešnem napuhu domišljala nemogoče stvari Nikomur ne pravi, da sem jokala. Premagalo me je. Mislila sem, da tu nikogar ni. Zdaj že ne jočem več.«
Vstala je ter si zavezala ruto skrbno in trdno.
Lenka je molče gledala na njene tanke ustnice. Pričakovala je nadaljnjega pojasnila.
Marija je zardela.
»Nihče ni kriv. Ničesar mi niso obljubili, tudi on ne. Samo enkrat je plesal z mano. Slabo sem plesala.« (Kotički ust so se razširili v š:last smeh.) »Za mesarjevo ženo bi bila presuha.«
To je rekla, da bi se Lenka zasmejala, toda deklica je prav pri tem stavku bridko zajokala.
»Marija, draga Marija, tako te imam rada zato, ker trpiš!«
Dve srčeci, štiri oči so si bile v tem trenutku zelo blizu, tako blizu kakor nihče iz vsega rodu Bilanskih.
Ko je Jaruš pripeljal nevesto m mater nazaj, se jim je zdel mlin zapuščen in v meglo zaklet. Luč je komaj prodirala temo Ml narica se je razveselila tople kuhinje, sedla na stolček poleg peči in se razživela spričo tako obibvh vt sov tega dne.
Na to je čakal mladi par. Jaruš je stal žc poleg voza, ko se je Ana zmuznila za njim. Črna tema jo je sprejela z dvema moškima rokama. Ni se branila. Pripognila je glavo kakor cvetica, ki je obtežena z roso. In sta se burno poljubila.
Vprežena konja sta cepetala na ulic;. Ma!a svetilka je risala mavričen krog v temo. Izognt-la sta se mu. V vratih sta obstala Nista se mogla ločiti. Neukročena življenjska sila ju je vedno znova vrgla v objem Dotikala sta se svojih obrazov, ramen, božala sta se po laseh. In ko sta se odločila in se vzklonila, da bi se razšla, sta se opotekala v sladki omot'ch
»Zbogom, zbogom. Pojdi že vendar!« ga Je rahlo odrivala.
Vračal pa se je spet. nenasičen in razdražen od njene navidezne prijenljivosti, od zaupne vdanosti mladega telesa, ki je obetalo in vabilo, a se vselej umaknilo v deviško nedotakljivost.
Naposled se je odločil. Vendar pa ni skočil na voz, da bi na mah odrezal. Stopal je poleg voza, tako da je ločitev dalje trajala. Ko sta konja hitreje'stopila, je rekel:
»Na svidenje, Anica!« in zataknil cigaro za
uho.

Film «Obveščevalec» se za. zasleduje. Seznani se z genera-čenja z vrnitvijo obveščalcadom Kunom in si hitro prido-majorja Fedotova k ljubljene- bi njegovo naklonjenost. Ko žarnu dekletu. Toda srečanje je radi prenosa načrtov grozi kratko. Fedotov dobi novo, neuspeh izvrševanja njegove zelo zamotano in nevarno na-:naioge; se Fedotov odloči za logo. Zbrati mora podatke o tvegan poskus. Ostane pri Ku-SS-generalu von Rommeisbur- nu jn ga p0<J grožnjo ustrelitve j gu. To je načelnik obveščeval-|prisili poslušati njegove ukaze ne službe Hitlerjevega glavne- in iti z njim. Z neverjetno spiega štaba. Fedotov se spusti s lostjo, s spoštovanjem puščajoč j padalom v vzhodni Prusiji in generaia predse, gre Fedotov i se poda v boj z močnim in ne- mimo adjutantov in straže, varnim nasprotnikom, izkuše- SpreI1;1ijaj0^. ge(ieraia ^ avtomo- j nim protivohunom von Rom- pilu, v katerem sedi za volanom \ melsburgom. Preobleče se v tr-jjegaiec Astahov, preoblečen v j govca Heinricha Ekkerta. Fedo- nemškega vojaka. — Ko pride v ' tov, sedaj Ekkert, preskrbljen;Zvezo z partizanskim odredom, s pismi in priporočili, osnuje tr^ vzpostavi Fedotov zvezo s pred-govsko podjetje. Preko mlade postavljenimi v Moskvi. Poš-ilegalke, manikerke Tereze ijej0 mu letalo, katero ga sku-vzdržuje zveze z	Moskvo.;paj s Kunom pripelje v Mo-
Glavni štab je premeščen v skvo. Namesto načrtov je pri-Vinnico, zato Fedotov odpotu-peljal sovjetskemu poveljstvu je tja kot intendantski oficir.1 tvorca načrtu.
Ker general Rommelsburg ve, Rommelsburg je izgubil bitko, da bo štab privlekel posebno Film «Obveščevalec» prikazu-pozornost obveščevalcev in par- i6 herojsko delo sovjetskega, tizanov, vtihotapi provokator je'v	domovinske vojne
v ilegalno organizacijo, da bi jOiZrnaSa v nevarni borbi s faši-odkril in ujel njene člane. j3tiCno Protišpijonažo Film pri-
„	_ . ,	poveduje o ljudeh, katerih pod-
Ko se Fedotov pojavi v Vm- . . .	.	, . . .	J
.	,	,,	, V12i m domoljubje so občudova-
mci, vlada tam teror. Ilegalna organizacija je odkrita in nja in Posnemanja vredni. Ne-
______.	..	^ _	; varno delo obveščevalca je ved-
tako nima možnosti vzdrževati:_,	.
no tesno povezano z vojaško zveze z Moskvo. Fedotov v uni-| tajnostjo> zatQ tudi ostan
form. nemškega oficirja, izve o;neznana s!avna imena in nesmrt. prihodu nemškega generalnega;na dejanja obv.eSčevalcev. inšpektorja Kuna, katerega i
---—________________________Junak filma major Fedotov se
spusti z letala globoko v sovraž-
III. Mednarodni iilmski !no zatedje: četudi je ostal sam,
brez zveze, vendar zmaga v ne-j varnem boju s spretno postav-Kakor je bilo uradno javlje- /Jeno fašistično vohunsko organo iz Pariza, je mednarodni |niz3cijo. Kje dobi moč? V sa-fUmski festival v Cannesu, ki mem sebi, v svoji ljubezni do je bil velikega mednarodnega s°vjetske domovine in zavesti, slovesa in pomena preložen na 115 se bori za svobođo in srečo prihodnjo pomlad. S tem je zelo sv°jega naroda Pr°ti zločinskim pridobil III. mednarodni film- ja2ehtom fašistične špijonaže. ski festival, ki bo v zapadno-;KSKŠnE ČUStV“ vodljo češkem zdravilišču Marianske	CasUhlePJe. P^1^ P°
Lažne od 17. julija do 2 avgu-i^'f' ^ P° obla^- Posta. Češkoslovaški filmski fe-ì^ "l O<U,k0v.anj,h' topa stivai in beneški Biennale ! g °iL V SVOJe <<anJsko bosta letos največja konkuren-0Slalim ta. Odbor III. mednarodnega itia7d0‘-n: strah pred smrtj°’ filmiskega festivala v Ma/^oojno nezaupanje in stre-
rianskih Lažnih je pre-	*	*,
. ,	Ravno zato F i-dot.ov zmaca
jel do danes obvezno 'r SQ te „	^vzmaga,
festival na Ueškoslovaškem
prijavnico od naslednjih držav:
mi?Čne strasti tuje
Sovjetske zveze. Poljske, Ju-|S°VJetS^emU čl0veku- O tem goslavije, Bolgarije, Madžarske, ! reSnlCOljUbn0 in Prepričljivo Velike Britanije, ZDA, Fran- gOVOn ta fiIm' cije, Belgije, Svice, Meksika in :	Tvorci tega filma so podrob-
Izraela. Med prvimi akti no-|no Preučili zanimivi material ve države Izdrael je bila te- resničnih vojnih dogodkov. Pra-legrafična obljuba, da se bo v^no so spoznali in v svojem udeležila češkoslovaškega film- delu prikazali ideje sovjetskega skega festivala s svojimi kul- domoljublja, katere so vzpodbu-turnimi in dokumentarnimi jale sovjetske borce na heroj-
ska dejanja.
Dannyjevi tovariši so bili žalostni, toda vendar vznemirjeni, ker jim je vlada obljubila vojaški pogreb — Danny je bil prvi rezervni vojak, ki je umrl v Tortiljskem predmestju. Prepleskali so podstavek za top, potegnili iz skladišča novo zastavo. — 200. Pogreb je bil napovedan za petek zjutraj. Žene m otroci so ves dan prinašali rože za Dannyjev pogreb. Na Dannyjevi slavnosti so si ljudje zamazali obleke, zato so si jih zdaj dva dni krtačili, prali in likali.
201. Na večer drugega dne so se Dannyjevi prijatelji zaskrbljeno posvetovali, kaj naj oblečejo za pogreb. Če bi bil umrl kdo drugi, bi si lahko obleke izposodili, toda zdaj so se nameravali udele-zit! pogreba vsi Montereyci. Obupani so bili in kleli svojo usodo. 202. Zagledali so sicer na sosednem dvorišču Gal veza, ki sc je bahal z novo obleko. Toda nobene pametne rešitve niso mogli najti. Vso noe so tavali po mestu. Naslednjega dne je bil krasen dan — kot nalašč. Tovariši so sedeli doma m žalostno zrli na prazno Dannyjevo posteljo, nobeden je ni hotel zasesti. Nato so sedli na nrag in se zaceli pogovarjati o umrlem prijatelju.	*
U ' K(? ,Je Pričela služba božja so šli samo do cerkvenih vrat. Poslušali so orgle in pogrebne
pIppsgslSFss
j.h mhce ne j de . Zvečer so sedeli doma, pili in se razgovarjali o Dannyju. Pilon si je zažgal cigaro n"	:1UC,ajn°	časopis. Začelo je goreti. Tovariši so se spogledal? in nfhče
la še	’ SVet!.s™bo1 Prijateljstva, je zgorela in tako je bila pretrgana vez, ki jih je druži-
o1idaiiev,tiivSaposv"]rpo.'i.s‘a“ob po,ioriSJ“’ na'° “ dr“2 druec8a	r?"pofasi
SPORED^ VAŽNEJŠIH ODDAJ) Sreda: 12.1U Slovenske narodne pesmi; 13.00 Glasba po željah; 18.15 Skladbe iz mlajših let velikih mojstrov; 20.00 Komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 20.45 Simfonična glasba; 22.30 Zabavni orkester.
Četrtek: 12.10 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 13.00
RADIA TRS II (Val. dolžina 203,6) od 20. VI. do 26. VI. 1948. Slovenska poročila vsak ob 7.45, 12.45, 19.45, in 23.15 Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Batistuta Slavica in vaš
i
,	#	juo	4	11 c, l V4VJ V , A
kvintet izvajajo slovenske Operne uverture in fantazije;
narodne pesmi; 17.30 To kar vsakdo rad posluša; 18.15 Iz opernega sveta; 20.00 Beethoven Koncert za violino in orkester v D duru; 21.00 Pester večer (Člani SNG).
Ponedeljek: 12.10 Češke in ruske narodne pesmi; 18.45 Pev-
18.00 Zenska ura; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19,15 Pevski koncert Milice Polajnar in Vekoslava; 21.00 Igra 22.00 Prenos koncerta «Slovenske filharmonije».
Petek: 12.10 Priljubljene melodije slovanskih narodov; 13.00
25	s* i “ .s
20.10 Na saksofon igra Srečko! Dražil; 21.00 Opera.
Torek: 12.10 Smetana: Odlomki iz simfoničnega ciklusa «Moja domovina»; 18.15 Beethoven: Kvartet v d molu; 18.46 Koroške pesmi; 20.00 Arije in dueti iz oper;21.00 Igra (Člani SNG); 22.00 Simfonična glasba.
Gojmirja; 21.00 Operna glasba; 22.00 Blaž Arnič:	Godalni
kvartet-izvaja ljubljanski godalni kvartet.
Sobota; 13.00 Slovanski pevski zbori; 13.40 Partizanske pesmi; 20.10 Pevski koncert Vuge Justine; 21.30 Pojejo «Fantje na vasi».
Prinašamo zanimiv problem, ki je sicer na oko lahek, bo pa marsikateremu reševalcu delal težave. Postavljen je zelo .enostavno: Beli: Kf5, a7, b7, f6, (4 figure). Crni: Kf7 (1 figura’. Beli je na potezi in izsili mat v 3 potezah. Pri reševanju mora beli paziti, da ne nastane pat. N.pr. 1. a7—a8D ali 1. b7—b8D. V obeh primerih je črni pat. Isto dobimo, če napravi beli namesto dame stolp. V prvi potezi mora torej beli napraviti lovca ali , . r	skakača in šele v drugi po-
tezi damo. Poskusimo s skakačam: 1. b7—b8S. Kf7, Kf7—f8 2
*e®~d8 (aIi d7) Mata ni- Crni lahko vleče s kraljem ? V otako ni mata- Z lovcem tudi ne gre: 1. b7—b8L, Kf7—e8 \L vi JL ’ K .pol^bno-	ni. Edina ideja, ki še ostane je,'
% rvi p ezi skakača aii iovca na as’na bs pa da^°
[alistop. S tem je pat zopet preprečen in očitno se rešitev skriva v tej smeri. 1. a7—a8S, Kf7-f8, 2. b7-b8D, Kf8-f7. Mata zopet ni. S skakačem torej ne gre. Z lovcem pa dobimo re-
h h7 uorr	----- go:, ivgo poijuono,
. b7 b8T ali D mat. Isto sliko dobimo, če gre kralj na e8. 1.
a7—a8L, Kf7—e8, 2. Kf5—e6, Ke8—d8, 3. b7—b8D mat. Tu pa moramo napraviti damo, ker drugače kralj uide. Reševanje problemov, študij in pa končnic je šahistu v največje veselje. Zato pa bomo tudi v naslednjih številkah prinašali zanimivosti iz tega dela šahovske igre, seveda v početku lažje primere potem pa težje in bolj zamotane.
Ing. Sikošek Boris.
Turnir v Karlovih Varih
Na turnirju v Karlovih Varih Pirc in Vidmar ml. dobro zastopata Jugoslavijo Tako je Vidmar ml. do petega kola nabral že štiri točke. Po prvih dveh remijih (s Cehom Feltysom in Poljakom Gawlikoskim) je dosegel tri zaporedne zmage (Meller, Priče in celo Barczai). Pirc v drugem kolu ni mogel vzdržati proti Foltysu, a je poleg remija z Janovskim, prvakom Kanade, dosegel tudi tri zmage (Gavvlikovvski, Meller, Prince). S tem je pa zaključen* šele približno tretjina turnirja).
Rjuminov spominski turnir
V Moskvi igrajo turnir v spomin velikega sovjetskega šahista* h..	I11* - —™ torej ne gre. Z lovcem pa dobimo re- Rjumin je v svoji šahovski karieri dosegel krasne uspehe. Med dru*
? rUT* Pr°4,	Kf7 f8, 2. b7 b8D-+-, Kf7—f 7, Rjumin e v svoji šahovski karieri dosegel krasne uspehe. Med dru*
mat. V tej varianti zadostuje tudi še stolp. Crni kralj gim je premagal tudi dr. Euvveja in Capablanco.
SPGI&T
PRED ODLOČILNIM UDARCEM
Moštva, ki igrajo za prvenstvo Tržaškega ozemlja, niso še vsa odigrala enakega števila tekem. Tako imajo nekatera za seboj že 29 srečanj — med temi sta vodeča Skedenj in Dreher — Miljčani so jih pa odpravili šele 27; osem moštev pa mora odigrati še po dve tekmi. V nedeljo so bile samo tri tekme. Med temi je bila važna tekma med Aurore in Izolo; gre za to, katero od teh dveh istrskih moštev bo doseglo višje mesto na lestvici. Po zmagi ^Aurore (1:0) je Izola zaostala za eno točko. Teoretično še lahko poseže vmes Piran. Ponziana je z 2:0 še krepkeje zabila Montebello na zadnje mesto. Tekma med «enakima», Fristaniščniki in Costalun-gb, (obadva sta imela 25 točk), je končala s 5:3 v korist prvega. Pri-staniščniki so si vsekakor lepo popravili pozicijo na lestvici.
ROMA : TRIESTIM 1:3
Kar Triestini ne uspe doma, ko navadno zmaguje z 1:0, to ji je uspe-
lo v Rimu. Roma, ki je v nevarni coni in teoretično še lahko izpade iz prve lige, je dopustila, da so jo Tržačani premagali in celo t visokim rezultatom 3:1. Z enakim rezultatom je tudi gostujoči Lucchese premagal Vicenzo, katere usoda je že zapečatena. Torino je v Genovi sicer zmagal (2:1), a po tekmi je morala policija uporabiti solzil-ne bombe, da je pred izhodi razgnala množico, ki je hotela napasti avtobus, v katerem so se peljali To-rinci. Modena pa je z 1:0 upognila močnega nasprotnika Pro Patria Tri tekme so končale neodločeno in sicer Bologna-Bari 0:0, Alessan-dria-Lazio 2:2, Livorno-Sampdoria 1:1, Atalanta, Juventus in Milan so pa z 1:0, 2:0 in 3:0 premagali Fiorentino, Salernitano in Napoli. Intel- ni igral. — Kot gotov član prve lige za prihodnje leto se javlja Padova, ki v svoji skupini sigurno vodi.
Priprave jugoslovanskih fizk uit urnikov
ZA VSES0R0LSRI ZLET V PRAGI
Z vso resnostjo se jugoslovanski fizkulturniki pripravljajo za svoj nastop na Vsesokolskem zletu v Pragi. Po marljivih vajah vse leto so odbrali 3400 najboljših lizkultur-nikov. Vsi ti so se zbrali v Ljubljani, kjer se že drugi teden skupno vežbajo. 3000 od teh jih pojde v Prago.
Jasno je, da je treba za toliko •nnožino ljudi tudi organizacijsko vse dobro pripraviti. Telovadci stanujejo v dveh gimnazijah in imajo točno predpisan dnevni red. Njih delovni dan ni izpolnjen samo s fizkulturnimi vajami, temveč se tudi do podrobnosti spoznavajo s češkoslovaško državo. Pri posebnih predavanjih se seznanjajo z zgodovino in zemljepisom Češkoslovaške, z njenim političnim, kulturnim, gospodarskim in splošnim položajem. Dobivajo pa tudi osnove češkega jezika razen na predavanjih tudi v posebnem «Biltenu fizkulturnih brigad». Veliko vlogo v izobraževanju fizkulturnikov ima posebna radijska postaja, ki oddaja svoj program večkrat dnevno. Med vsemi tekmovalci, ki so razdeljeni na brigade, vlada pravi tekmovalni duh. Ko tekmujejo, ne gre le za čast in Prestiž te ali one brigade, temveč za čast vsega kraja, odkoder je brigada. Tekmujejo v učenju vaj, pa v tem, katera brigada bo prva in najbolje napravila zbor, skrbela Za red in čistočo v svojih prostorih
in kje bodo najbolj vestni v kul-turno-prosvetnem delu.
Dopoldne telovadijo brigade vsaka zase, popoldne pa nastopa skupno 3400 telovadcev. Seveda bo treba še mnogo truda, da bo vsa vaja izdelana do potankosti. Toda trud se izplača, kajti kdor se ne bo dovolj potrudil, bo izpadel. Fizkulturniki, ki se pripravljajo za nastop v Pragi, pa se zavedajo, da morajo izpolniti pričakovanje in zaupanje, ki ga ima vanje jugoslovanska mladina, ko jim je poverila težko nalogo, da namreč v Pragi predstavljajo jugoslovansko fizkulturo.
.
Francoz Dimitic je s 197 cm posta vil nov rekord v skoku v višino. Hausenne pa je pretekel 800 m v
1.49.4, kar je tudi nov francoski rekord. Andre Maric pa je izenačil francoski rekord na 110 m z zaprekami z rezultatom 14.5 sek.
Disk je vrgel 54.55 m daleč Američan Fortune Gordlen. (Svetovni rekord ima Bob Fitch z metom 54.93 m).
Športni praznik v Miljah
V nedeljo so prispele v Milje velike množice, da prisostvujejo športni in ljudski manifestaciji. Dopoldne je bila kolesarska dirka, takoj nato pa športna parada po milj-skih ulicah. Na čelu sprevoda je bilo 15 motociklistov krožka «Aquila». Sledila je godba krožka «Kre-vatin», nato tržaške zastave, potem telovadci, kolesarji, planinci in sploh vsakovrstni športniki. Se dopoldne so nastopili telovadci, popoldne pa je bila velika ljudska zabava. Proti večeru je še govoril tov. Gasparini, ki je poudaril, kako ta prireditev ponovno dokazuje voljo našega ljudstva, da v bratstvu in enotnosti nadaljuje borbo za svoje pravice.
Kdo pojde na olimpiado...
Cim bolj se bližamo dnevom londonskih olimpijskih iger, tem bolj nas zanimajo uspehi posameznih držav in to pred vsem v lahki atletiki, saj predstavljajo lahkoatletske tekme osnovo olimpijsih iger. Ko navajamo razne rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci tu ali tam po svetu, je prav če se seznanimo z' normami za olimpijske kandidate. Tako mora, kdor naj bo «goden» za olimpiado, doseči vsaj enega od teh le rezultatov:
100 m 10.8 200 m 22.2 400 m 50.0 800 m 1:56 1500 m 4:00 5000 m 15:10 10000 m 32:00 110 m zapreke 15.2 400 m zapreke 55.0 višina	188
daljina	710
troskok	14.30
palica	390
krogla	14.50
disk	46.00
kopje	63.00
kladivo	48.00
desetoboj	6.200
Zenske pa	morajo doseči:
100 m	12.8
200 m	26.7
80 m zapreke 12.6
višina
daljina
disk
kopje
krogla
150
520
37.00
37.00
12.00
Uspeh jugoslovanskih lahkoatletov v CSR
Beograjski lahkoatleti so po nastopu v Pragi nastopili v Mladi Bo-leslavi. V teku na 3000 m so nastopili Cevona in Dolenski za CSR in Segedin ter Stefanovič za Jugoslavijo. Izven konkurence pa je star-tal tudi Emil Zatopek, ki je zmagal z najboljšim letošnjim svetovnim časom 8:14.4. V konkurenci je bil prvi Cevona z 8:32.8, drugi Segedin z 8:51.4 tretji Stefanovič z 8:55.4 ter četrti Dolenski z 9:04.2. Proti reprezentanci severne Češke so Beograjčani zmagali s 74:63 točkam.
ce uspešnejše pa je bilo tekmo vanje v Zlinu, kjer je zopet nastopil na 3000 m Zatopek in pretekel to progo v 8:07.3, Jugoslovan Stefanovič pa v času novega jugoslovan-
skega rekorda 8:45.4; tudi čas Mihaliča 8:46 je boljši od prejšnjega rekorda. Nov rekord je postavil tudi Sabolovič z 49.3, Račič pa je dosegel 49.9. V švedski štafeti so Beograjčani postavili nov jugoslovanski rekord z 1:59.3. Kroglo je Jev-tovič vrgel 13.84 m, disk Žerjal 48.31, kladivo Gubijan 54.10, Lenert je skočil 6.82.
V Zagrebu so ob priliki fizkul-turnega dne FLR Hrvatske tekmovalci dosegli nekatere dobre rezultate: Ì00 m:	Bulič 50.7; daljina
(ženske): Koledin 5.39 in Šumak
Lahkoatletsko prvenstvo Italije
Sobotno in nedeljsko tekmovanje najboljših moštev je dalo v Milanu nekatere prav dobre rezultate. Navajamo hekaj najboljših rezultatov; (navedli bomo imenoma samo prvega tekmovalca, sicer pa še samo rezultate, ako so pomembni); 400 m zapreke: Missoni 53.6;	2,-
53.9; 3.- 54.4; 200 m: Siddi in San-ton 22.1; 2,- 22.3, 3,- 22.5; 800 m: Fracassi 1:54.1; 2.- 1:55.3; 3.- 1:57.1; 4,- 1:57.3; 5,- 1:58.5; 6.- 1:59.5; 5000 m: Noceo 15:09; 2- 15:23.8; kladivo: Taddia 52.60 (nov italijanski rekord-; 2.- 49.11; 3.- 49.04; palica: Romeo 4 m; 2.- 380; kopje: Matteucci 63.58; 2.- 61.29; 3.- 60.82; daljina: Toso 6.80; dvanajsti je skočil 6.14; 4x400 m; Brescia 3:20.8; troskok: Casarotti 14.39, 2.- 13.74; 3.- 13.60; 110 m zapreke: Albanese 15.1; 2,-15.5; disk:	Tosi 51.32; Consolini
50.52; 400 m: Paterlini 48.6; 2.- 49; 3.- 49.2; 4,- 49.3; 5,- 49.8; 100 m: Siddi 10.8; 2. in 3.- 11.1 višina: Bernes 185; trije 180; 1500 m: Nocco 4:2.2; 2.- 4:3.4. 10.000 m: Beviacqua 32.4.2; krogla: Profeti 14.14; 2.- 13.69; 4x100
5.17; 100 m (ženske) Butja 12.8 (izenačen jugoslovanski rekord); kopje: I m: U. Milanese 41.6 (izenačen itali-Urbič 61.98.	janski rekord).
ZA BISTRE GLAVE
Davisov pokal
V četrtfinale evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal so se Plasirale CSR, Švedska, Anglija in Kalija, ki so premagale Belgijo, Madžarsko, Nizozemsko in Dansko. Ako bi bilo to tekmovanje smotrneje Urejeno, bi se ne zgodilo, da sta Se v tem kolu igrali Anglija in Nizozemska, ko nista več igrali n. pr. Jugoslavija in Francija, ki bi gotovo premagali prvo in drugo. Tako bo igrala še naprej Anglija, •hedtem ko je že izpadla močna Madžarska, kar je majhno presene-oenje. Preseneča tudi tesna zmaga DSR. Cernik, ki se očitno še ni Popravil po bolezni, je namreč obe igre izgubil.
Američan Parker je gostoval \ Pragi, kjer ga je Drobny v igri, ki j® trajala tri ure, v petih setih prelagal s 6:3, 5:7, 3:6, 6:3.
Zmaga Jugoslovanov ir Hk-uslju
Končal se je drugi mednarodr.i teniški turnir v Bruslju, ki je pri-nesel lep uspeh jugoslovanskim tekmovalcem. Tako sta prišla v fi-??te Mitič in Palada; zmagal je Mitič. Tudi v igri dvojic je zmagal jugoslovanski par in v mešanih pa-lh te zmagal Mitič z neko Belgijko.
ZNAMENJE
(Besede A. Aškerca)
J				T"	T™	T”5	L.			
		_r		A	i	6	T	L.		
	J	5	h	\	9	AO	AA	M-		
	H	3	m	9	ÀT-	H __	AH	6	H	
	4H	3	5	A5	vT~	9	AH	7.	A6	
	Z	n	AS	5	7~	5	A	AS	H	
fj	AS	G	5	A9		 5	AS	4	AŽ	A9	
	A5	z	At	A9	\5~	AA	A8	AS	AA	
	ŽF”	5	l/[	A	1	Ì	5	3	AS	1
h	'*6	5	AS	Al	12> ___	5	A9	A5	2.	|
b		L	AM	5 ssasBE	i ■■■	9	£0	4 ■uSČSŽgSŽE	H	LI
Pregovor
podoba, Perzija, načelnik, kartoteka, strojepisje, Moldavija, čebela.
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke!
Dve posetnici
Iva Ceh-Stojan
Tanja Kisovec
-1—14—2	tržaški predkraj,
Ključ:
19—	4—15—6—5—16-5—8—2—3 število,
7_15_4_2i—5—10—11—13 moško ime,
20— 1—14—9—17—4	telesni organ, 18—2—1—2—12—5 kovina.
Ugotovi rojstni kraj teh dveh rojakinj!
Rešitev uganfe št. 68 - 69
KRIŽANKA: Vodoravno: 1. sonet — rokav, 2. sirak — lonec, 3. log — bos
—	RKS, 4. lov — torta — ana, 5. Sedan — ovira; 6. laz — avs, 7. Da-hau — flota, 8. leS — solza — RLO, 9. RKS — DES — sit, 10. Aneta — metan, 11. arena — Sinaj.
Navpično: A. Silos — Derna, B. Kosovel — Aškerc, C. nag dah ste, D. Lek — Taras — Ana, E. Bon
—	vod, F. por — les, G. STO — FSZ, H. pol — Avala — miš, I. kov Ivo
—	sen, J. Cankar — Stritar, K. vesna
—	altej.
Šifrirana anekdota: Filip Makedonski je poročal Lakedemoncem: «Ko-
pridem k vam, vam požgem strehe nad glavami». Lakedemonci so mu odgovorili le z besedico: «Ko...».
Križanka: Vodoravno: 1. Opatija, rok; 2. do, ide, kača; 3. osa, kosem; 4. Una, most; 5. ura, leča, lì; 6. vi, pesa, sok; 7. veto, riž; 8. dleto, san; 9. Nada, bok, če; 10. Ida, nič, mak-;
11.	ko, Čičarija.
Imena izžrebancev za dve števiUii
L Medica Fioreta, Kostanjevo 18, Koper; Race Sergej, ul. Costalunga 53, Trst.
II. Sik Darko, Dekani, Cepki 4; Durja Elka, Postojna.
HI. Uršič Josip, ul. Molino a vento 152, Trst; Cuderman Ognjeslav, Tupaliče, p. Preddvor.
Reševalcem
Ker nas nekateri reševalci vprašujejo, kako da še niso prejeli knjig jim sporočamo, da smo večji skupini določili za nagrado naročnino za šest, tri ali dva meseca, in sicer od l.VI. naprej. Drugi izžrebanci bodo prejemali list od --Vil- Pecnem vam sporočamo, da pošiljajte vse prispevke na naslov: Ljudski tednik, Via Montecchi 6, Trst.
]£iipoii št. TS za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urediv.k
Jože Koren
Tržaški tiskovni zavod
Lb vkup. Ib vkup, uboga gmajna
a a a
Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel Alfonso Pistacchi, prava «zlata duša», kakor jo najdeš samo v knjigah: Dobrodušen, prijazen, uslužen, vedno veder. Le eno napako ima: Ni dostopen dejstvu, da je človek lahko veren, tudi če ni demokristjan. Ker pa svojega mnenja nikomur ne vsiljuje, se rad pogovarjam z njim. Pravičen je in večkrat pove kako res zanimivo.
V roki je imel svinčnik in na kos papirja je beležil številke.
— Kaj pa računaš, Alfonso? Gotovo se ti ne ujema tvoj mesečni proračun?
— Za mesečni proračun je danes potrebna višja matematika in te jaz ne zmorem. Pač pa se bavim s tržaškimi podpisi
— Ali hočeš s tem reči, da je za tržaške podpise dovolj «nižja» matematika?
Saj sem rekel, da je Alfonso pošten. Nasmehnil se je in dejal:
— Ne samo «nižja», ampak tudi matematika na podlagi stavka dvakrat dva je pet. Tistih 195.439 podpisov, poslanih v Rim, spada v to poslednjo vrsto. Podpisi za patra Lombardija so pa «nižja» matematika: Malo jih je, samo 7.204. po večini ženske in salezijanci. Podpisovanje za patra Lombardija je bilo zamišljeno kot nekak šentjakobski plebiscit. Pogoreli smo. Območje Sv. Jakoba šteje nad 50.000 duš; naš «plebiscit» torej dokazuje, da je ogromna' večina Sentjakob-čanov proti pridigarski reklami patra Lombardija.
— Rad bi te potolažil, dragi Alfonso. Toda razumel boš, da pri vsej dobri volji ne najdem besed. Naj ti bo v zadoščenje moje veselje, da enkrat o teh famoznih podpisih slišim pošteno, trezno besedo iz tabora, ki ni moj.
— O, meni ni treba tolažbe. Prišla mi bo kmalu z novimi podpisi. To boš zijal. Na milijone jih bomo šteli.
— Zdaj pa postajam radoveden. Ali mi lahko poveš kako podrobnost?
Zakaj ne? Geslo teh podpisov je: Poševni stolp v Pisi.
Oprosti mojo nepoučenost. Moraš biti bolj razločen.
— Torej nisi še slišal o tem? Poslali bomo na vlado in na Vatikan vseobčo narodno zahtevo, naj nemudoma ukrenejo potrebno, da se viseči stolp v Pisi zravna in postavi navpik. Milijoni bodo podpisali. Vsaj tistih 12 milijonov, ki so glasovali za De Gasperija, in morda še več.
—• Alfonso, ti se šališ. To bi bila blaznost. Pisanski stolp je vendar samo zaradi tega splošno znana svetovna znamenitost, ker je viseč.
— To je res, ampak ni pomoči. Stolp mora navpik. Pri stvari je namreč velik «hakelc», ki ga mo-
ramo odpraviti, tudi če gre svetovna slava rakom žvižgat.
Kaj pa?
S turobnim, tragičnim glasom je Alfonso vzdihnil:
— Pisanski stolp visi — na levo.
DODO
Fides iralica in fides balcanica
(Komedija v 3 dejanjih)
I.	dejanje.
(Dvorana v zunanjem ministrstvu v Rimu. Levo pri mizi tajnik, ki piše. Desno pri vratih grof Sforza, ki stiska roko jugoslovanskemu poslaniku Ivekoviču).
Grof Sforza: Ekscelenca, prosim, sporočite svoji vladi, da Italija želi z Jugoslavijo korektne in prisrčne odnose.
Ivekovič: Sporočil bom. (Odide), zastor
II.	dejanje.
Prejšnja, brez Ivekoviča).
Grof Sforza: (tajniku): Moramo takoj brzojaviti Organizaciji združenih narodov, da je Italija nasprotna temu, da bi Jugoslaviji odstopili tudi en sam kvadratni meter zemlje na Koroškem.
Tajnik: Takoj.
Zastor
III.	dejanje.
(Dvorana na zunanjem ministrstvu v Beogradu. Beograjski italijanski poslanik se prikloni jugoslovanskemu ministru).
Italijanski poslanik: Pravkar sem prejel brzojavni nalog iz Rima, da v imenu italijanskega naroda izrazim zahvalo jugoslovanski vladi za njeno korektno izjavo v vprašanju italijanskih kolonij.
Zastor.
Dva
pogovora
9. junija 1943:
Castnik-pribočnik: Kdo ste in kaj želite?
Delegacija:	Delegati primorskih
partizanov smo. Želimo orožje za boj proti nacifašistom.
Častnik: All right! Takoj vas prijavim. (Gre v sosednjo sobo).
Častnik (čez 30 sekund): Izvolite! Gospod general vas pričakuje.
9. junija 1948:
Tajnica: Kdo ste in kaj želite?
Delegacija:	Delegati primorskih
partizanov smo. Želimo primerne prostore za sedež svoje organizacije. Iz dosedanjih prostorov smo bili uradno izgnani.
Tajnica: Nikogar ni v uradu. Pridite čez osem dni!
(Za Toscanini-jem je tudi filozof Benedetto CROCE odklonil čast dosmrtnega senatorstva).
TkMx&itó. le filetu
J O C JtL
PIŠE
PEPI
DRAGA PEPA,
Zadnje čase se je v Trstu lepo vreme naredilo, da le ne bi ga deževje kar nenadoma skazilo!
Sem v nedeljo udeležila v Lonjerju se festivala, tudi tja nebeška vlada nam deževje je poslala. Taka reč pa nas ne moti, saj na to smo naučeni, kolikokrat od policije že bili smo poškropljeni!
V Lonjerju, ti rečem, Pepa, res je bilo lepo slavje, in da nisi tjakaj prišla, prav zares ti lahko žal je. Kdo bi mislil, da te noše,
Samo svof poklic izvršufefo..
I.	TRŽAČAN: POGLEJ, CIVILNI POLICAJI CPET KRADEJO.
II.	TRŽAČAN: KAJ SE, SAMO SVOJ POKLIC IZVRŠUJEJO.
so do zdaj se ohranile, v katerih stare mamce, so po travniku hodile.
Takih slavnosti še večkrat prav od srca bi želeli, pa čeprav jih šovinisti, bi preprečiti hoteli Čudežev nikjer na svetu toliko ti ne poznajo kolikor te robe danes po Italiji imajo.
Tam Marija se prikaže kar na treh različnih mestih in ljudem z ušesi miga kakor v bajkah in povestih. Takšen čudež dobrodošel je gospodi vatikanski in zelo potreben tudi stranki je demokristjanski. Tudi tu v bližini Trsta so hoteli čudež imeti, pa za to neumnost ljudstvo ni hotelo poprijeti.
Klerikalno časopisje le nerado je priznalo, da Marije v naše kraje še zaenkrat ni prignalo.
V	Jugoslaviji pa tudi čudeži se zdaj godijo,
kjer iz nič in brez podpore proge, fabrike, gradijo.
Čudeže jugoslovanske pa si ljudstvo samo dela, kdaj Italija pobožna tako daleč bo prispela?
Veš kedaj? Ko sveti oče v cerkvi maše bo prebiral, ko politike zapadne mož ne bo več propagiral. Dokler pa naivno ljudstvo papežu bo kaj verjelo, čudeže po vsej deželi vsak dan nove bo imelo.
V	našem mestu bil bi čudež če pet dni bi kdaj minilo, ne da policijsko osobje česa ne bi izmaknilo.
C e kdaj slišim o tatvini, spomnim se na policaja, saj brez njega ni do danes bila še nobena kraja.
A tatu ni lahko ujeti, precej črne noč ga objame; in hudo je policaju, če se sam pri kraji ujame. Bodi mi zato oprezna, če v čerinski si bližini, če imaš kaj novcev s sabo, rajši hitro stran izgini!
Zdaj končujem svoje pismo in pozdravljam te lepo, jutri pa, če le utegneš, pojdeva v San Nicol».
Tam je novo kopališče in zabava, da je kaj, na večer pa se z vaporjem peljeva spet v Trst nazaj.
Te pozdravlja
Tvoja JUCA.
Teroristično kopališče SV. Nikolaj ob Kopru
Mihec in Jakec
Na novo otvor jen jem kopališču vlada neverjeten teror. Človeka naravnost postrežejo, če želi kaj piti ali jesti. In če hočete cigarete, vam natakar vzame zanje denar! V vodi je neverjetno organizirana .kontrola, slehernega kopalca zasledujejo majhne in velike ribe, da, ■delo raki! Nobene svobode ni, člo-<veK £e mora slačiti v barakah! Ce hočete plesati, morate imeti nekoga Poleg: moški žensko, ženska moške-ia- Sploh ni v tem kopališču niče-s-r, kar bi se ne dalo grajati — če komu namreč ni pri srcu, da je to kopališče tam, kjer je!
Statistično dokazano
Baje je statistično dokazano, da ima,. vsak vojak v Trstu eno puško in tri ljubice in da vsako od
teh treh bolj ljubi kot puško. Vse tri ljubice pa bi bile kljub temu rajši puška, zakaj vojak bo puške nesel s seboj v Ameriko, ljubice pa bo tu pustil in vse tri ljubice vzdihujejo: «Oh zakaj nisem puška!»
Kakšna bo letina
so vpraševali kmeta iz tržaške okolice, kako kaže letos na polju. Pa je povedal: «Za enkrat prav lepo, vreme se je ustalilo. Ce le ne bo kakih orožnih vaj.» Naslednjega dne je kmet že klel. Vse so mu uničili z orožnimi vajami. General Airey pa je sklenil, da tega ne bo napisal v svojem poročilu, ker še ne ve natančno dokončne škode; so namreč predvidene orožne vaje še za nadalje. V ostalem, pa pravi
general, saj bo tako prispel grah v okviru Marshallove pomoči, zakaj bi naj torej kmetje vzdihovali nad uničenim pridelkom. Čudi pa se general zelo zaostalosti tukajšnjih kmetov, ki bolj cenijo svoj pridelek kot pa za dolarje kupljen ameriški grah. Mi se generalu tudi nič ne čudimo, vemo pa, da se bo general še bolj čudil, ko bo naš kmet nekoč ukrenil po svoje, tako kot bo njemu prav. Le kaj bo takrat general poročal? Najbrže nič, ker ne bo — časa!
Ameriška pomoč
Javljeno je, da dobi Trst v okviru ameriške pomoči grah, izhlapelo mleko in zdravila. In sicer bo prišlo na osebo pol kg graha, pol kg mleka in za en dolar zdravil na dvajset oseb. Vprašanje je, ali n bo zdravil premalo za vse tiste želodce, ki se bodo s tem grahom in mlekom pokvarili?
Mihec: Danes je 10. junija in živega krsta ne vidim spodaj na trgu.
Jakec; Cernu se čudiš? 10. junija je dan kakor vsak drugi.
Mihec; Oprosti! Danes pred 8 leti je vendar Italija stopila v vojno. Cé so praznovali 24. maja obletnico vstopa v prvo vojno, in celò poklicali na pomoč patra Lombardija, potem bi jaz dejal...
Jakec: Star postajaš, Mihec, in nekaterih stvari več ne razumeš. Italijanski «dvatisočletniki» so kot otroci, ki mislijo kvečjemu od včeraj do danes. Pri otroku praznujemo obletnico birme, gotovo pa ne obletnice dneva, ko je šel na sosedov vrt po češnje in si pri tem raztrgal hlače.
"Proces zaradi patra Rotonda
Na tem procesu je imel glavno besedo tožilec dr. Battino, ki j® zahteval za obtoženca visoke z®' porne kazni. Čudno, da ni zahteval zanje batin, ko ima že temu tako sorodno ime. Sicer so pa to že policaji opravili, še preden so obtoženci prišli do zagovora. Vseka-, kor je pa to lepa kombinacija imen: pater Rotondo govori, posledice pa deli dr. Battine!
Vprašanje in odgoVof
A: Ali ste že imeli opravka^ s civilno policijo za Svobodno tržaško ozemlje?
B: Se ne, pač pa že s civilno policijo za Julijsko krajino.