Poštnina piacana v gotovini
fctanh&r, 19. okt 1934
EiajKsasiBgEBiiffiiigsaaMM^—
Leto it
Posamezna številka Din VSO S Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*— za inozemstvo Din 10’— o Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Teleton 29-70 9 Poštni čekovni račun 10.502 9 Izhaja vsak petek 9 Oglasi po tarifi.
Sfev. 42


rai HIsiId L Mleli
Naš Veliki Jugoslovan in Apostoli miru — ubit.
Vsa blagost in človekoljubnost slovanske duše se je zrcalila v Njegovih dejanjih. S palmo miru v roki je vodil našo politiko, spravljal prej razprte narode na Balkanu in hodil v svet oznanjat mirovno politiko jugovzhodne Evrope.
In ob svoji smrtni uri ni misil nase. Njegove zadnje besede niso veljale niti Njegovi lastni Družini, nego zašepetal je: »Č u v a j t e Jugoslavijo!«
Ves se je žrtvoval za narod in domovino. Postal je narodni mučenik in svetnik.
Žal so na svetu ljudje, ki niso ljudje, fri jim človekoljubnost slovanska ni nogodu in ki jim slovanska mirovna Politika kazi nizkotne načrte. To so poveličevavci najnizkotnejših teženj človekove narave. To so sovražniki Dozitivnega razvoja človeštva. To so Nementi, na katere naj Bog pošlje ves svoj veliki srd, da jim onemogoči na-daljne napade na mirovno človeštvo.
Naša domovina je doživela težak udarec in veliko izgubo. Naša domovina je dobila k svojim zgodovinskim 'žrtvenikom iz dobe bojev s Turčijo ’td. najnovejšega in najblažjega: Žrtvovan je bil od domovine in sam se je žrtoval za ustvarjenje miru v naši do-niovini, na Balkanu in v našem delu Evrope.
Kaj je domovina? Domovina je vse °no, iz česar izhajamo, s čimer živijo, za kar delamo in v čigar smislu lImiramo. Kdor nima domovine, si na-Dplnjuje svoje življenje z nanizkotnej-s>m čuvstovanjem in mišljenjem, širi r9zdor in neti sovraštvo po svetu, je Sovražnik vseh onih, ki ljubijo svojo domovino, ki verujejo v obstoj človekovega duha in živijo v smislu njegovih zapovedi. Ena takšna zapoved je: spoštuj vrednost človekovega življenja. Kdor je ne spoštuje, negira vred-npst svojega lastnega življenja in tem !}i treba živeti. To so gobavci, ki oku-^njejo ves svet z uživanjem materije, da pozabijo na svojo pravo vrednost, da izgube svoj smisel. To so uničevalci človekove kulture. Za te sploh ni ajti spodobnega imena. Za te tudi ni najti mesta v življenju in na tem svetu.
t Ugodilo se je v Franciji, žarišču sve-dynih idej. Nemčija sočuvstvuje z na-T kakor prijatelj s prijateljem. Bratka Mala antanta in sploh ves spodob-1 svet obsoja nizkotno dejanje.
I jp tudi Kristus je doživel hinavski jpdežev poljub in Judež je bil plačan, j^a Judež se je obesil in plačance je azuovala zgodovina.

Nedavno se je naš vitežki kralj vrnil v svojo domovino, v svojo zemljo. Za-plakal je narod, bil je to zanj najtežji trenotek, ko je pričakoval mrtvega kralja. Drugačnega sprejema »mo si želeli, s cvetjem in donebesnimi vzkliki smo hoteli sprejeti našega Velikega, ko se bi vrnil iz Francie ovenčan z uspehi za narodov dobrobit. Mesto vsega tega — molčeča, srca trgajoča žalost. Dolg špalir od kolodvora do dvorca v Beogradu, špalir klečečih, solzečih, globoko žalujočih.
Na rame so zadeli njegovo krsto ter jo prenesli v oni dvor, ki nam je tolažeči svetil v vseh trdih, obupno težkih, prejšnjih dneh. Zadnje dni pa je bil ta dvor ves v vijolčasti luči in prameni te svetlobe so zajeli ves narod, kojega solzne oči so bile uprte tja v Beograd. Mračen in žalosten je postal kraljevski dvor, ki nam je še nedavno delil veselje in milost. Ob katafalku so gorele mogočne voščene sveče. Njih sij je trepetal na neštevilnem narodu, ki je prišel po prezgodnje slovo.
In nato so ga ponesli k večnemu počitku — v Oplenac.
Umrl je naš kralj, zagrebli so ga. Umrlo je telo, a ni umrla njegova misel, ni zapustil svojih žalostnih preostalih praznih rok. Zapustil nam je Idejo, idejo miru in dela, idejo srečne bodočnosti Jugoslavije, koje naslednik je njegov sin, naš kralj Peter II.
Žalost jugoslovanskih nacionalistov je brezmejna. Nasa bol je neizmerna toda mi se hočemo oddolžiti svojemu Kralju za njegovo veliko delo s da mu izpolnimo zadnjo njegovo željo.
»Čuvajte Jugoslavijo!« nam je naročil on z zadnjim dihom.
Čuvali jo bomo! — To prisegamo!
Očuvali jo bomo, tako nam Bog pomagaj, kajti življenju ne pripisujemo ni-kake vrednosti, če so ogroženi ideali. Naši ideali so v Tvojem amanetu:
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
•-.»fragitKiji ■,..
! Vladarska osebnost predstavlja najviš-
) odgovorno osebo v državi. Ona re-t '.rezentira državo v vseh ozirih. Ona je 3 garant miru v državi in okoli nje. Pre-| listajmo samo zadnjo zgodovino naše dr-'žave. Kam bi prišla Jugoslavija, če ne bi imela pomirjevalno vplivajočega vladarja? Nastal bi razdor med nami, postali bi dober plen zainteresiranim državam.
V splošnem poznamo našega blagopo-kojnega viteškega kralja kot dobrega, blagega očeta. Sicer bi njegova ljubezen do naroda ne bila tako zakoreninjena med Jugoslovani, da je bila občutena grenka in neizprosna izguba našega Velikega Očeta tako globoko. Vest o strašnem dogodku je padla med narod kakor vest o najpodlejšem, najgnusnejšem dejanju na svetu. Če bi se sonce zatemnilo in bi zemlja bljuvala ogenj, bi to nikogar danes ne plašilo. Čutimo, da je prišlo gorje nad nas, a mi- radi tega še nismo na tleh. Tudi se ne damo plašiti raznim neodgovornim elementom, ki hočejo begati naše ljudstvo z najgrozovitejšimi novicami in najpodlejšimi lažmi. Tem potem opozarjamo, naj nikdo ne nasede takim govoricam in da ohranimo mirno in trezno kri. Ostanimo mirni! je bilo rečeno takoj po prvih vesteh o zločinu. Da ostanemo mirni je želel duh Velikega Aleksandra I. Uedinitelja. Še je njegov duh med nami in bo ostal! To priča globoka in spontana disciplina našega ljudstva v dobi globokega žalovanja. Kakor en sam mož žaluje Jugoslavija za svojim Velikim Vladarjem. Kakor en sam mož, se je zavedla Jugoslavija: Ohraniti mirno in trezno kri, nikar prenagljenja! Biti trezen in razsoden v takem trenutku pomeni, biti moder. Odkod nam ta spontana modrost, ko smo bili vendar še pred nedavnim drugačni? Da smo ostali trezni, to je zasluga našega Velikega umrlega vladarja, to je plod njegovega delovanja za mir. Kajti življenje je daroval temu velikemu cilju. Njegova potovanja v bratsko Bolgarijo in po ostalem Balkanu so bila važen moment razvoja politike na Balkanu. Obstoječa solidarnost med balkanskimi narodi je bogata žetev njegovega velikega dela. Prežet z uspehom mirovne politike na Balkanu se je podal v Francijo, da zaključi sedanji ciklus svojih del. Na nekdaj razvpitem Balkanu je bil sprejet z vso prisrčnostjo — v Marseillu pa se je zgodilo.
Zadnje njegove besede so bile v smislu njegovega mirovnega gesla: Čuvajte Jugoslavijo!
Zavedamo se težkega udarca, ki ga prenašamo mirno, z vso treznostjo človeškega duha. Zavedamo se velike življenske poti našega Mučenika in zavedamo se velike in težke žrtve Njegovega dejanja, ko se je podajal na pot mučeništva. Z vero v domovino je moči vse premagati, tudi najtežje žrtve.
Stran 1

»BORB A«
VMariboru, dne 19. X. 1934.


Obmeini Maribor plaka za svojim kraljem
Ogromna žalna manifestacija nacionalnih organizacij — V soboto zvečer se je pomikal po temnih mariborskih ulicah sprevod petnajsttisoč Ikudi —
Prisega nacionalne omladine
Dan za dnem mineva od strašne tragedije v Marseillu ... Vedno bolj se zavedamo velikega udarca, ki nas je zadel s smrtjo našega kralja. Naša notranjost je polna gnjeva do onih, ki so nam umorili naše najdražje in je polna neskončne žalosti za našim dobrim in junaškim vladarjem. Našo bol prenašamo mirno, dostojanstveno, vredno plemenitega jugoslovanskega naroda.
V	soboto zvečer se je jugoslovanski Maribor poklonil spominu Viteškega Kralja na najvidnejši in najveličastnejši na-, čin. Na poziv Narodne odbrane so vse mariborske nacionalne organizacije priredile žalni sprevod po mestu v Unionsko dvorano, kjer je bil zaključek te žalne manifestacije. S trga Kralja Petra I. je krenil sprevod v svitu bakelj po mariborskih ulicah, kjer so bile pogašene vse cestne luči. Pogled na počasi se pomikajoči sprevod je bil nekaj nepopisno veličastnega in turobnega. Sprevoda se je udeležilo okoli 15.000 Mariborčanov in bližnjih okoličanov, okoli 10.000 ljudi pa je tvorilo sprevodu špalir. Kjer so po izložbah gorele sveče pred kraljevo sliko, jc vsa množica defilirala odkritih glav mimo.
Obširna Unionska dvorana je mogla sprejeti v svojo notranjost samo kakih 4.000 manifestantov. Vsa ostala množica se je razvrstila na verandi in še po Aleksandrovi cesti.
V	dvorani je na odru med cvetjem in zelenjem postavljen kip Velikega pokojnika ves ovit v črno.tančico..Okoli kipa so se razvrstili zastavonoše s prapori. Ko je bila dvorana polna do zadnjega ko tička, je stopil na oder poslovodeči podpredsednik Narodne odbrane v Mariboru dr. Ivan Jančič. Njegove besede so bile:
»Strašen je udarec, ki nas je zadel, hujši nas ni mogel. Darovati je moral svoje življenje naš viteški in ljudski Vladar, naš Voditelj. Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. Izgubili smo Njega, ki nam je vladal z občudovanja vredno modrostjo. On, ki je neštetokrat gledal smrti v oči, ki je bil neštetokrat v odkritem boju izpostavljen kroglam svojih sovražnikov, On je padel zadet od krogle zahrbtnega morilca in je umrl, kakor umirajo samo veliki junaki. V nemi fugi klonemo in še ne moremo verjeti, še manj razumeti, da je to res in mogoče. Toda plapolanje žalnih zastav in zvenenje mrtvaških zvonov, ki se bolestno raz lega preko vseh s krvjo osvobojenih naših krajev, nas spominja na žalostno resnico.
Dejstvo je, da je preminula najsilnejša voditeljska osebnost naše države in Evrope. Umrl je naš veliki nositelj velike zedinjevalne ideje, umrl >3 eden najbi-strejših in najvplivnejših politikov, in sicer prav On, ki je najjasneje občutil kot svoje življenjsko poslanstvo, da ptivede narode južnovzhodne Evrope iz zmede, v kateri so se opotekali, na pot miru, sporazuma in sprave. Prav On, ki je posvetil vse svoje duševne in telesne moči ideji miru in sprave, prav On je postal žrtev sovraštva in maščevalnosti.
Ni mu bilo usojeno vživati sadov velikega dela. V balkanski in svetovni vojni je s svojimi ranami in s svojo krvjo gradil današnjo državo. On je uresničil poslanstvo ujedinjenja, ki so ga započeli slovenski knezi pred 1100 leti. Z oseb-. nim junaštvom in viteško požrtvovalnostjo, tvegajoč svoje življenje, se je odlikoval pri slavnem Kumanovem. Pretrpel je v celoti in do dna Golgoto Albanskih gora in ko je ves izčrpan in izmučen s svojimi prav tako onemoglimi vojaki
prispel do morja, in ko so ga hotele ladje odpeljati kot prvega, je to odklonil rekoč, da se bo ukrcal šele, ko bo ukrcan slednji njegovih vojakov.
Nimamo primera take požrtvovalnosti in take srčne plemenitosti v vsej zgodovini. In ko je prišla srbska vojska na otok Krf, je brzojavil francoski vladi, da Srbije ni več, pač pa še žive njegovi .vojaki, ki so pripravljeni iti takoj v novi boj in se žrtvovati za veliko idejo svobode. — Proboj solunske fronte, ki je pospešil odločitev svetovne vojne, je bilo Njegovo delo in delo Njegove brezpri-merne požrtvovalne in hrabre vojske, v kateri so sodelovali tudi naši dobrovoljci.
Ko so bili postavljeni mejniki novi državi, so pričele nove težave. Zgodovinarji pravijo, da Slovani nimajo smisla za skupnost in edinstvo. Naš umrli kralj je dokazal, da se motijo. Združil je v politično enoto in duhovno skupnost brate, ki jih-je tisočletna zgodovina po zunanji sili in notranji razdvojenosti ločila, dosegel je spravo z brati Bolgari. Po pravici ga je zato imenovalo naše predstavništvo Viteškega kralja Uedinitelja.
Predlagan je bil za Noblovo mirovno nagrado. Na ta viden način, bi mu naj bila izkazana najvišja čast. ki mu jo more dati svet. V Franciji, v zemlji naše velike zavznice, bi naj bili kronani uspehi našega Kralja. Bližal se je vrhuncu sla-
ve in uspehov. V duhu smo ga spremljali vozečega se na ponosni bojni ladji »Dubrovnik« in gledali že v naprej triumfe sprejemov in prireditev, izraze spoštovanja in ljubezni, izraze avtoritete in vpoštevanja ter občutili, da se v njegovi osebi dviga veljava nas vseh. Namesto triumfov, sprejemov in časti smo doživeli najhujši udarec. Naše pričakovanje in naše zmagoslavje se je izpremenilo v brezmejno, neutolažljivo žalost. Tragič-nejšega trenutka, kot je bila mučeniška smrt našega vladarja, ni bilo usojeno doživeti nobenemu narodu.
Toda zapustil nam je oporoko, »čuvajte mi Jugoslavijo« so bile poslednje besede umirajočega. Ob mrtvaškem odru zaobljubljamo in prisegamo, da hočemo izvršiti oporoko našega velike kralja in če treba, dati za to oporoko tudi svojo kri! Slava Velikemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju!«
Ob poslednjih besedah govornika je vsa množica vzkliknila pokojnemu kralju trikratni »Slava«. Nato je dr. Jančič nadaljeval:
»Prestol jugoslovanske države je zasedel prvorojenec našega Velikega Kralja Zedinitelja Peter II., potomec slavne kraljevske rodbine Karadjordjevičev. Pri segamo danes neomajno zvestobo novemu vladarju, ki je up in nada srečne bodočnosti Jugoslavije. Živel kralj Peter II.!«
Ec $td£ ®fnSiit!!n€@w
Govor omladinca na žalni manifestaciji Narodne
odbiane v Mariboru
OMLADINA!
»... Njenoj sreći moja krvca, a kad dodje umreti metnite mi blizu srca povjesti mi listak sveti.
I kako se ptica vije,
moj če dašak da se gubi,
jer se lako, lako mrije,
kad se povjest svoja ljubi.. <
Že v predvojni dobi je zapela ta stih duša velikega Jugoslovana, pesnika Stra-himira Kranjčeviča In kakor da so znova oživele te vrstice, občutim v tem trenutku žalosti njih resničnost. »Jer se lako, lako mrije, kad se povjest svoja Iju-

bi...« — Ali ni imel tudi naš pokojni vladar lahko smrt, ko je vendar sleherno njegovp delo bilo posvečeno domovini. Smrt vladarja, ki je črpal iz domovine za domovino! Lahka je bila njegova smrt, čeprav je priroda zresnila njegov mučeniški obraz. Lahka je bila njegova duševna oporoka, ko je s tihim nasmehom v duši iztisnil poslednjo željo: »čuvajte mi Jugoslavijo!«.
Omladinci! Nihče ne more pretehtati one tihe, skrite boli, ki se je poredila v naših srcih. Zlasti v srcih mladine, ki ji je dobri Aleksander posvetil toliko pozornosti in skrbi za čim močnejšo izobra-
Vsa dvorana je zabučala od navdušenih vzklikov novemu vladarju.
Nato se je v imenu nacionalne omladine poklonil spominu mrtvega kralja uči teljiščnik Zorko. Njegove iskreno občutene besede so zapustile najgloblji vtis in so izvabile marsikateremu solze v oči. — Komandant inž. podčastniške šole; v Mariboru polkovnik Božo Putnikovič je za tem zaprisegel omladince. Nagovoril jih je tako-le:
»Mladina! Ti si up in nada naše domovine, v Tvojih rokah je bodočnost države. S svojo ogromno udeležbo na današnji žalni manifestaciji si dala izraza svojemu spoštovanju in ljubezni do umrlega vladarja. Obljubite mi, da boste izvršili njegovo oporoko. — Prosim vas, da dvignete tri prste desne roke in da govorite za menoj.«
V dvorani se je dvignilo na stotine krepkih mladih desnic in stotine mladih src nacionalnih omladincev je prisegalo:
»Ob mrtvaškem odru našega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja zaobljubljamo in prisegamo, da hočemu izvršiti njegovo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo« in če treba, dati za to oporoko tudi svojo kri.«
Polkovnik Putnikovič je za tem prikazal pokojnega kralja kot velikega junaka, ki se ni strašil smrti in ki je za srečo in lepšo bodočnost Jugoslavije položil na oltar domovinske ljubezni svoje življenje. Mi se moramo izkazati kot vredne sinove pokojnega vladarja, čuvati njegovo oporoko in z junaškim molkom dokazati vsem sovražnikom in vsemu svetu, da ne klonemo in ne bomo nikoli klonili še pred tako težkimi udarci usode.
S tem je bila ogromna žalna manifestacija, kakršne ne pomni obmejni Maribor, zaključena. S tiho žalostjo se je vsa ogromna množica mirno razšla na svoje domove, noseč v srcu spomin na mrtvega kralja in nove upe v novega vladarja in v srečno bodočnost domovine.

bo mladih Jugoslovanov. Tiha je, ta.žalost, a močna; odpuščajoča in maščevalna obenem. Nevidna je, kakor je sploh nevidna tragika človečanstva. Da, v srcih mladine se je prtrgala nit ljubezni, ki je izžarevala iz srca pokojnega kralja, bolestno je odjeknil klic smrti in vendar ni obupala! V žalosti in razdvojenosti ni rešitve!
Tovariši! Mi vemo. da bomo šele takrat pravilno počastili spomin očeta domovine, če bomo stopali po njegovih stopinjah. Po stopinjah moža, ki je bil zvest zemlji in narodu, po stopinjah moža, ki jo vse življenje nosil na svojih ramah križ osvobojevalnega trpljenja in ki je končno bil sam pribit nanj...
Padel je v tujini — v zavezniški Franciji. Če bi mu Previdnost naklonila še izpolnitev ene želje. vem. da bi si umirajoč zaželel peščico jugoslovanske grade. In bi jo poljubil in dejal: »Čuvajte mi to zemljo!«
Zapustil nas je simbol jugoslovanstva* In v tem trenutku prisegamo, da bomo mi omladinci vedno čuvali Jugoslavijo’ -.grajeno v trpljenju in žalosti. Mi verujmo v bodočnost naše zemlje in našeg3 i aroda, ki bo pod vodstvom nesmrtnih Karadjcrdjevičev kljubovala vsem so-ragom. In dokazali bomo mi z njo, '|3 , -etnija, svoboda, narod — porojeni ^ rpljenja ne morejo nikoli propasti* Slava Tebi, dobri oče mladine, Vitcšk* 1 Tralj Aleksander I. Zedinitelj!
Prvi pozdrav naš-saunovema kralju Petru II. na beograjskem kolodvoru
Borba jača!
Ni glavno zmaga, glavno je borba!
Le slabič se pridruži močnejšemu. tako z gotovostjo računa na zmago, Zna' čajen borec pa se bo pridruži! slahejt-^
i mu, ker !e tako lahko razvije vse svol moči.
Vsak početek je borba; vsaka in zrelost ima v sebi že klico gnilobe * 1 * propada.
Ne mislite, da je vsaka priborjena ^1!1 ga itak sledila iz časovne nujnosti.
Rast je borba z zaostalostjo.
i
V M a r i h o r u. Hnc 10. X. 1934.

? 6 s n x
<• t j' -	,

STran i
II
Naš mali človek o velikem kralju
Megleno jutro po strašni noči, katero je Beograd prebil po vesti o gnusnem atentatu na blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Naš narod, oni delovni in preprosti, z žuljavimi rokami, zdelanimi dlanmi in mogočnimi mišicami, daje na drug način izraze svoji veliki boli, svoji žalosti in potrtosti za svojim zaščitnikom. Naš kmet, naš delavec ne izraža to bol s kako frazo, niti mnogimi besedami. Molčeč in tudi drugače trd, pripravljen, da posluša, a manj da govori, naš delavski svet z vasi ali iz siro-maš nega predmestja izraža z nekaj besedami več od velikih časopisnih člankov. Prav radi tega smo se mi odpravili na cesto, da slišimo tudi ta svet m bilo je zanimivo raz-govarjati se s temi ljudmi, ki čitajo časopise samo, kadar poročajo o največjih dogodkih; kojih lica so žalostna samo ob največjih nesrečah. Kajti ta Svet je vajen borbe, težav, udarcev, večnega napora.
Na ulici, na križišču stoji mlekarski voziček. Mlad človek, zagorelega lica se je zatopil za trenotek v jutranji časopis. Dolgo gleda in ugleda sliko kralja mučenika, ki leži na mrtvaškem odru.
Ko je opazil, da ga gledamo, je dvignil glavo in nam tiho dejal, preprosto in iskreno; »Siromak, kralj...«
Njegov glas je bil zamolkel. Ti dve besedi je izgovoril kot da bi bile izraz neizmerne, neodoljive ljudske žalosti, pa tudi njegove vdanosti in narodne ljubezni do svojega vladarja.	■
Obrnil je stran časopisa in dolgo motril sliko, na kateri se kralj v polni, narodni admiralski uniformi smehljajoč razgovarja v marseillskem pristanišču z ministrom Bar-thoujem. Miladin Mitrovič, mlekar iz Mirje-va, je nato izpregovoril še žalostneje:
»Smeje se kralj. Niti slutil ni, kaj ga čaka. Eb. da smo vedeli..,.«
Če bi vedeli, kaj bi bilo tedaj Miladin Mitrovič, mali človek in skromni kmet, ti, ki
že ponoči vstajaš, da napojiš z mlekom ka kih deset meščanov in da se potem vrneš na svojo njivo, ki je gotovo napojena s krvjo tvojih prednikov...?
Ne, ti nam nisi vedel odgovora. Navajen si, da samo čitaš s sklonjeno glavo, ali mesto tebe nam je nekaj korakov vstran odgovoril na to Danilo Rakuša, žilav Ličan, ki se je sprehajal po beograjskih ulicah z rokami v žepu:
»Videl sem kralja, gospod. Prejšnje leto. Prv-č. V avtomobilu se je vozil mimo mene. Komaj toliko časa sem imel, da sem se odkril. A on se je nasmehnil in mi odzdrav-Ijal. Naš kralj...«
Nato je dodal s tršim glasom; . »Če bi mi vedeli, gospod, kaj čaka v Marseillu našega kralja, ga ne bi pustili da bi prestopil mejo. Za nobeno ceno. Vsi bi skočili v k njemu, da ga zadržimo in da si ga ohranimo zase. Sedaj pa, ko so nam ga ubili...?«
*
Mileva Rakič stoji na trgu za malo stojni eo in si brka v prezeble roke Že od ra.iega jutra je tu, vsa prezebla. Neki gospod re ustavi pri njej, jo vpraša za ceno, ona mu jo naglo pi\e in pristavi; »Je li kaj novega?«
Gospod: »Iz Marseilla misliš?«
»Da,« odgovori Mileva. »Iz Marseilla.« Nato molči nekaj trenoikov. Potem reče:
»Drugi nimajo takega kralja... junaka in takega dobrotnika, revnih,.. kaj bomo sedaj brez njega?... Pripovedujejo, da kadar je šel po ulicah ah kjerkoli med narodom, • pa se je z vsemi rokoval s kmeti, delavci in z gospodo. In da je govoril z reveži prav tako kakor s kralji... Ali je še kje tako na svetu? ... Moj mali pride pred nekaj leti domov in pravi: Mati, jutri pojdem na dvor. Kraljica nas je povabila... Na kakšen dvor, sinko, mu pravim — kai bo beraška deca na dvoru s kraljevsko deco? Toda oni so v res-
nici odprli vrata tudi za to beraško otro-čad... Pa je kralj vsakega obdaroval... Tudi jaz sem šla, da ga vidim na Banjici. Pustila sem stojnico. On pa na konju... smeje se in odzdravlja obrnjen proti nam, narodu ...«
In potegne robec in si briše oči. Solze ii tečejo po zgubanem licu in besede se izgubljajo v joku. Neprestano ponavlja: »Kaj bomo sedaj brez njega, nimamo ga več...«
Mimo pride Milorad Jovkovič. Njegova pest je kakor da bi bila ustvarjena za boks. Ne bi morda mogla ubiti bika. Ali človeka takoj. Ustavi se in pravi Milevi:
»Ne plači, bre, ne morem te gledati. .. tudi jaz bi zajokal... Kadarkoli čujem radio: »blagopokojni naš kralj,« me vselej zaboli srce ... Tega ne morem več poslušati. Vselej se mi zdi, kot da se bo še vrnil... kot da je še živ... kot da bo stopil z »Dubrovnika« zopet smehljajoč in pozdravljajoč ...«
Mileva: »Ti, ti si drugo, človek si, mož, ti ne smeš jokati... Toda jaz, jaz sem ženska... in kadarkoli vidim njegovo sliko, mi silijo v oči solze...«
*
Šofer Sava BratuljCvič, ko nas zagleda, pusti časopise.
»Da, po Bogu brate, kaj se je zgodilo... V Franciji, v naši F'ranciji... Ni več našega kralja . . ., gospod, skoraj ne verujem ...«
Po majhnem odmoru se spomni in pripoveduje: »Vozim nekoč z avtomobilom iz Arandjelovca. Dva potnika v vozu. Na pol poti defekt in nikjer nikogar. Sedem s potnikoma in čakam, da kdo pride. Kar nenadoma avtomobil. Velik, močan motor, pri Bogu. Ko se nam je približeval je zmanjšal brzino. Pogledam — kralj! Snamemo klobuke in vzkliknemo: Živijo kralj! On pa se na-3meje in odzdravlja. Ko je bil poleg nas, vpra ša iz avtomobila: Velik defekt? A jaz, kaj
bi. samo razprostrem roke. Poslali vam bomo pomoč, pravi in še enkrat pokima z glavo, kralj. Po dvajsetih minutah je bil pri ■nas , že dvorni avtomobil. Prišel je, da nam pomaga. E, vidite, to je bil pravi kralj. Cesto niti navadni potniki nočejo pomagati, ko vidijo drugega v nesreči... Niti, da bi vpra šali... A on, kralj, pa vpraša ...«
*
Pred šolo, ki je zaprta, smo srečali trumo šolskih otrok. Poiskali smo med njimi onega, ki je najhrabrejši. Plavolas malček privoli, da govori za novine in pravi: »Imam doma knjigo s podpisom kralja... tam piše Aleksander ...«
Vprašamo ga: »Si ga že videl?«.
On nas gleda ter odgovarja ponosno; »Seveda. Bil sem v Niški Banji. Mama. sedi na klopi, jaz pa se igram... Tedaj pogledam: neki oficir. Bil je general. Pride bližje, a moja mama vzklikne: Sinko, kralj! Kralj se je obrnil k nekemu drugemu oficirju. In jaz vzkliknem: Mama, kralj! On se nasmehne in me pogladi jjo glavi. Vpraša me, čigav sem, kam hodim v šolo, kje sem rojen. — V Cetinju, sem odgovoril. On, pa mi reče: Ne v Cetinju, nego na Cetinju, kot tudi jaz. — Še sc je nekaj časa razgovarja! z menoj in nato odšel...«
Ulice postajajo živahnejše, a trgi se izpra-znjujeio. Danes ni na njih one vesele živahnosti. Nikoli dež ne vpliva na razpoloženje teh ljudi in žen, ki poleg vseh skrbi za vsakdanji kruli, najdejo še vselej čas za šalo. Toda danes je vse tiho.
Jesemski monotoni deževni dan spominja na 1915...	.
* Teli nekaj odlomkov smo posneli po beograjskem tedniku »Ideje«. »Ideje« so tednik za književnost, irolitiko in družabna, vprašanja in jih prav toplo priporočamo. Naročajo se na naslov: Administracija »Ideje«, Rcr grad, Obiličev Venac 29/L
Pokojni kralj - prvi pobornik miru
Komaj je stopil naš kralj na tla prija-1 Streli v Marseillu so pogodili nas, po-
teljske in zavezniške Francije in krenil na čelu povorke po marseillskih ulicah, je zločinska roka ogabnega plačanca uničila Njegovo življenje. V trenutku, ko je hotel kralj Aleksander I. uresničiti svoje napore za mir na Balkanu in s tem mir Evrope, je hotela usoda, da mu je zločinska roka presekala te načrte.
Za mir na Balkanu, na evropskem jugovzhodu in v Evropi je bila in ostane Jugoslavija eno najmočnejših, najvažnejših in najznačilnejših oporišč. Narod, ki je v stoletnih bojih pokazal* nenadkrilji-ve odlike in neizpodbitne dokaze svojega rodoljublja, je naš narod, ki je v svobodni državi postal prvi in največji zagovornik miru in reda.
Zgodovinski dogodek je bil, ko je nesmrtni Vodja Karadjordje organiziral prvi srbski upor, ko se je mala Srbija po-
godili vse balkanske narode, ki so v velikem pokojniku videli prvega in največjega pobornika za sožitje balkanskih narodov. Pa tudi ostali evropski narodi so zrli naj z velikim spoštovanjem, ker so
videli v njem onega, ki je iz nekdaj tako razvpitega Balkana, stvoril kos kulturne Evrope, ki služi nebalkanskim narodom za vzor.
Za vse to: Slava in hvala Tebi, Junak in Mučenik, Viteški kralj Aleksander I.
Vajeniški dom v Mariboru
Položaj naše manueine mladine — Nujna potreba vajeniškega doma
Mnogo'se je že storilo za našo študirajočo, intelektualno mladino, ki nima sreče, da bi stanovala pri starših in ki ni-mo dovolj sredstev za drago preskrbo v mestu. Za njo so prirejeni posebni dija-, ški domovi, kjer dobi. za cenen denar | (ah pa brezplačno) udobno stanovanje, stavila na čelo vseh narodov na Balka- j tečno hrano in uživa skrbno nadzor-bu jn postavila temelj praporu svobode.! stvo. — Naša sveta dolžnost pa bi bila, S tem uporom se je pričela nova doba da posvetimo enako, če ne še večjo paž-
Balkana, ker je bilo z njim omajano turško carstvo. Po več nego sto letih je nastopilo drugo zgodovinsko razdobje našega naroda, ko se je moral boriti na dve strani: proti Turčiji in Avstro-Ogrski.
Vse te borbe je vodila dinastija Kara-djordjevićev. V vojni leta 1912/13 se je haš priljubljeni vladar kralj Aleksander I. proslavil kot srbski prestolonaslednik. V svetovni vojni je prevzel kralj Aleksander I. radi starosti svojega očeta kra-IJa Petra I. kraljevsko oblast in z njo v zvezi vse težave. To kraljevsko oblast je vršil nato tudi kot kralj SHS in Jugoslavije do 9. oktobra 1934.
V kralja Aleksandra smo imeli vsi ve-r°, da bo kot mlad, odločen, rodoljuben in hraber vladar uspel v svojih stremljenjih, v stremljenjih, ki so bila izraz našega naroda. Bila je na vidiku nova^epo-ha južnih Slovanov:	prisrčno zbližanje
polgarske in Jugoslavije, Pot v Francijo j/; bila velikega pomena: da se ustvari nju prisrčnejša in čim močnejša vez na ^alkanu v zvezi s Francijo.
njo onemu delu naše mladine, ki jo tvorijo trgovski in obrtniški vajenci. Ta mladina bi bila take pomoči najbolj potrebna. Naša dolžnost je, da tudi tej mladini nudimo ustanove, kjer bi bila deležna onih dobrot, ki so važne za pravilen telesni in duševni razvoj mladega človeka.
če izvzamemo nekaj malenkostnih izjem, naši trgovski in obrtniški vajenci v Mariboru nimajo ustanove, ki bi se brigala za njih pravilen napredek, ki ima svoje temelje predvsem v zdravju. Zdravje mladega človeka pa temelji na higijeni telesa, stanovanja in na zadostni prehrani. Mnoge bolezni naše manueine mladine bi se dale že v kali zatreti, ko bi imela nad seboj skrbno nadzorstvo. Pogoste moralne zablode bi izostale, ko bi ta mladina imela svoje čuvarje. In končno — naši zemlji in našemu duhu se manuelna mladina ne bi nikoli odtujila!
Velik del naših vajencev izhaja iz podeželja ali vsaj iz bližnje in daljnje ma-
riborske okolice. So to večinoma sinovi in hčerke revnih staršev, ki nimajo dovolj sredstev, da bi plačevali stanarino in hranarino v mestu. Del teh vajencev uživa gostoljubje mojstra, kjer je v uku. To gostoljubnost pa mora cesto drago preplačati, ker ga mojster izrablja zato do skrajnosti. Ves prosti čas mora oprav Ijati mojstru hišna dela. Tak mlad človek, ki mu je prirojena želja po razgibanosti, mora vse to potlačiti, otopeti v delu in postati nesamostojen v vsem svojem nehanju. Oni, ki te dobrote »usmiljenosti« niso deležni, stanujejo v nehigijeničnih cenenih stanovanjih, hrana je pičla. So pa zopet primeri, ko gre vajenec zgodaj zjutraj z doma po eno in več ur v mesto in se vrača pozno zvečer. Je samo dvakrat dnevno. Opoldan je njegovo kosilo kos kruha in jabolko. Kam to vodi nam bo jasno, če pomislimo na potrebe dora-ščajo&ega človeka. Odtod potem izvirajo vse bolezni, ki. si jih mladina nakoplje.
Manuelna mladina ima tudi svoje duševne potrebe. V tem oziru je naša mladina na slabem. Prvič radi prekomernega dela po trgovinah in delavnicah zato nima časa, drugič pa so vsaki kulturni potrebi vajenca nasprotni često mojstri sami, ki vidijo v tem »nevarnost«, da vajenec ne bi bil potem več tako ubog Ijiv in pokoren. Posebno poglavje tvori tudi nacionalna vzgoja mariborskih vajencev. Redki so oni mariborski mojstri in trgovci, ki bi imeli živ interes na tem,
da bi bila tudi ta mladina vzgojena v nacionalnem duhu.
Navedli smo samo nekaj dejstev, ki mečejo temno senco na položaj naših vajencev. Vsi ti in še nešteto drugih razlogov govore za to, da je skrajni čas, da se temu odpomore.
Prvi korak k temu bi bila ustanovitev vajeniškega doma. Sicer se je o tem že nekoč razpravljalo in kot smo informirani, obstoja v Mariboru tudi nekak ku-ratorij za vajeniški dom, ki mu načeluje obrt. ref. g. Založnik. Javnost bi zanimalo, kako daleč je z zadevo te prevažne ustanove. Danes apeliramo na vse merodajne, da zastavijo vse sile za uresničenje.
Kolikega pomena bi bil ta vajeniški dom! V njem bi bili nastanjeni po čistih in zračnih sobah oni vajenci, kojih starši ne zmorejo dragih oskrbnin. Tu bi dobivali tečno hrano tudi oni, ki si opoldan ne morejo privoščiti top! kosila, ker imajo predaleč domov. ti čas pa bi posvetili telesni vzgo, ,j-vadba, sport), čitanju, poslušanju radija, igri itd. Vajeniški dom naj bi imel tudi večjo dvorano, kamor bi zahajala vsa vajeniška mladina, tudi ona, ki ni nastanjena v domu. Uprizarjala bi igre, nastopala v telovadnih točkah, pevskih nastopih itd. .
V tej mladini bi se s tem dvignil čut samozavesti, mladina bi se vzgajala v nacionalnem duhu, tudi z zdravjem bi bilo bolje. In koliko sedaj moralno pokvarjene vajeniške mladine bi krenilo na bolj šo pot.
Vajeniški dom bi se naj vzdrževal s pomočjo države, banovine, občine, raznih dobrodelnih ustanov, trgovskih ir. obrtniških združenj itd.
Za z muko pridobljenim delavskim azilom v Mariboru, naj bo odločna zahteva nas vseh: v Mariboru mora biti čim-prej ustanovljen vajeniški dom!

POLITIČNE BELEŽKE kulturne beležke
Naša umetnost
Rdeča revolucija v Španiji zadušena
7. oktobra je v raznih okrajih Madrida izbruhnila revolucija in stavka, ki je bila inscenirana od komunistov in socialistov. Španija je že dolgo ognjišče vstaj; v njej se bore najrazličnejše stranke od konservativnih pristašev kralja preko republikancev do’ radikalnih levičarjev. Izmed vseh pa je bila slednja najresnejša. Vsta-ši so zavzeli vojašnico Delecias v Madridu, obstreljevali kolodvor in vlake, tako, da je bilo samo v prestolici 350 mrtvih, težko ranjenih pa najmanj 1500 oseb. Tudi v severnošpanskih revirjih, v Asturiji in Kataloniji je Ml položaj zelo resen, kajti socialistični stranki so se pridružili še anarho-sindikalisti. Predsednik avtonomne katalonske vlade Companys je že 5. oktobra proglasil na glavnem trgu Barcelone svobodno katalonsko republiko ter po radiju pozival k vstaji. S tem. je prekinil vsako vez s sedanjo osrednjo vlado v Madridu.- Po dolgem odporu je Campanys spoznal, da je njegova moč preslaba in se je vdal. Ministrski predsednik Serroux je odredil, naj se Compa-nys izroči ustavnemu sodišču. Razen Companysa so bili aretirani tudi vsi člani katalonske vlade. Azane pa, vodje vstaje, ki je stremel za častjo predsednika te osvobojene republike, niso mogli več ujeti, ker je pobegnil. Za novega predsednika katalonske vlade je bil imenovan Arenas. S tem. je bil upor zadušen, in Španija je priredila ovacije predsedniku Lerrouxu, kot rešitelju.
časno so bile odvzete funkcije direktorju varnostnega departementa Berthoinu in marsejskemu prefektu Jotuhannundu. Barthoujevi nasledniki. — Tragična
Pred otvoritvijo razstave Davorina Trstenjaka
smrt zunanjega ministra je spravila fran- rajda 2xirnalisto,vska iraza. Posebno,
Titulescu zopet zunanji minister Ru-munije. — 9. okt. t. I. sta se v Sinaji se-‘ stala ministrski predsednik Tatarescu in odstopivši r-umunski zunanji minister Titulescu. Na željo vseh članov rumunskc-ga kabineta sta se pobotala in je Titulescu prevzel zopet svoj resor.
Odstop francoskega notranjega ministra. — Radi napadov in očitanj, ki so se pojavila v Franciji radi prešibkih varnostnih odredb ob priliki obiska našega blagopokojnoga kralja, je francoski notranji minister A. Sarraut odstopil. Isfo-
cosko vlado v precejšnjo zadrego. Za Barthoujevega naslednika predlagajo Doumerguea. V primeru, če bi ta odkloni! pridejo v poštev Herriot, Tardieu ali pa bivši zunanji minister Paul Boncour. Francoski časopisi povdarjajo, da mora Barthoojev naslednik voditi zunanjo francosko politiko po istih smernicah, ki jih je označil Barthou.
Aleksandrov trg v Marseillu in Pragi. —Predstojništvo mesta Marseilla je skle nilo imenovati trg, ki leži za borzo »Place Alexandre I.« in namestiti na hiši, ki je najbližja mestu atentata spominsko ploščo s sledečim napisom: »Tukaj sta bila podlo umorjena 9. oktobra 1934. za obrambo svetovnega miru kralj Aleksander I. jugoslovanski ter francoski zunanji minister Barthou«. Na enak način namerava tudi Praga počastiti našega viteškega pokojnika z imenovanjem enega največjih trgov za »Trg kralja Aleksandra I.« —
Laval — francoski zunanji minister.
Predsednik francoske republike Lebrun je imenoval za zunanjega ministra dosedanjega kolonialnega ministra L a v a 1 a.
Japonska zahteva izenačenje vojnega brodovja z Ameriko in Anglijo. Japonski admiral Jamamoto, ki bo 18. okt. t. 1. odpotoval iz Amerike k pomorskim pogajanjem v London, je izjavil, da Japonska prav rada odstopi nekaj svoje pomorske moči, če se v enaki meri oslabita tudi Amerika in Anglija.
Smrt Raymonda Poincare-ja. V noči od nedelje na ponedeljek je umrl v Parizu bivši predsednik francoske republike Poincare, eden največjih sodobnih državnikov in politikov. Z njim je umrla markantna osebnost, ki je radi svojega patriotizma bila zelo osovražena od sosedov onkraj Rena.
Življenje je podarjeno. Zato neutemeljeno. Življenje pa bodi pridobljeno, priborjeno, če hoče biti upravičeno ter utemeljeno.
Da Maribor zelo goji umetnost, to je skO'
kar se
tiče slikarskih razstav. Letos spomladi nas je povabila petorica, potem je potrkal Miha Ma-leš in nato dolgo nič. Šele sedaj nas je zo pet obiskal mlad, a vendar že zelo znan in priznan umetnik: Davorin Trstenjak. V nedeljo bo otvoril v Kazinski dvorani svojo razstavo. In kakor vselej ob takih prilikah, se je zopet pojavila potreba po razstavnem paviljonu, kot sta na primer Jakopičev ali Cvete Zuzoričevc. Kajti vse naše razstavne dvorane so pretemne ali pa njih svetloba neekonomsko razdeljena, kar je zelo v škodo razstavljenih del. Vse dosedanje mariborske razstave so bile precej slabo obiskane. Deloma je temu krivo nerazumevanje in neupoštevanje slikarskih del s strani širše publike, deloma nezadostna reklama in osYetli-tev s strani mariborskih kritikov in umetnikov samih. Zato smatramo, da je naša dolžnost, opozoriti našo javnost na kulturni pomen takih razstav in na dolžnost čim večjega odziva.
Umetnost je najplemenitejše človeško delo. V glavnem razlikujemo troje umetnosti:
1. Stvoritev duševnih nazorov v materiji ter prostoru (upodabljajoča umetnost, ki se zopet deli v arhitekturo, skulpturo ' in slikarstvo). 2. Stvoritev v teku razvoja z glasovi in ritmično-melodičnim izražanjem v času (glasba) ter 3. z besedo (poezija). Umetnost pa je upodabljanje ter izražanje idej, in sicer bolj po fantaziji in srcu, kot razumu. Umetnikova ideja se nikakor ne more izraziti v nekaj besedah, v nekaj stavkih, temveč je v njej nekaj neizrekljivega, kar. se lahko samo s formami naznači in pojasni. Umetnina bodi spoj umetnika in publike. Sploh je bila vselej posebna slast publike spoznavati notranjo vez med umetnikom in njegovo umetnino. Spoj umetnika in publike je tem lažji, ker je umetnik včasih samo instrument, na katerega igra umetniški duh, ki se je razvijal skozi generacije. Umetnina torej lahko izraža-to, kar mnogim ali vsemu narodu vzbuja skupne občutke, S tem doseže svoj namen: katharsis (očiščenje). -Naša notranja disharmonija se uravnovesi vsled zunanje harmonije, oziroma umetnine. Zato so vse umetnine, ki izražajo kako resnico ali etično vred-; njegov rojstni dan nekaj njegovih del. Tudi noto na originalen in odgovarjajoč način, po-j Maribor ga hoče počastiti z uprizoritvijo nje-trebne. Poleg tega nam umetnik ostri oko I gove »Matere«, ki je simbol koroške zemlje.
za lepoto sveta. Lepota je sicer sama sebi smoter in cilj, toda vsaka lepota sc lahko razstavi v vseobčo resnico in poplemeniti človeka.
Menda ni potreba izgubljati več besed o potrebi in dolžnosti občinstva do obiskovanja takih razstav. Naj zadostuje nekaj teh stavkov. Pričakujemo, da se bo razstavi tudi vsakdo odzval; s tem bo koristil duhovno sebi in podprl našo nebogljeno umetnost, ki je izraz in ponos vsakega naroda. — Omega.
DEVETDESETI ROJSTNI DAN SIMONA GREGORČIČA.
15. oktobra t. 1. je minilo 90 let, odkar se je na Vršnem pod Krnom ob Soči rodil naš »goriški slavček« — Simon Gregorčič. Po pravici ga imenujemo pesnika-preroka, pesnika polnega čuvstev, skoraj nekega pesimističnega razpoloženja, ki je bilo tako' blizu in obenem tako daleč od razumskega Stritarjevega svetobolja. To bolno razpoloženje je izviralo iz njegovega življenja, katerega si je kot pesnik idealistično predstavljal, pa je zato butal ob njega realistične rešetke in mu strlo krila. Zato so postale njegove pesmi biseri, ki So se tako približale 'našemu ljudstvu, da jih je veliko ponarodelo. Njegova preroška in najlepša rodoljubna pesem »Soči« pa nam je postala simbol krvaveče Primorske in Istre, ter je za nas še vedno prav tako živa, kot je bila Gregorčiču. Kot taka sodi med kulturne spomenike. Nje prvi del se je uresničil v svetovni vojni, medtem ko drugi del še čaka na rešitev in z njim mi vsi.
KSAVER MEŠKO, ŠESTDESETLETNIK.
Obenem z Gregorčičevo 90-Ietnico proslavljamo jubilej našega priljubljenega pisatelja, prvega moderne struje, ki sc je pri naS oglasila 1. 1899. s Cankarjem in Župančičem. Poleg jubileja imata z Gregorčičem marsikaj skupnega. Oba sta človeka nežne, prav ma-! lo borbene duše, oba pesnika naše izgublje-! ne zemlje, Gregorčič Goriške, Meško- Koroške. Meškov življenjepis je mojstrsko obde' lal prof. Anton Oven. Knjiga je izšla ob-priliki njegovega jubileja ter jo toplo, priporočamo. Poleg tega ga je celjski Koroški klub' izvolil za častnega člana, ter bo uprizoril za
Fr. Ž.:
Iz popofp^ia dnevnika
(Nadaljevanje in konec.)
Po ozkih, strmih stopnicah smo se spu stili v palubo ter se mokri: in prezebli zleknili po lesenih'klopeh ob vročem kotlu. Nemški turisti so se bledi opotekali .mirno nas, hodili na krov in se zopet vra čali. Morska bolezen. .. V palubi je bilo zatohlo, smrdelo je; po: olju in pari. Bila .je menda polnoč in še nismo zadremali. Tedaj sem vprašal onega z veliko pentljo; »Tebi gotovo Meštrovič ne ugaja?« Vprašujoče me je pogledal in odgovoril: »Res ne. Pa iz česa sklepaš?«
»S tako zaničljivim glasom si nama ■označil njegov mavzolej.«
»Misliš, da je kakega spoštovanja in oboževanja vreden?«
Sedaj pa je skočil moj prijatelj: »Kaj •praviš? Ničvreden, da je. O ti sakramen-ska zlobnost. Nikar si ne domišljaj, da :ti Meštrovič dela konkurenco.«
Srb se je s silo zadržal in pridržana jeza je bila v njegovem glasu, ko je iz-■pregovoril: »Dovoli, izražaj se nekoliko jasneje, predragi Kranjec. Nisem te razumel.«
Jaz sem s silo miril svojega prijatelja: »Ne bodi tak! Poglej, ti kot muzik in komponist tudi obožuješ samo Wagnerja in povsem odklanjaš Richarda Straussa! Tako tudi ta Meštroviča!«
»K vragu s Straussom!« sc je drl prijatelj." »Strauss je plagiator, Meštrovič pa genij, ustvarjajoča sila ...«
»Kak genij?« se je lokavo smehljal dru gi Srb, literat. In prvi z umetniško pentljo mu je vneto pritrjeval; »V čem je Meštrovič genij, bi mi lahko razrešil to veliko uganko?«
»Tako! Jaz bi moral pojasnjevati še tebi, ki hočeš biti poklicni kipar. Grgur Ninski, Kristus, Mojzes, Udovice, Obilic, Indijanec, Beograjski most; vse to je drek, kaj ne?«
»Vsa ta njegova dela vplivajo samo po veličini. Sicer pa niti anatomsko pravilna niso. Si videl njegove karjatide? Veš, kaj so te karjatide? Kretenide! Veš, kaj je kreten? Poleg tega je Meštrovič Jud.«
»To si prepovedujem! Kakšen Jud? Največji jugoslovanski umetnik, najboljši evropski kipar, pa ne Jud!«
. »Dovoli, da ti pojasnim!« se je Srb ugla jeno priklonil. »Ako Meštrovič zgnete iz gline v pol uri bogve kako kepo, jo proda za nekaj milijonov. Naši, desetkrat večji kiparji pa ne morejo prodati svojih umetnin in stradajo.«
»Kje pa imaš takega desekrat večjega kiparja?«
»Poznaš Rosandiča, Roksandiča...?«
»Še predobro? Videl sem te vaše umet nine. Spomenik v Kragujevcu na primer. Bogami, dobro -ste Meštroviču pokradli linijo!«
»Kako linijo? Kaj pokradli? Ti ne razlikuješ niti med stilom kake dobe niti
med individualno umetnikovo stvaritvijo. S teboj sploh ni več mogoče...«
»Mir! sem zviška zakričal. Polagoma se je preftir unesel in moško smo se domenili, da stvarno dokažemu drug drugemu zmoto. To se nam seveda nikakor ni hotelo posrečiti in debato smo složno preložili na prihodnji dan.
Jutro. Morje se je umirilo. Split. Takoj po izkrcanju smo poiskali Grgurja Nin-skega. Ko smo ga motrili od spredaj, sta Srba triumfirala:	»Hej, vidita! Kakšna
anatomija je to? Noge so mu naravnost vtaknjene v glavo. Trupla sploh nima.«
Moj prijatelj je ves nervozen tekal oko li kipa. Končno je le našel izhod in zmagoslavno kričal: »To pač trdita samo vidva, ki ga gledata od spredaj. Seveda je tam pokrit z ogromno ploskvijo toge. In ta ni prozorna. Pa ga od strani poglej, ne, ne bosta me! Mar misliš, da Meštrovič ne ve, da je človek visok sedem do osem glav ali pa devetnajst sredinčevih dolžin?«
»Kaj boš ti govoril o proporcijah. Samo njegove prste poglej!«
»Ampak, predragi moj umetnik, kaj si ti predstavljaš pod fiziognomijo. Pod izrazom človeškega telesa vobče? S temi suhimi, dolgimi prsti je Meštrovič nazna-čil asketa, polnega borbenosti in fanatičnosti. In to je popolnoma pravilno. Vsak tak značaj ima slične poteze in oblike telesa. Kristus na primer...«
»No, recimo. Toda vsa stvar je že prin cipielno neokusna. Samo njegovo pozo poglej! Sam patos! Tako zverižene drže so sploh nemogoče. Poizkušal sem nekoč z najboljšo beograjsko balerino posneti zveriženost spomenika Franciji v Beogradu. Štirje smo jo držali in ji zvi-
jali členke. Pa se nam ni niti približno posrečilo.«
Prepir je zopet postajal vse hujši. Z največjo težavo sem dosegel vsaj tak kompromis, da naj indirektno odloči Meštrovič sam. Oni literat in jaz sva se namenila k njemu, dočim sta onadva še ostala pri Grgurju in se pričkala, da li spada Grgur v ta temačni trg ali pa na obalo.
Nekoliko sva se obotavljala, ko sva pri šla pred Meštrovičevo vilo. Nato sva osrčujoč drug drugega le vstopila. V mislih sem imel že ves načrt kako bi mojstra povprašal in tako prinesel končno rešitev našemu nesrečnemu razdoru. Meštrovič naju je sprejel v krasni sprejemnici, nama ponudil sesti in vprašal, kaj želiva. Literat je imel presneto skopo fantazijo in besedni zaklad, ko je začel nekaj jecljati o sveti nalogi, o dolžnostih in tako dalje. Mučna zadrega je nastala-Nato sem izpregovoril jaz, zdrdral svoje stare litanije: »Sem Slovenec, že dva meseca na poti...« Vneto me je poslušal in me tu pa tam prekinil. Nato smo pričeli s politiko, z vremenom, z literaturo in ko sem hotel pogovor napeljati na kiparstvo, je nenadoma vstal, se opravičil’ da nima več časa, ter da ga je zelo veselilo in vsakemu stisnil v roko petde-setak. Menda je mislil, da sva radi tega prišla k njemu. Še vljuden poklon in biR sva na pragu.
Ona dva sta se še vedno pričkala, k° sva se vrnila. Komaj pa je oni s pentlja izvedel, da sva dobila denar, je zopet Meštroviča slovesno proglasil za Juda. češ, da nama je premalo dal.. •
Konec.
" _.-i.:	■	r-'	■ v ^ .■	::
b dni
Blagopokojni kralj v krogu svoje družine
Poslednji nasmeh biagopokojnege kralja nekaj minut
pred smrtjo
Josmrma maska našega kralja Spokojen nasmeh še v smrti
Krsta s posmrtnimi ostanki Vkežkega kralja Ale-
Opienac, zadnje domovanje velikega ksandra I. Zedinitelja položena na katafalk v Splitu kralja
m
-M
....................................................................... .................................................................................. .............................................. : - ......................................................................................
Ostudni zločinec Georgijev, ki je umoril našega kralja
Krsta z blagopokojnim kraljem na splitskem kolodvoru
Tako znamenje je imel tetovirano na roki morilec Georgijev
Zahtevajte dovsocJ ..BORBO
1III!I!II|III!|I!IIII[|IHI!|||!H||||
Reforme socialne zaščite na Poljskem
Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v „BORBI"! S tem podpirate naše ljudi in naš list, ki se bori za interese malega človeka!
V poljskem ministrstvu socialne politike se mnogo dela na reformi socialne zaščite. Avtor novega zakonskega predloga je minister Jastrebski, bivši vladni komisar varšavske bolniške blagajne. Predlog novega zakona je dokaj radikalen in v znatni meri poslabšuje dosedanje stanje socialne zaščite. Ta predlog predvideva ukinjenje cele vrste institucij za osiguranje in omejuje dohodku zavarovanih. Likvidirati hočejo celo društvo za zavarovanje intelektualnih delavcev, katere vodstvo bo prevzel institut za socialno zaščito delavcev. Nadalje namerajo ukiniti tudi delovanje instituta za zavarovanje za primer nezgod. V znatni meri se bi reformiral sistem dohodkov in članarine. Po zapon-skem predlogu bi se obvezno lahko zavarovale samo one osebe, ki zaslužijo preko 500 zlotov mesečno (4000 dinarjev). Toda tudi te osebe se lahko zavarujejo šele vsako drugo leto. Rente se bodo omejile in zmanjšale. Doslej se je invalidska renta izplačevala počenši od 10% invalidstva. Sedaj pa je po novem
predpisu ta meja šele pri 50% invalid-stvu. Poslabšali se bodo tudi pogoji za izplačevanje rente v primeru starosti in onemoglosti. N. pr.: po dosedanjih predpisih je imel zavarovanec pravico do rente v starosti že po 5 letih vplačevanja premij, dočim se po novem predlogu ta meja podvoji, kasneje celo potroji. Stalna invalidska renta bi se izplačevala samo v primeru delovne nezmožnosti. Novi zakonik predvideva ukinjenje zdrav ljenja v sanatorijih na račun bolniške blagajne. Razven tega bo moral v primeru bolezni vplačevati v bolniško blagajno vsak, bodisi delodajalec ali delojemalec. Avtonomna uprava institucije socialne zaščite se bo povsem ukinila. V praksi, tudi doslej ni poljska vlada delovanje te avtonomije dopuščala. V vse socialne institucije je vlada postavila svoje ljudi. Za ravnatelje bolniških blagajn je imenovala večinoma častnike. Po novem predlogu bo na čelu institucije generalni ravnatelj, ki ga bo imenoval predsednik republike.
HARIBOR

IB
PLETENINE
lastnega izdelka kupite najceneje pri
P.TRAUN, MARIBOR I
SLOVENSKA ULICA 8.
HfflaBSBEHHSnBaESSEaESEEBBBHHSBSHBBnBBBBSa
t-------------
Modna trgovina
IM Piš
Maribor
Slovenska ulica
4.
1
Šiviljske in potrebščine! vice, rokavice, pletenine, perilo i. t. d.
modne
Noga-
Prodaja
kupuje
popravlja
ure, zlatnino, optiko. Budilke Din 48'—.
Ignac Jan
Maribor
JOSIP KARNSCNIK
MARISOT, GLAVNI TRG 11.
Modna trgovina. — Tovarniška zaloga perila.
Poh štvo, vložke, ta-peimštvo m dekoracije
najceneje nud'.

I .NOVAK
I
Maribor, Ve rinjska 7 Koroška 8 Telefon 29-05
Najnovejši vzorci tka-n n blaga za pohištvo, zavese m madrace

Vedno namovetše v damski in moški konfekciji!
F. MASTE K • MARIBOR, GLAVNI TRG 16
POTO-EU
Aleksar drova cesta 1
izdeluje slike za legitimacije hitro, v trpežni iu najboljši izdelavi po najnižjih cenah.
Vsa popravila otroških vozičkov izvršuje tvrdka
SOdOHIR DIVJAL
Muriaor, Ključavničarska ulica št 1

IVAN PECAR
Droge, ' kemikalije parfumerija, gumena roba, foto-mamifaktura, sanitetna roba. -Spec'alist za LEICA in vse pripadajoče ---poti ebščine. - Velika izbira. =-
. MARIBOR, GOSPOSKA UL H .
V____________________J
kabaret.
Zimsko perilo, rokavice, nogavice, obleke,
klobuke iid.
Velika izbira!
Ugodne cene!
JAK0E l AH. MARIBOR
GLAVNI TRG
Dobro in poceni se kupuje v
TnivEM Rimi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sukno, svila itd.
Maribor, Vetrinjska ul. 15
UUD/KA
/AMOPOMOC
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg ^
sprejme vse zdrave osebe od 17. do 70. leta. - Zahtevajte pristopno izjavo brezobvezno. - Do danes izplačali
15 milijonov Din na pogrebninah.
Jesenske novosti
v najmodernejših tkaninah za kostime, plašče in obleke. - Velika izbira angleškega sukna za moške obleke.
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9
|
--------- ■-	,'l■■	-ir..■■ n■^|nlll lasi simi	__^
Izdajatelj in predstavnik:	TONE BAJT, predsednik podr. Nar. strokovne zveze. — Urednik: DRAGO BAJT. — Predstavnik Mariborske tiskarne d. d." ravnatelj
STANKO DETELA. - Vsi v Mariboru,