xr A ^prvr TQTT TTTriPTvr T tcs^P JCSoJX X WJuiXiDJCx, wJLaX\Jc\, V JCalNI IsxXD X « Tecaj izhaja vsak petek na ee!i poli ¡n veljâ po posti za celo leto 4 gî. 20 kr.. za p<»l kt.i 2 <¿1. 20 kr.. za «'etert i 1 i:i. 20 *r. nici sprejemana za celo leto :-'» HO kr.. za p<»i leta 1 gl. S0kr..za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta din praznik, izide ..Danica" dan pop» ej. i XLV. V Ljubljani, 26. velikega serpaiui, 1892. List 35. ..Danica V tiskai nici sprejemana Pozdrav p. n. udeležiteljem I. Slovenskega katoljškega shoda v Ljubljani 29. in 30. avg. 1892. Poklanja Radoslav. Pozdravljam Vas z duše unete, Pozdravljam s serca globočin, Pogumne kerščanske očete S Slovenije vsili pokrajin ! Kaj gnalo vas v belo Ljubljano, Slovensko-katol jški možje ? To daleč po svetu je znano: Vas gnalo je verno serce. Došli ste spoznati očitno: Za vero, najdražji zaklad. Stojite, serčno, stanovitno. Ne zmaja vas pekla napad, Za vero leto kervaveli Očetje so sto in str» let. Od njih smo mi čisto sprejeli, Da mlajšim zročimo jo spčt. Dospeli v slovensko sredino, Prišli na katoljški ste shod, Ker ljubite res domovino. In dragi Slovenski naš rod, Pozdravljeni bratje preblagi! Namen naš je vzvišen in čist, Ker: Veri, Sloveniji dragi, Veršilo se vse bo v korist! Naš zbor je vesel blagoslovil, Naj visi cerkveni Vladar: Ljubezni nas vse zagotovil, Slovencem naklonjen vsigdar; Zar«» serce n«»rk<» nam vdarja. Za geslo preslavno «fori. Za ven», za dom. za cesarja! Slovenci smo bili. — snu» vsi ! Slovenija, bodi vesela! Dokler imaš tacih sinov: Ne boj se protivnikov žrela. Ne b«>j se sovražnih duhov! Zvest«'» domoljubni Slovemv Za vero k«»t skala bo stal: Vil častni, ti inajka. bo venec! Bo Avstrije biser svital. Pozdravljam. oj Slave vas sini! S Slovenije vsili pokrajin: Ljubezen nas tukaj edini. Ki vžgal v nas jo Božji je Sin: Ljubezen resnična, detinska. Naj v«'»di naj diči naš shod. Kerščanska ljuba v materinska, lil v spel 1 bude dal llillll (>c»s|nnI ! Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev. Pretresljivi čudež božje ljubezni je. da naš Gospod in Zveličal* Jezus Kristus v presv. Zakramentu osebno prebiva v vsaki župniji, kolikor jih je v katoliški Cerkvi. Na oltarji župne (farne) cerkve se daruje za svoje ljudstvo, da bi od njega odvernil šibe pravice božje. Iz tabernakeljna farne cerkve pa razliva skrivnostni studenec milosti in zveličanja. Ako žarek nebeške luči razsvetli tmi grešne duše. v tabernakeljnu je solnce. iz katerega ta žarek izbaja. Ako nebeška tolažba rosi v po-terto serce, ako se zabrani kaki greh, ako se duša čuti vzdignjeno k nebeškim željam, navdahnjeno z zveličavnimi mislimi, ji to prihaja iz sladkega Serca .Jezusovega \ tabernakeljnu. Od tod k sebi vabi Gospod vse, ki so obloženi; od tod podaja svojo pomoč vsem, ki se mu z zaupanjem približajo. Kakor pa pred tabernakeljnom noč in dan gori ..večna luč" v znamnje žive vere. češenja in neugasljive ljubezni vernikov, tako bi pred sv. tabernakeljnom po vsi pravici goreče duše imele vedno moliti in častiti presv. Zakrament. Iz tega spoznanja je prievetla naša bratovščina, ki ima namen, buditi in vnemati v vernikih božje češenje, katero so kristjanje dolžni skazovati Zakramentu presv. liešnj. Telesa, in tako nekoliko zadostovati za ne- asti. ki se Ûospodu tolikrat godé v tej skrivnosti njegove ljubezni. In res. bolj in bolj se zavedajo pobožne duše. da je sveta dolžnost, tako sodelovati k češenju presv. Rešuj. Telesa, in ljubezen z ljubeznijo povračevati. Gospod sam je. kateri v sercih vernikov vžiga ta ogenj ljubezni. ki ga je na ta svet prinesel. To očitno kaže vedua rast naše bratovščine, k kateri ie v preteklem letu zopet pristopilo 21 s 5 novih udov, tako da jih je vanjo že ."»2.444 vpisanih. Naša bratovščina si pa tudi prizadeva, v čast presv. Zakramentu, ki se shranjuje v tabernakeljnih župnili cerkev, taiste preskerbljevati z bogosluž-beno opravo, zlasti ubožniše cerkve, ki si same ne morejo napraviti dostojnih paramentov. V ta namen darujejo bratovski udje majhne letne doneske. kateri so pa vendar pri velikem številu udov v preteklem letu znesli 623Î) gld. 30 kr. S pomočjo teh milih darov je bratovščina v prid ubožnim cerkvam mogla napraviti 15 pluvijalov, i;n masnih plaščev. 20 vel umov za blagoslov z Najsvetejšim. 3 antipendije. 3 plaščike za na ci-borij. 40 raznih štol za obhajila, pridige in spo-vednice. 2"» obhajilnih burz s plaščiki, 20 oltarnih blazinic za masne bukve, 50 masnih srajc. 106 humeralov. prepasov (cingulov). 50 koretljev, 1 < H > korporalov, loo pal, 200 rutic za kelih (pu-ritikatorjev! in 150 rutic za lavabo. Ker je bila imenovana miloščina nekoliko obilnejša kakor v prejšnih letih, so se pri večini pluvijalov in masnih plaščih napravili namesto svilnatih zlati obrobki, da bi se v tem oziru bolje ugajalo ljudskemu okusu. Vsi ti paramenti so bili, preden so se razposlali potrebnim cerkvam, v navadnih prostorih tukajšnjega I ršulinskega samostana očitno v ogled postavljeni bratovskim udom in dobrotnikom, ka- terim se tudi tem potom izreka priserčua zahvala za blago pripomoč pri izdelovanji, razpostavljanji in razpošiljanji imenovanih bratovskih daril. Razdeljeni so pa bili ti paramenti z ozirom na prošnje bratovščini poslane tako, da je dobila: 1. Ternovska cerkev v Ljubljani: 1 ve-lum, 2 oltarni blazinici. 2. Uršulinska cerkev v Ljubljani: 1 velum. 3. špitalska cerkev v Ljubljani: 1 velum. 4. Cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: 1 pridigarsko štolo. 5. Sv. F1 o r i j a n a cerkev v Ljubljani: 1 masni plašč. G. Seminiška kapela v Ljubljani: 3 ko-retlje, 3 humerale, 1 cingul. 7. Kapela Marij anišna v Ljubljani: 1 mašni plašč. s. Kapela Jozefinišna v Ljubljani: 1 mašni plašč. 'J. Ig: 3 albe, G humeralov, 3 cingule, 1 obha-jilno burzo. 10. St. Vid nad Ljubljano: 1 mašni plašč, 1 obhajil no burzo. 11. Polje: 3 koretlje, 1 obhajilno burzo, 9 korporalov, 9 pal, 14 purifikatorjev, 11 rutic za lavabo. 12. Sostro: 1 mašni plašč. 13. Sora: 1 antipendij. 14. Golo: 1 pluvijal. 15. Št. Jakob ob Savi: 1 mašni plašč. IG. Škof j a Loka: 1 pluvijal. 17. Poljane: 1 mašni plašč. 18. Trata: 1 mašni plašč. 10. S or i ca: G korporalov, 6 pal. 12 purifikatorjev. !> rutic za lavabo. 20. L e s k 6 v c a: 3 koretlje. 21. Reteče: 3 albe. G humeralov, 3 cingule. 22. Bukovšica: 1 mašni plašč. 23. Št. Lenart: 1 velum. 24. Selce: 1 mašni plašč. 25. Cerklje pri Kranju: 1 velum. 2G. Smlednik: 1 mašni plašč. 27. Križ pri i e r ž i č u: 1 mašni plašč. 2». Pod brez je: 3 koretlje. 29. Mavčiče: 1 pluvijal. 30. Gori če: 3 albe. G humeralov, 3 cingule, 1 obkajilno štolo. 51. Zgornja Bes niča: 1 pluvijal. 32. Št. Juri pri Kranju: 1 mašni plašč. 33. Grad: 1 mašni plašč. 34. Brez niča: l mašni plašč. 35. Ljubno: 1 pluvijal. 3G. Fužine: I pluvijal 37 Lesce: G korporalov, G pal, 12 purifik., 9 rutic za lavabo. 38. Kamna gorica: 1 obhajilno burzo in štolo. 1 štolo za spovednico. 39. Leše: 2 oltarni blazinici. 40. Dobrava: G korporalov, G pal, 12 purifik., 9 rutic za lavabo. 41. Srednja vas Bohinjska: 2 oltarni blazinici. 42. Goričica: 1 mašni plašč, 1 velum. 43. Ne vije: 1 mašni plašč, 3 koretlje, 1 štolo za spovednico. 44. Špitalič: 1 mašili plašč. 45. Stranje: 1 velum, G korporalov. G pal, 9 rutic za lavabo, 12 rutic purifik. 40. Me kine: 3 mašne srajce, G humeralov, 3 cingule. 47. Selo pri Kamniku: 1 mašni plašč. 48. Zgornji Tuhinj: 1 velum. 49. Tu nje e: 3 albe, G humeralov, 3 cingule, 5 korporalov. 50. Rova: 1 mašni plašč. 51. Verhpolje pri Moravčah: 1 velum. 52. Zagorje ob Savi: 1 mašni plašč. 53. Če m še ni k: 1 mašni plašč. 54. S t. Lambert: l mašni plašč. 55. Šv. Helena: 2 oltarni blazinici, 5G. Blagovica: 1 obhajilno štolo, G pal. 57. Sava: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule. 58. Šmarije: l velum. 59. Ž a 1 i n a: 1 mašni plašč. 60. Št. Jurij pri Šmariji: 1 mašni plašč. Gl. L i poglav: 1 velum. G2. Zagradec: 3 mašne srajce, G humeralov, 3 cingule.^ G3. Šmartno pri Litiji: 1 mašni plašč. (Dalje nasl.) Modroversko kermilo zdrave omike. i Dalje.) IX. Poglavje. O cerkveni veljavnosti v verskih rečeh. 28. Vsa pokorščina, ki se ne vjema z namenom predstojnika, kteri veleva, je prava nepokorščina; kakoršno je povelje, tako mora biti podverženje. Cerkev pa tirja od svojih otrok popolno podveržnost pod razsodbe, s katerimi n. pr. sodi cerkvene knjige in njihove spisatelje.*) Kako se tedaj zlaga ta resnična podveržnost, katero je vsak vernik dolžan sv. Cerkvi, ako hoče se ločiti v pokorščino prava in dejanja (juris et facti), kar je pa napuh-njena prebrisanost večkrat le zato iztuhtala, da bi se izvila apostoljskim določbam? Sam sebe tedaj slepari, kateri se meni Cerkvi pokornega, kadar molči, glede dejanja pa se njenemu raz-sojenju v duhu ne podverže. 29. Ne, golo molčanje, z obljubo ničesa govoriti in ničesa pisati proti cerkvenim razsodbam zastran kacega verozadevnega dejanja ne zadostuje nikakor pokorščini, ktero tirja sv. Cerkev od svojih otrok v takem prigodku. Teodoret hoče molčati zastran dejanja Nestorjevega, t. j., on neče preiskovati *) Si quis non anathematizat animo et ore omnes. quos anathematizat Ecclesia, condemnatus sit. Con. Lat. 2. in razlagati, je li spisi tega patrijarha učijo dve osebi v Kristusu. Cerkev ni privolila temu ovinku, marveč je tirjala, da izobči Nestorija in njegove spise, inače ga ne sprejme v svoje občestvo. Sleparija in ohola pretveza je vse zagotavljanje. da se molči iz spoštovanja. Kerščanska ponižnost ne dopušča nikoli, da bi kdo svojo posebno misel stavil na misel vesoljne Cerkve. Theodoretus dixit: anathema Nestori et ei. qui non dicitDeigenitricem virginem Mariam : Gloriosissimi judices dixerunt: Omnis jam dubitatio de Theodoreto est soluta ... Omnes reverendi episcopi clamaverunt. Thecdoretus dignus est sede. Cene. Calc. 30. Kdor sicer prosto podpiše kak apostoljski ukaz, kteri pobija več stavkov posnetih iz kake knjige v smislu pisatelja.*) v duhu pa se podverže le glede prava zastran dejanja:**) pa si naloži samo spoštovalno molčanje, je lažec, ker oni laže, kteri z namenom drugega prekaniti govori in ravna drugač kot misli. 31 Verujmo z večino bogoslovcev, da J. Kristus nikoli ne zapusti svoje Cerkve v razsodbi, s katero sodi o smislu knjig verozadevnih. Ta resnica je sad druge, hranjene v verski zalogi. Zares je slovesno izrečen in obče priznan nauk. da je < 'erkev nezmotljiva v razlaganji izročila.***) Tako je terditi nauk ob enem, da je nezmotljiva tudi v pretre-sovanji in v pregledovanji cerkvenih knjig, izišlih v raznih vekih, ker ravno s temi pretresovanji razločuje resnično izročilo, in ker sredstvo, ki ni varno pred zmoto, ne more gotovo voditi k spoznanju resnice. — Hočeš, nečeš. moraš tedaj potegniti po eni teh dveh poti: ali verovati, da se Cerkev nikoli ne zmoti v pretresovanji verozadevnih knjig; ali pa misliti, da se lahko zmoti v razlaganji izročila. Ta druga pot pa nasprotuje vernosti. (Dalj. na*l i Moje spreobernjenje. ( Dalje.) Obiskanje pri Mariji. Danes, ko se po celem katoliškem svetu praznuje prekrasni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, počastil jo bodem tudi jaz *) t. j., zaverže zmote, ktere cerkev pobija po svojem pravu. **) t. j., ne podverže se v tem. da bi te zmote dejansko ali zares zavergel v tej knjigi in samo molči gled<- tega. ***) v širjem smislu, to je. v sv. pismu in ustnem izročilu. .s tem. obro vem. kdo si Ti in kaj sem jaz. in vendar si upam stopiti pred-Te. i orne misli mi roje p«» glavi in me ne puste govoriti. In vendar! Otrok se zateka v vseli težavah k >voji materi. Marija, ti si moja mati, zatorej se zatekam k Tebi. oh ozdravi bolezni moje duše! lieeiu se-li dovolj kesal za svoje grehe? Spovednik mi je dejal, naj brun miren. On. ki je bil vedno kreposten, njemu je lahko to reči. A meni? Nove >olzč zalivajo mi oči? Naj >e najprej razjokam in potem bodcin molil dalje. Presveta Devica Marija! < crkcv Te imenuje Kraljico nebes in časti Te kakor priprošnjieo pri l»ogu. Mojih grehov je ve; kot bilk na zemlji in kot peska ob morju. Moji grehi so bolj černi kot ogiie 11: bolj rudeei kot škerlat. Zanemarjal sem na vse načine zapovedi (jo.-spodove ter jih pre-lamljal. In vendar bi sedaj rad živel kot goreč tvoj ea>titclj in dober kristijan Sprosi mi tedaj, o Marija, mati l»nžja. to milost »»d svojega sina Jezusa Kristusa. I>rugo obiska nje. 1 >ober sin ne more ne en dan živeti brez svoje matere. Zatoraj se zatekam zopet k svoji materi, k Tebi. o Marija! Ne vem. kaj bi ti rekel, ali kaj bi te prosil, ker sem še novinec, in vendar bi ti rad ugodil. Ti tedaj polagaj mi na usta besede. Marija. Ti si najsrečnejša in vendar največ terpeča mati. Ah. kaki občutek je moral vender biti. stisniti pervikrat na persi novorojenega Jezusa. besedo, ki je meso postala. Veselim se, da Te je doletela tolika sreča. Sprosi mi tedaj od svojega Sina milost, da ti morem verno služiti vse svoje življenje. Hvaležen ti bodem na veke. A ti. Marija, si tudi največ preterpela kot mati. < e bi človek hotel spoznati Tvoje bolečine, čutiti bi moral, kako da si ljubila svojega Jezusa. A to smertnemu človeku nikakor ni mogoče! Manjka mi besedi, da bi izrazil veličino tvojih bolečin. Najprimernejše zde se mi pač besede sv. Cerkve, s katerimi se le-ta spominja tvojega terp-ljenja: ..0 vi vsi, ki hodite tod mimo po cesti, vidite in glejte, če so vaše bolečine take, kot moje.41 Ali pa: „O vi vsi. ki živite na zemlji, glejte, če je kdo, ki je toliko terpel ali terpi, kakor jaz!" Ah. spolnile so se besede Simeonove: ,,Tuam ipsius animam pertransibit gladius." Tvoje terpljenje bilo je zedinjeno s terpljenjem Jezusovim. Ah, in tudi jaz bil sem vzrok tvojega terpl jenja. Kaj naj rečem ? Odpusti mi, o Marija! Sulice, ki so pivbodle tvoje serce presunjajo sedaj moje. Pošlji mi bolečin, da terpim, kajti rad bi postal Tvoj sin, sin žalostne Matere Božje. Pošlji mi tuge: rad jih sprejmem, da zamorem postati Tvoj sin. Me li sprejmeš za tacega?... Hvaležen Ti bodem vekomaj ! (Dalje naši.) Ojiei po Slov-ensicam in dopisi. Nekaj s poštenega dijaškega popotvanja. Oprostite, da Vam do sedaj še nisem pisal. Ravno se nam prav dobro godi v Kanalu. Šli smo iz Ljubljane 17. t m popoldne v Radoljico, tam sino se napotili peš v Ribno k g. učitelju V., ki nas je prav gostoljuno sprejel ter nas tudi na Bled peljal in nam mnogo razkazal. Drugo jutro po zajuterku jo mahnemo mimo Zaspega na Ra lovno. kjer smo ogledali veličastni slap. Ker je pa vedno hudo deževalo, smo šli naravnost na postajo v Jesenice in z vlakom v Terbiž. Tukaj je vedno kakor iz škafa lilo. in ni bilo mogoče na Svete Višarjo iti. Torej se odpeljemo v Pontebo. Vidili smo na hribu močno terdnjavo Malborghet. Na zadnji avstrijski hiši pred mostom je napis: „Hoch lebe das Herrscherhaus Oesterreich." Kmalo bi bili na meji vso pertljago pometali v vodo, tako so nas strašili s preiskavo na meji. pa nazadnje ni bilo nič. Iz Pontebe se odpeljemo z laškim poštnim vlakom proti Vidmu |I'dine>. Naši vlaki so bolj pripravni in lepši, kot laški. Peljali smo se skozi 30 prerovov (tunelov), in več velikanskih mostov, preko kterih je vlak švigal. Z Vidma gremo z vlakom v Karmin (Cormons), kjer smo se sošli z enim slovenskim sprevodnikom, ki nam je marsikaj zanimivega povedal od onih krajev. Tudi prenočili smo tam v „Albergo alla Stazione." V torek zjutraj se odpeljemo v Gorico, jo po večem ogledamo ter jo mahnemo okoli poldne peš v Kanal. Vse druge prekosi prijaznost in gostoljubnost preč. g. dekana. Tukaj smo večerjali, prenočevali, tukaj bomo tudi kosili, potem gremo na Sv. goro*) kjer bomo zopet prenočili in gremo počasi proti Terstu. Od vsih serčna hvala. V Kanalu 20 jul. Ib92. A. J. Tn v Sarajevu so se prav lepo veršile procesije na sv. Rešnjega Telesa dan, kakor tudi v nedeljo po prazniku Jezusovega najsvetejšega Serca; prav lepo *) Hvale vredno je od dijakov, da o počitnicah obiskujejo božje pota in se Mariji priporočujejo za pomoč pri nadaljnih študijah in posebej za prihodnji svoj poklic. Vr. je bilo vreme in veliko zbranega ljudstva. V praznik Jezusovega presvetega Serca, ki je tu v Sarajevi zapovedani praznik, so v. č. gosp. kanonik Ant. Jeglič blago lovili novo hišo. katero so napravili za male sirote naš prevzvišeni gosp. nadbiskup s pomočjo dobre roke. Imamo zdaj že S tacih sirot. O tej priliki so imeli tudi kratek govor in so jih učili, kako naj bodo hvaležne svojim dobrotnikom, najpred pa se zahvaliti ljubemu Bogu. da jih je preskerbel, da so ravno one tako srečne, ker je še dosti revnih otrok potrebnih, da bi bili tako preskerblieni Ljubi Bog naj prav obilno blagoslovi naše dobrotnike z zemeljskim in nebeškim blagoslovom. Visokočastiti gospod nadbiskup so šli pretekli te Jen s svojitn g. tajnikom zakrament sv birme delit po Bosni, po svojih župnijah; ljubi Bog naj jim da terdno zdravje, ker tu po Bosni so prav slabe pota. koder morajo dostikrat konja zasesti. Zdaj sta prišla 2 visokočast gosp. očeta Jezuita iz Travnika, od teh eden pridejo vsaki dan. zunaj nedelje, k nam sv. mašo darovat. E len o J teh so Kranjec, doma z Dobrove pri Ljubljani. Kristus živel. terp±l in umeri. Vsako cvetni neldjo pa se nabirajo miloiari p d naših cerkvah za varhe božjega groba in za ondotne oo. frančiškane Ta dobrotljivost vernih kristjanov, mnoge bratovščin.» v podporo raisijonov so očiten dokaz. da tu Ji v It», stoletji véz ljubezni ia eJinjsti sv. vere daljne p)kr;i]ine veže. S tim se Cerkev rtzideva kot pravo kraljestvo Božje na zemlji, kot občestvo svetnikov pil vidama poglavarjem rimskim papežem. To je tak > občestvo, kjer so vsi enega duha ia enega ser a in kjer s » vsi udje enega telesa, napolnjeni z b »žj » ljub v.nij >. in to ljubezen skazujejo tu li daljno bivajočbn bra* »m kristjanom. Ta darežljivost kristjanov v Evropi priča kiko knezi in ljudstvo v Avstriji, duhovni in n vluh »vni. svetinje sv. vere visoko cenijo in jih z darovi ohraniti hočejo. Mili Bog poverni stoterno vsi m dobrotnik -m. kar delajo z-i čast Božjo in za razširjanje sv. Cerkve Božje v jutrovih deželah A i\ IV. Sedanja Ivnstodija. I K"n|U*<- | l.j. Latakija (Laodicejai; v samostanu je en sam duhoven, ki oskerbuje 2<;o katolikov, na otoku Cipru, ki ima 84.000 ljudi, je med njimi 37 kristjanov. 10. Nikosija: mesto ima 1 s.ooo prebivalcev, med njimi je 5oO katolikov. 2 duhovna sta v samostanu. 17. Larnaka; 2ono prebivalcev, 400 katoličanov, i duhovni in 2 lajika, v šoli je 20 učencev 1>. Limasol. prebivalci so večinoma gerki. 2 patra -tannjeta v samostanu, ter oskerbljujeta malo katoliško občino. It». V Egiptu Kairo: tu je en sam samostan s»» duhovniki in lajiki Prebivalcev je v mestu do4oo ooo katoličanov nekaj čez 2ooo. 2<> Aleksandrija, ondi je lep samostan, katoličanov je ondi skoro 40oo. 21. Fajum, ondi je hospic in ekspozitura za 1 duhovna. 22. Rosette. ondi je hospic. kjer je le en sam duhoven, ki pastiruje inalo občino kerščansko: v mestu je pa 400 ooO stanovnikov. Kustodija sv. dežele je tudi posreduje hospic v Carigradu, kjer sta 2 redovnika, eden duhovnik in eden lajik; ta dva oskerbujeta zadeve reda v glavnem mestu turškem in pospešujeta promet Sv dežele z Evropo. V. Namen in delovanje frančiškanov v sv. deželi. Namen frančiškanom je, Bogu služiti, vernim božjo besedo oznanovati. romarje sprejemati in jih pogostovati po svoji moči. Želeti je. da vsak redovnik zna italijanski; spovedniki pa morajo znati več jezikov, da morejo izpovedovati romarje v raznih jezikih. Kar zadeva narodnost, je največ italijanov, španjolov, fran-cozov in tudi nekaj Nemcev, en par fratrov je tudi Slovencev (brat Valentin Rapej. — Na stotine romarjev pride vsako leto v sveto deželo, počastit tiste kraje, kjer je naš Zveličar Jezus Razgled po svetu. Line. {Tretji katoliški shod.; Katoliški listi ne morejo prehvaliti. kako vgoJao in častitljiv - se je obhajal "i. katoliški shod. pa kako se tega ves d"' vsi poštenjaki in dobromisleči; bu l »voljni pa se jeze. Vdeležeiije je bilo prav veliko; iz vsili stan -v \/. Avstrija bilo je pričujočih čez :>oo g ».st v. in 'u li kteri iz Nemčije. L inž ki župan seje vr.rln« u l-h-žil in je s priserčnim govorom pozdravil pričuj »če. Tako so bili prišli tudi: deželni predse 1 ni k bar .n Pouthon. deželni glavar opat A hleithner in le.«o št-vilo škofov m druzih visokih osebstev; drugi, z 1l ržani so z dopisi in telegrami sv"j»- sočutje na/n mili. Že p prej je bil razglašen blagoäl »v sv. ' in preblagi telegram Njihovega « e^arskega Veličan-tva Nad velikim vhod »m je bil napis .Mit <» »t: f ir unsern (ilauben. liir Kaiser und Va* rlan i" i Z B »goin za našo vero za cesarja m domovino ~ i l».'orana sami je bila prekrasno ozahšana. Nad predsednikovim s*v dežem je bil v»dik bel križ z napisom: rV tem zn tmnju bodeš zmagal." O i) straneh ste bili postavljeni do-persnici papeževa in « esarjeva. t)b galeriji so viseli gerbi dežel in kraljestev z napisi: „Gott zur Khr', dem Glauben zur Währ." iBugu v slavo, veri v brani bo. j ..Z zedinjenimi močmi" itd. Kakor smo že oznanili, bil je predsednik izvoljen grof Sylva-Tarouca. p«*J-predsednik deržavni svetnik in deželni namestnik pl. Billan. pa poslanec kan Klun; za odseke so bili pervo-mestniki: dr. Kasp. Schwarz, gr. Fr. Kuefstem. dr. Schindler. bar. Helfert. za katol. življenje starostni gr. Siegfried Salm, za katol. misijone kan. Pinzger. O pričetku je predsednik \ jjem nagovoru po-sebno povdaril. da vera pri nas katoličanih ni kaka osebna ali postranska reč, kakor liberalci lažejo, igro-movito priterjanje in tleskanjei, temveč je prašanje izmed vsega naj perve in naj tehtniše očitne zadeve prašanje moči, bitja ali nebitja (gromovita pohvala in ploskanje), prašanje naše omike, prašanje za ohranitev družbinstva. Kdor pravi, da je vera privatna reč, ta ima sam malo vere, ali pa nič ne. (Tako, tako je Ta stavek je govornik obširniše in učeno pojasnovaL Dalje je rekel o cerkvi: oerkvi smo dolžni pokorščino in ljubezen in ravno to njenemu poglavarju, našemu cesarju po Božji milosti, mi smo Avstrijanci. kakor in ker smo dobri katoličani. (Pohvala )... Zato moramo zahtevati, da se Cerkvi zagotovi popolna neodvisnost in prostost, da more svojo oblast skazovati, razvijati; vse moramo tudi storiti, da gojimo ljubezen in zvestobo do cesarske hiše, ker cesaro-deržavna ideja je naš Cesar in zvestoba do cesarja je vez. ki avstrijanske dežele veže. (Ponovljena gromovita pohvala.)... Kar tiče narodno prašanje, moramo ločiti med ,na» ijonalnostjoK in „nacijcnalizmom." Narodnost (nacionalnosti je ljubezen domovine, je razširjena družinska ljubezen členov enega ljudstva med seboj, ona je zunaj kerščanstva naj višje, kar človek pozna, nacionalizem (menda nerodnost» je rogovilska prikazen našega časa. (Kes, tako je tako), ktera proti zapovedim pravice in ljubezni moderne deržavne kopita-rije pospešuje in je bil orožje v roki vsih sovražnikov zoper Avstrijo od pervega Napoleona. (Tako je.) S stališča pravice in ljubezni moramo mi katoliški Avstrijanci priznati ravnopravnost vsih avstrijanskih narodnosti. (Gromovito priterjenje)... Moravsko- b) Posebni nameni. 1. S. EgldiJ. Vse ta dan izročene, pa ne še zaznamnjane^ ali nenadne prošnje. 2 S. Štefail. Avstrijanski cesar. Dežele pod krono sv. Štefana kralja. Molitve posebno potrebni duhovni. Razdjana družina. 3. S. Anton Ikslda in ss. tovaršl mnčencl. Bogat sad nedavno prelite kervi mučencev v vzhodnji Mongoliji in Ugandi. Duhovne vaje in ljudski misijoni. Tehtne molitve. 4. Praznik ss. angeljev varhov. Ljudske in srednje šole. Mnogi zapeljani otroci, zlasti oni, ki so v slabi oskerbi. 5. S. LavrenclJ JnstiniJan. Mnogi moški, ki se ne menijo več za svojo vero in za sv. Cerkev. Milovanja vredne srenje in njihovi duhovni pastirji. Odvernjenje kolere. 6. S. fflagnns. Spoznanje in ljubezen do višjih, pravih verskih dobrot zakerknjenim hudobnežem. Važna premeščevanja. 7. S. Reglna. Da bi se povernili na Nemško od ondod pregnani cerkveni redovi.*) Dedščine po Božji volji. Najbolj zapuščeni in naj ubožniši. *) Ako bo šlo tako naprej, kakor se godi zdaj po svetu, zna kmalu priti čas. ko bodo želeli ne lepovernitve redov naNemško,. temveč tudi papeža v Rim in verske šole nazaj, kjer so uzete. Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije. Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII. 1885.) Posebno pa ti jih darujem za škofovski jubilej sv. Očeta, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostolj-stva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka iu če se* vsak dan moli, enkrat v nieseu popolni odpustek. Pij IX. 26. 1. 187«.) Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IN 74.) Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosite za nas! 11. Bratovske zadeve N. lj. Gospš presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca ■sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Za srečno spravljanje pridelkov. — Za mir. — V bratovsko molitev Naše ljube Gosp i presvetega Serca Jezusovega se priporočam za pomoč v več nevarnostih, in zlasti v dveh imenitnih zadevah. — Za pohleven dež. Zahvali Po obljubi se zahvaljujem očitno Mariji Lurdski. k kateri so se moji mladoletni otroci ohernili za moje zdravje. i*i kakor v mnogih stiskali, so tudi uslišani bili po opravljanju devetdnevnice in prejemanji svetih zakramentov; naznanjam torej najpriserčnejšo zahvalo. Janez Hribar. Naši ljubi Materi Božji in Jezusovemu presvetemu Sercu se iz serca zahvaljujem za milost ozdravljenega živinčeta. ki je bilo v nevarnosti poginiti. Bodi hvaljen Jezus. čeSčena Marija Devica! J. M. Zdihljeji zahvale. (Konec.) Dragi bralec, kaj pa greh V... to ti danes pišem iz lastne skušnje in ti rečem: greh je grenak, je ostuden, je največje hudo na svetu, je neskončno razžaljenje samega Boga. Oh, koliko hudega je na svetu samo zavoljo greha, koliko hudega si ljudje na-kopljejo z grehom, koliko bridkosti in težav si ljudje nakladajo z grehom! O greh. nesrečni greh, kako grenak si ti, kako gerd in ostuden si ti! Noben človek na svetu ni zmožen popisati ostudnosti greha; o ko bi ga vendar nikdar storil ne bil! Nasproti pa. kako sladko je služiti Gospodu, svojemu Bogu! Kako sladak si ti. Gospod Bog. tem, ki tebi služijo! Bes tvoj jarem je sladak in Tvoje lireme je lahko; res. kdor Bogu služi, ta okuša že tukaj nebeško radost: kdor pa hudobnemu duhu služi ta pa že zdaj terpi peklenske muke ! Moj pravi namen je bil: s tem pisanjem oC-iluo se zahvalili Mariji, prečisti Devici, ker me je pripeljala v srečno zavetje. O'itno spoznavam in naznanjam, da meje Marija pripeljala v t;» >i;in. v katerem se danes nahajam. Vehkrat sem že občutil Marijino varstvo. Se za eno reč — eno milost Marijo prosim s tako terduiin zaupanjem, da sem prepričan, da me bo Mati Božja uslišala. >ej resnične so besede sv. Bernarda. ..Spomni se.o preusmiljena Devica Marija, da še nikoli ni bilo slisati. da hi bila Ti koi»a zapustila. kdor je pod Tvojo hrambo pribežal. pri Tebi pomoči i^kal. Tvoji prošnji se zročil. O Marija. O Mati. res vsakrat si me ush-šala. kar sem Tebe prosil za svojo dušo. Večkrat sem mislil: «"«: me bo Marija uslišala. bom po Danici očitno naznanil 1:1 danes pa rečem. O Marija, bodi tisočkrat češena m hvaljena zi umk Marija iz Dobrepolja; 4. Novak Jož. s Podzemlja; ."i. Preželj Luka z Boh. Bistrice: »i. Kopriv»'.- pet. iz Škofje Loke: T. Jarec Al. iz Ajdovice; s Benedičič Jak iz Škofje Loke (Sopotnice); i». Erker Jož. iz Stare cerkve; 10. Tič Lovrenc iz Moravč: 11. Mihelič J iz Semiča; 12. Kejžar J. izSorice; 13. švi-pelj Jož. iz Borovnice; 14. Sirnik J. iz Št. Vida; 15. Plešic Ant. od sv. Katarine. Prošnja. Odbor rečne loterije v korist misijonske hiše v Kočevju se najtopleje zahvaljuje vsem p. n. podpirateljem tega podjetja. 1'soja si pa prositi slavno občinstvo, naj bi našemu podjetju tudi nadalje ohranilo s vojn naklonjenost. Srečke za misijonsko hišo so bile vse razposlane, a mnogi so jih vernili; za pri-deržane srečke po raznih krajih prav mnogi še niso doposlali denarjev. Podpisani odb«t vljudno prosi, naj to blagovole kmalu storiti.^ ali vsaj nerazprodane srečke pravočasno verniti. Želeti je namreč, da je vse vrejeno do 30. novembra t. L ko se ima sreč-kanje zveršiti. — Poleg lepih darov, katere obeta loterija, naj bi se dobrotniki ozirali tudi na blagi namen, ki ga ima imenovana rečna loterija, ter pripomogli. tla bi se poplačali dolgovi, kateri sedaj teže misijonsko hišo. Gotovo je. da bo tudi darove, steržene v ta namen, milostni Bog blagim podpirateljem stotero povem il. Odbor za zidanje misijonske hiše v Kočevju. Zgubil se je nekdo z imenom: ^Katoliški značaj.4 Če kdo vč zanjga, je prošen. da bi ga materi nazaj pripeljal. Kolera ne divja le samo na Ruskem, ampak po nekoliko tudi na Francoskem, in pričela se je tudi v Hamburgu. Na katoliški shod priti so med drugimi dostojanstveniki obljubili tudi milgsp. knezoškof Lavantinski. Verona. 22. avg 181)2. (Poterdilo) Brez pomude Vam. Prečast.. poterjam. da sem prav hvaležno prejel 34s lir. ki ste mi jih poslali posredoma g. bankirja Maverja z nakaznico (Cheque> na Jlanca Generale di Milano", kar znaša l'»o gld za afrikanski misijon. (Med temi darovi je tudi stotak. ki namga je poslala neimenovana dobrotna roka za misijon zamorskega duhovna „P. Daniela. ki je bil lansko leto v Ljubljani4 in darovi nekterih družili, ki so se posebej v molitev priporočali itd.; sicer pa darove za afrikanske misi-jone navadno oddajamo v knezoškofijsko pisarno v Ljubljani, od kodni se pošiljajo na Dunaj vse leta od časov pok. provikarija Ign. Knobleharja in on-dofni odbor podpira napravo za srednje-afrikanski misijon v Veroni. kakor sploh štacijone škofa Sogara v Egiptu, dokler se zopet ne odpre pot v srednjo Afriko, v Hartum itd. — po kaki prerjagi trinoga Mahdi-ja. čegar sprednik je razdjal misijon v Hartumu, nekaj misijonrajev in redovnic zasužnil ter n