fjuttlce.«
Domovi ima
Frank Lausche je nominiran
Rasne drobne novic« |i Clevelanda In ta okolice
VE5TI
Truplo vojaka Cekada je Arabci SO
dospelo za pokop
IZ SLOVEIIIIJE
"RAZPNITE CEZ VES SVET VEŠALA . . tako je pela partizanom pesem njihovega pesnika Pavšiča — Bora. Držali so Se te pesmi sovraštva med vojno in drže se je naprej. Vešala bi mogla biti partizansko znamenje namesto srpa in kladiva. Dežela, kjer je donela ta divjaška pesem, se ne more umiriti . . . Vešala strašijo in bodo strašila, dokler na njih ne končajo sedanji morilci slovenskega naroda. Proces za procesom, smrtna obsodba za smrtno obsodbo, to je dežela “nove svobode.” Spet moram poročati o procesu, ki se je vršil v Ljubljani od 12. do 16. aprila letos ptoti ljudem, ki so siti partizanstva.
BITENCEV PROCES. — 12 obtožencev je stalo pred partizanskimi komunističnimi sodniki. Glavni med njimi je bil profesor Mirko Bitenc. Rojen na Gorenjskem v Predtrgu pri Ra dovljici je bil po končanih študijih več let profesor v Celju. Leta 1938 je bil izvoljen ža po-v belgrajski parlament
Pred vojno je bil dopisnik ljubljanskih liberalnih listov iz Maribora. Marijan Dokler je duhovnik in katehet v Ljubljani. Vinko Zor je duhovnik, ki je v predvojni dobi vodil mnogo let "Prosvetno zvezo” v Ljubljani. Inženir Ciril Dimnik je gozdarski strokovnjak, nekaj let nadzornik kraljevskih lovišč, zadnja leta pred vojno upravitelj gozdov na Pokljuki. Med obtoženkami je tudi Bitenčeva žena Jožica. Drugi so: Marija Kerne, Marija Križnič, Aleksander Že-kar, Albin Sirk, Alojzij Krek, Janko Soklič.
VOHUNSTVO. — Obtožnica proti njim pravi, da so kot pripadniki tuje špijonske službe izvrševali zločinska dejanja, naperjena na to, da z nasiljem odpravijo obstoječo državno ureditev. Torej nekaki vohuni za Amerikance, ki jih danes Tito smatra za svoje glavpe sovražnike, in pa juporniki, Ki so hoteli prekucniti Tita in njegov režim. Iz procesa je razvidno, da obtoženci nia» dali Amerikancem v .nikalnih poročil, ki
Zvezi narodoi da bodo vladali litim
CPL. FELIX CEKADA* Danes dopoldne dospe v Cleveland truplo pokojnega Cpl. Felix Cekada, da bo položeno k večne mu počitku na Kalvariji. Pokojni Cekada je služil pri koru ma-rinov v zadnji svetovni vojni ter je padel na otoku Iwo Jima 22. februarja 1944, star 24 let.
Pred vstopom k marinom je bil uslužben pri Realiance Electric Co. kot mašinist. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ ter Krasni raj št. 160 ABZ.
Poleg žalujoče matere Marije ““ brata ~
Zlata poroka—
Jutri bosta praznovala poznana Mr. in Mrs. Louis Roz-poroko. Stanujeta Otroci, sorod-
Arabci s tem naznanjajo, da bodo zasedli Palestino, ko odidejo Angleži
New York, —I^ralj Trans-jordanije, Abdullahi je obvestil Zvezo narodov, da p) priklopil Palestino arabskemu kraljestvu. To je edina pot, je povedal kralj v kablu na generalnega tajnika Zveze, Trykve Lie, da se ustavi boj med Arabci in Židi v Sveti deželi.
Kralj ni naravne dt povedal, da bo s svojimi legijami okupiral Palestino, rekel pa je, da je pripravljen dati Židom v Palestini popolno avtonomijo.
Ta poslanica kralja Abdullaha indirektno izjaylja, Aa bo s svojimi dobro izvežbapkni legijami osvojil Palestino, čim odidejo Angleži iz dežele. je edina pozitivna beseda o usodi Palestine, kar jih je slišala konferen ca skupščine Zveze narodov. ---------------o—i—
Poslanski odsek je odobri predlog za novačenje
Nad Millerjem je zmagal v okraju Cuyahoga in po
vsej državi 2-1. Demokratski stranki, ki je pod-.............._
pirala Millerja, grozi polom. Clevelandski župan f“6^t078Pst Burke, ki je bil v tej kampanji nevtralen, bo mor-miki in številni prijatelji jima da nov demokratski boss.
in zadovoljstva.
Smrt v domovini—
Mrs. Agnes Setina, Mentor, Ohio, je prejela iz domovine ža-
RADI POČASNEGA ŠTETJA GLASOV, NE VEMO KDO VSE JE ZMAGAL
Bivši guverner Frank J. Lausche je pri včerajšnjih primarnih volitvah sijajno zmagal ter dobil nominacijo za guvernerskega kandidata na demokratski listi. Jeseni se bo poskusil z sedanjim republikanskim guvernerjem Herbertom. Natančen izid volitev sicer še ni poročan, toda toliko je bilo že znano danes zjutraj, ko je šel naš list v tisk, da bo Lausche porazil Ray T. Millerja 2 proti 1.
Ray T. Miller je bil podpiran od regularne demokratske stranke, dočim so podpirali Lausche-ta neodvisni demokratje.
Ta sijajna zmaga v primarnih volitvaji pa še ni nobeno zagotovilo, da bo zmagal tudi pri volitvah v novembru proti republikancu. Lausche bo namreč potreboval vse demokratske glasove, torej bo moral pridobiti demokratske politične bosse, ki so bili v primarnih volitvah proti njemu. Vprašanje še ni rešeno, če jih bo dobil ali jih ne bo. Nekaj že govorijo, da je z Lausche-
resu zedinjene države in boljše vlade.”
S tem Mr. Lausche vabi k sebi te, ki niso bili zanj v primarnih volitvah. Koliko jih bo pridobil, se ob tem času še ne more vedeti. Na vsak način je pa izrekel možato besedo, ko je prvi ponudil spravo.
Glede drugih kandidatov nam se ni znano
Danes zjutraj, ko je šel list'v tisk, ni bilo še zaključeno štetje glasov. Zato tudi ne moremo še
kaj ze govorijo, da je z Lausche- ?lasov. zato tudi ne moremo še povrnil iz Mt. Sinai bolnišnice, tovo zmago konec sedanjega de-1 vedeti, če je bil nominiran kak y bolnišnici je bil od 6. dec
mokratskega vodstva tako v|urug naš rojak kot Kovačič,lioafi, maihnim nresledkom do
lostno vest, da ji je umrla sestra Terezija Bradač, bivajoč v Dolenjem polju pri Soteski. Bila je rojena Krese iz Sel pri Novem mestu- Bila je stara 65 let ter zapušča dva sina, dve hčeri, sestro Ano Ivančič in tukaj gori omenjeni Agnes Setina.
Prva obletnica—
V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Florijana Setina ob priliki prve obletnice njegove smrti.
FeliA praznik jutri—
Jutri bo Vnebohod, ki je velik katoliški praznik. Kdor ni važno zadržan bi moral biti pri sv. maši na ta dan.
Iz bolnišnice—
Frank Brodnik iz 20319 Cherokee Ave., Euclid, O., se je
r, ker je napravil že poprej čilo se ni omenjelo na razpravi.
poro- kraju pa i
v stari Jugoslaviji majorski izpit. Bil je ob razpadu jugoslovanske armade ujet od Nemcev. Ko se je v septembru 1943 vrnil iz ujetništva, ni mogel več v Celje, kjer so mu bili Nemci tudi vse zaplenili in ženo z otroci vrgli na cesto, in na Hrvaško, odkoder je prišlapotem v “ljubljansko pokrajino. Postal je potem poveljnik podtalne “Slovenske legije” in kasneje eden domobranskih poveljnikov. Vse njegovo delo je bilo v tej dobi posvečeno boju proti komunizmu in ta boj je na svoj način in na svojo roko nadaljeval v begunstvu.
DRUGI OBTOŽENCI V PROCESU SO: Radivoj Rehar, doma iz Šturij na Vipavskem.
Vsa poročila, kar se jih omenja, ' (Dalle na a strani)
VETER ANI NA J PAZI-JO GLEDE ČEKOV ZA BONUS
Oblasti svarijo veterane, ki bodo dobili izplačan bonus s čeki, naj pazijo na sledeče: ček sme podpisati samo tisti, na katerega je naslovljen. Prejemnik mora izmenjati ček v teku 60 dni. Ako bi v tem času veteran umrl, se mora ček poslati nazaj v Columbus in dediči morajo napraviti drugo prošnjo za bonus in sicer formo št. 2.
čekov razpošljejo zdaj po 2,000 na dan. Toda kmalu jih bodo odposlali po 6,000 na dan.
sr
Tri na dan
V Lisboni na Portugalskem so obsodili za 2 meseca v ječo nekega plemenitaša, ki je do smrti povozil z avtom prometnega policista. Kar nas skrbi je to, kakšno košto bo imel in kdo mu bo napravil posteljo zjutraj. e • *
Na 24. aprila so dobili naročniki italijanskega komunističnega tednika Vie Nuove po pošti list, ki je nosil na prvi strani ogromen napis: Popularna stranka zmagala! Gasperi je odstopil! List je bil tiskan očivi-dno prej, ko je bil znan izid volitev. Po neprevidnosti so ga dali na pošto predčasno in komunisti so bili v veliki zadregi, ko so morali pozneje poročilo popravljati.
* * *
Ruski vojak je vprašal nemškega v Berlinu: “Zakaj morate vi Nemci vedno govoriti o hrani in nič drugega kot o hrani? Zakaj ne govorite o kulturi in glasbi kot mi?” Nemec mu je odgovoril: "Vsak najraje govori pač o tistem, česar nima.”
Anglija bo pokupila tobak v Ameriki
Washington. — Anglija bo kupila 80,000,000 funtov tobaka v Ameriki. Toda Amerikanci bi ga radi prodali Angliji še nedalj-nih 150,000,000, če se bodo pogodili za ceno. Anglija potrebuje na leto ■ najmanj 230,000,000 funtov tobaka.
bril predlog, da se vpelje obvezna vojaška služba za mladino od 19. do 25. leta. Vsi veterani zadnje vojne bi bili izključeni.
S tem noVačenjem bi se do 1950 povečalo armado na 2,-005,882 mož, zračno silo pa na 502,000 mož. Z novači njem bi začeli 90 dni potem, ko bi predsednik predlog podpisal.
Ker je vojaški odsek predlog odobril, bo skoro gotovo tudi sprejet od celotne zbornice. Toda predlog mora biti odobren še v senatu, kjer bo imel pa težjo pot. Senatni vo-'aški odsek dela namreč na predlogu, da bi združil pred-
višjT odškod”ninaf karjo*jele '°* za °b!e*no vo^k“ službo m za splošnb vojaško treningo.
Svinjo dolžijo, da'je zanetila
Camden, N. J. — Požar je v tem kraju uničil 100 akrov goz-
Marijo Alta ter več bližnjih sorodnikov. Družina stanuje na 10214 Reno Ave.
Rojen je bil v vasi Mala Bukovca pri Ilirski Bistrici ter je prišel v Ameriko k očetu, ko je bil star 9 let.
Truplo bo položeno na mrtvaški oder v pogrebnem zavodu Louis Ferfolia, odkoder bo pogreb z vojaškimi častmi v petek zjutraj ob 8:30 in v cerkev sv. Lovrenca ob 9 ob sodelovanju veteranov St. Lawrence Post, C. W. V.
Za izgubo nog bo dobil vsoto $115,000
Ne federalni sodniji v Clevelandu je bila določena naj-
Izl
ponudili vodstvo clevelandskemu ročil je pa razvidno, da so dobi- Nov IPob—
kdaj plačala kaka železnica. Baltimore & Ohio železnica je namreč pristala na to, da plača $115,000 Charlesu Griffis iz Pittsburgha, Pa., ki je izgubil obe nogi v železniški nezgodi 16. junija 1947. Griffis je star 41 let in je bil zavirač na železnici.
SAM JZ TUKAJ DOBRO. ZATO Sl PRI VSAKI PRIUKI SPOMNIMO NA BROUNCB
dovja in farm. Farmar James David je povedal, da je ena njegovih svinj, ki jih redi več kot 100, grizla škatljo žveplenk, ki so se vnele in zanetile suho listje, iz česar se je potem razširil požar naokrog.
Amerika bo zaslonila Evropo z vojaška močjo
čna sila. Rusija ima zdaj naj- kratska atranka strnjena . za
ropi je dšnes nekako takle položaj. Kot je bila na tleh njena ekonomija po vojni, tako je vnič vsa njena obramba. Pač ima
županu Tom Burku, ki je bil v tej kampanji popolnoma nevtralen. Ta bi morda spravil obe struji skupaj in takoj privedel do demokratske zmage jeseni.
Drugi zopet govorijo, da Millerjevi pristaši ne bodo storili ničesar jeseni za Lauscheta in naj si ta pomaga, kakor ve in zna.
Tega položaja je gotovo največ kriv Lausche sam, ki se je tako dolgo obotavljal, ne vedoč, če bi kandidiral ali ne. V tem je pa Miller naznanil kandidaturo ter obšel vso državo, kjer so mu demokratski voditelji obljubili podporo, ker je bil pač edini kandidat. Ako bi bil Lausche prvi naznanil kandidaturo, bi ne bilo tega položaja po državi med demokrati kot je.
Prav lahko se bo jeseni ponovilo tisto, kar se je zgodilo leta 1946. Takrat niso hoteli demokrati pomagati Lauschetu, ker ni hotel delati s stranko prej kot guverner in še prej kot župan. Tako se je zgodilo, da ga je premagal republikanec Herbert.
Lausche se zahvaljuje in kliče k slogi
Da Frank Lausche sam dobro uvideva položaj in ve, da jeseni ne bo izvoljen, , če ne bo demo-
li naši kandidati lepo število gla-
v.
Negotov je tudi še izid v 21. kongresnem okraju, kjer kandidira Emil A. Bartunek proti Crosserju. Videti je, da je Bartunek Crosserju tesno za petami in če bo Crosser nominiran bo samo radi tega, ker so kandidirali trije proti njemu in si razcepili glasove.
Podobno je za urad okrajnega blagajnika in šerifa. Vse kaže, da bosta oba sedanja uradnika ponovno nominirana.
Stassen je dal Taftu zelo hudo tekmo
Vse napeto čaka izida volitev za delegate senatorju Taftu in Haroldu Stassenu. Vseh repu-publikanskih delegatov je 53 in Stasen se je poganjal za 23 mest. Boj je bil hud in Stassen je gotovo dobil nekaj kandidatov, zlasti v Akronu in Youngstownu. Koliko'jih bo dobil, ob tem času še ni znano.
Kampanja je bila zares brez napadov
Politična kampanja, ki sta jo vodila Frank J. Lausche in Ray T. Miller je lahko za zgled, kakšne bi morale biti politične kam-
V Charity bolnišnici je umrl Peter Velikonja, stanujoč na 933 Maud Ave. Pogreb ima iv oskrbi Želetov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo priobčili jutri.
o-------
Unija zahteva od Ford Kotor Co. 30c na uro
Detroit. — Avtna unija je predložila Ford Motor Co. zahtevo po zvišani mezdi in sicer 30 centov na uro. Dalje zahteva unija pokojnino za delavce, bolniško podporo in garantiran tedenski zaslužek.
To so slične zahteve, kot jih je predložila unija Chrysler korporaciji, kjer bodo šli delavci na stavko 12. maja, če jim do takrat ne bo ugodeno. Unija se pogaja tudi z General Motors, toda tam zahteva samo 25 centov na uro priboljška.
Ford Motor Co. zaposluje okrog 120,000 delavcev v svojih 35 tovarnah.
Rusija je vprašala za novo posojilo od naroda
Moskva. — Sovjetska vlada je vprašala narod za novo poso-panje. Vestno sta se izogibala jilo v znesku 20 bilijonov rub-
Washington. — V zapadni Ev- manjka.
Ko je bilo lansko leto videti, da se bo zapadna Evropa zrušila ekonomsko je predlagal ame-riki državni tajnik Marshall
vojaško moštvo, morda celo šte- svoj program za pomoč. Tako
vilnejše kot vzhodna Evropa z Rusijo vred, manjka ji pa solidarnosti, orožja in organizacije.
Zato je pa 5 zapadnih držav v Evropi izbralo 15 izkušenih častnikov, ki zastopajo armado, zračno in pomorsko silo Anglije, Francije^ Belgije, Nizozemske in Luksembourga, ki bodo izračunali in preračunali svojo obrambno moč. Potem bodo to predložili Zed. državam, ki naj
je bil rojen Marshallov program.
Na nekako tak način bo napravljen vojaški program ki naj bi ubranil zapadno Evrojo pred napadom Rusije in njenih satelitov. Ta program bo deloval na tak način, kot Marshallov program, namreč: česar nimajo ev. ropske države, jim bodo dale Zed. države.
Kar bo Evropa najbolj potre-
močnejšo armado na svetu, fino oboroženo in opremljeno. Pri-pravjlena je, da se požene preko Evrope na besedo od Stalina. Znano je, da bi prišla ruska armada lahko v 30 dneh do reke Rene, od tam pa preko Francije in Španije do Gibraltarja in preko alpskih prelazov v Italijo.
To bi se vse lahko zgodilo, predno bi prišla ameriška armada v Evropo. Teda Amerika ima neprekosljivo brodovje, ki bi nosilo bombnike in bojna letala, ki bi lahko ustavila rdečo arma-
vsakih osebnih napadov. Niti njim, kaže njegova izjava, ki jo Miller, niti Lausche ni niti en-
bi dale, kar evropskim državam bovala iz Amerike bo močna zra-
je podal, ko je videl, da je dobil nominacijo. Lausche je rekel:
“Globoko hvaležnost čutim dp vseh, ki so podpirali mojo nominacijo za guvernerja te velike države. .
“Storil bom vse v svoji moči da se izkažem vrednega tega zaupanja. številni glasovi zaupanja mi zagotavljajo zmago v novembru.
“S tistimi, ki se niso strinjali z menoj se zavedam, da živimo v deželi, v kateri imamo pravico
do za toliko časa, da se prepelje *m®bi svoje lastno mnenje.
ameriška armada in ameriško orožje na evropsko obrežje.
“Toda istočasno pa vemo, kako se poravnajo razlike v inte-
ljev. V ameriški valuti je to 4 bilijone dolarjev. Denar potrebuje vlada, pravi, za izvršitev petletke, prve po zadnji vojni.
Sovjetska vlada je apelirala na vse delavce, naj dajo 3 ali 4 tedne od vsega zaslužka kot posojilo vladi. Seveda, vsa ta poso-ijla so “prostovoljna,” kot po-
krat omenil svojega nasprotnika, direktno ali indirektno. To dokazuje, da sta oba zares prava ameriška gentlemana.
Ako bo prišlo do kakega zbli-žanja med pristaši obeh, bo izogibanje osebnih napadov gotovo mnogo pomagalo. Lahko je, udar ja vlada, mogoče, da se osebno mrzita, to- Vlada bo dajala za posojilo da javno te mržnje nista pokaza- bonde v raznih dominacijah od
la, na kar sta lahko ponosna, ka-kor so ponosni vsi, ki so jima sledili.
25 rubljev naprej. Plačljivi bodo v 20 letih in bodo nosili 4% obresti. Vlada bo plačala vse obresti z državno loterijo, torej Bodite previdni, kadar, gre- bo obresti plačal narod sam. Lost« preko eeete. Prekoračite ce- terijski dobitki bodo od 200 do sto eamo pri eignalni MU	150,000 rubljev.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 5, 1948
Ameriška Domovina
i.t.	o i i*yrv
1117 St Clalr Ati. UAAlES^EBEVEC^d'to') Cler.laaa I, Ohl. Publlahcd dally except Saturday«, Sunday! and Holiday«
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
leta $5.00; za četrt držav $10.00 na
in bolj učinkovit kot je bil nemški nacizem. Glavni del uspeha sovjetska propagande je pripisati sili vere v sovjetske bajke. Temu mitu ali bajkam je podleglo že mnogo intelektualcev — liberalcev, profesionalnih in izobraženih ljudi.
me	M Alf	me
1 •	f • f	f S 1
2 3	4 3 C	7 •
9 U	U 12 H	14 IS
m a	18 19 20	21 22
%.‘v»	25 26 27	28 29
SUBSCRIPTION RATES United States $8.80 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 8 months.
Begunjska graščina klavnica in mučilnica Slovencev pod komunistično diktaturo
Entered as secona-ciasa mancr j»nu»iy v»u, « Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187»
rt^»8S
No. 89 Wed., May 5, 1948
Ustvarjanje stalinističnega bajeslovja
Stalinistična propaganda, ki temelji na cenzuri in je odvisna od cenzorskih muh, je napovedala vojno vsem svo-jim sovražnikom. Stalinistična propaganda je vrgla v svet idejo, da je samo dvoje: stalinizem ali pa reakcija! Proti onemu. ki odkloni zahteve stalinizma, se prične neizprosna vojna na življenje in smrt. To je razvidno tudi iz manifesta Kominforme, ki je napovedala smrtni boj vsem socialistom. V prizadevanju, da se stalinizem uveljavi in vzdrži, napada značaje ter celo fizično ali telesno mori vse neodvisne liberalce, radikalce, socialiste in revolucionarje, kateri kntizi-rajo ali nasprotujejo politiki Kremlina. To je stalinizmu vsekakor neobh,odna potreba, kajti ravno svobodni liberalci in neodvisni levičarji so najbolje opremljeni da predro mehur laži stalinistične propagande. Ako more Stalin dokazati svetu, da je propozicija: stalinizem ali pa reakcija, pravilna, tedaj se more stalinistični mit vzuržati za vse čase.
Novice iz Sovjetske zveze, brezkončne zgodbe o kulturnih čistkah in kulturnih cenzurah, dokazujejo da so.pr-ve žrtve* tega sovjetskega nauka vselej ruski ljudje sami. Naši sopotniki, ki hvalijo vse, kar je sovjetskega, se ne zavedajo da bi bila njihova lastna usoda ravno taka kakor je usoda drugih ruskih intelektualcev, umetnikov in podobnih, ki hočejo ostati neodvisni in se nočejo brezpogojno ukloniti diktatu komunistične stranke. Mnogi naši sopotniki bi že zdaj radi izvajali taktiko ruske cenzure, samo če bi jo mogli, ker tulijo, da je samo tisto resnično in pravilno, kar oni uče, poročajo 'in priporočajo, vse drugo pa je “izdajstvo, fašizem, reakcija in buržvazna dekadenca.”
Pred vsemi drugimi bi socialisti ne smeli lagati in za^ vajati Kljub dejstvu, da je Smerika kapitalistična dežela, je tudi najbolj svobodna dežela na svetu. Sovjetska zveza pa je dežela, kjer je najmanj svobode. Idejo, ki je doslej predstavljala pravico in svobodo, so komunisti postavili na glavo. Krivici ter brutalpemu tlačenju pa so dali ime svobode Resnično svobodo, neodvisnost in pravico so prekrstili v — fašizem in reakcijo. .. Pod takimi okoliščinami ni čudno, če se nekateri ekstremni ameriški reakcionarji predstavljajo kot čampjoni svobode. In na ta način poganjajo sopotniki, zapeljani liberalci in njihovi priveski, ki zagovarjajo stalinizem in njegovo tiranijo, Zedinjene države in ž njimi ves ,ostali svet v tabor zagrenjene reakcije. Oni s tem pomagajo spreminjati politiko, teorijo, filozofijo in vso kulturo v sistem trpkih razočaranj.
Borba proti stalinizmu bi morala biti borba vsake človeška’ pameti. Ta borba mora temeljiti na načelu, da samo svoboden duh more nastopiti proti totalitarskemu duhu. Ta borba ne sme biti samo za obrambo svoboščin, kakršne obstojajo v Ameriški, temveč tudi za razširje je istih. In istočasno mora biti to borba za vedno večjo in večjo eko-nomsko pravico ameriškega ljudstva.
Sovjetski stalinistični režim je spremenil idejo permanentne ali stalne revolucije v idejo permanentne ali stalne čistke. Milijoni v taboriščih prisilnega suženjskega dela, ljudstvo živeče v večnem strahu in terorju pred brezobzirno tajno policijo, zatrtje vsake svobode govora, ponižava-nje umetnikov — vse to je del zgodbe stalinistične Rusije. Načinov stalinistične večne čistke je mnogo.
Oficidna politika izrabljanja dela milijonov delavcev sužnjev je, na primer, ena najgroznejših oblik sovjetske notranje politike, ki zdaleka odtehtava policijsko cenzuro umetnosti, katero prakticirajo v Rusiji.
Ameriško in ostalo svetovno časopisje je natisnilo že več poročil o dejstvih teh čistk. Eno zadnjih teh dejstev se tiče ruskih glasbeniki«’. V ruski godbi — in kot vsi Vemo, je godba izm,ed vseh umetnosti najmanj ideološka — je ugotovila komunistična stranka buržvazno ddkadenco ali gni-lobo. itd., itd. Veliki glasbenik Soštakovič je bil ponižan, kakor so bili že Eisenstein in drugi pred njim. Dela ruskih književnikov in pisateljev prejšnjih let so izginila iz cirkulacije, morda celo z obraza zemlje. Tako, ha primer, danes ne vemo, kaj se je primerilo Izaku Babelu, pisatelju “Rdeče kavalerije.” Babel je bil eden najslovifejših porevolucjp-narnih pisateljev v Rusiji. Pred nekaj leti je obiskal Zed. države Boris Plinjak, katerega je ameriško komunistično časopisje proslavlja'o ip predstavljalo kot vodilnega sodobnega ruskega pisatelja. In kaj je danes z Borisom Plinja-• kom? Nihče ne ve .. . Lista teh je dolga, brezkončna.. .
Kljub neštetim dokazom o zatiranju umetnosti, svobode tiska in svobode govora v splošnem, pa je med nami še
(Nadaljevanje.)
“Saj boste šli tako domov, ako ste nedolžni!” Še vedno smo imeli trohico upanja, da bo to sodišče res pravo sodišče in da pojdemo domov v prostost, če bomo dokazali svojo nedolžnost. Dan kasneje nam je postalo pa že marsikaj jasno. Tako zvano “ljudsko sodišče” je pričelo u-radovati v prvem nadstropju kaznilnice, ravno pod našim o-knom. Slišali smo ljudskega sodnika in zasliševalca, kako sta vpila: “Ali boš priznal ali ne! Imamo sredstva, ki ti bodo pomagala priznati!” In že se je culo pokanje udarcev, takoj nato jok, stok, ihtenje, dokler ni vse utihnilo. Taka so bila zasliševanja, ki so se vršila podnevi in ponoči. Okna te preiskovalne, mučilne sobe, so bila odprta. Slišalo se je prav vse, kar se je tam dogajal. — Stražarji pa so hodili po žrtve: zdaj v prvo, zdaj v drugo skupno sobo. Tudi iz naše sobe so bili poklicani. Nekateri so se po zaslišanju vrnili v sobo, drugi pa ne. Kmalu smo izvedeli, da so jih poslali v celice-samice pritličju. Od tega dne dalje so begunjski zapori dobili bolj žalostno sliko, kakor so jo imeli pod Nemci . Slovenci so mučili lastne brate. Mučenje je postalo znano vsem. ki so se kre-tali okoli zaporov. Bilo je pretepanje do nezavesti, žganja udov z električnim aparatom, polne-nje človeškega mehurja z vod-1 .rim pritiaham ia, .bančna ■ ‘ ”
srečilo pobegniti. Gledal sem pred sabo starega znanca in u-pal. On pa je stal pred menoj in gledal me s posmehom. Dejal sem: “Ejrmice.Jaz sem nedol-
1<A1,„ kf till nnhr»l inn hi
To so bila pomožna sredstva zasliševanj. Titovci so se izkazali za vredne naslednike Gestapa. Ljudje v okolici Begunj so kmalu izvedeli za vsa ta grozodejstva. Pomilujoče in začudeno so gledali sedaj mimoidoči v zamrežena okna kaznilnice. Da bi' narod preslepili, so upravitelji zaporov naščuvali mladino, ki je vpila pred jetnišnico: “Smrt izdajalcem,” “smrt plačanim belim hlapcem” in podobne psovk^ in izmišljotine. Strmeli smo v sobi vsak pred se, premišljujoč, kaj neki smo zakrivili, da moramo tu trpeti.
Lačni kot sestradane živali smo gledali drug drugega, poslušali bližajoče se stopinje in planili pokonci, ko smo čuli ropotanje ključev v naših vratih. Na pragu so stali trije partizanski častniki, vsi Gorenjci. Prvi, komandant zaporov, major Pet-7lik, pred vojno hlapec v Zgornjih Gorjah, poleg njega politkomisar Ambrožič, od nas naz-van begunjski rabelj, pred vojno kovač v Dobravi pri Bledu, ter tretji, France Kontnih v partizanski uniformi, preje mehanik iz Jesenic. “Sami izbrani asi”, se je. odrezal tretji, ko je motril svojega bivšega šefa, dinektorja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah dr. inž. H. Klinarja, s srdom pogledal na svojega nekdanjega dušnega pastirja č. g. župnika Krasno. Ta mož — Koritnik — je bil moj dober znanec. Vsak dan med okupacijo sem bil pri njem. mu v mehanično delavnico v o n ih težkih dneh nemške zasedbe in mu pripovedoval najnovejša radijska poroH'a iz Londona, Amerike in Moskve. Zaupno sva one dni kramljala o podvšgih
žen!” “Ako’bi bil nedolžen, bi ne bil danes tu," je bil njegov odgovor. S solzo v očeh sem molčat, kajti politkomisar je že postal pozoren. Vsakega jetnika so premotrili od nog do glave in končno enega izbrali ter odpeljai na zaslišanje. Slišali smo zopet cel postopek in po končanih mučenjih so ga odpeljali v pritličje. Vsi, ki so se vrnili po zaslišanju nazaj v skupno sobo, niso govorili nič, kajti zagroženo jim je bilo, ce bi le kaj črhnili, da bi hili odpeljani takoj V “bunker.” Poleg tega pa so bili med nami konfidenti, ki so bili klicani vsakodnevno na “zasliševanja,” toda vrnili so se vedno s hlebom kruha in polnim žepom cigaret.
Tako so minevali dnevi in preiskovalna sodnika, komandant Petnik in komisar Ambrožič, sta z velikim veseljem nadaljevala delo svojih prednikov, Gestape. V nešteto primerih sta to delo opravljala pijana in največji užitek jima je bil, klicati ponoči “belčke” k zasliševanju. Tako je prišla vrsta tudi name. Stražar me je pripeljal v zasliševalno sobo. V usnjenih foteljih sta sedela komandant in komisar. “Ali se čutiš krivega?” me je vprašal komandant. “Ne,” je bil moj odgovor. V tem
žič pokoncu m udarci so padali,
Poleg lepih narodnih pesmi, katere val radi poslušamo, nam bodo pevke podružnice It. 2 iz Chicaga, 111. podale tudi komični prizor, tako zvani “Minstrel Shaw”.
Ker se ta koncert vrši pod pokroviteljstvom clevelandskih podružnic, si lahko preskrbite vstopnice pri vseh odbornicah podružnic v Clevelandu. Pričetek koncerta bo ob štirih popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Po končanem programu se bo bo pa razvila domača zabava. Za vse posetnike bodo naše kuharice pripravile okusno večerjo. Torej pridite in nas obiščite v nedeljo 30. maja in si tako pripravite par ur lepega užitka in prijetne zabave.
Pozdravljeni in na svidenje 9. in 30. maja!
Ella Starin.
m
vebja^
AL' PA NE
Kar milo mi je bilo pri srcu
ae tisku m svuuuue guvura v spiusucui, pa je meu nami se zavezniških vojska. Od septem-vedno mnogo ljudi, ki ne verjamejo tem dejstvom. Večje bra 1943 ga P°tem nisem vei število teh ljudi je zapeljanih. Oni namreč verujejo v sov- vid** vse 140 te8a dne — v zapo-jetsko bajko. Temeljne točke tega sovjetskega mita so sledeče: I. Da je Sovjetska Unija socialistična država. 2. Da so interesi človeštva enaki z interesi Sovjetske zveze, to je	V začetku 1944 leta je
— intdresi sovjetskega režima.	bil v tem istem begunjskem za-
Resnično in golo dejstvo pa je. da je stalinizem najbolj P°ru obsojen na smrt in le po črna oblika svetovne reakcije. V propagandi je zavajalen nalt'jučju se mu je takrat po-
lič pokoncu iti udarci so padali,
jopica mi je pordela, kaplje krvi
so kanile na tla in mučilec je vpil: “Ali boš priznal ali ne!” Toda jaz nisem mogel povedati drugega kakor resnico, da nisem kriv. Na komandantov namig je potem ta satan v človeški podobi končal s svojim delom in me vsega opotekajočega zapeljal v pritličje ter pahnil v bunker. V veliko začudenje sem zagledal v njem dve izmaličeni telesi. Strašen je bil pogled na ti dve še živi bitji. Eno je ležalo v nezavesti, a drugo 'je bilo pri polni zavesti. Oziral sem se okoli irf opazil, da so stene vse okrvavljene. Vprašal sem sotrpina, kaj so delali z njim, da mu je ves obraz podplut. “Boš že o-kusil, kako tu komunisti mučijo ljudi. Bil sem pod Nemci zaprt v teh samicah, toda postopek tedaj in sedaj, je kakor dan in noč.” Nisva se dolgo pogovarjala in že so se vrata odprla in v celico smrti so planili trije partizani. To niso bili ljudje, 'o so bile pobesnele živali. Vsak v svojem kotu sva stala, a nezavestni je ležal nepremično na -tleh. Tolkli so s puškinim kopiram po njem, ga suvali z okovanimi čevlji. On se ni ganil.
(Dalje prihodnjič)
Prvi koncert zbora “Trigliv”
Cleveland, O. — Samo še par dni je do našega prvega koncerta, ki smo skončali prvi razred pevske šole. S tem mislim reči, da je minilo eno leto, odkar smo si ustanovili ta zbor.
Da se obdrži še za več let je zelo važno za pevce in občinstvo in če hočemo to uresničiti, moramo delovati složno, z dobrim namenom in v korist vsej naselbini na zapdni strani Cleve-lnada. Da pa daste pogum pevcem in pevkam je to odvisno vse od vas, če vam je draga slovenska pesem, se udeležite koncerta v nedeljo 9- maja in pomagajte vsak po svoji moči. Ta dan je obenem posvečen materam širom sveta.
Koncert se prične točno ob štirih popoldne v Sachsenheim dvorani na 7001 Demšon Ave. Po koncertu pa bo, kakor je bilo že poročano ples v Slovenskem domu, ki je takoj čez cesto na 6818 Dennison Ave S zlasam. ...pečnemu °b sedmih
Dve priwditw S. Ž. Z.
Cleveland (Collinwood), O.— Podružnica št. 41 SŽZ priredi v nedeljo 9. maja plesno veselico v Slovenskem domu na Waterloo Rd. — Ker bo to edina prireditev naše podružnice v tem letu. ste vsi, članice in pri-jatedlji in sploh vse cstalo občinstvo prav prijazno vabljeni, da se iste udeležite v velikem številu. Za ples bo igral popularni Frankie Mullec orkester. Tudi z« lačne in žejtie bo dcbro preskrbljeno.
Obenem so pa tudi vsi ljubitelji lepega petja prav vljudno vabljeni za poset pevssega kon.
W.WHUV .	......
zvečer. Igraj “bo dobro pozna
ni John Sulen orkester.
Opozarjamo in prosimo vse podporne člane in članice, da pomagate pri delu. Pripeljite s seboj tudi kakšnega novega člana, ki ga boste tam lahko vpisali. Za zbor vas prijazno vabim na obisk in ne prezrite oglasa ta teden.
Anna Jesenko, poročevalka. -------------o------
Pismo slovenskega duhovnika iz Argentine
Buenos Aires, 26. aprila 1948.
Dragi katoliški Slovenci v U. S. A.!
Prvikrat se Vam oglašam iz nove domovine preko morja! Hvala Bogu in dobrim ljudem, da smo tako kmalu in tako srečno prišli. Je bilo pa hudo, morda najhujše ure, kar sem jih doživel v begunstvu.
Tu sem nastavljen pri cerkvi sv. Julije, da imam hrano in stan, sem pa sproščen dela, da se morem posvetiti pastirstvu Slovencev. Kardinal je pokazal umevanje za to in je bil celo prijazen, ko sem se mu šel predstavit, vprašal me je tudi za našega Prevzvišenega, kar čudno, da tuj knez misli na to. Prostori naše slovenske pisarne so v prostoru našega župnišča, sicer na drugi strani cerkve, tako da smo bližnji sosedje z našimi delavci.
Služba božja ob nedeljah: sv. mašo s slovensko pridigo i-mamo v mestu na dveh krajih in sicer na Avellanedi, kjer jo ima g- Hladnik, in na Victor Martinez oz. Rivadavia, kjer jo imam sedaj jaz. Ljudje kar pridno pridejo, le r.ekaj slovenskega je za vsakega tudi u-teha po tednu življenja med tujci zadihati slovenski zrak. Težko je zaradi razdalij in nevarnosti v verski moralnem po-
ob misli, da se bo en čisto preprost vojak zabaval na račun visoko spoštovanega oficirskega štaba, med katerima je vladalo takrat tako razmerje kot med materjo in par mesecev starim otrokom. Takrat smo rekli: befel je befel, klobase so pa klobase. Na vse načine in neprestano so nam ubijali v glavo, da vojak ni nič, višje postavljeni pa vse. Ako bi si bil kdo upal dvomiti nad tem, bi bil pošteno “gor plačal”, kot tmo rekli. V kaznih pa,niso bili nikjer tako iznajdljivi kot pri armadi in pa radodarni so bili ž njimi, da nikdar tega, Predno se je vojak dobro za vedel, kaj je napravil, je že imel kako tako stvar v svoj kredit, kot zapor, špange, odvzem dopusta in razne druge dobrote. Pa je moral ob sprejemu kazni imeti obraz, kot bi mu umrl v Ameriki bogat stric in mu zapustil vse premoženje. Včasih je vojak kazen zaslutil, včasih pa ne, toda priziva radi kazni ni bilo. Vojak je lahko godrnjal in klel, da so se iz kuhane repe iskre kresale, toda edino sam pri sebi. Bog-nedaj, da bi to izreke! za širšo javnost.
Toda za onega, ki se je vdal svojo vojaško usodo takoj prvo jutro, ko ga je tromba do-z dvorišča veliko prekmalu zbudila in rekel, pa naj bo, če ne gre drugače, ni bilo sile. Pustil je svojo voljo in tgmo doma tej: postal samo ud človeške družbe, ki ga nosi sem in
nimi udi, zraven pa lepo gibčen
L cm, ui
. *tje, kakor nanese. . ^ šel zopet domov v vsemi teles-
kaj izvsrtnega.
nam bo moral Bog precej pomagati, da se ljudje ne bodo
Prav te dni sem dobil pismo drugega dela načih sotrpinov po vsem, kar se je z nami zgodilo, ki še vedno Čakajo rešitve. Mest, ki so sprejeli nas, ni več, vsaj sedaj ne, denarja, da bi sami plačali, ni; poskusili bomo, kako bo šlo. Mislim, da je kar prav, da še poveste Ame-rikancem, naj vendar drugače vzamejo borbo proti komunizmu, da ne bodo danes v svetu dobrodelne organizacije puščali umirati ali blazneti tiste, ki so žrtvovali vse za boj proti komunizmu, ki se ga oni boje. Povedali ste jim to že javno, pa bo še dobro to reč ponoviti ljudem, ki vodijo svet.
Težko je za one, ki so šli v Nemčijo. Pa smo sedaj bolj potolaženi, ko je pred tednom dni prišel transport Poljakov. Upamo, da bodo prišli tudi ti naši Slovenci. Ti Poljaki se niso preveč pritožili o svoji poti preko Nemčije, nekoliko težje je bilo s hrano. Mnogo naših je še v Senigalliji in baje tudi še v Bagnoli, vsi ti čakajo ladij in človeške pameti ter dobrote, ki jih bodo rešili-
Potniki s St. Cruz so že v službah in na stanovanju, težje je bilo za zadnje, zlasti za družine z več otroki; skoro neum-ljivo, da se svet, ki hoče živeti, brani pogojev življenja. Zelo veliko dobroto je izkazal škof iz St. Luis, ko je vzel 10 družin z veliko otroci Tudi za otroke so tukajšnji zavodi pokazali u-
ter navajen na disciplino, kar mu je zelo prav prišlo, kadar se je oženil.
Na račun višje postavljenih smo radi zbijali šale, toda vse je ostalo strogo zaupno med nami. Takih stvari ni, da bi vojak obešal na veliki zvon. Vsem višje postavljenim in iz dna srca spoštovanim smo dali svoja imena, ki so bila vse prej kot pa njih krstna. To je bilo samo radi tega, da smo se lažje razumeli, kadar je nanesel; pogovor na tega ali one. Kadar je bil razgovor o “merkuci”, je vsak vedel, da imamo besedo našem naredniku, ki je bil majčken in zavaljen, pa ki je skakal pred stotin j o ,kot bi se ga res kdo bal. Kadar je kdo omenil o “čiku”, je vsak vedel, da ima v mislih bataljonskega trobentača, ki ni mogel spraviti glasu iz trombe, če ni imel na vsaki strani ust po gn čik, ta-Kole za eno pošteno pest velik. Pa če je še prej spil en frakelj-ček ali dva, pa so prišli tako iglasovi iz trobente, da je šlo skozi mozeg in kosti. Nikoli mu pa ni pela trobenta tako lepo in nikoli prej ni tako zategnil ‘k pokoju”, kot takrat na Koroškem, ko smo končali manevre. To je bil zadnji dan naporne službe za mnogo vojakov, ki so šli čez par dni na dopust, a obenem je bil tisti dan zadnji njegove 12 letne službe armadi. Vsi smo poslušali in strmeli, da more dati take
nosi sem m mi]e *las0Ve, f t™mbe' . ^
Tak je pri- brze >* ”ors! imetl *•*»?*•* pore v sebi m je na koncu tudi
dodal nekaj glasov čez postajo. Prve glasove, ki naznanjajo vsem, ki ijim to sliši, da je treba ugasniti luči in zlezti pod deko in ki smo jih vojaki pre-tolmačili v besede:	stradam,
stradam, stradam —pa tako, da se smilim Bogu ... .je oznanjal še precej normalno, čeprav je bil začel z mnogo višjo noto kot navadno. Toda, ko je pa prišel do zaključka, pa kar ni mogel nehati. Naprej in naprej je končaval tisti: ti-ta-drata- tadrata-tadrata. Če je pa potem, ko se je vendarle i ponil, da mora odnehati, vrgel trobento ob tla, pa ne vem. Kolikor sem poznal njegovo odločnost, jo je. Mene tisto ni posebno ganilo, ker mi je trobentač odploiza] šele prvo leto moje žernade pri armadi. Toda mnogo naših fantov pri stotniji je tedaj izprezalo, kar so tudi povedali na glas z raznimi visoko donečimi izrazi, s katerimi so pripovedoval: svoja iskrena čustva o armadi, o podčastnikih, o oficirjih, o komisu, feldflaši in procaku, pa torni-stri in kabalecni . . kar vse so izročali v nadaljno oskrbo nam, ki smo se ukordali v didst še naprej, čeprav nas ni nihče vprašal, če imamo kakšne svoje pogoje. Nobene unije ni bilo, ki bi za nas izvajala kakšna kolektivna pogajanja za višjo mezdo in boljše delovne pogoje,
Torej vso to strogo in železno disciplino,-' sem rekel, bom enkrat nekoliko potegnil in pokazal, kaj lahko izpelje vojak,
__________... ,_ -APrva zavarovalna polica za
gledu ne bodo tako majhne in življenje je bila izdana v Ame-
mevanje in izrazili pripravlje- U , —	—	.—	____
nost sprejeti jih zastonj na če ni mevža in če zna svoje ve-
i----like zmožnosti obrniti v pravo
smer ob pravem Času. Ampak še danes mi ni nič kaj prav, če pomislim, kaj bi bilo, če bi se bila stvar končala drugače, kakor sem si jo predstavljal jaz. 8 am ne vem, koliko cesarskih paragrafov sem bil takrat pohodil in za vsakega bi bi) švical, da bi me bili še frajtarji pomi-
hrano in stanovanje. To je nekaj novic. Po svoje gre življenje pri nas, dela zadosti; — Bog bo dal svoj blagoslov, pa bo šlo.
-o
riki 15. decembra 1792. Zava rovalna družba, ki jo je izdala
vaDljem za poset pevszega Kon- inagau, ua se uuuje ne uuuu ruvama uiuaia, a, jc ..........	«. ..._ «... „„	F«....
certa, kateri se bo vršil pa v zgubili. Tudi v narodnem oziru je poslovala pod imenom InsurJ lovali, pa ki so imeli najbolj nedeljo 30. maja, ki bo res ne- bo precej trdoživosti treba, da ance Company of North Ameri- trdo srce. če so hoteli Driti še ;-----------l------	bodo ljudje ostali Slovenci!
trdo srce, če so hoteli priti še kam naprej. __________________u
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 5, 1948
V graščinskem jarmu
FE. JAKLIČ
“Po kaj si pa prišel?” ga jelnolben pes ne najde. _Fant! vprašal Ardigata, ko je stopil Iška! Jaz jo poznani. Tam se

Jože predenj.
krdelo se mu je, da ga pozna, samo prav hitro se ni mogel natančno spomniti.
“Za hlapca bi bil zopet rad!’’
Tedaj se je Ardigatl posvetilo.
“Glavan! Skrilj an!
Ven!”
Pisarju so kar pene letele iz ust, tako je bil ogorčen, ker se je upal Glavanov priti predenj s tako željo. •<
“Majer so me semkaj poslali!”
' “Ven! Ti komis smrdi, kajne? “Seveda! Sedaj smo pa dobri. V graščino bi se rad skril Škriljan. Noben Škriljan ne bo več služil v graščini! To bom zapisal v urbar. Ven!”
In Glavanov Jože je spoznal, da pisar ne želi več njegove na-vžočnosti in da se mu lahko še kaj naprijetnejšega pripeti, pa se je hitro pomeknil proti vratom.
Prav do doma 'je šumelo Gla-vanovmeu Jožetu v ušesih tisto, kar mu je z nenavadno odkritosrčnostjo in prijaznostjo povedal grajski pisar.
“Veh, Škriljan! Puntar! Noben Škriljan ne bo več služil v graščini!”
Zato je bil strašno slabe volje, ko je prišel domov, tembolj ker je vedel, da so te besede zanj naravnost usodne.
Povedal je, kako je slabo opravil, in očital očetu, da je kriv njegove nesreče in pa brat, ki je napal graščino.
‘.‘Sedaj bom pa vojak!”
“Nikoli, če ši fant za to!” ga je prekinil Tone. Tudi ako ti 1 čez ne da, nisi vojak, ako
skriješ, da te ne izslede. Okoli tebe bodo hodili ,pa-te ne bodo videli! Ti jim boš r» “j*18 kazal, razumeš, fant? Nikar ne bodi tako žalosten 1 Ce bi se ti pa v Iški zdelo predolgočasno, ali bi se ti zdelo, da ti prigre-Putar! vajo, tedaj bi se pa umeknil v Zalo in po Zali gori na Krim in bi s Krima doli gledal pse. ki te preganjajo. Drugič bi jo pa na Mokre mahnil, da bi jiih zmešal sled. Povsod se dobe ljudje, ki dajo potrebnemu človeku kruha In strehe. Nič ne obupavaj 1 Takega fanta kakor si ti, bi skrilo marsi-kako dekle, da hi ga nihče ne izsledil. Pa ne samo eno! Več bi jih imel, da bi bilo več zaivettja in več kruha. Ce bi t« pa hoteli k.ie prijeti, takrat pa: smuk! — vedno v
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljeni II. decembra 1031
Inkorporlrana 12. oklo-bra
Dimnik je dobil 14 škim.i Slovenci in njihovimi ro-
___ J H1..‘ amI.ma! V AMA.rnvilr Qouivi 1_
Re-UiiorporIrana I. «•-rila IM
CHICAGO, Hi.
Odbor za leto 1948:
Predsednik: John Mlakar. 10» W. 33nd Place Podpredsednik: Frank Paklavec. 2330 So. fllst Gt. Olcero. UL Tajnik: Joe. J. »hal 2113 W. 23rd Street Blagajnik: loe. Oblak. Jr.. U40 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna ZekaL 2*0 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard Bofotln, o. F. M, 1*2 W. »l^aee-Nadaomikt: Joto Drfflaa, 2780 ArthtaSt« *ve_-■ »~Bm, Plchman, 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 205« W. 23rd Bt. porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. atPta
1010 W 22nd Place — Paallne Osboll 2000 W. Oermak Rd. Anna Zorko. 165« W. 21st Plaoe	_	.
Družbena zdravnika: Dr. Jea E. Urtkh. 1001 W. Oermak Road In Dr. F. I GriH 1050 W. Oermak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 32nd Place Uradno Glasilo: “AozorRko Domovina"
Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url zvcCer v cerkveni dvorani Sv. Stefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moSke in ženske 6. do «5. leta
nn
stari čez ne da, nisi vojak, ako nočeš biti. Kaj ti pa koristijo
ni, pa jih par „--------------
bij! Jaz že vem; kaj bi naredil, ko bi bil tako, kakor si ti- Nikoli bi me ne imeli. Svet je širok in dolg in dosti je lukenj, kamor se človek skrije, da ga

Bolezni na mehurju
in žlezah

Ako Imate težave z vodo ln vas pe6e v odvodnem kanalu, ali Ce morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v nrbtu. le to nevarno oiamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspežne IzkuSnJe v bolnlžnlcl v tel posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CUNIC
nasprotno stran, kakor se nameravaš skriti. Mene bi nikoli ne dobili. Pa če bi bilo treba spati zunaj? Kaj za to? Ti ne veš, kako se sladko spi in kako malo odeje je treba. Da ,e doli ne gre. Mahu in listja je vedno dovolj po gozdih in praprot raste, pa se naredi po stelja v kaki zavetni kotlini, človek se zakoplje do ušes in se greje ondi in spi bolje kakor na peči. Nil^oli te ne prestrežejo, ako jim sam ne padeš v naročje. Razumeš, fant?”
Jože je pač razumel, toda tako življenje mu ni dišalo. “Sam pojdi v Iško!”
Tako si je mislil Jože, mislil si je pa tudi, oče naj me oprosti vpjašnčine, oče, ki si je 1 graščino v laseh in ki je kriv, da so me spravili s Turjaka, me je imel majer rad. tudi očetu in mate-„ z Q.uiuG,., pa ne samo enkrat, temveč c* vsaki prilik, da je le naneslo tako.
“Zakaj bi delal doma, ko bom pa moral iti k vojakom.”
Tako sta' pač stara dva spoznala, zakaj nagaja.
Sicer bi pa bilo Giavanovo srce na mestu- Ogredje je bilo skoraj uvezano in čez nekaj dni ga bodo postavili na hlev.
Pa mu je sin Jože grenil veselje in žalosten je bil kadar se je spomnil, da je sin Janez v ječi.
Res ni nikdar nobenega veselja, ki bi ga ne kalila bridkost.
- To Je izvznredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chi-cagl. Rojaki, uristopajte v to domačo Družbo 1
let, Rehar, žekar, Krek so obsojeni na dosmrtno ječo. Sirk j« obsojen na 20 let. Kerne Marija je dobila 8 let, Križnič Marija tri in Bitenc Jožica 2 leti.
NEVARNO PISMO. — Naj omenimo iz te razprave kaj je vse “špijonsko” pismo, žena Bitenčeva je pisala možu: “Kakor sem Ti zadnjič sporočila je do-ma vše zdravo. S stanovanjem smo še kar zadovoljni. Zato me nič ne mika, da bi šla stanovat k teti Olgi. Ona nas hoče imeti pri sebi. Jaz je ne maram, saj jo sam bolje poznaš kakor jaz. Vse prebrska, nič ne pusti pri miru.” To nevarno pismo, ki so ga brali na razpravi, je pisala Bitenčeva žena možu in mu tako povedala, da mu je (Olga to je Ozna) za petami. To pismo so smatrali za “špijonsko” šifrirano pismo. (Marsikak Ame-rikanec je že dobil tako “šifri
VESTI
IZ SLOVEMliJE
«23 Citizens Bldg, 850 Euclid Ave. Teleton MAW 6010
Uradne ure: 10 do 4	* ■*4*h
Ui po dogovora
I
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
10U S. 174 SL KB tSM
gj&a&S
v»£w» * •'"VSFlffC A
OHEMDAY
mSHmSStSB
»•AO-^VO-JJ*
artssWr®
ScLfrtSR
l
“Pa mu izroči, naj bo že kakor hoče!” je rekla Glavanka možu, ko je tožil, kakšne je sin, in ko je sama opazila, kaj tišči sina. “Pa babo mu poišči, če ni drugače. Pa naj se ženi!
Pa bo videl, kako se dela in gospodari !”
“Jaz mislim, da bi bilo prav, če bi bil jaz še nekaj let v hlevu, ti pa pred pečjo. Saj nisva še tako za nič !”'
“Kaj češ? Vem, da bo taka prišla k hiši, ki bo pri burklah omagovala in bo trudna, ko bo v pinji delala, in ji bo treba kamilice kuhati in tavžentrože! Pa si pomagaj 1 Ce ne, bo pa •ojak in te bo klel do groba in še pc-tlej in mene bo sovražil, češ, mati, pa ni rekla dobre besede zame.”.
“Lej, Urša! Jaz sem mislil, da se je samo treba streha na hlevu polomila, sedaj pa vidim, koliko se je pri nas podrlo!”
Mati je globoko vzdihnila.
“Ce boš to premišljal, boš še bol žalosten, kar vdaj se in naredi, da ne bo Jože vojak. Boj že -kako. Ce se bomo razumeli, bomo vsi iz ene sklede jeli, drugače pa se bo nama prej odmerilo, zmanjkovalo bo mladima dvčma. Zapisali si pa bomo, zakaj Jože lahko umrje in pride vse na mlado, ki kdove kaj še naredi potlej in bi bila midva čito tujca v hiši”
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje e 1. strani)
so tako nedolžna poročila o razmerah v Jugoslaviji, da za tako delo res n! treba nikakega špi-jona. Res pa je, da so bili vsi imenovani nasprotniki režima in da bi iz vsega srca želeli, če bi mogli kaj pripomoči k zrušen ju osovraženega komunizma. In to je bila glavna stvar, radi katere so bili privlečeni pred sodišče. Kaj naj tudi zvedo navadni ljudje v mirnem času takega, da bi moglo Titovemu Amerikancu resno ’ ne delajo v Jugi sijih bomb! Koliko vojaštva drži Tito pod orožjem, pa itak vidi vsak poslanik brez pomoči posebnih špijonov.
NEPREVIDNO IZPOSTAVLJANJE. — Ravno radi tega, ker ne more voditi tako sporočanje vsakdanjih novic do nikakega velikega dejanja, se nam zdi, da ni pametno toliko izpostavljanje smrtnim nevarnostini? kakor so to storili nekateri izmed obtožencev. Tako delo ne pospeši Titovega padca. Bitencu je bil tak način Sela od resnih prijateljev odsvetovan. On pa je bil prepričan, da tako nadaljuje boj proti komunizmu in boj za rešitev, svojega naroda izpod bdljševflcega jarma. V ta namen se je podal večkrat tajno iz begunstva po skrivnih potih domov. Na taki poti ga je končno zajela titovska policija.
jaki onkraj Karavank, Savinjskih in Julijskih planin. Samo poglejmo Keleminove slovenske pripovedke, v izdaji Mohorjeve družbe in Moedendor-ferjeve “Koroške narodne pripovedke,” pa se takoj lahko prepričamo o resničnosti te trditve.
Isto velja za narodne šege in običaje. Ce s paznim očesom prehodimo vse slovensko ozemlje, bomo enake in slične navade ali običaje zasledili povsod, koder prebivajo Slovenci.
Prevažno dejstvo za dokaz i-stovetnosti koroških Slovencev z ostalimi Slovenci nam nudijo tudi rodbinska in krajevna imena. Naj navedemo le nekaj primerov! Pod Sv. Višarji stoji vas žabnice. Enako se imenuje vas med Kranjem in Škofjo Loko. V Zilski dolini je Zilska Bistrica. Mnogo sličnih imen najdemo tudi v Sloveniji: Sloven-
Lenuh se je potožil: “Nič delati je kaj težavno. Nikoli ne moreš prestati in se oddahniti.”
DELO DOBIJO
Stalno delo
Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v Šor-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave.	(*)
Delavce se sprejme
Za delo na prostoru starega železa, 16201 Saranac Rd. Plača od ure, 46 ur na teden.
(90)
riKanec je ze uuun m« ------------------- — ■ -----------* .
rano” pismo o tej teti Olgi ali ska Bistrica, Boh. Bistrica, Ilir-
... vi i • _____________• _	clrn Riatrino V iati dolini lp<?.i
NAPADI NA KREKA. Komunisti v Sloveniji so hoteli s tem procesom zlasti dr. Miha Kreka pozevati. Ker je on priznan kot voditelj slovenske opozicije proti sedanjemu režimu, so med obravnavo neprestano ponavljali njegovo ime in si izmišljali, 'kakor da bi on pošiljal vse “vohune” in vse “zločince,” ki ogrožajo jugoslovanski komunistični režim. Vsa čast Krekovemu delu, ki ga vrši proti ko-
Ozni od domačih, ki ne upajo naravnost povedati resnice. V Jugoslaviji namreč vlada sama svoboda. Op. ured.).
TUDI ZANJE PRIDE SODBA. — Komunistični režim se je torej spet znebil nekaterih nasprotnikov, ki so bili dosledno proti komunistom pod Nemci in Lahi in so danes. Obsojenci so žrtve komunisitčnih zločincev, ki sovražijo Ameriko kot so jo sovražili med vojno; takrat skrito, danes očito. Toda vešala, ki so jih partizani razpeli, ostanejo tudi zanje. Pride sodba, pri-
čka Bistrica. V isti dolini leži vas Dole. Krajev s tem imenom je v Sloveniji mnogo. Tudi vas Brdo je v isti dolini. Naj spomnimo le na Brdo pri Domžalah, rojst. kraj pisatelja Janka Kersnika. V Beljaški okolici stoje vasi Bela, Poljane, Treb nje, Bače ob Baškem jezeru. Po ljane so tudi pri Ribnici, pri Mirni Peči, Dolge Poljane na Vipavskem, Trebnje je trg na Dolenjskem. Bača je reka na Goriškem, ki teče po Baški dolini od Podbrda do Sv. Lucije. V celovški okolici leže kraji:
JO lUUi zanje, rnuc duumb,
de obračun tudi za resnične zlo- Lipe, Vrba, Ribnica, Otok, št.
čince na Slovenskem.
Narečja Muh Slovencev in še kaj
Koroška slovenska narečjfc se v nekaterih predelih Južne Koroške približujejo štajerskemu (Podjuna), drugod gorenj- vsej skemu, v Kanalski dolini gori-
lij. Lipa leži tudi na Krasu.
Vrba pri Begunjah, kjer je bil -rojen France Prešeren. Otok je naslov RE 4286. vas pri Postojni in grad pri Novem mestu, znan iz Tavčarjevega romana "Otok in Struga.” V Podjunski dolini so vasi:
Sete, št. Rupert, šmarjeta, Galicija, škocijan, Šmihel, Blato.
Sele ali Sela so raztresena po Sloveniji—(pri Kamniku,
Kaj je hudo
Za splošna tovarniška dela
Dnevni šift
6 dni, 40 ur na teden Dobra plača od ure
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
(90)
Delo dobijo
Operatorji na strojih za rezanje lesa. Stalno delo. Dobra plača od ure. Pokličite CH 6283.
(91)
Za gospodinjo
Spnejme se priletno žensko, bi šla gospodinjit trem ali štirim moškim na farmo blizu Geneva, Ohio. Ima vse prosto, plača po dogovoru. Pokličite za
da
(91)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj Blizu 185. ceste, 4- sobe, opremljene, cottage za vse leto; plinska g or kot a, garaža, lot
’“J	-ve............ 40x257. Cena je $8,150. Selah-
ipri Ljubljani), št. Rupert Iko financira. Prodaja lastnik.
zatožni klopi on in ne Bitenc in njegova skupina. Vso razpravo »o potrebovali komunisti za svojo propagando.
PRIZNANJA. — Ravno radi tega, ker jim gre pred vsem za propagando, morajo na koncu vsi obtoženci vse priznati in se vsega kesati. V časopisih se namreč tako bere. Ker ni drugih časopisov kot vladni in ker nihče obtožencev ne more brani-
mirnim proučevanjem in primerjanjem. Treba je samo poslušati prelepe slovenske koroške narodne pesmi, pa se prepričamo o teni resinčnem dejstvu, čep a vzamemo v roko veliko Štrekljevo zbirko slovenskih narodnih pesmi, vidimo, da se v vseh slovenskih pokrajinah od Prekmurja do Beneške Slovenije in Koroške do Istrskega Krasa ponavljajo isti ali slični mo-
nihce omozencev ne more uram- — y	...... .
a — -	- ’•? “JLTIZrJSS £
češ nekaj so pa te morali narediti. V listih beremo celo, da je Bitenc priznal stvari, ki zanje niti vedel ni. Toda komunistična sodišča so svoje vrste in poročanje njih listov tako, kot je njim prav.
OBSODBE. — Bitenc je obsojen na smrt. Z njim- obenem Soklič. Marjan Dokler je obsojen na 18 let ječe, Vinko Zor na
nabožnih pesmih, pogosto z istim besedilom, le v različnih narečjih. še do danes ni nikomur padlo na um, da bi trdil, da te pesmi niso slovenske. Tudi Nemci imajo narodne pesmi v različnih narečjih in jih v vsaki dolini drugače pojo.
Tudi v narodnih pripovedkah, pravljicah iri bajkah najdemo iste snovne dogodke med koro-
tudi drugod v Sloveniji, tako Bistrica, št. Vid, Goričja vas, Mostič, Sv. Valpurga, Semiče, št. Andraž.
K tem ugotovitvam bi pristavili še zgodovinsko dejstvo, ki ga priznavajo vsi resni nemški zgodovinaji in potopisci. V nekdanji Karantaniji, ki je segala od Visokih Tur in Toblaškega polja ter obsegala poleg današnje Koroške tudi zahodni del dežele štajerske in segala na jugu do Furlanije, so prebivali Slovenci, ki so pa bili zalsti na se? veru redko naseljeni, tako da so pod nemškim prtiskom iz Bavarske po zmagah Karla Velikega koncem osmega in v začetku devetega stoletja izgubljali polagoma svoje postojanke. Znano pa je, da so bili Karantanski vojvode ustoličevani slovenskem jeziku, in da je še 13. stoletja Karantanski vojvoda pozdravil nemškega cesarja v slovenskem jeziku na drž. zboru v Frankfurtu.
Nešteta krajevna rečna in p* rodbinska imena kažejo, kakt> daleč so nekdaj segale slovenske naselbine. Pojdite na poko pališče pri Sv. Krvi pod Velikim Klekom, pa boste brali po nemčena slovenska imena. Še neka značilnost kaže na skupnost koroških S’ovencev z ostalimi Slovenci. Koder je prebi-slovenski rod, je postavil kozolec za sušenje žita, detelje, sena, otave. Kozolec zasledite na vsem Koroškem in Tirolskem do tja, kjer so bila slovenske naselja. In po vsej Sloveniji je kozolec znana gospodarska priprava. Vse to je de) žalostne zgodovine slovenskega življa, o
Nabavite ai najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Par dobi stanovanje
Prileten par dobi stanovanje 1 ali 2 sobi po dogovoru. Nahaja se blizu cerkve sv. Kristine v Euclidu na 22371 Beckford Ave. Pridite lahko pogledat v soboto popoldne.
Dve sobi v najem
Odda se v najem 2 opremlje-sobi moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 Addison Rd.
(91-
Vas mufi glavobol!
Handel Drug
15702 Waterloo Road
Cleveland 10, Ohio
Trgovina naprodaj
Naprodaj je grocerija in mesnica na St. Clair Ave. med 79. St. in 105. St. Prodaja lastnik. Vsa moderna oprema. Proda na ;eden od ?1,200 do $1,500. Pokličite MU 2506.
-(91)

Vse j e treba pregledati. - Italijanski karabMeri so v zadnjih nekaj tednih pregledali mnoga stanovanja, kjer so slutili, da bi moglo biti sknto kako orožje. Kot je videti tudi posteljam otrok niso prizanesli pri preiskavah v prizadevanju, da zop rnijo vse orožje y mmicijo, ki bi jo mogti lovilni* robili v slučaju vstaje.
Na ribjem trgu
Trgovec prodaja na trgu ribe. Kupovalci ga vprašajo:
So Sveže?
Dal
No pa tako žalostno gledaje. Vraga! Še noben mrlič se ni držal veselo-
Slovenska prodajalna
Pri nas lahko kupite bicikelj za velike ali za male otroke. Imamo tudi igrače za otroke in druge različne stvari. Popravljamo tudi biciklje in radijske aparate in to prav po nizki ceni. Vse delo je garantirano. Pri nas tudi lahko kupite kavčuka-sta kolesa za biciklje za staro domovino.
Vljudno ste vabljeni, da nas ob priliki obiščete. Prodajalna je odprta od 9 zjutraj do 9 zvečer.
Noble Cycle & Auto
Supply
2570 Noble Road.
—(May 5,12)
Lot naprodaj
Naprodaj je lot na Chardon Rd. Meri 60x190 čevljev in se nahaja 2 milji od Euclid Ave. Pokličite MU 4881.
-(May 5, 7)
	
Naprej! Roj se usuje čež plat in se zadrvi v ogrado. — “Ura, ura!” Martinu se pa izvije iz grla: “Manica!” Neznansko mu razbija srce, on gleda samo na ljubljeno dekle, a mu je tako bridko, ker bo moral najbrže mimo nje, ne da bi ji utegnil vsaj z roko pomahati. Oh, kako je to bridki ^------------------------------------------- ,j ko! — Stoj! Vrzi se na tla!
■LITIjXXl-n-^XTTLXTjTjT-TjT^T-TLrUITlTJTnrLrLSovražnik strelja iz zasede!—
.	. ■	,	' Ttoj se je vergel prav na krom-
n ■ a. •	trt nisn Vflift. t.O le* VOina, da, . .. ..	mmli-ntvin
VetvlnKa
IVAN MATIČIČ
le ujame nekaj pomenka.
Nov nalet krdel in rojev. Izza grmovja vstajajo, preko ceste rojijo, drvijo naprej, va-
ste rojijo, uiviju	--------° .
lovijo nazaj kakor samo žitno Še? Strela božja, kako je to mo-
. .	.	. m .	r\!___ — ______1-0	r.+ni{ a n la orna 10
Saj to ni nič posebnega: jesenski manevri se bližajo. Nu, kdo bi se razburjal spričo tega? Pa so se le po malem jeli razburjati, ko je pričelo pokati in grmeti po vsem bližnjem in daljnem orehovskem okolju.
tlaljnem orenuv siuuu	... -	■ - .
Manevri so zavzeli tak obseg, da nekateri spoznali, drugi
..	....J! . *J_i:	n in n n o/lntii
to niso vaje, to je- vojna, da, prava vojna se je vnela! Skozi vas je vihrala konjiča. “Jej, glejte Jelenovega dragoncaB Ste ga li videli?” Da, Jelenov je šinil mimo, samo nekaj je zaklical in zamahnil, pa so ga bi ga
.loj se je vergel prav na krom pirjevo njivo. Hvala modremu poveljniku za to preraodro povelje! Od vseh strani poka in roj tudi strelja, ležeč med krompirjem. Ženske se odmi-
Krompirjem. z-einme ac v..,,.*-	—...j..	. —--
kaj o, Martin se kaj malo meni neka teža, in ljudje
v m. _	...	•___ I.*	/1 o -i 7.<
so se ljudje spraševali, so-li to samo vojne vaje ali je že prava vojna? Tu so se spopadli polki, ulanci in dragonci pa ka- „v........ ..... .....
nonirji. Strah božji, orehovsko dela prek plotov, da je polje bo zmendrano v sončni|žvenketalo. — “Mati!’ prah!
Kakor vihar se žene vojna sija prek in čež. Ljudje so kar itrmeli v to viharnost: dim in grom in trombe pa nova in nova krdela se usipajo. I j oj, saj
veda je bila! In je vse razdejano? Kaj pa Orehovje, Qre-hovje? Nu, Orehovje še stoji,
Se- tudi Drejc vrne in Tvež?
klasje ob viharju- Diven pogled: sila poskuša proti sili. Ljudji kar pridviguje, ko to gledajo.
Vojna bo, da, vojna se bliža! Ljudje so pričeli kar na vsem lepem govoriti o vojni. In ko so že umolknile trombe in krdela prešla, se je ugibanje vojni nadaljevalo z vso trdo-
goče? Še stoji, še, le srce je ranjeno. Skozenj so šli polki* bataljoni, celi kori; na Orehov-ju so počivali, se pripravili pa odšli med bojni grom
Petrinova hiša pokojno počiva. Sliši se težko sopenje iz spanja, a nobenega otroškega joka ni več. Oh, toliko otro-
la Devici planinski, da se še kdo vrne! Kako, ju ne bo? V jami ju je zasulo? Oba zasulo? Kristus! — Martin! kam je šel Martin? Pustite mi ga, vrnite mi ljubljenca mojega!
— Janez, kravželj moj, kam si ti odšel? Si me tudi ti zapustil? Tako neusmiljeno kuješ ip mlatiš, pazi, da t: ognjena jOJjO A 3UIS ou uzrjsj (Dalje prihodnjič)
-o-
vojni nadaljevalo z vso iruu- joaa m vec. uu,	----
vratnostjo. Pa ni bilo nobenih škega vpitja je Že hiša prenesla,
1 ..	v..   _ _ — _aV.ii tnn Uin r>n lntrtVIl nfl? 79 TlOČlfl. TllK-
posebnih znakov ne na nebu ne na zemlji. V zraku je obtičala i zasluti-
radi videli, a je že zdrvela ko njica mimo.
Petrinka je strmela z Jap-čem na vrtu. Tu so drvela kr-kar Petrinka se je ozrla: tam i^roja nekdo maha. — “Mati, mati!” Končno ga je Petrinka spoznala po glasu.
“Jes, Jernejec! Počakaj no, počakaj!”
“Nejec, Nejec!” Japček jo je ucvrl za bratom. Toda Jernej-ca je odnesel bojni roj materi izpred oči. Petrinka je gledalci, klicala, a novi roji so se usuli preko vrta in žena je bila žalostna. Vsaj trenutek bi se ustavil sin, da bi ga vsaj videla, kakšen je in mu dala kaj iza na pot. Ti ubogi Jernejec! ,0, Bog ve, kje je pa Martin?
1 Morda se tudi on poganja tod? Petrinka gleda na vse strani, to-jda nikogar ne pozna, vojak je ivojaku podoben.
Tam zadaj za ogradami pa prodirajo nova krdela. Škafarjevi kopljejo krompir pa j j im je pogled uprt venomer v ibojni trušč- — “Rezika!” — Že po samem glasu ga je
_____ i/je pu samem fciaou &a Jc SP°“
V BLAG SPOMIN i znala. — “Jej, Martin! Poča-
FSS"lk*i "°	’ Brat ie Tk
ga soproga in oCeta samo zamahnil pa ga je vleklo
(naprej. Ob Orešnikov! ogradi
za sovražnika, on se ozira samo za Manico. Le kaj na ukrene, da ga bo spoznala? Morda samo še hip, pa jih bo pognalo povelje zopet naprej. Kaj če zaostane? Nič ne ve Martin, kaj bi napravil, Manica pa se tudi ozira vse drugod, samo ne nanj. Nazadnje pobere krompir pa ga zaluča vanjo. No, vendar se je ozrla! On ji je pomahal pa naglo prislonil gla-vo k puški, kajti narednik ga je bil zadaj sunil v nogo. Toda Manica ga je le spoznala.
“Jej, Martin!” Dekle je sklenila roke od presenečenja in ni vedela, kako naj se fantu približa. Ne samo Martin, ves roj se je zanimal zdaj samo za dekleta, za sovražnika se ni nihče več menil.
“Naprej ___ ura!” Prav na-
lašč jih je pognal vodnik naprej. Martin se je skušal obotavljati, a ga je bridko povelje pregnalo s te krompirjeve njive, kjer bi Martin tako rad ležal vse do trdne noči .
Prodirali so naprej preko ograd in polj in gmajne- Ob cesti, ki se spušča nizdol iz gozda, se je krdelo poskrilo za grmovje in prežalo na sovražnika. Martin je pa venomer prežal, kje bo uzrl kakega Orehovca. Z Manico je Ml kar
iimpivj.	— zadovoljen, da ga je le videla
1 mtTVAn/>a PoHrnilMUr se je vrgel bojni roj m kolena	1
LdW1C11LC1 cmvTOVB pa pri£el streljati za bežečim od gozda pa škriplje
li, da-sd-ho^teka-j zgodilo-
8.
Kako je? Kaj se je zgodilo? Se je li Orohovje podrlo, so grunti razkopani?— E, mno-gokaj se je pripetilo!
Torej je bila le vojna? Dolga, trdovratna vojna' Lepega dne se je vnela, šinil je blisk nječa — in po vsej zemlji je zagrmelo. Samo zbogom je rekel sin, mati ga je objela — in je šel in nikoli več ga ni videla. Ra je stopil prednjo drugi, mati ga je blagost zvila, mp-lila zanj dan in nqč, zanj in za vse ljubljene svoje, ki so po svetu. Potem se je tretji poslovil. Materi se je trgalo srce, vpilo v gluho brezdanjost. Slednjič je še četrti vzel slovo-Mati je onemela, solz ni bilo več ne njenem licu, ker njih vrelec je usahnil . .
leto za letom, noč za nočjo, nikdar nikoli ni bilo miru. Zdaj je tiho, pokojno sniva hiša Petrinova, sliši se le sopenje in pa _ suh kašelj . . Pač tudi neko vpitje se sliši, toda ne vpitje otrok. Ne, mati zdihuje, da, resnično, Petrinova mati joka ... Tri in trideset let so j koali in vpili otroci, zdaj joka in vpije mati sama ■ .
“Kje ste, vsi ljubljeni moji? Nikogar več ni! Jernejec, o kri moje krvi! Kam bežiš pred mano? Počakaj da te vidim, kakšen si! Kaj se tako čudno odmikaš? O, Jernejec, moj, kje imaš pa roke? Strah božji, kakšen ti je obraz! Usmilite se, vrnite mi sina! —Jože, kje pa ti hodiš? Pridi, da te vidim! Kaj se tako tiščiš za ramo? In Mihe tudi ne vidim, ljubljenca mojega, mar nič več ne kolari? — Joj, Nežika, ti si prišla? In vsa si v črnem, saj te ne bi spoznala! Se mar
ki nas Jc za vedno zapustil 5. maja 1943
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kler ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti bleci i.
Žalujoči ostali:
THERESA, soproga, in OTROCI, VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, O.. 5. maja 19498
“sovražnikom”. Martinu je pri-j ložen s trami. Martin gleda iz-čelo močno utripati srce. Iz- za grma: kajpak, prav Petrino.
iegnii je vrat preko plotu — in uzrl njo . .. Da, na njivi stoji sredi med ženskami pa z zanimanjem spremlja potek bitke. O, kako je brhka njegova Manica, Martin bi najrajši zavriskal od veselja. Hvala ce-Isarju, da si je umislil manevre 'in da ga je poslal prav k Orešnikovi ogradi. Pa je Martin dregnil tovariša na desni in drugega na levi: “Glej, tista tam je moja dekle!” No, roj se ni brigal več za sovražnika, vse je zijalo samo na dekle; in Martinu so kmalu zabrenkale na uho nagajive opazke bojnih tovarišev.	,
vi voli so, Martin jih že od daleč pozna. Potem spozna še Jožeta pa Jerača. Kako Jerač mu zdaj pomaga? Nu, seveda, Jerača Jože itak nekam posebno ceni, Martin si sicer ne more misliti zakaj, to ve samo Jože. Da ,Jože ne more- pozabiti Učanke. Kako bi rad planil Martin izza grma gozdarjema naproti; malp,pobožal voli pa velel pozdraviti očeta in mater in vso hišo. Pa si ne upa, ker že radi Manice mu je bil vodnik zažugal. Oh, kako neusmiljeno buta in lomi ta razorana cesta uboge vole in voz! Mimo in šklopota verig pa Martin
-AND THE WORST IS YET TO COME —in na^iajše šele pride
Mali mož na prste stopi ... — Francesco Rizzi, najmanjši mož Evrope je star 15 let, 22 in pol palca inče) visok in tehta 30 funtov. Njegov manager Alberto Zojjpe, star 26 let, ga z lahko drži v eni roki. Dospela sta v Neto York z motornico Sobieski. Rizzi bo nastopil v Ringling Bros. cirkusu.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOFROGE IN SKRBNE MATERE
Agnes Urbanic
ki .Je zapustila svoje drage in mimo za vedno zaspala, dne 5. maja 1945.
Tri leta Te zemlja krije, truplo v grobu že počiva, nam pa je težko pri srcu. po licu solza nam dud.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče Ti ne ugasne, ker resnice solnce ne stemni.
Žalujoči ostali;
ANTON URBANIC, soprog; ANTHONY in JOSEPH, sinova.
Cleveland, O., 5 maja 1948.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 2 vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. «lst St.
Slika nam kaže letalsko postrežnico Lindo Lucking (leva) v pogovoru z Johann Peturssonom, o katerem trdijo, da je najviiji moški na svetu. Slika je bila posneta na La Guardia letališču v New Yorku. Petrusson je star Si let, visok pa S čevljev in 8 palcev (inč). Nastopal bo v nekem cirkusu v Esi. driamh.	t
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Samovega
ANGLEŠKO-SLOVE
“ENGLISH-!
kateremu je zniž:
6113 St. Clair A ve
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA RENOIRJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
8805 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, UMnft.
Našim naročnikom t Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor budi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale ih naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.