SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -____Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 21 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 92 ANGLIJA IN JAPON SKA Največ krivde, da je češkoslovaška morala kapitulirati pred Hitlerjem, in mnogo zasluge, da se je preprečil, vsaj za sedaj, izbruh vojne v Evropi, pripisujejo vsi londonski vla-ki je s svojim zadržanjem spet enkrat dokazala, da vojne na evropski celini ne želi in se je naravnost boji- Mnogi ljudje se danes vprašujejo, čemu Anglija, mogočna Anglija, na vseh koncih in krajih tako zelo popušča: v Abesiniji, v Španiji, v češkoslovaškem vprašanju? Nekoliko odgovora na to vprašanje smo že napisali v našem listu, Predvsem z ozirom na prilike v Ev-r°pi sami in na možnosti bodočega razvoja teh prilik, v slučaju, da bi se tam začelo krvavo obračunavanje. Za razumevanje angleškega zadržanja je pa potrebno obrniti poglede J^di drugam — na Daljni vzhod. Tam ima namreč Velika Britanija velike interese, saj je v vzhodni Kitajski, ki jo sedaj japonska vojska osvaja, investiranega angleškega kapitala za okroglih 500 milijard, računano v dinarjih. Japonska ograža interese tega kapitala, postati pa utegne prav hudo nevarna tudi za jedro britanskega svetovnega imperija, za Indijo, če se enkrat krepko utrdi na Kitajskem. Vojna v Evropi bi Japoncem dala takorekoč proste roke na Kitajskem in to ni nikokor v skladu s koristmi Velike Britanije v A^iji. Anglija se sedaj hudo bori, s finančnimi in diplomatičnimi sredstvi, proti Japoncem. Obračun med °bema državama bo končno moral priti, naj se še tako odlaša. Prav zato pa je Angliji vse na tem, da ne bi bila vezana na evropski fronti, ko bo treba zastaviti vso moč in vpliv v vzhodni Aziji, kjer mora Britanija varovati veliko več nego sovjetska Rusija in Amerika, ki ima več denarja naloženega na Japonskem, ne-v Kitaju. Trenutek, ko se bodo niorali angleški in japonski diplomati vsesti skupaj za zeleno mizo, da se aH mirno pobotajo ali pa pomerijo svoje sile, se čedalje bolj bliža. Japonske armade prodirajo proti središču kitajskega odpora, Hankovu, 12 katerega so se manj važne upravne oblasti že pred tedni preselile v Cunking, to je v glavno mesto naj-2apadnejše kitajske province Se-kjer Kitaj meji že na Tibet, jpjub junaškemu odporu čankajše-Kove armade je skoraj izključeno, da bi. se Hankov držal, in veliko vprašaje je, ali bo mogel čankajšek orga-j^ati uspešno borbo za osvobodi-^ Kitaj a iz pokrajine, ki leži 1500 k®1 daleč od morske obale, dočim bo Ves vzhodni Kitaj v črti od Pekin-do Kantona odrezan od zapada, k* je reven, brez prometnih zvez in 2abit y gorah, japonska bo imela v sv°jib rokah vse bogate obmorske Province Kitaja in z njimi vso nji-n°vo gospodarsko silo. "a tudi Anglija s tem računa, se j-ttóvidi iz tega, da so se med japon-íj^n zunanjim ministrom generalom Ugakijem jj angleškim poslanikom ^faigiejem že začela pogajanja, ki se aj očividno nahajajo na zelo važ-£ točki, ko se bo treba Angliji odlo- . . . v ®ltl za to, ali se z Japonsko spora- ?tega velikega dela Kitaja ki le ze glede vseh vprašanj ki jo na danes v japonskih rokah. Na ta na. omuem kitajskem ozemlju zani- i cln ¿nghja rešila tudi tiste stoti-ali pa, da se odloči za politiko, i ne miliiard, ki jih ima naložene v r - tem delu kitajske države, seveda bi morala priznati s tem tudi premoč Japonske v vzhodni Aziji, kar bi za 'nenijo samo ^"posameznih" vpra- britski imPerií Pomenilo veliko žr- V . v Nova politika Češkoslovaške SPORAZUM IN GOSPODARSKO SODELOVANJE Z NEMČIJO — PLEBISCITA V SUDETIH NE BO KAKO IZGLEDA ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA V NOVIH MADŽARSKI NAČRTI Po razočaranju, ki ga je češkoslovaška republika doživela s strani svojih dosedanjih zapadnih zaveznikov, na katere se je njena zunanja politika v vsem oslanjala, je praški vladi ostala ena sama pot: sporazumeti se z Nemčijo, t. j. popolnoma spremeniti dosedanjo zunanjo politiko napram Reichu, dasi je od Reicha prišel hudi udarec, ki ga bo Češkoslovaška še dolgo čutila. Bratje Čehi so veliki rodoljubi, a so obenem tudi disciplinirani, razumni in praktični ljudje. Potolažili so se, da bodo sedaj bolj sami med seboj, da bodo bolj doma, ko so izgubili močne tuje narodne manjšine, in razumeli so, da bo njihova dežela v novih mejah še najbolj varna, če bo z Nemčijo, z najmočnejšim sosedom, živela v dobrih odnosih. Beneš seveda ni mogel ostati na svojem mestu, če je Češkoslovaška hotela ubrati novo pot v svoji politiki napram Nemčiji, in zato se je umaknil. Vodstvo zunanjih zadev je prevzel Chvalkovski, mož, ki je že prej trdil, da ni pametno igrati prav vse karte samo na Francijo. Obenem so Čehi končno naredili svoje odnose s Slovaki in Ru-teni. Dali so jim obširno avtonomijo, ustregli s tem njihovim željam ter tako ojačili skupne vezi. Z žilavo-stjo, ki jim je prirojena, so se lotili težkih problemov gospodarske preureditve, pred katere jih je postavila usoda. Izgubili so vsa svoja ležišča lignita, 70 od sto vseli nahajališč antracita, 50 od sto svoje prejšnje težke industrije, približno deseti del svo- lekapitalistični krogi, ki dobiček v miru vedno predpostavljajo krvavi razpravi, dočim mlada japonska generacija vidi v Angliji svojega največjega nasprotnika v razširjanju življenjskega prostora japonskega naroda, ki ne sili samo v Kitaj, ampak tudi na jug. Na vsak način pa se Angleži z Japonsko ne bodo mogli sporazumeti kakor samo pod pogojem, da ustavijo vsako podporo, ki jo do zdaj v obilni meri izkazujejo nesrečnemu Kitaju in njegovemu hrabremu vodji. Zato se bodo ta pogajanja zavlačevala, dokler ne pade Hankov, kar ne bo pomenilo samo poraza Kitaja, marveč tudi Anglije. Takrat bo namreč nastalo vprašanje, ali se Angliji še izplača podpirati Čankajšeka, ki ima namen, da z zahodnega Kitaja organizira zopetno osvojitev kitajskih centralnih provinc, ali pa naj prepreči, da ne bi Japonci raztegnili svojega osvajalnega pohoda na Kanton, kar bi ne pomenilo nič manj, kakor da bi angleški Honkong izgubil vse svoje zaledje in postal za Angleško brezpomembno breme. Na drngi strani pa ima Japonska tudi velik interes, da si zasignra v Angliji prijateljico, ki bi ji posodila potrebne kapitale za organizacijo ti jih kemičnih tovaren, vse tovarne porcelana, polovico svojih keramičnih fabrik, dve tretjini tekstilne industrije in takorekoč vso lesno industrijo. Važne prometne žile, železnice in ceste, je nova meja pretrgala na mnogih mestih. Od močno industrijske države, kakršna je bila, je nova Češkoslovaška postala pretežno poljedelska država. Poleg teh problemov so se pa pojavili tudi drugi. Iz krajev, ki jih je zasedla nemška vojska, je pribežalo v notranjost države ogromno število ljudi iz Sude-tov, ljudi, ki jih je bilo treba spraviti pod streho, poskrbeti, da ne umrejo od gladu in ki jim bo treba preskrbeti tudi delo. Vseh teh težkih problemov so se Čehi lotili ne samo z žilavostjo, marveč tudi z onim ustvarjajočim slovanskim optimizmom, ki je last samo zdravih narodov. Spoznali so, da je končno lasten dom, naj bo še tako majhen, naj bo še tako skromen, boljši nego bogata in velika tuja streha, in z novo energijo so se lotili urejevanja tega svojega zmanjšanega doma. Novi odnosi z Nemčijo so začeli roditi zadovoljive uspehe. Zunanji minister Chvalkovsky je posetil Hitlerja ter se z njim dolííehil, da plebiscita v Sudetih ne bo. Ostala bo meja, ki jo je 5. oktobra določila monakovska komisija. Po velikem nacionalnem in političnem uspehu, ki ga je imela, je Nemčija postala bolj popustljiva in se je Hitler v zadnjih dneh celo energično zavzel za Češkoslovaško, ko so Madžari mislili, da je prišel čas za obilno povečanje ozemlja krone sv. Štefana. Po prvih pogajanjih v Komaromu, kjer so Čehi in Slovaki pristali na to, da Madžari takoj zasedejo en del dotedanjega teritorija republike, so v Budimpe- MEJAH — IZJALOVLJENI šti dobili povečan apetit; začeli so zahtevati tudi takšne kraje, ki so popolnoma slovaški, in s Poljsko so se bili že nekako dogovorili, da pograbijo Rutenijo. Kmalu se je pa pokazalo, da je tak apetit pretiran. Če bi Madžari zasedli Rutenijo ter prišli tako do skupne meje s Poljsko, bi Mala antanta zgubila svojo skupno mejo; preko Rutenije je Češkoslovaška zvezana z Romunijo, ki ima skupno mejo z Jugoslavijo. Zato so ti načrti, ki jih je Madžarska kovala tudi z dobrohotnim prikimovanjem Italije, naleteli na odpor ne samo v Pragi, marveč tudi v Beogradu in Bukureštu. Jugoslovanska vlada je svoje stališče jasno obrazložila tako v Berlinu kakor v Rimu. Italijanska vlada je odgo- I vorila rezervirano, dočim so Nemci takoj začeli posredovati v Varšavi in Budimpešti ter so Madžarom tudi jasno povedali, da ne morejo odobravati njihovih zahtev za priključitev zemlje, ki ni madžarska. Preden je pa prišlo do intervencije Male antante in Nemčije, so Madžari hoteli biti junaški. Poslali so preko meje teroristične tolpe pod vodstvom madžarskih oficirjev z nalogo, da izzovejo nerede, ki bi madžarski vojski — budimpeštanska vlada je medtem mobilizirala pel razredov — služili kot pretveza za intervencijo. Tolpe so češkoslovaški oddelki vojaštva in orožnikov obkolili in zajeli, 300.000 mož, ki jih je bila madžarska vlada poslala na mejo, je pa moralo lepo obtičati na poti. Pritisk, tudi z nemške strani, je pomagal in velikomadžarski načrti so zaenkrat splavali po vodi. Sedaj se bodo zastopniki Budimpešte spet lepo pogajali s češkoslovaško delegacijo, da se medsebojne zadeve mirno urede. Osnovne smernice notranjega gospodarstva v Jugoslaviji kateri bi Anglija odslej nastopila brezpogojen in odkrit nasprot-1111 japonskega cesarstva. Zaenkrat gonijo samo c j^J«!, predvsem o svobodi plovbe PoJangceju, po katerem se vrši pro A~anje japonske armade in kjer ima ¿rfhja v dolžini celih 1000 km ne-* etrgano verigo svojih monopolov, tev. Ti momenti so zelo velikega pomena tudi za stališče, ki ga Anglija mora zavzemati v Evropi, kjer bi bila v slučaju kakega oboroženega spopa- na-mreč skladišča, obrežne železnice, da angleška pomorska bojna sila zlatarne, čiščenje reke, ladje in kon- sti v Sredozemskem morju, kjer pre esionirane naselbine. Zaenkrat pod ¡ ži hud nasprotnik britske velesile, aJ° ta sporazum tudi japonski ve-' hudo prizadeta. Večkrat smo že ugotovili, da miselnost jugoslovanskega naroda ni fašistična in je zato fašizem v Jugoslaviji, v kakršnikoli obliki, nemogoč. To je potrebno poudariti zlasti sedaj, ko je današnja vlada navezala prijateljske stike z Nemčijo in Italijo. Usoda Češkoslovaške je dokazala, da je imela jugoslovanska vlada prav. S tem pa seveda ni rečeno, da ima namen tudi Jugoslavija uvesti fašistični sistem, ki bi se, kot smo prej rekli, radi tradicionalne narodne miselnosti ljubezni do svobode in vse njegove tradicije ne bi niti mogel uveljaviti. Sedanja naša politika napram sosedom dobro odgovarja gospodarskim interesom naše države. Nemčija in Italija sta najboljša kupca Jugoslavije. Če bi ne dobili potrebnega blaga v Jugoslaviji, bi si ga pa kje drugje nabavili. Za denar se dobi vse povsod in ne prašajo, kdo je kupec. To je čisto enostavno in razumljivo. Nekaj drugega pa je, o čemer jé prav, da smo tudi izseljenci poučeni. Iz jugoslovanskega strokovnega in drugega časopisja razberemo, da je zelo veliko bančnih in drugih gospodarskih podjetij v tujih rokah. Ta podjetja razpolagajo z velikim delom. če ne z največjim, ljudskega i-tncfja ter naravnih dobrin, in dobiček se steka v tuje žepe in tuje države. Kdor pa ima v rokah naro.luo gospodarstvo, ta je v mnogem tudi njegov pravi gospodar. Jugoslavija je mlada in gospedar- NAROčNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. RAZNE VESTI Bivši avstrijski sodnik, dr. Johairn Langer, ki je obsodil na smrt 17 hit-lerjevcev, za časa ponesrečenega pu-ča na Dunaju, se je v salzburškem zaporu ubesil. Vojno sodišče v Barceloni, je oprostilo in izpustilo na svobodo, generala Villalbo, poveljnika republikanskih čet v Malagi, katerega so dolžili, da je brez pravega vzroka mesto prepustil Italijanom. Na sredo ulice je padlo v Bukure-šti vojaško letalo ter se razbilo in vžgalo. Ubit je bil tudi pilot, dočim ni bil ubit nobeden od precej številnih pešcev. Kakor poročajo iz Tokija, je polj ska vlada priznala neodvisnost Man-čukua tev bodo vzpostavljeni diplo-matični odnošaji med obema državama. Romunski kralj Karol namerava sredi meseca novembra posetiti Pariz in London, da dobi posojilo obeh držav v svrho oborožitve svoje države. Posetu pripisujejo Veliko važnost. Umrl je prejšnjo sredo v Parizu, veliki knez Ciril Vladimirovič, član bivše carske rodbine, pretendant na ruski prestol. Pokojni je bil poročen s princezinjo Victorijo Koburg Go-tha. Imela sta tri otroke: veliko kne-ginjo Marijo, Kiro in Vladimirja, ki ima sedaj 21 let. Pokojni veliki knez je bolehal na raku, kateremu je sedaj podlegel. Star je bil 62 let. Prvikrat odkar je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, se je vršil pogreb po katoliškem cerkvenem obredu. Pokopali so v Barceloni ob Ebru padlega kapitana Lagarduya. Pogreb se je izvršil brez incidenta ter so prisostvovali tudi državni predstavniki. Rimska vlada ima namen imenovati grofa Luigija Vinci Gigliuccija, sedanjega poslanika v Budimpešti, za poslanika v Buenos Airesu. Rafael Guariglia, tukajšnji italijanski poslanik, pa bo odšel za poslanika v Pariz. sko še 3:c dovolj organizirana država. ki je polna naravnih bogastev. Medtem ko so politikarji prei narod hujskali / ničevo lokalno poetiko in versko nestrpnostjo, so tuja podjetja pridno izkoriščala deželo ter n iirr omadila in odnesla težke milijarde, domači delavec pa jim je za nizko plačo dnini!. Tekom dvajsetih let ni mogla Jugoslavija dobiti trdne no'.ran jo novne gospodarske podlage. Domače gospodarske organizacije in domača podjetja niso mogla najti potrebne zaslombe pri zgolj politién'h vladah, ki so se pogostoma menjavale ter niso uživale nobene zaščite. To ni ostalo prikrito tujim špekulantom, ki so z domačimi in tujimi zvezami delali sebi lepe osebne profite. Prav tako kot tuji kapital tudi doma" v ivatnih rokah ni imel dovolj smislf za širokopot-?" ic p> XBcaBaaéc ..<♦>: afee: w sá^ssae® ^et H soasase^a». ases ¿«as»Mec <♦> -mam. •:♦> I i Argentinske vesti T¡Bcm~m:>&> m-:/.m «m«««®'« •:«•" VOLITVE V PROVINCI TUCUMAN V nedeljo so se vršile v provinci Tueuraán volitve za suveiiserja in ob enem tudi občinskih svetnikov. Volitve" so končale brez vsakega incidenta ter so volilne komisije že pričele s štetjem glasov. Nastopile so tri stranke: radikalska, concor-danca in antonisti. Vse tri stranke upajo, da bodo dosegle dovoljno,število volilcev za guvernerja. Do sedaj pa zmagujejo radikali, ki imajo že trinajst, concordancisti 8 in antonisti 3 volivce. Koncem tedna pa bo znan popolen izid. Kdo bo za guvernerja dr. Crit-to ali Simon Padrós, je še težko reči. Concordancisti pravijo, da bodo' imeli 3 do 4 volivce več kakor radikali, antonisti pa nameravajo, v slučaju, da bi ostali v manjšini,.glasovati za radikale. KOLONIJE ZA KAZNJENCE Dve novi koloniji za kaznjence nameravajo napraviti. Eno v provinci Buenos Aires, ki bi bila za kaznjence z manjšimi prestopki, a drugo na Ognjeni zemlji, za večje hudodelce. Na teh kolonijah, bi bile tudi razne delavnice, v katerih bi bili zaposleni kaznjenci. Ker pa za te naprave ni denarja, hočejo prodati en kos zemljišča kaznilnice, ki se nahaja v ulici Las Heras. ALI BO TREBA POMAKNITI KAZALCE NAPREJ? Že nekaj let sem je treba s 1. novembrom pomakniti kazalce' za eno uro naprej. Izkazalo se je, da je to brez kakega vidnega uspeha. Koliko prošenj in protestov pišejo ljudje radi te zadeve vsako leto, toda zastonj. Tudi letos so že začele romati prošnje na državnega predsednika, da se odlok o "poletni viri" ukine. Bomo videli, kako bodo gospodje odločili. sliki jo je neka ženska prepoznala. Povedala je, da ta služkinja živi v hiši št. 2047 ulice San Eduardo. Dva policaja sta šla v to hišo in res našla lepo tičko, katero sta odpeljala nazaj v kletko, ki jo je bila samovoljno zapustila. VLAK POVOZIL V ponedeljek je vlak železnice .F.C.C.B.A. do smrti povozil izseljenca Teodorja Jakoviča, ko je šel na višini ulice Suarez čez tračnice. dokumenti v tujem jeziku Poljedelsko ministrstvo je izdalo odlok, da ne sme noben oddelek tega ministrstva sprejeti ali reševati kake zadeve, če niso predloženi dokumenti prevedeni na državni jezik potom priznanega prevajalca (Traductor público). SLOVAŠKO DRUŠTVO V BUENOS AIRESU priredi dne 22. oktobra ob 21. uri v društvenih prostorih ul. Acevedo 553, veliko prireditev. Kogar zanima, kako kulturno napredujejo Slovaki, naj gre pogledat. LEPA SLUŽKINJA ZOPET ZA MREŽO Pisali smo že o služkinji Luisi Jenkius de Baez, ki je na drzen način pobegla iz ženske jetnišnice meseca junija v družbi dveh svojih to-varišic. Dočim se je policiji posrečilo Eleno Parro in Puiso Ponce kmalu zopet prijeti, se je lepa Jenkins znala dobro skrivati ter je policija že izgubila upanje, da jo izsledi. Koncem prejšnjega meseca pa je Enrique del Campo javil policiji, da je služkinja, ki je bila pri njem v službi izginila, z njo pa tudi zlatnina v vrednosti 7.000 pesov in 820 pe-sov v gotovini. Ta je popisal služkinjo, nakar je bilo policiji takoj jasno, da tičica ni nobena druga kakor pobegla Jenkins. Začela je poizvedovati, razkazovati njeno sliko in po Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lo jk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54-2094 DR CARCANO ARGENTINSKI POSLANIK V PARIZU V Pariz je dospel dr. Cárcano, novi argentinski poslanik. Ob prihodu v Pariz se je sestal z bivšim argentinskim predsednikom generalom Ju-stom, kateri je z našega Jadrana, kjer je prebil dolgo časa, krenil v Francijo, da se od tam odpelje nazaj v Argentino. CHACOVSKI MIR Arbitražna komsiija, ki je imela nalogo določiti mejo med Bolivijo m Paraguayem, je svoje delo končla. Ob tej priliki je predsednik Združenih držav Roosevelt čestital in se zahvalil dr. Cantilu za njegovo prizadevanje, da se je mir med spornima strankama skleni. SPOR MED EKVADORJEM IN PERUJEM Dočim je spor med Bolivijo in Paraguayem likvidiran, je še zmerom brez rešitve spor med Ekvadorjem in Perujem. Ekvador je naprosil za posredovanje zastopnike držav, lu so posredovali v cliakovskem sporu med Bolivijo in Paraguayem. Perú pa te posredovalce odločno odklanja, radi česar so tudi zastopniki posredovalnih držav svoje posredovanje odklo- VZNEMIRJENJE V CATAMARKI Veliko vnemirjenje vlada med prebivalci mesta Catamarke radi obsežnih varnostnih odredb. Guvernerjeva palača, kakor tudi vsa javna poslopja so zastražena po ojačeni policiji ter s civilisti, ki so oboroženi s puškami. Ljudstvo se boji, da bo prišlo do kakih nemirov. Kaj je vzrok tem strogim odredbam, m se jasno. Zdi se pa, da je v zvezi z nezadovoljnostjo in razkolom v nar. demokratični stranki. Da bi pa ta spor v stranki poravnal, se trudi že nekaj časa predsednik glavnega odbora, dr. Arancibia Rodriguez, toda do .<♦>. : «s* ya*: •:♦>;. <«• ■ : :<«•: .,•:«•. •»> >*«•: •:♦> sw «5 IkROJACNICA MOZETIČ i * § Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si ¿ vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! V i5 I 5 o s o R io 5052 (Paternal) - Buenos Aires m. ym -m: :mc x«< mtamrnscm®**" m 'i p. | i i i I i S * i i i i >i PROMET V TRSTU SE DVIGA Promet v tržaški luki se po italijanskih statistikah dviga. Tako je v prvi polovici letošnjega leta znašal ves trgovski promet 1 milijon 660.500 ton, dočim je lani v istem «asu znašal 1,542.000 ton. Lansko leto je znašal celokupni promet 3,154.000 ton. V letu 1936 pa komaj 2,245.000 ton. Kakor kaže, bo letošnji promet še večji kot v letu 1937. NOVA FAŠISTIČNA PALAČA V TRSTU V Trstu se bo zgradila v najkrajšem času velika in lepa palača fašistične mladinske organizacije "Gil" (Gioventú italiana del littorio). Oblina je v ta namen iz svojega prora-čuna dajala po 1 milijon in pol lir letno od leta 1933. Palača bo vsa iz marmorja in klesanega kamna ter bo zelo monumentalna. mativnosti lepo napredoval je z oktobrom letošnjega leta stopil v novo dobo. Odslej bo imel vsak delovni dan najmanj 10 strani. Običajno je "Slovenec" imel doslej ob delavnikih po 8 strani. Povečanje obsega se bo občutno poznalo tudi pri njegovi ureditvi, saj bo marsikaj, kar je doslej odpadlo, moglo še priti v list. CESTNA DELA MED SPLITOM IN TROGIRJEM KONANA Te dni so bila dogotovljena dela pri rekonstrukciji ceste med Splitom in Trogirom. Nova cesta je betoni-rana ter dolga 18 km. Država je za ta dela dala 11,600.000 din. če bi bila dela razpisana sedai, bi cesta veljala najmanj 20 milijonov din. — Na Sušaku bo država gradila novo pristaniško skladišče. Razpisana so že prva dela v vrednosti okoli 1,400.000 din. ZDRAVILIŠČE ZA JETIČNE NA GOLNIKU BO POVEČANO še to jesen bo uprava bolniških fondov prometnega osebja začela graditi ob sedanjem glavnem poslopju zdravilišča na Golniku poseben paviljon, ki bo imel prostora za 60 postelj, z vsemi pritiklinami. U-prava zdravilišča pa bo med sedanjim glavnim poslopjem in novim paviljonom zgradila zvezno poslopje, v katerem bodo vsi zdravniški prostori, kakor operacijske dvorane, laboratoriji, ambulante in rentgenske preiskovalnice. RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V LJUBLJANI V nedeljo 2. oktobra so odprli v Ljubljani razstavo slovenske knjige. Razstava obsega 3.000 najboljših in najlepših književniških del, ki so izšla od osvobojenja do danes. Zani mivo pa je, da smo Slovenci v zadnjih 20 letih imeli nad 12.000 slovenskih književnih izdaj. Razstava je vsa zanimiva in je deležna lepega obiska. nje žita doma in na roke. Večino žita so omlatili na mlatilnih strojih. Letos pa so se tega skrbno izognili. KRUH V VASEH Trnovo, septembra 1938. — O kruhu se menda ni toliko govorilo in pikalo niti v svetovni vojni kot se zadnje čase pri nas. Sicer se je enotna vrsta kruha, odkar je bila letošnja žetev precej zboljšala tako, da ga oni, ki niso bili nikoli vajeni črnemu kruhu, prav radi jedo. Tudi tako imenovana enotna črna moka je boljša kot je bila v začetku. Vendar ne glede na to kaj je dovoljeno in kaj ni, kakšna sme biti moka in kakšen kruh, po naših vaseh niso letošnje leto poznali ne krušne moke ne kruha. Za zajtrk je i-mela večinoma kmečkih družin koruzni močnik ali pa kašo, včasih polento, neredko pa tudi krompir. Lanska letina žita je bila pičla; kar so pridelali doma, so porabili že čez poletje in v jeseni tako, da za zimo in do nove žetve ni ostalo več ničesar. Žito, ki se ga prav za prav za privatno rabo niti ne more dobiti in pa moka sta tako draga, razmere po naših vaseh obupne tako, da večina družin ni skoro celo leto imelo kruha. .M ! Iz naše zgodovine: Napoleonova Ilirija Ko so Francozi pridrli pod gene- [ namesto prej imenovanega hrvatske-ralom Napoleonom Bonaparte.jem iz | ga časopisa izhajati v Ljubljani u- RAZNE NESREČE Med Munami in Starado v Istri grade novo cesto. Pri teh delih sta bil a že delj časa zaposlena Ivan Ov-čarič in Josip Butkovič. Polir je ta dva poslal, naj gresta očistiti mino, ki ni eksplodirala. Ko sta mino do polovice očistila, je nenadoma eksplodirala in oba delavca hudo ranila. Butkoviču je izbilo tudi desno oko. Na cesti v bližini Mašuna pod Snežnikom se je prevrnil tovorni avto, last ttrgovea Lamfreda iz Ma-tulj. človeških žrtev k sreči ni bilo. — Pri železniškem mostu na Opči-nah je avtomobil povozil 60 letnega pismonošo Škabarja. Škabar ima zlomljeno roko in hude rane na glavi. -— V Trstu je pri delu zemlja zasula 28 letnega Jakoba Jakca. zidarja. Tovariši so ga izkopali še živega, vendar hudo ranjenega. S kolesa je padel Franc Brundula iz Sežane, pretresel si je možgane. — V Zabavljali je padel s kolesa 28 letni delavec Anton Čehovin in se smrtnone-varno poškodoval. — Pri Senožečah je padel s kolesa 25 letni čevljar Ferfila iz Potoč. — S kolesom v zid se je zaletela 18 letna Svetka Štoka in se hudo poškodovala. — Z močnikom se je močno oparil 12 mesečni otrok Marij Štokovac v rstu. — V tržaško bolnišnico so pripeljali 60 letno Antonijo Krenotičevo, ki ima zlomljeno nogo, in pa 37 letnega Marija Čoka, ki ima hude rane na nogah. IVAN REJA UMRL V Trstu je umrl Ivan Reja, posestnik in trgovec iz Kozane pri Gorici, oče docenta in vodje meteorološkega zavoda na ljubljanski univerzi. KNEŽAK JE DOBIL NOVEGA PODEŠTATA Kniežak, septembra 1938. — Občinska uprava v Knežaku je razvpita ne samo po reški pokrajini, ampak tudi drugod. Številni podeštati, ki so se vrstili drug za drugim, so tudi odhajali drug za drugim, a knežki občini so ostajali dolgovi. Pred kratkim je imenoval reški prefekt novega poudeštata za občino v Knežaku in sicer bivšega dolgoletnega tajnika fašistične stranke v Trnovem, od-tiosno Ilirski Bistrici, učitelja Vi-gliantija. Istočasno je premeščen na šolo v Knežaku skupno z ženo, ki je prej učiteljevala tudi na deški ljudski šoli v Trnovem. Za tajnika fašistične stranke v Trnovem pa je bil imenovan bivši ravnatelj ljudske šole v Trnovem. IZLET V LJUBLJANO Ljubljana, septembra 1938. — Na jesenski ljubljanski velesejem je pri peljalo večje število avtobusov naše rojake iz raznih krajev Julijske Kra jine. Samo iz Gorice je naenkrat odpeljalo 5 autobusov, trije z Goriča-ni in Vipavci, dva z Idrijčani in okoličani. S Kanala in Tolmina so prišli z vlakom. Izletniški avtobusi pa so prišli tudi iz reške pokrajine in s Tržaškega. Poleg tega je obiskalo Ljubljano v dnevih velesejma vse polno rojakov z rednimi potnimi listi, ki so izkoristili nedeljske turistične karte. Škoda, da naši rojaki niso bili obveščeni, da je naša država dovolila za to priliko brezplačen vizum, italijanska železniška uprava pa znaten popust. Italije v Gornjo Štajersko, je bil sklenjen mir 1. 1797 v Campo For-mio, ker je Avstrija za izgubljeno Belgijo in Lombardijo dobila večino ozemlja beneške republike, ki jo je Napoleon uničil. To ozemlje beneške republike je obsegalo Benečijo do Adiže, Istro, Kvarnerske otoke, Dalmacijo in Boko Kotorsko. Leta 1805 pa je morala Avstrija v bratislavskem miru odstopitti Napoleonu Dalmacijo in Istro z otoki. Leta 1806 je zasedel Dalmacijo do Neretve, od koder je hotel prodiratti proti Rusom v zvezi s Turki, toda Rusi so s Črnogorci zavzeli Boko Kotorsko. Pri tej priliki je Napoleonov general Lauriston zasedel Dubrovnik. Zadar je bil glavno mesto in od tu je upravljal Dalmacijo in Istro Benečan Visco Dándolo. Leta 1807 je dobil s tilžiskim mirom Boko Kotorsko, 1808 je ukinil dubrovniško republiko in jo združil z Dalmacijo. Tu je izvedel važne reforme: Kmet je postal lastnik zemlje. Uvedla se je posta in gradile ceste, osnovale so se osnovne šole, gimnazije in v Za-dru visoka šola. Tu je izhajal v hrvatskem in italijanskem jeziku tednik "II regio Dalmata — Kraljski Dalmatin (1806—1810), ki je prvi hrvatski časopis. Leta 1809 je v sehonbrunnskem miru igubila Avstrija še Istro, Goriško, Trst in be-ljaško okrožje na Koroške ter vojaško in civilno Hrvatsko južno od Save in vzhodno od Une. Vse to je Napoleon s prej beneško Istro in Pu-striško dolino združil Ar posebno u-pravno celoto, ki jo je imenoval Ilirijo ali Ilirske pokrajine. Sedež te nove pokrajine je bila Ljubljana, kjer je stoloval generalni guverner maršal Marmont. Leta 1810 je začel radni list "Télégraphe officiel des province« Illyriennes" v francoskem, nemškem, italijanskem in sr-bohrvatskem, nekaj časa tudi v slovenskem jeziku. Narodni jezik se je uvedel v osnovne šole. Ustanovili so dalje 25 gimnazij in 9 licejev ali višjih gimnazij. V Ljubljani je bila u-stanovljena tudi centralna šola v današnjem smislu vseučilišče. 15. aprila 1811 je bila Ilirija z organizacijskim dekretom razdeljena na šest civilnih provinc: Kranjska, Koroška, Istra, Hrvatska, Dalmacija, Dubrovnik in Vojno Hrvatsko. Province so se delile na distrikte, ti pa zopet v kantone in občine. Francoski zakonik (Code Napoleon) je prinesel enakost državljanov, tlaka in desetina sta bili odpravljeni, toda novi davki (fronki) so osovražili ljudstvu Francoze. Mnogo se je udejstvoval v tej dobi francoske okupacije naše zemlje Valentin Vodnik, ki se je kaj kmalu zavedal važnosti francosče vlade. Postal je ravnatelj ljubljanske gimnazije in nadzornik za ljudske šole. Ker ni bilo potrebnih slovenskih učnih knjig, jih je sam napisal pet. Najvažnejša knjiga med temi je njegova slovnica. Franco-zohi v čast pa je zapel "Ilirija oživljen^". Ko je bil Napoleon 1812 leta poražen v Rusiji, so 1813. avstrijske čete zasedle Ilirijo. Leta 1815. je dunajski kongres prisodil Ilirijo Avstriji. Dalmacija je bila kot posebna kraljevina podrejena Dunaju, iz o-stalih dežel, razen Vojne Krajine, pa so uredili 1816 kraljestvo Ilirijo z gubernijama v Ljubljani in Trstu. Leta 1822 pa se je civilna Hrvatska podredila Zagrebu in Kvarnerski o-toki Istri. Leta 1825 je bilo pridruženo Iliriji tudi celovško okrožje. VAS SOZE JE DOBILA cerkev Vas Soze, ki spada pod župnijo Trnovo, doslej ni imela svoje cerkve. Letos pa so sezidali lično cerkvico, katero je blagoslovil trnovski dekan. Pri blagoslovitvi je bla navzoč-na velika množica ljudi od blizu in daleč. — Podružno cerkev sv. Trojice v Trnovem bodo popravili. Bila je vsa povojna leta zelo zanemarje-Ob prihodu Italijanov so jo zasedli vojaki, ki so imeli v njej nekaj časa tudi skladišča sira in drugih živil. Trnovčani so se že neštetokrat zavzemali za temeljito popravilo in obnovo cerkve, sedaj so to, kakor vse kaže, dosegli. SLOVENEC" SE JE POVEČAL "Slovenec", ki je v zadnjih letih Po svoji notranji ureditvi in infor- j ta so kmetje začeli opuščati mlate SLABA LETINA II. Bistrica, septembra 1938. — Letošnje čudne vremenske prilike, ki iz raznih krajev Julijske Krajine, L"! on C1 r r» r7 5 irOrt 1 n-t-n nr, mr, inl lrí «n »i T-.-, i-________A ' STROGE ODREDBE Reka, septembra 1938. — Za skupne izlete z autobusi ali pa tudi z železnico so oblasti izdale stroge u-krepe. Predvsem mora seznam udeležencev izleta romati v Rim, kjer šele dokončno ugotove, kdo sme in kdo se ne sme udeležiti izleta. Trde, da so te povsem nove odločbe v zvezi z znanimi ukrepi proti Židom. * Ljubljana. — Za zadnje dneve velesejma je bil napovedan prihod večjega števila avtobusov z izletni- ki so skozi vse leto nagajale našemu kmetu, so večinoma vzrok slabemu letošnjemu pridelku Po nekod tvori izjemo le pšenica, katere so skoro povsod veliko več pridelali kot lani, pa tudi nekatera druga žita se niso slabo obnesla. Venda so zadnje vremenske, neprilike. to je večen dež, marsikomu skoro uničile žito. Kajti kmetje so utegnili le požeti žito, ne po spraviti ali vsaj ne suhega. Zato je nevarnost, da bo žito strohnelo ali posklilo. — Krompirja bo letos zelo malo. Spomladi ga je najprej u-uičil hud mraz, potem ga je zatrla suša, sedaj spet dež nagaja Marsikje je opaziti, poleg posušene in o-venele kronipirjevke na njivi, sveže krompirjevo cvetje. — Ravno tako ne bo skoro nič fižola, ki ga je spomladi uničila suša, sedaj pa večno deževje. — Tudi letina sena je letos zelo slaba, pridelka bo komaj za polovico od srednje dobre letino. Ota-va je sicer lepo obetala, toda kakor kaže, jo ne bo mogoče pokosHi, še manj pa spraviti v senike. Zadnja le- ki pa jih ni bilo. Interesenti so sporočili svojcem, da morajo oblasti sezname izletnikov poslati na pristojno ministrstvo v Rim. Buje. — Anton Benčic iz Krasice star 67 let, se je na tržaški ulici spotaknil in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. 8 - v s ■ I 8 l 0 1 I a I © KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires "K . 'Suk ;<♦>*. mm >:♦>..<♦>: •:♦> <♦> Veliki zavod "RAMOS MEIIA" V enereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi naprava-ml In z izvrstnimi SPECIJALISTI ie edini te vrste v Argentini. —. Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Kaštel v Dalmaciji, zgodovinsko mesto iz turških časov Dobravlje. — Umrl je Lojze Hro-bat po dolgi in mučni bolezni. So-žal je! * Gorica. — Vojašnice sv. Marka v Gorici bodo razširili. Mestni svet je že odobril nakup zemljišča na katerem bodo zgradili vojašnice. * Trst. — Avto je povozil 64-letno Terezo Rebec iz Sežane. Zlomila si je nogo v koleno. * Gorica. — Tržaško planinsko društvo je s sekcijo jamarjev preiskalo Banjško planoto. Tu so našli jamo, ki je 285 m globoka in je torej naj-globja v Julijski Krajini. Doslej so odkrili v Jul. Krajini 350 jam in za najglobjo so imeli jamo pri Lipici, ki je 200 m globoka. * Trst. — Podivjana krava je težko ranila v trebuh 53-letno Ivano Skorja. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico. Njeno stanje je nevarno in zdraviti se bo morala 6 tednov. Trst. — Umrli so: Ladonič Viktor 74 let, Furlan por. Kapelj Alojzija 43, Marolt Franc 79, Smokovič Anton 62, Ferluga Just 46, Frank vd. Kobal Frančiška 54, Dugar Gvidon 61 let star. mm mm¡mm ■<«< mm mm i restaurant i recreo ¡"EL CAÑON"! j»* Izvrstna domača hrana, prvo- g ,----i- — Pro- i „, vrstno pivo m vino # stori z vrtom, pripravni 'I svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. I za Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. R i PAZ — Buenos Aires ss yam mm-« mm- *mm. mm 'mm. t i S? i i i m mrnmm Trgovina čevljev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL. ^m^m^mmrémmmm'immmwmmmmmmmmr^M Trst, problem srednje Evrope in slovenski problem O Trstu danes piše vse evropsko časopisje. Njegov položaj in pa polo žaj njegovega zaledja, ki je postal kočljiv zlasti po priključitvi Avstrije k Nemčiji, vzbuja skrbi in pozornost. Ko notranji problem pa je Trst tudi važen za Slovence, saj je za Slovenijo to mesto, brez ozira na ozko nacijonalno povezanost, okno v svet. Iz naslednjih vrst bo razvidno kako, kdaj in zakaj je mesto uspevalo in razvidni bodo tudi vzroki njegovega današnjega propadanja. Leta 1719 je postal Trst najvažnejše pristanišče avstrijskih dežel. Dunaj mu je nadel celo kmalu naslov "Fedelissima" — najzvestejše mesto. Ta naslov je opravičen morda le v nujni potrebi Trsta po velikem zaledju, ki mu ga je tako lepo, poleg svoje politične in vojaške moči nudila Avstrija, ki je tedaj tvorila eno tno gospodarsko ozemlje, kar edino potrebuje Trst za svoj razvoj, na drugi strani pa v potrebi Avstrije oziroma v potrebi avstrijskega gospodarskega ozemlja, ki je nujno potrebovalo izhodišče na morje, za kar je bil najpripravnejši Trst. Te medsebojne potrebe so Trst in Avstrijo navezale tesno enega z drugo. Kako je bila ta vez tesna in občutljiva, se vidi iz tega, da je vsako najmanjše pretrganje zveze med Trstom in zaledjem zlasti pristanišče, nič manj pa zaledje, takoj občutilo. V letih zasedbe Trsta po Napoleonu je n. pr. padlo število prebivalstva od 37.000 na 24.000, promet pa je padel na 3 miljone florintov. Promet se je takoj nato v 1. 1814 dvignil na 60 miljo-nov florintov, prebivalstvo v 1. 1815 pa na 45.000. Vendar pa niti ta navezanost na sebi ne bi mogla Trstu sprva preveč koristiti, kakor mu ni mogla koristiti takoj po 1. 1382, če ne bi nastopile vmes druge okolnosti. Kari VT je namreč začel hitro ustvarjati lastno mornarico (prva ladjedelnica v mestu je bila ustanovljena 1. 1723) in je ustanovil kot rečeno v mestu svobodno zono za promet ter se trudil na vse načine, da bi ta promet dvignil. Odločilne v tem oziru pa so bile šele odredbe za časa Marije Terezije, ki je izrekla vso luko za svobodno, je dalje uredila pristanišče ter tudi pravno stran trgovinskega in pomorskega prometa. Njene odredbe se smatrajo kot seme bodočega razvoja. In Trst se je pričel od tedai dalje pb hirajočih Benetkah naglo razvijati. Prosta luka, ki je nastala 1. 1844. je gospodarsko podlago mesta hitro spreminjala. Iz malega sejemskega krajevnega središča, kjer se je v srednjem pa še v začetku novega veka razvijala le trgovina s Kranjsko in bližnjo Hrvaško in je bilo mesto omejeno le še na hribček Sv. Justa, se je pričel Trst razvijati v mednarodno tržišče — emporium, kjer so si pričele dežele Jadranskega, Egej-skega in Sredozemskega morja ter Srednje Evrope izmenjavati svoje produkte. Drugi za Trst zelo važen dvig je nastal po otvoritvi Sueškega prekopa 1. 1869, v zvezi z železniško progo, ki je bila med tem zgrajena od Dunaja do Trsta. S tem je postalo mesto tržišče za razne dele sveta. Čeprav je odplula iz Trsta prva ladja za severno Ameriko že 1.783, je bila do otvoritve Sueškega prekopa tržaška trgovina skoraj izključno evropska. Z otvoritvijo tega nrekopa je poleg tega postal Trst najboljše evropsko pristanišče za Orient. To je morda hotela poudariti pred kratkim italijanska vlada, ko je po zavzetju Abesinije odredila Trstu oz. njeni največji paroplovni družbi Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE krojačnico Cirila Podgornik • ; ki Vam nudi najboljšo postrež- I bo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 523 Villa Devoto j "Lloydu" adino le pomorske zveze z deželami preko Sueškega prekopa, zlasti z Abesinijo. To pa brez dvoma za tako veliko luko kot je Trst in to še v teh razmerah kot so danes, ne zadostuje ter prinaša koristi morda le družbi, ne pa mestu, zlasti še, ker ne gre ves promet, ki ga mora ta družba opravljati z deželami preko Sueškega prekopa samo s Trsta, ampak tudi z drugih italijanskih luk in je zlasti v zvezi z novo zasedeno kolonijo (vojaški transporti, transporti kolonistov, živeža itd.). Res je tudi Lloyd med vsemi, celo angleškimi družbami, ki vrše promet skozi Suez, bil lani na prvem mestu. Trst je torej v 19. st. in to celo brez posebne skrbi vlade, nevzdrže-ma rastel. Avstrija je namreč zgolj iz strateških ozirov zgradila železniško zvezo z Benetkami, ki so bile pod njeno oblastjo (od 1815 do 1866) in to preje kot Trstom, ki je dobil prvo železniško zvezo z Dunaja preko Ljubljane 1857 leta. S tem so Benetke grozile odvzeti Trstu del zaledja, alpske pokrajine in južno Nemčijo, še bolj kočljiv je postal položaj po 1. 1866, ko je Avstrija zgubila Beneško in Furlanijo in je tedaj nujno rabila za omenjene predele druge zveze do morja. Iz strateških ozirov zopet, je vlada tedaj mesto boljše in najhitrejše zveze Avstrije do morja preko Predila in Soške doline, zgradila bohinjsko progo, ki je büa končana šele 1. 1909. Napako Avstrije je za Trst sicer ublažila otvoritev Sueškega prekopa, vsled česar ns le ni Trst ničesar zgubil, ampak je celo pridobil. Trgovina z Orientom je namreč kmalu zelo spremeni! a razmerje v prometu. Dočim je bilo 1. 1848 od 147 miljonov kv. prometa le 30 miljonov iz neevropskih dežel, je bil ta promet tik pred vojno v razmerju 1.75 miliarde kv. proti 700 miljonov kv. Vendar pa je bila z bohinjsko železnico konkurenca Benetk skoro u-ničena in Trst je Benetke v prometu prerasel za enkrat toliko. Glavni u-deleženec v tržaškem prometu je bila kot rečeno Avstrija, in je šlo preko njega 67 do 80% vsega avstrij skega uvoza in 45 do 60% izvoza. V mestu je sicer s časom nastalo tudi nekaj industrije, kot ladjedelnice, parni mlini, pivovarne, rafinerije, plavži itd., ki pa je bila do vojne v primeri s trgovino in premetom je manj pomembna, razen morda plav-tev. šele od časa, ko je zgubil Trst zaledje, postaja industrija važnejša in nova država jo skuša posebe podpirati zlasti ladjedelnice, ki grade državi predvsem vojne ladje, največ podmornice, kar pomeni sicer le priznanje kakovosti izdelkov te industrije. Država podpira zelo tudi rafinerije in je v tem oziru zgradila precej novih naprav. Vse pa uspeva le ob izredni podpori države, ki tudi skoro edina nastoja kot naročnica, ter so inozemska in zasebna naročila le redka. Trst je bil v svojih počitkih precej postranska, rimska kolonija. Go-?podarsko je prišel v poštev šele v trenutku, ko je postal moderno industrijsko in tfrgovsko mesto ter veliko tržišče bivših avstrijskih m drugih dežel. Na drugi strani pa so Benetke bogatele s trgovino v Orier.tu, z oblastjo nad Jadranom pa so isklju če vale najnevarnejšega tekmeca. — Trst. Zanimive so glede razvoja Trsta in Benetk sledeče statistikež gle- de števila prebivalstva v raznih razdobjih: Benetke Trst 1. 1586 152.456 cca 3.000 1. 1781 134.869 30 000 1. 1914 165.000 244.655 1. 1922 172.939 239 447 v polovici 1936 275.362 250.476 številke in primeri iz zgodivine jasno kažejo, da je potrebno za razvoj Trsta veliko enotno in gospodarsko povezano zaledje, pot po tem zaledju mora mora biti odprta in prosta vseh ovir. Naravno zaledje Trsta pa je le ono, ki se razteza preko slovenskega ozemlja. Izključeno je, da bi obe tržišči in pristanišči, Trst in Benetke, mogli uspevati v okviru e-aotne gospodarske in politične zgrad be. To vidimo zlasti po vojni, ko je Trst, v korist Benetk občutno nazadoval in ko stoji promet daleč za 1. 1913, ko je dosegel višek. (Iz "Sodobnosti" št. 7-8, 1938). Slovenci in Jugoslavija LJUBLJANA, septembra. — V nedeljo 4 septembra je bil v Kamniku velik tabor. Ogromna množica ljudi, od blizu in daleč, se je zbrala v tem lepem gorenjskem mestecu z amenom, da se oddolži spominu generala Majstra, moža, ki je znal v najbolj kritičnem trenutku organizirati obrambo severnega dela naše državne meje in ki se mu imamo zahvaliti, da je Maribor ohranjen slovenskemu narodu. Majster je bil doma iz Kamnika in na hiši, kjer mu je tekla zibelka, so mu 4. t. m. vzidali spominsko ploščo. To lepo slavje, s katerim je narod izrekel svoje priznanje in svojo zahvalo generalu Majstru, je dobilo še večji pomen radi važnega govora, ki ga je na kamniškem taboru imel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je po rodu Vipavec. Povedal je jasno, kakšno stališče zavzemajo Slovenci napram narodu v državi in zato ima njegov govor v današnjih časih še večji pomen. Ne bilo bi prav, ko bi se vsaj z glavnimi odstavki tega govora ne seznanili tudi naši slovenski izseljenci. Tako le je rekel, med drugim, ban dr. Natlačen: Slovenci smo in Slovenci hočemo tudi ostati; tudi tedaj, ko bi nam to morda ne donašalo koristi; toda zaradi tega nam Srbi in Hrvati niso nič manj ljubi in dragi, kakor onim, ki bi hoteli, da se slovensko ime bri i še iz etnografskega slovarja. Ohraniti hočemo svoje narodne osobine, ki smo jih podedovali od svojih slo venskih staršev in dedov, vendar pa uočemo iskati in poudarjati onega, kar nas loči, kar nas razdvaja; poudarjati in gojiti hočemo zlasti ono, kar nam je s Srbi in Hrvati sorodno, skupno, kar nas medsebojno približuje, druži, spaja. Gledati hočemo in se tuditi, da se naša razvojna črta ne bo križala s črtami razvoja naših jugoslovanskih bratov, da se od njih niti ne bo oddaljevala, marveč da se jim bo, kolikor je to prirodno mogoče, približevala in tako skupno z razvojno črto naših jugoslovanskih bratov tvorila pester pramen, ki naj znači našo jugoslovansko medsebojno povezanost, našo jugoslovansko narodno skupnost. ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ j de Falicov in DR. FELIKS FALICOV | Sprejemata od 10 do 12 in od j 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 j U. T. 59 - 1723 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8827 DOCK SUD KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto C ernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Največji cilj in največji ponos vsakega Slovenca pa mora biti, da na mestu, kamor je postavljen, stori vse, kar zmore, za narodno skupnost; naj dela z glavo ali z roko, v vsakem primeru velja: posameznik je toliko vreden, kolikor stori za narodno skupnost. Ta zavest naj bi vodila nas vse, a naj bi vodila prav posebno našo mladino, našo inteligenco in brez izjeme vse one, ki hočejo nastopiti kot javni delavci, pa naj bo to župan v hribovski občini ali dostojanstvenik na najvišjem mestu, ali učitelj v zadnji gorski vasi ali profesor na vseučilišču. Tako pojmovana in izvajana dolžnost do naroda, naše jugoslovanske skupnosti ne bo slabila in rušila, marveč jo bo jačila in jo medsebojno prepletala in povezala do neraz-družljivosti. Zato pa je dolžnost šole, dolžnost naših prosvetnih in mladinskih organizacij, dolžnost nas vseh, da vzbudimo in vzgojimo v srcih vseh Slovencev trdno in neporušljivo zavest, da je Jugoslavija tudi naša slovenska država, ki jo moramo ljubiti z vsem svojim srcem, ki ji hočemo služiti z vso svojo udanostjo, ki ji hočemo samo dobro, ki se veselimo vsakega njenega uspeha, kakor da je to naš osebni uspeh, ki nas boli vsaka nesreča, ki jo zadene, kakor da je zadela nas same, da moramo biti pripravljeni za njen napredek, za njeno rast, njeno čast in za njeno neokrnjenost vse žrtvovati; ako bi bilo treba, tudi svoje imetje, tudi svoje najdražje — svoje življenje — v trdni in neomajni zavesti, da je Jugoslavija naša domovina, in da ni za nas Slovence nikjer drugje pod božjim soncem možnosti napredka in rasti, niti življenja in obstanka. In ker se zavedamo, da je Jugoslavija naša domovina, hočemo tudi pri njeni upravi in pri njenem oblikovanju pošteno in nesebično sodelovati in sooodločevati. Zavedati se moramo, da svojega položaja ne bomo izboljšali z zabavljanjem in godrnjanjem, s prazno kritiko in brezplodnim nerganjem in tudi ne s tem, da bomo doma za pečjo sedeli in čakali, da nam pomaga ne vem kdo. Krepko hočemo tudi mi držati za državne vajeti in tako kovati boljšo svojo bodočnost. Stremeti hočemo z vsemi svojimi močmi, da se bo naša skupna domovina tako izoblikovala in uredila, da se bo v njej kot v lastni hiši počutil vsakdo, ki je iskren dražavljan. Zastaviti hočemo vse svoje sile, da se izkoristijo neizmerni zakladi te naše zemlje, da bo naš človek dobil zadosten kos kruha doma, da mu ne bo treba hoditi v tuji svet prodajat svojih delovnih moči in da postane naš človek na svoji zemlji svoj gospod, ki ne bo služil in ustvarjal bogastva došlim tujcem. Tako hočemo izpolnjevati svojo dolžnost do naroda in države, tako hočemo graditi svoji ožji in širši domovini boljšo in lepšo bodočnost. iw vm mm s*»; :>:♦>; maatm y KROJAČNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) k . : >: s«.. Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "pri živcu" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Ana'Ch a Lnrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, ■/. večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ra\v-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Jugoslavija je ostala mirna Notranja politika je bila zadnji teden v septembru vsa obrnjena na sever in v prestolnice velikih držav, ki so v neprestanih posvetih pripravljale novo liee Evrope. Nobena soseda Nemčije pa ni te napete dobe preživela tako mirno in tako brez vsakih izrednih ukrepov kakor Jugoslavija. Notranji minister je izdal odlok, da so do nadaljnega prepovedani vsi shodi in zborovanja, razen sejmov in verskih slovesnosti, to je bilo pa tudi vse — to je edini ukrep, ki je odmev napetih razmer v zunanjem svetu. Ta položaj pa je sad življenske zmožnosti Jugoslavije in preudarne zunanje politike, ki jo vodi sedanja vlada oz. njen zunanji minister dr. Stojadinovic. Ta politika je samo v teh tednih obvarovala državo in narod neprecenljive gospodarske škode, ki so jo utrpele ostale države po Evropi, ker toliko ljudi držati pod orožjem, pognati v tek ves vojni aparat — to požira narodno premoženje le malo manj kot prava vojna. Jugoslavija je bila te škode obvarovana, ker je bila ves čas samo opazovalec. Poleg tega je bila ljudstvu pri nas prihranjena marsikatera bridka ura, ki bi jo sicer moralo občutiti. Francozom, Belgijcem, Nizozemcem, Poljakom, Madžarom, Angležem, ki so bili poklicani pod orožje in so potovali v velikih transportih proti mejam, je bilo kakor da gredo na pravo fronto, ker v dneh negotovosti pač nihče ni vedel, kako se bo ta vozel odvijal in razpletal. Isto so čutili njihovi svojci, ki so se na kolodvorih poslavljali od njih. V Jugoslaviji so družine ostale skupaj, ob radijskih aparatih ali po časopisih so spremljale evropski nemir. Res se je tudi pri nas ljudstva tu in tam polastila zbeganost, zlasti strah za denar in prihranke. Danes, ko je to grozeče vprašanje srednje Evrope rešeno in je morala Češkoslovaška po sili razmer odkupiti mir Evropi, pa vsi taki vedo, da je bila to le njihova prenagljena nervoznost, in so v zadnjih dveh dneh že popravljali svoje napake. Ob tej priliki se moramo ozreti tudi na tiste, ki so že ob marsikateri priliki, skriti za neodgovorne j množice ali pa tudi na svoje ime, zahtevali od vlade, da mora zunanjo in notranjo politiko voditi po zgledu Češkoslovaške, stalna fraza je bila, da se mora "nasloniti na zapadne demokracije v zvezi s Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo". Danes morajo vsi ti izprevideti, kam bi taka ideološka politika Jugoslavijo lahko zapeljala. Dr. Stojadinovic je že večkrat poudaril, da trajno korist prinaša narodu le tista politična smer, ki je v interesu naroda samega, ne pa pod gesli tujih ideologij — in razvoj mu daje prav. Po njegovi zaslugi se Jugoslavija ni vmešala v spor med komunizmom in fašizmom, ampak se je obvarovala enega in drugega in ji je na vseh poljih državnega življenja le za blaginjo državljanov, ne pa za uresničitev kake tuje — ideologije. To ji je omogočilo, da je v tem evropskem zapletu mogla biti — opazovalec. — Največ skrbi je prav gotovo preživelo prebivalstvo Slovenije. Zadnji teden pred odločitvijo se je poznala nervoza povsod in kljub zagotovilom vlade so ljudje začeli pripravljati vsemogoče za primer vojske. Navalili so na denarne zavode, odkoder so dvigali denar, s katerim so kupovali živila. Izkušnje iz svetovne vojne so jih namreč naučile, da je treba najprej skrbeti za prehrano. Hvala Bogu je odločitev padla hitro in tako je nastopilo tudi hitro pomirjenje ob sočustvovanju s težko usodo, ki je zadela Češkoslovaško. t Naznanjam da sem otvoril ; GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cen j. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires Kako je Nande roženkranc molil Ostro je brila burja okrog vogla. Sunkoma je vsipala droben, svišč, ki je nadležno silil skozi najmanjše špranje v oboju in med strešno opeko. Ostro je silil piš in z njim snežni prah v vse pregibe in odprtine v o-( bleki redkega potnika, ki je z .veliko opreznostjo iskal gaz v snežnem metu. ¡. Le kdo bi silil ven v nemilo-burjo. Niti po dnevi ne, a kaj šele.ponoči. Saj so imeli celo v hiši zime dovolj. Do vrh oken so cvetele ledene rože in med slabo zaprtimi oknicami je mrzla zima uhajala v sobo, kjer je kljub vroče zakurjeni peči zeblo v noge. 1 V bližino peči so se spravili vsi stanovalci. Skromna petrolejka je storila, kar je mogla, da bi vse preskrbela z zadostno lučjo. Pa je bila njena luč nezadostna Marjanci, ki je stala na čelešniku in pletla. Enakomerno je škripal kolovrat in je materi skozi prste tekla predena nit na vreteno. Peter je obrezoval rebra in se jezil sedaj na šrbasto "babo", sedaj na rezilnik, sedaj pa na Marjan-co, da 'naj gre z luči", Nace je pridno spletal košare, vali kakor bi rekli po domače "čajno", Štefan pa je meril rebra košu, ki ga je ravnokar srečno "naperil", gospodar je tesal ročice, hlapec Nande je pa visel na prtovnicah in phal kašo. Enakomerno udarjanje paha, ko-lovratovo škripanje, udarjanje kle-kelnov, struženje rezivnika, tesanje z melerinom, vmes kaka beseda, tak je bil zimski večer pri Leskovcu. Po stenah so se zaganjale in umikale sence, kot da se bore strahovi med seboj. V kotu je skrivnostno brlela oljnata lučka in plaho božala kip Matere božje in podobe svetnikov na stenah. Na zidu poleg levega ogla bele javorjeve mize je visel križ, ob njem pa dolg "patnošter" z de- belimi lesenimi jagodami "Večerjal ", tako je,bilo popelje, ki ga je dala Rezika. ki je ta hip prinesla kadečo se skledo krompirja v oblicah: Za njo je prišla Angela z latvico kislega mleka in dvema pla-viina skledicama. Lesene žlice so bile pa že preje na mizi. Taka .je bila-navada pri Leskovcu iz starih časov. Od očeta je prehajala na sina. Stare dobre in zdrave navade so živele iz roda v rod in jih niti radio ni mogel spremeniti, ki je dobil svoje mesto v lični omarici nad mendrgo. Leskovec je bil pameten mož, ki je dobro vedel, da se kruh ne peče iz žitnega snopja temveč iz zmlete moke.... Zato je iz vsake reči poiskal, kar je imela dobrega. Vstavilo se je delo in sedli so k večerji. Toda ne brez očenaša na čast "troštarju svetemu Duhu". Pač ie bila skromna niihova večerja, toda bili so zadoovlini z njo. Leskovec in njegovi niso bili tistih misli, da je "na svetu dobro le tisto, kar se poje in spije".... Zato je pa tudi po končani večerji očenašu sledilo še kaj več molitve. Gospodar je snel s stene častitljivi "patnošter" in ga podal Štefanu, na katerem je bila oni večer vrsta. Več ali mani pobožno so se razpostavili eni k peči ob čelešniku. drugi ob stolih, pastir se ie naslonil ob zapetim. a med molitviio je bilo kmalu slišati uiegovo smrčanje. Tako so molili. Vsalr no svoje, bolj ali manj pobožno. Vsi? Ne! Nande ie imel čudno neupogljiva koleina. Če je le mogel ie našel kako pretvezo, da je smuknil ven iz hiše. Res čudno! Zakai mu je ravno molitev bila tako strašno težavna. Nič drugega ga ni stala kot nekaj minut. Nekaj mrmraioeih besed... Pa še to se je zdelo Nandetu tako strašno dolgo, da bi raje sphal tri KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdiiavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis * Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 ZGODOVINSKI ROMAN Cariein ljubljenec Nadaljevanje 110 v — Zapeljivka! — ji je hotel zalu-čiti v njen lepi obraz. — Edino ti si vsega tega kriva, ti imaš vse to na duši ! — Ti si kriva, da sem se Elizabeti izneveril. — Ne-srečnico si preganjala s svojim sovraštvom — or.esrečila si jo, — ti edino ti. \ Toda Potemkin se premaga. Da, vedno bolj se je smehljal, smehljal se je, ker je bil njegov sklep trden. — Naj bo! — reče Potemkin in se feši Katarininega objema. — Obljubila si mi, da mi boš izpolnila vsako željo, če se takoj odločim za operacijo. Toda sedaj še ne vem, kaj bi te prosil, ker imam, vse, česar potrebujem. — Vem pa, da se bo morda že kma lu zgodilo, da te bom za nekaj prosil. Zato te vprašam ali mi hočeš dati tvojo obljubo pismeno? Ta dokument, mi bo vedno svet, obljubi mi le, da mi boš izpolnila prošnjo, kadarkoli bom to zahteval! Katarina se zdrzne. — Ali ne zadostuje moja carska beseda? — Ljubljena Katarina, — odvrne prisrčno Potemkin, — zaklinjam te, ne bodi nezaupljiva! Vem, da mi nikoli ne boš odbila prošnje, dokler boš ljubila! — Toda napočil bi lahko čas, ko bo prišel na moje mesto nekdo drugi, potem pa---- ■— Oh, dragi moj Aleksander, — se nasmehne Katarina — mar se želiš zavarovati proti temu, da bi kdaj Pozabila, kaj si bil zame? Oh, dragi Aleksander, ni treba, da zahtevaš pismeno potrdilo,---ker bom vedno ostala pri tebi, ker te bom vedno ljubila! Vedno! — Zvestoba žene! Kdaj neha njena zvestoba? Jutri? — Še daijes ? — Ali morda že tekom ene ure, — ali pa celo že za nekaj minut? Toda carica se ni jezila na Potem-kina, da je zahteval od nje pismeno potrdilo. — Ravnala je z njim kakor z bolnikom, kakor z otrokom, ki mu je morala vse storiti po volji. Brez oklevanja stopi k pisalni mizi, ki se je nahajala v sobi, vzame papir in napiše te-le besede: Mi, Katarina, po milosti Božji vladarica vseh Rusov, obljubljamo izpolniti Aleksandru Potemkinu vsako željo, ki jo nam bo sporočil in kadarkoli se mu bo zahtelo. Zaklinja-mo se in dajemo svojo carsko besedo, da mu bomo izpolnili željo, vse, karkoli bi zahteval. Potem, ko je Katarina pripisala še datum, se vrne k Potemkinu in mu smehljaje se, ponudi spis, vsa srečna, da se ji je posrečilo pregovoriti svojega miljenca, da se je odločil za operacijo. Nato ga poljubi in mu izroči dokument. — Evo ti, nezaupljivi, dragi človek, — reče Katarina. — Ali si sedaj zadavoljen? — Zadovoljen sem! — odvrne Potemkin. — Hvala ti, carica, za tvojo veliko milost, ki si mi jo pravkar izkazala. Hvaležno poljubi njeno roko. Nato skrije spis pod vzglavje in se obrne k carici: — Hoče-li moja carica biti tako dobra, da pokliče zdravnika ? — Naj prinese takoj vse instrumente! Nočem niti minute več oklevati! Katarina vstane in odhiti iz sobe. Ko je ostal Potemkin zopet sam v stope kaše, kot en rožni venec mo- j lil. .. Čeprav je bila zunaj zima, da : ■££ bi niti psa človek podil vanjo, j Nande je pa le stopil ven oni večer in se vrnil šele, ko so bili že v litani-jah. Leskovec je bil strog mož, a ne siten. Zato tudi Nandetu ni hotel.kra-titi njegovih pravic. Toda. prav tako pa tudi ni maral pustiti mladeniča nepoučenega. Oni večer je torej namenil, da ga le vzame v roke. Nande, zakaj pa uhajaš, kadar molimo? Ali sem zato kaj zamudil, kar sem po pogodbi dolžan, je rezko upadel z besedo Nande. Ne, Nande. Po pogodbi ki jo imaš z našo hišo, nisi ničesar zanemaril, in te ne učim jaz zaradi sebe, temveč zate. Ti imaš tudi z Bogom svoj dogovor, ki ga moraš prav tako vestno držati, kot tistega z našo hišo. Nisem vedel, da vas zanima, kako imam jaz svoj dogovor z Bogom, je zbadljivo Nande nadáljeval. Fant, ti si mlad in neizkušen. Vem, da ti jaz nisem gospodar, ki bi te mogel tudi k molitvi primorati; toda ker si v moji hiši, ti moram biti tudi za očeta, ki te očetovsko podučim in tega menda ne boš trdil, da sem mani sveta videl in manj skusil in se naučil kot ti: in tega mi tudi ne moreš reči, da ti ne želim prav! Mrko ie gledal Nande v tla. Ni mu bilo ljubo, da ga kdo kaj uči. Sa.i je že 18 let star. Vendar je molčal. Ne misli Nande, da nisem jaz imel tvojih let. Pa tudi tista pamet, ki jo i l Obiščite 1 ? i i KROJAČNICO j I LEOPOLD UŠAJ ( imaš danes ti, mi je bila blizu. Te sem pa verjel da izkušena glava bolj zrelo misli in zato sem se proti takim skušnjavam boril. Če bi pa doživel ti. tako kót sem doživel jaz, ko je bilo moje življenje na niti, ko nas je. v Ameriki zasulo v jami in sem 24- ur čakal -brez upa na rešitev. Takrat; sem imel dovolj časa, da sem mislil in na prste rožni venec molil. Takrat seni razumel in še umem to in sedaj tebi ponavljam, ne da bi ti ukazoval: Čujte in molite, tako jie naročal Jezus, zakaj k slabemu je nagnjen človek in len je za molitev, kakor kamen, ki le navzdol sili, kvišku ga moraš pa le s silo pognati ... Če bi ti doživel vse tisto, kar-sem doživel jaz, in če bi znal ločiti résni-co od laži in zmote, potem bi mi bil prav hvaležen za te besede, s katerimi te podučujem in bi doumel, da je molitev potrebna, da je zelo potrebna. Takrat ko sem dolge ure prezdel v smrtnem strahu in na prste molil rožni venec, sem spoznal, kaj je molitev in bil je čudež, da sem bil'rešen. Le verjemi Nande, da je človek strašno majhna stvar, če pa se odreče molitve, je kakor da bi padel s "šteng" in je na tleh potem še veliko manjši. Samo to bi rad od tebe dosegel, da boš molitev cenil in je ne zavrgel. Zato sem ti onikrat kupil molek. Ali ga imaš še? Kar rdeč je postal Nande. Ne bom te spraševal, kaj si z molkom napravil. Če si ga proč vrgel, jaz ti odpustim, a prosim te. da si drugega sam kupi in ga s spoštovanjem čuvaj, da ga boš imel tudi za tedaj, ko boš razumel, kako velika sreča je, če je človek po molitvi zvezan z Bogom. 'Ni treba misliti, da je ta Leskov-čeva pridiga Nandeta spreobrnila. Toliko je pa le zalegla, da si je Nande kupil nov molek, kajti onega je I ZA POMLAD r ^ Í? ¡ Ivam nudim najmo- / j, * A nvn a ioQn'n V» "larra i «7 ' .• • • i¡. ¡angleških tovarn. « t Cene nizke, zato I obiščite me in se bo- • • »>-' t Iste prepričali. jGARMENDIA 4947 ? La Paternal — Buenos Aires i CERKVENI VESTNIK 23. okt. Maša na Avellanedi. Ob-letna za Rastico Kandus. Molitve na 30. okt. Maša na Paternalu. Molitve v Novi Pompeji. Ne pozabite, da se vrši 30. okt. popoldne naš shod pri Roženvenski Mariji v Novi Pompeji. Že drugo leto bo to. Lani se je zbralo kakih 600 ■ljudi. Letos nas bo že tisoč,.. V Novo Pompejo priti je enostavna stvar. Vsa vozila, ki gredo na Puente Alsina, pustijo prav na pragu cerkve. Tja vozijo omnibusi, tram vaji in kolektivi, pa tudi noge prinesejo tja po Avenidi Saenz, ki je nadaljevanje ulice Boedo. Pridite to- Hladnik Janez. zavrgel v užaljenosti, ker si je želel vse drugačnih darov. To pa vem, da sem ga deset let pozneje srečal in o njem zvedel, da tudi V njegovi hiši na častnem mestu visi rožni venec in da ga prav rad moli celo naprej pri procesiji križe-vega tedna. Sam mi je tudi povedal vzrok temu. Bilo pa je marsikaj, pri čemer je spoznaval to, kar mu je Leskovec tedaj povedal, čigar pridiga se mu je globoko zapisala, ; Ko bi bil Nande tu v Argentini, prav gotovo bi ga v nedeljo 30. okt, pop\>ldne ob 4 uri videli v Novi Pompeji pri Roženvenski Materi Božji. Tisti pa, kateri ste priromali v deželo, se le premaknite in pridite ta dan v Novo Pompejo in si oskrbite primeren molek, da ga daste ta dan blagosloviti. Hladnik Janez. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič — Ne pozabi garay 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v /bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Pozor i Za načrte, betonske preračune | in Firmo, f obrnite se do tehničnega t konstruktorja • FRANCA KLANJŠEK ¡Marcos Sastre 4351 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 svoji sobi, vzame v roko caričin spis in ga še enkrat prečita. Obraz mu spreleti radosten smehljaj. — Sedaj, moja ljubljena Elizabeta, — zašepeče in pritisne z drhtečimi rokami papir na svoje srce, — sedaj imam v rokah orožje, ki te bo obvarovala vsake nevarnosti. — To je dragocen dokument in rad žrtvujem zanj svoje oko! Potemkin je premišljeval kam naj skrije dragoceni dokument, da mu ne bi morda med operacijo izginil. Vedel je, da je odkril zdravnik Abraham Ruben skrivnostno sredstvo, s katerim je uspaval bolnike tako da niso ničesar občutili, dokler je trajala operacija. Potemkin je bil nezaupljiv, — i-mel je za to dovolj vzroka ker se je nahajal v carski palači. Niti za trenutek se ni hotel ločiti od dokumenta. Njegovi sovražniki bi lahko preiskali posteljo in mu ugrabili dragoceni dokument. Potemkin pogleda na vrata, nato pa naglo vstane in se napoti k svoji pisalni mizi. Tu pritisne na skrivno pero in takoj se odpre skrivni predal. V njem skrije dokument, nato pa se zopet vrne v posteljo. V tem trenutku sta vstopila Katarina in doktor Ruben. Veliki zdravnik ponudi Potemkinu svojo roko in vzklikne ginjeno: — Hvala Bogu, da ste se odločili za operacijo, knez Potemkin! Gre za vaše življenje! — To pa ni bilo tako lahko, — se nasmehne Katarina in nežno pogla-di svojega miljenca po laseh. — Toda poglejte, doktor Ruben, kako je miren in zbran! — Oh. moj Aleksander ni le junak na bojnem polju, ne le takrat, ko mora poraziti in uničiti sovražnika, — ne, hraber je tudi takrat, ko se mora spoznati z zdravnikovim nožem! — Ne bojim se operacije, — odvrne odločno Potemkin, bojim se le, da mi bo ostal obraz za vedno popačen. — Doktor Ruben. podvizajte se, izvršite še nocoj operacijo! — Visokost, prosim vas, dajte mi svojo roko! Moram potipati žilo! Zdravnik preišče žilo in srce, položi uho na njegova prsa, nato pa se obrne k carici in reče: — Boljše bo, če počakamo do jutri. Knez bo mirnejši, jaz pa bom lahko za operacijo vse dobro pripravil. Poslužil se bom svojega izuma! — Vi mislite na svoje novo sredstvo, ki tako deluje, da ne bom ničesar čutil, mar ne? Doktor Ruben, povejte mi, ali res ne bom ničesar čutil? — Spali boste! Ničesar ne boste čutili! — Spal bo? — vpraša prestrašeno Katarina. — Pa zbudil se bo zopet, ali ne? — Seveda, Veličanstvo, — odvrne stari zdravnik. — Namen mojega izuma je ta, da uspava bolnika, ki nato ničesar ne čuti. Ko je operacija izvršena, se pacijent zopet zbudi. — Knezu Potemkinu se torej ni treba bati! — Bati? — ponovi zaničljivo Potemkin. — Jaz se ne bojim! — Doktor Ruben. ne pozabite vendar, da sem vojak! — Oprostite, Visočanstvo, — odgovori doktor Ruben, — poznal pa sem zelo neustrašene in hrabre vojake, ki so se neštetokrat proslavili na bojnem polju, ki niso trepetali pred najhujšim sovražnikom, ki pa so se tresli, ko sem jim izrezoval kurje oko! — Jaz pa ne bom trepetal! — odvrne Potemkin. Dogovorili so se torej, da se bo operacija izvršila naslednjega dne opoldne. To je bil pa tudi skrajni čas, kajti dalje niso smeli odlašati. Oko je moralo iz očesne dupline, kajti sicer bi bilo tudi Potemkinovo. ižvljenje v nevarnosti. V zimski palači so to noč prav slabo spali. Carica je bila silno razburjena iu ni mogla ostati pri Potemkinovi postelji. Poskušala se je pomiriti z delom, toda hitro je vrgla pero iz rok, potem pa je eno svojih dvornih dam, vprašala, da bi ji zapela in jo tako pomirila. Pol ure pozneje je carica povabila svoje dvorne dame, da bi kvarta-le z njo. Ves dvor se je zbral v dvorani krog velike, zelene mize. Carica je bila tudi pri kvartanju zelo razburjena. Izgubljala je velike svote, že je mislila, da bo tako zabila čas, ko so ji nenadoma javili, da se je Aleksander Potemkin zbudil in da bi rad govoril z njo. Bolnik je nekaj, časa spal, sedaj pa je prosil, da bi mu pripeljali notarja. Hotel je napraviti oporoko. Carica se je trudila, da bi ga odvrnila od te namere, — hotela ga je prepričati, da ne bo umrl, da je to budalost. Posrečilo se ji je, da ga je od tega zares odvrnila in pomirila. In tako je Potemkin zopet za nekaj trenutkov zaspal. Carica je zapovedala slugam naj pazijo na bolnika, vrnila se je v svoje sobe, veselje do kvartanja pa ji je prešlo. Zapovedala je, naj ji čitajo najnovejše francoske pesmi. Ni pa ji uga- SLOVENSKI S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ KAKO JE NASTAL KRAS (Ljudska pravljica) Nekoč je na vrhu Čavna Jeme.} čistil kamenje, da bi napravil seno-žet, po kateri bi lahko z koso travo kosil. Metal ga je na velike kupe, ki so izgledale kot majhni hribi. "Tudi te bi rad odstranil" si je mislil Jernej. Ravno v tem trenotku je prišel mimo hudobec, ki je takrat hodil po svetu duše lovit. Videl je Jerneja kako se je mučil in bral mu je njegove misli Zato se mu je približal in ga vprašal, če ne rabi mogoče kakega delavca. "Prav mnogo jih rabim", je odgovoril Jernej. "Saj vidiš koliko kamenja moram skupaj zmetati in potem še te kupe na kak način odstraniti." "Jaz ti vse to napravim v eni sami uri, samo nekaj mi moreš obljubiti!" "Joj, če mi to napraviš, bo moja senožet najlepša in največ vredna!" je vzkliknil Jernej. "Kaj pa naj ti obljubim, da mi boš vse to naredil ?'' — "Ti mi moraš obljubiti, da ko umrješ bo tvoja duša moja last in jaz ti bom vse kamenje pobral ter ga nesel v Jadransko morje, katero je nedaleč od tod!" Jernej je nekoliko pomislil in se odločil, da bo po smrti odstopil svojo dušo hudobcu, zato mu je odgovoril: "Kar vzemi si jo, ko bom jaz na onem svetu!" Hudobec se je razveselil in začel takoj metati kamenje v svojo vrečo, Jerneja je pa nekaj zabolelo v prsih. Začel je misliti kaj bo z njegovo dušo in je bil zelo žalosten. Med tem je pa hudobec že očistil vso njegovo zemljo, da se je pokazala sama rodovitna prst, kamenje pa je imel vse spravljeno v veliki vreči. Še enkrat je pogledal Jerneja, ki je žalosten stal na očiščeni senožeti, se posmejal in si zadejal veliko vrečo na hrbet, da bo z njo odletel preko lepe Vipavske doline v Jadransko morje. Čaven se je stresel in zabliskalo se je preko vseh gorá, ko je hudobec odletel. Jerneju se je kar temnilo pred očmi od samega strahu. Takrat, pa je bil hudobec že daleč in slišati je bilo, kako se je nekaj razparalo in se vsulo obenem. Jernej je bolje pogledal in pred očmi se mu je razprostrl velikanski vrt posejan z samim kamenjem. Hudobcu se je namreč raztrgala vreča in kamenje se mu je vsulo iz nje predno je prišel do jadranskega morja. Tam je na- Mladinski kotiček JUTRO NA PLANINI Rosne trave sanjajo in spe narcise; nad visokimi gorami svod žari se. Droben sončni trak čez goro se prikrade, ognja vročega nasuje na livade. Zaiskre v čarobni luči se planine; sonce jutranje veselo zre z višine. Slavospev škrjanček Bogu v čast prepeva; nad planino radosten mu glas odmeva. Jasen vrisk pastirja njemu se odzove, izgubi v šepetajoče se lesove. (Marija Brenčičeva) M. K.: ŽALOSTNO PISMO IZ TUJINE Tujina je mačeha, trda in skopa, nima ljubezni za naše ljudi. Kruh njen grenak je in težak, najsi bogato ga proži v dlani. Bil si med nami in jedel ga z nami, sam veš, kako smo pozabljeni, sami. Črne so moje oči in temačne, oče, odkar si mi rekel slovo: "Dražja mi žemljice rodne je ped kakor tujine srebro in zlató." In si odromal v domačo poljano. Zdaj ni nikogar, ki čutil bi z mano. i Oče, joj, najbolj hudo mi tedaj je, kadar prijokajo v dušo spomini, kadar mi od vsepovsod zadiši kakor po majniških dneh v domovini. SREDI POLJA... Sredi polja dobra volja: pesem ptičkov, pesem čričkov, mlade sanje naše Tanje in dehtenje rosne cvetke, ki jo boža in obkroža smeh srebrni Naše Metke... Francek Anžur, uč. III. razr. Ljubljana stal Kras, kateri je še dandanes posejan z kamenjem. Ljudje na Krasu pa niso tako omahljivi kot Jernej, kateremu hudobec od same jeze ni hotel duše vzeti, ampak so trdni in žilavi, da jih stoletja niso mogla premagati. Stric Matic. Z LJUBEZNIJO PLAČANO SOVRAŠTVO Nekoč sta živela dva bratranca, Budigoj in Radivoj. Budigoj je bil ubožnih staršev. Njegov oče je delal v rudniku in jako malo zaslužil, tako, da so imeli doma vedno revščino in, da so se le malokrat do sitega najedli. Radivoj pa je bil sin bogatega rudniškega gospodarja. V njih hiši ni nikdar ničesar manjkalo. Imeli so vsega in kolikor so si poželeli. Ker sta hodila Budigoj in Radivoj skupaj v šolo, je Budivoj večkrat vprašal Radivoja za košček kruha, a ta ga je vedno z grdo besedo odbil. Tako sta rastla, eden v bedi, drugi v izobilju. Ko sta že prešla dvajseto leto, so jima očetje u-mrli. Budigoj je po svojem očetu podedoval revščino, Radivoj pa rudnik in nekaj drugih bogastev. Radivoj je nadaljeval svoje razkošno življenje, Budigoj pa se je trudil od zore do mraka, da bi prehranil sebe, mater in svoje manjše brate. Mnogokrat je bii primoran prositi bogatega bratranca, naj mu na kak način pomaga. Radivoj pa ga je vedno zavrnil "delaj in štedi" in nikdar mu ni nič pomagal, le izogibal se ga je. Zgodilo pa se je nekega dne, da so začeli po mestu govoriti, da je Budigoj izginil. Radivoj je bil vesel, da ga ni, takega "reveža", in še prosil je Boga, da bi se nikdar več ne vrnil. Leta so tekla in Budigoj je bil pozabljen. V bližini Radivojevega rudnika je bila velika reka. Ob času velikega dežja je prestopila svoje bregove in odnesla vse kar je dobila na poti, med drugim tudi Radivojevo hišo in druge priprave ter napolnila rudnik z zemljo in drugo nesnago. Rudnika ni bilo mogoče več očistiti, hiše pa tudi ni imel Radivoj s čim postaviti, tako je ostal popolnoma na cesti, ubog in reven. Poskusiti je moral, kaj pomeni: trkati na vrata in prositi za delo, katerega pa je le s težavo dobil. Ker pa ni znal delati, so ga od povsod spodili in mu tako večali gorje. Takrat se je odpravil v mesto, da mu bo mogoče tam sreča bolj mila. Ko je prišel skozi velika vrata, so mu začeli praviti kako bogat in spoštovan je trgovec Budigoj, ki je doma nekje iz dežele a si je tekom kratkih let s svojim poštenim trgovanjem napravil veliko premoženje. Sedaj mu strežejo številni sluge, on pa samo navodila daje podložnikom. Takoj se je Radivoj odločil, da obišče svojega bratranca. Res ga je tudi našel in ko je sluga javil Budigoju kdo je prišel, je kar skakal od veselja ter Radivoja z vso prijaznostjo sprejel. Razkazal mu je i svoje bogastvo. Radivoja pa je bolj mikalo, da bi kaj zavžil, saj mu je bil včeraj samo kos kruha za kosilo, danes ni pa še ničesar jedel. Zato je zaprosil Budigoja, naj mu da kaj jesti. "Takoj" mu odgovori bratranec, "da boš boljše postrežen, ti bom kar sam stregel." Stopil je do bližnje trgovine in zahteval purana. Trgovec mu ga prinese in hvali blago: "glejte ga, tak je kot maslo". Budigoj pa si je mislili: 'če trgovec hvali maslo, mora biti pa maslo bolje kot. puran". In je naročil masla. Trgovec prinese masla in hvali: "glejte je, táko je kot najboljše olje". Budigoj si misli, "čakaj bom pa olje odnesel" in mu reče prinesti olja. Trgovec mu je takoj postregel z oljem in hvalil, "glejte ga, kako je čisto, prav kot najčistejša studenčni-ca." Tedaj pa je Budigoj zapustil trgovino in šel k studencu ter nato-čil vrč z studenčnico in z njo postregel svojemu bratrancu. Ta je začuden gledal, kaj to pomeni, na kar mu je Budigoj pojasnil, da mu je z najboljšem postregel. Saj mu je trgovec tako govoril. Voda je bila boljša kot olje, itd. Tedaj si je Ra- / divoj mislil, "ravno tak tepec je kot je bil nekdaj in vse to bogastvo bo kmalu moje." To pa je Budigoj opazil in ga spomnil na mlada leta, ko mu ni hotel dati niti skorje kruha in pozneje, ko mu ni hotel pomagati. Pri teh besedah pa je bilo Radivoju kot v goreči peči, zato je stekel kar brez pozdrava od bratranca. Na vratih pa so ga sluge prijeli ter ga spet pripeljali pred gospodarja. Sedaj mu je Budigoj raztolmačil, zakaj je tako naredil in ga vprašal, če se kesa nekdanjih svojih del. Radivoj se je spustil v jok, kar je bilo znamenje, da se kesa. Nato sta se bratranca objela in se kot brata poljubila. Po tem pa sta živela skupno pod eno streho kot najboljša človeka na svetu. Radivoj je pozneje mnogokrat pripovedoval svojim otrokom, kako dober je bil z njim njegov bratranec, katerega je v mladosti mnogokrat zavrgel. Učil jih je, naj si ga vzamejo za vzgled in naj bodo vedno prijazni in ljubeznivi z vsakim človekom. Kajti če ga danes ne potrebujemo, nam bo mogoče jutri rešitelj iz kake nesreče. Zato naj vlada vedno med nami ljubezen in spoštovanje. Rojaki! Podprite Slovensko šolo! če hočemo, da se bodo naši otroci pogovarjali z nami v našem jeziku; da bodo spoznali našo zgodovino, da bodo spoznali dela naših velikih mož, pošiljajmo jih v slovensko šolo. Slovanov je sedaj nad dvesto miljonov. Kdor zna samo enega izmed slovanskih jezikov, se prav z lahkoto razgovori z človekom druge slovanske narodnosti. Knjige in časopisje, ki ga Slovani imamo brez števila, so mu z majhnim trudom razumljive. Učite torej vaše otroke svojega jezika in jim vtisnite v srce ponos slovanstva. Spoznati morajo, da so člani dvestomilijonskega plemena na kar morajo biti ponosni in samozavestni. Pridite na šolsko prireditev dne 6. novembra v Armensko dvorano calle Acevedo 1353, da dokažete ljubezen do našega jezika in naših otrok, ker to zahteva od nas "slovanski ponos". Odbor šol. Društva. jal glas od nikogar. — Kdo naj bi ji torej čital? Sedaj se je spomnila na mladega častnika Platona Subova, ki je imel blag in prijeten glas. — Pripeljite Subova! — je zapo-vedala carica. — Veličanstvo, major Subo v nima danes straže, — on spi! — — Spi? — Kadar jaz bedim, ne sme nihče brezskrbno spati! — Zbudite ga! Dvorjaniki so odhiteli in čez četrt ure je stal Platon Subov pred carico, ki je odšla v svoj budoar. — Major Subov, vi znate francoski, mar ne? — Veličanstvo, srečen sem, da vam lahko odgovorim: da! — — Dobro. Sedite tam k luči, — jaz pa bom legla na divan. Čitajte mi! — Kakor ukazujete, Veličanstvo! Ta mladi Subov je bil zares lep človek! Temni kodri so se predrzno spuščali na njegovo lepo čelo. Njegov obraz je bil gladko obrit, poteze plemenite, postave pa je bil skoraj malo previtke, vendar lepe. Subov vzame knjigo s pisalne mize, se prikloni in sede na prostor, ki mu ga je pokazala carica. Katarina pa je medtem legla na divan poleg kamina, si podprla glavo z roko, pod njenim tankim svilenim plaščem pa so se črtali obrisi njenega prekrasnega telesa. Subov je nervozno listal po majhni knjižici. Komaj se je premagoval, — od časa do časa je pogledoval svojo lepo carico. Katarina je mislila na Potemkina, ki leži sedaj bolan v svoji postelji. Tudi Potemkin je bil nekoč prav tako lep, kakor ta mladenič. Nekoč je bil tudi tako močan in imel je rdeča lica, kakor jih ima ta mladenič. Mladi Subov je bil zares zelo lep - Katarina se ga ni mogla nagle-dati. Marsikaj je na njem odkrila, česar do sedaj še ni opazila. Kako lep, raven nos — kako lepa, pravca- lo, ta usta--da, kakor da bi bile te rdeče ustnice ustvarjene edita rimska glava, — in ti lasje, to ceno za poljub--1 Za poljub! Kakor da bi Katarina kedaj poljubila drugega moškega razen Potemkina ! Hrepenela je po njegovem objemu, pričakovala je njegov poljub, vroče si ga je želela, obenem pa se je sramovala, kakor se sramuje devica, ko pričakuje prvič po poroki poljub svojega moža, ko jo je pripeljal v spalnico. — Subov, čitajte torej, — vzklikne Katarina. Subov jo pogleda s hrepenečimi očmi in začne čitati. Njegov glas je bil mehak in prijeten. Komaj pa je čital kakih pet minut, ko mu Katarina reče: — Vi govorite zelo lepo francoščino — kje ste se je naučili? — Rojen sem sicer v Rusiji, — od-I vrne mladenič — moja mati pa je ' bila Francozinja. — Če bi bila to vedela, bi vas bila že zdavnaj imenovala za svojega či-talca. Ko je mladi plemič slišal caričine besede, je njegova lica zalila temna rdečica. Videl je, da se je spolnila njegova davna želja. V zadnjih mesecih si je pridobil prijateljstvo človeka, ki mu je bil že od nekdaj ideal. Ko je bil Platon Subov še dijak vojne akademije, je občudoval samo enega človeka v vsej Rusiji, to pa je bil — grof Gregor Orlov. Ta Orlov je storil, kar je bilo dotlej nemogoče, iz neznatnega ruske-ka častnika je postal najmogočnejši človek Rusije, pridobil si je cariči-no srce ter vladal carici in vsej Rusiji. To je bila karijera, ki je v Rusiji ni napravil še nihče. Častihlepnemu mladeniču je bil Orlov vedno vzor. Ko je Platon Subov po padcu trdnjave Orenburg edini prispel v Pe-trograd, je Katarina takoj opazila lepega mladeniča, grof Gregor Orlov pa si ga je zbral za svoje orodje. Spoznal se je radi tega z njim, mladi častnik pa se je čutil izredno počaščenega, da je mogel občevati s tako vejikim možem. Gregor Orlov je znal v mladem častniku vzbuditi marsikatero misel in mnogokrat mu je pri vinu šepetal v uho: — Mar ti nisi prav tako lep kakor Potemkin — mar ni bil tudi Potemkin navadni meščanski sin, ki ga je potem carica povzdignila ' v kneza? Tvoja izobrazba je višja, kakor pa je bila Potemkinova — bodi zato prekanjen in tudi ti boš dosegel svoj cilj — sedaj 'je čas! Platon Subov si ne bi mognjl želeti boljšega učitelja. Orlov jo.poznal vse caričine slabosti, poznal je vsako njeno misel, vedel je, kako nastaje v njenih prsih ogenj ljubezni, vedel je tudi kaj mora človek storiti, če ji hoče ugajati. To vse je povedal svojemu učencu, tako da je bil Platon Subov popolnoma pripravljen, ko je bil prvič na samem s svojo lepo carico. Sedaj pa — sedaj, ko je Platon Subov videl, da ga carica želi imenovati za svojega čitalea. je vedel, da se mu je posrečilo. To je pomenilo, da bo gotovo vsak dan pri njej — z njo bo med štirimi očmi, tedaj pa — tedaj mu ne bo težko pridobiti si njeno zaupanje. Platon Subov je čital kake pol ure. Katarina pa ni preslišala niti ene njegove besede. Ta Platon Subov je s svojim čitanjem razvnemal caričino srce, neprestano je opazovala lepo postavo mladega častnika, njegovo močno telo, lep obraz in njegove žive oči. Katarina ni cele pol ure pogledala nikamor drugam. Naposled mu je Katarina dala znamenje, naj preneha. Subov je položil knjigo predse in pogledal carico s vprašujočim pogledom. — Moj dragi Subov, — reče Katarina, — vaše čitanje mi je bilo užitek, za katerega sem vam toliko bolj hvaležna, ker je moje srce prav sedaj prenapolnjeno s težkimi skrbmi. — Oh, Veličanstvo, — vzklikne Subov, — najsrečnejši človek na svetu bi bil, če bi smel deliti z vami strašne skrbi. — Moje skrbi! — vzdiline carica in se malo vzravna na svojem di-vanu. — Dragi prijatelj, Katarina je navajena, da nosi svoje skrbi sama. Oh, jaz imam prijatelja, ki mi je vedno pomagal pozabiti težke skrbi, on pa je sedaj nevarno bolan. Moj ubogi knez 'Potemkin! Vi veste, da mu je Gregor Orlov pri nekem prepiru na dvornem plesu s svojim mečem prebil oko, sedaj pa — Platon Subov — to je strašno— zdravnik mu bo 7. operacijo odstranil oko. Subov se zdrzne. Komaj je premagoval svoje veselje in zmagoslavje, toda bil je že dovolj dolgo učenec grofa Orlova in znal se je izvrstno pretvarjati. — Kako strašna nesreča za Kneza Potemkina! Veličanstvo, slišal sem, da je človek brez očesa za vedno pokvarjen in popačen. — Jaz bi se, — nadaljuje Subov žalostno, — jaz bi se ubil, če bi se meni kaj takega pripetilo. Izgube očesa bi ne mogel preživeti, pod nobenim pogojem bi se ne hotel razkazovati s prazno očespo duplino. Subov se je zelo spretno pretvar-jal. Znal je z neverjetno spretnostjo orisati grozno sliko človeka, ki ima namesto očesa prazno ačesno votlino. Carica je nehote primerjala tega lepega mladeniča z ubogim, bolnim Potemkinom, ki je čeprav še lep, ležal v svoji postelji slab in brez moči. — Morda je res, kar pravite, Platon , Subo\, — odvrne Katarina in vstane ter se. začne sprehajati po sobi. — Kaj naj bi pa storili? Doktor Ruben zahteva operacijo, jaz pa sem Potemkina komaj pregovorila, da je privolil v operacijo. — Kdaj ga pa bodo operirali? —■ vpraša Subov na videz zelo žalostno, v resnici pa je bil tega vesel — Jutri o poldne. — Revež bo pretrpel mnogo bolečin, vzklikne mladi častnik žalostno. — Ne bo ničesar čutil, — odvrne carica in se postavi pred Plattona Subova.' ^ — Doktor Ruben ho uporabil svoje novo sredstvo in tako ne bo bolnik ničesar čutil. Subov povesi glavo.