Štev. 61.
V Ljubljani, sreda, 15. marca 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 240 — za pol leta K 120 —
NOVIC
Hr«dDiStv» id tpravnlStn • Ko-pitanem ulici Itei. 6 — Jelsfon •rednlštvi {te*. 50 — telefon => upravolštve ite* Ut sao
CENE PO POSTI:
tu četrt leta K 60'— ta en mesec K 20'—
\ upravi stane mesečno K 18'— Glsisilo ŠLrŠčSUlskejja delovnejja ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
Zopet alarm.
Bel grajski listi so zopet polni raznih notic o nemirih v Albaniji, o akciji makedonskih četašev, o nekih sestankih komunistov, radičevcev in črnogorskih emigrantov na Dunaju; začenja se zopet sistematična gonja proti Bolgariji; sploh, demokratski in radikalni vladni listi pišejo, kakor da se pripravljajo v najkrajšem času važni dogodki in skušajo, kakor že večkrat, tudi topot ustvariti razpoloženje za kakšna vojna podvzetja.
Čudni nazori vladajo v Belgradu o B^ši novi državi in njenem ljudstvu. Normalen državnik bi pač v času, ko delavci, uradniki, kmetje ječe pod neznosno dragici0, ko v Dalmaciji ljudje umirajo od glada, *° ogromna večina prebivalstva v vsej dr-zavi naravnost strada — ne prišel na blaz-no_ misel, da skuša ljudstvo pridobiti za vojne pustolovščine, katere se sanjajo faznim belgrajskim gospodom, ki menda od samega razkošnega dolgčasa ne vedo kaj početi in bi morebiti radi pri kakšnem vojnem podvzetju kaj zaradili.
Naj si dajo ti gospodje vendar dopovedati, da nas čisto nič ne briga, ali vlada v Albaniji od Pašiča podkupljeni Marka Džoni ali pa od Italije -plačani Fan Noli. Dokler Albanci pustijo nas v miru, naj se v božjem imenu med seboj prepirajo, kolikor hočejo; enkrat bo tudi nje srečala pamet, da se ne bodo dali od tujih sil izrabljati. Ako hočejo za vladarja Wieda, naj ga ■ imajo, ako hočejo Kemal pašo, svobodno jim. ako hočejo imeti republiko, je tudi njihova stvar. Vsak narod odločaj sam o svoji usodi; tudi na Balkanu. Pašič pa naj se briga za gospodarsko in socialno mizerijo v naši državi in pusti druge pri miru.
Naravnost zločinsko pa je tudi hujskanje proti Bolgarom. Bolgarija nima niti armade niti orožja in municije za kakršnokoli v°jsko, pa tudi niti v sanjah nanjo ne milijo, ker ima druge težave in je Stambolijski ■kuge vrste politik nego so belgrajski velesrbski militaristi in reakcionarji. Če pa Ma-cedonci niso z režimom zadovoljni, se ni treba nič čuditi. Če se v Dalmaciji in Hr-■vatski vlada s terorjem in korupcijo, kaj mora še biti v Macedoniji! Vsak ima pravico, da se brani, če se mu godi krivica. In dokler Belgrad ne bo začel vladati države Po pravici, bodo zatirani vedno imeli svoje odbore, najsi bo v Sofiji ali v Parizu ali na Dunaju ali v Newyorku. Tega noben Pašič bo preprečil, pa če si izpuli vso svojo
brado.
Da pa so poročila demokratskih listov ° zvezah hrvatskega bloka z raznimi emigranti in z Italijo grda in ostudna laž, tega treba niti posebič poudarjati. Vsak ve, da Pribičevičev sistem sloni na laži.
Nobene vojske ne bo in nobene vojske treba in nobene vojske ljudstvo noče ter jo kategorično odklanja. Vojska bi samo bila, ako bi jo nalašč izzvali hujskači, ki bi z ljudsko krvjo radi utrdili svoj majajoči se režim. Toda v tem slučaju je ljudstvo v vsej Evropi pripravljeno s hujskači obračunati. Kar se pa nas tiče, upamo, da ^o vojska, ampak ne v Albaniji, niti v Bolgariji ali kje drugod, ampak na volivnem bojišču, kjer bo ljudstvo obračunalo z vele-srbstvom- lažidemokrati in radikali ter vsemi zastopniki sedanjega koruptnega sistema.
Zakon o oblastni in srezki samoupravi SPREJET.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Na današnji ®eji zakonodajnega odbora je govoril o obustni in srezki samoupravi dr. Dulibič, ^otavljajoč, da so te samouprave mrtve, er nimajo sredstev za življenje. Trifkovič govori in pobija stališče Jugoslovanskega **Uba. Po govorih posl. Jovanoviča in dr.
, Benkoviča se izvrši glasovanje. Za je bi-Io oddanih 19, proti pa 7 glasov.
SMRTNE OBSODBE v DALMACIJI. Split ,15. marca. (Izv.) šibeniška pobota je izrekla te dni tri smrtne obsodbe.
sicer sta bila obsojena na smrt na veslih dva tihotapca, ki sta lani, ko sta tiho-aPila blago v Italijo, zavratno umorila ?r°žnika. Na smrt na vešalih je bila obsodila tudi kmetica Antonija Pruka, ki je Pahnila svojega moža v morje in ga tako °jso tiščala v morju, da je utonil. (Pri zadnjem zasedanju porot na Slovenskem ,e bilo izrečenih 8 smrtnih obsodbi
Zmede n Hlbanfjt.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Agitacija italijanskih agentov, ki so zbirali prostovoljce in jih oborozevali za boj proti albanski vladi je uspela. Ustaši so pričeli na vseh straneh napadati vladne čete. Ustaše vodi Hasan-hee Prištinac. Vrše se srditi boji, katerih izid je še negotov. Po nekaterih vesteh je Tirana že padla v roke vstašem. Posebno srditi boji se vrše okoli Elbasana.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Iz Bara poročajo, da je albanski minister za zunanje zadeve Fan Noli poslal velesilam noto, v kateri jih prosi za zaščito pred Italijo in njenimi agenti, ki z vsemi sredtsvi delujejo na uničenje neodvisnosti Albanije. Nota je poslana tudi Zvezi narodov, da posreduje. Albanski politiki so mnenja, da je sedanja vstaja delo delia Torette.
IfHiJilansSa nssifcfeslsa fabalfefta o Belgrad.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Na včerajšnji in današnji seji fin. odbora se je vršila razprava o poročilu prve sekcije. Posl. Pušenjak je kritiziral postopanje fin. odbora, ki po večmesečnem delu ni dosegel proračunskega ravnotežja. Napadel je tudi način reduciranja uradništva. Radikalni govorniki so ostro napadali fin. politiko dr. Ku-manudija. Le-ta je odgovarjal v daljšem govoru na izvajanja dr. Jankoviča, dokazujoč, da proračun ni lažen. — Na drugi seji se je razpravljalo o financiranju šolstva v Sloveniji, črtali so več postavk; zoper tako
postopanje je podal posl. Škulj odločen ugovor in zahteval kredit za peti semester medicinske fakultete v Ljubljani. Demokrat dr. Sečerov pa je izjavil, da nameravajo itak premestiti ljubljansko medicinsko fakulteto v Belgrad.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) V drugi sekciji finančnega odbora je predlagal posl. Škulj, da se v smislu zakona o dodatkih drž. uradnikom dovoli tudi duhovščini potrebne svote. Predlog je bil sprejet, vendar se vsled tega proračun ministrstva za vere ne sme zvišati.
ifslifa prisil filistsm ra Reki.
Baker, 15. marca. (Izv.) Na Reko je v zadnjem času prišlo zopet približno 1200 karabinjerjev in več baterij topništva. Italijansko vojno brodovje v luki se je po-
m^cssipsisfel ostašl.
Pariz, 15. marca. (Izv.) »Matin« poroča, da je poslala belgrajska vlada bolgarski vladi noto, v kateri zahteva razpustitev vseh macedonskih komitaških u.dru-ženj, ker ista neprestano vpadajo na naše ozemlje.
HM ©niirai zakon.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) V ministrstvu za izenačenje zakonov sta izdelana zakonska načrta za izpremembo volivnega reda in glede volivnih imenikov narodnih in srezkih poslancev ter občinskih svetnikov. Govori se, da bosta omenjena načrta še ta mesec predložena v pretres narodni skupščini, ker so prišli vladni krogi do prepričanja, da je sedanja koalicija nemogoča in je treba iti na nove volitve.
Za izkortkCanle !«ss??£.
Nemški kapitalisti Stinnes, Deutsch in Rathenau so zamislili veilikansk načrt, po katerem naj bi vlogo molzne krave za celo Evropo in še Ameriko po vrhu prevzela Rusija. Ona je velika, okorna, pohlevna, na njej bi se ta vloga najhvaležnejše obnesla. Zamislil si je pa Stinnes to reč — kakor poroča »The Russian Ekonomist« in po njem »Jugosl. Lloyd« — tako-le:
Nemčija priznava svojo podrejenost Angliji in Franciji in svoje obveze nasproti njima. Zato naj jš ti dve velesili dasta svobodno roko nasproti Rusiji. Med Nemčijo in Rusijo se sklene zveza in obsežne gospodarske pogodbe. Sedanji voditelji ruske države so za to misel odločeni.
Rusija je dežela ogromnih naravnih zakladov. Z ruskimi sirovinami se more Evropa hraniti nekoliko stoletij. Industrije Rusija že pred vojno ni imela zadosti razvite, a danes je popolnoma na tleh še tisto, kar je preje imela. Nemčija je v nasprotnem položaju: njena industrija za predela-vanje sirovin je do viška razvita, a siro-vin ji docela nedostaja, odkar je po vojni izgubila svoje najbogatejše dežele. Ako bo morala Nemčija za svojo industrijo uvažati od daleč drage sirovine in plačevati vrhu tega tako drago kruh, potem zmagovalcem ne bo mogla plačevati odškodnine in sploh ne vzdržati svojega gospodarstva. Rusija se pa iz lastnih moči dolgo in dolgo ne bo dvignila, v tem pa brezposelnost ne bo uničila samo Nemčije, marveč tudi Anglijo in Francijo. Stinnes predlaga:
Zmagovalne države naj Nemčiji poverijo mandat za Rusijo. Sodelujejo naj pa tudi zmagovalci. V to svrho naj se ustanovi ogromen trust, v katerem bodo Nemčija, Anglija, Francija in Združene države, in ticar države kot +a1te. ali Da taka industril-
množilo tudi za več edinic. Splošno sodijo, da nameravajo Italijani v kratkem odločno nastopiti proti fašistom in narediti konec njihovi strahovladi.
sko-bančna udruženja, za katerimi bi brezpogojno stale vlade navedenih držav.
V podrobnostih bi se izkoriščanje Rubije izvedlo tako: Vsa ruska industrija za predelavo surovin se zatre. Vse sirovine se izvažajo v Nemčijo in tam predelajo. V Rusi# se organizira proizvod žit in vsakovrstnih sirovin. Zato bo dobila kmetijske stroje,obnovi se železniški in rečni promet' uredi mreža avtomobilnega prometa. Po teh potih se bodo izvažale sirovine v Nemčijo in se potem v obliki raznih izdelkov deloma vračale zopet nazaj v Rusijo. Te izdelke bo Rusija dobro plačevala zopet s surovinami, ki bodo tvorile nemški dobiček. Od tega dobička dobe svoj de*l tiste države, ki ne žele uvoza nemških fabrika-tov, ostali del dobe nemške tovarne. Tako bo nemška industrija preskrbljena s cenimi surovinami in Nemčija s cenim kruhom. Tako bo mogla Nemčija plačati preostalo odškodnino. Od tega bodo imele zmagovalne države dvojno korist: Marki se vrne njena vrednost in posestniki mark — v prvi vrsti Francozii — pridejo bogato na svoj račun; obenem se bo cena nemških izdelkov na svetovnih tržiščih izenačila s cenami izdelkov ostalih industrijskih držav in bo torej nemška konkurenca prenehala.
Za praktično izvršitev tega načrta zahteva Nemčija: 1. odgoditev nadaljnih re-paracijskih plačil; 2. pravico, da v Rusiji vzdržuje mednarodno policijo in 3, primeren prispevek kapitala za izdelke, ki jih bo prva leta poslati v Rusijo, ne da bi mogla Rusija zanje takoj dati sirovin.
Načrt kapitalistu Stinnesu ne dela sramote. Nas navdaja ob njem samo ena nada: Da mu bo ruski narod kos in da ostane ta načrt le želja. Kajti izvršitev tega načrta bi pomenila gospodarsko zasužnjenje Rusije in njenega ljudstva. To pa ne pojde tako lepo, kakor si domišlja g. Rathenau.
Kriza
Belgrad, 14. marca. (Izvirno) Današnji »Balkan« piše, da hočejo demokrati z vsemi sredstvi prikriti pravi povod krize, ki je nastala v raznih ministrstvih. Zato izdajajo kategorične dementije in navajajo le malenkostne nevažne razloge, da prikrijejo prave vzroke. Minister Pribičevič je zahteval, da se vsa kriza brezpogojno prikrije. Medtem je v vladi zopet prišlo do afere, in sicer z ostavko ministra za šume in rude Rafajloviča. Gre namreč za vprašanje, ali se nekemu Črnogorcu prizna njegova prejšnja pravica do neke šume, in ali bo hotel ministrski svet izvesti gotove reforme. Radi takih privatno-pravnih vpra-šanj je prišlo samo zaradi tega do krize, ker se nahajajo stranke vladne večine same v hudi krizi. Ministrski predsednik Pašič se trudi, da na vsak način obdrži dosedanjo vladno koalicijo.
Današnja ps■ssSbsjrzE.
Ziirich, 15. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Pešta 0.81, Berlin 1.91, Italija 26.10, London 22.33, Newyork 517, Pariz 46.10, Praga 9.20, Dunaj 6.065, Zagreb 1.65 (včeraj še 1.75), Varšava 0.13, Holandsko 194,25, n.-a. krona 0.0675.
tfolitični dogodki.
Zakaj ni bil Aliiagič pomiloščen?
»Hrvatska Obrana« od 14. t. m. poroča:; Vse opozicionalne stranke razen zemljo-radnikov so nastopile za pomiloščenje nesrečnega Alije Alijagiča. Dr. Anton Korošec je dolgo nagovarjal pravosodnega mi-, nistra dr. Laza Markoviča, da naj izposluje revizijo sklepa ministrskega sveta, a zastonj. Dr. Markovič mu je dejal, da je Ali— jagič navaden ubijalec. V predmetni zadevi je bil narodni socialist Deržič nad četrt ure pri kralju. Kralj je dal DeržičU odgovor, ki ga ne objavljamo zato> ker ne maramo vlačiti kraljevo osebo v diskusijo. Vendar pa moremo povedati toliko, da je ministrski svet potrdil obsodbo brez kraljeve vednosti in da se je o obsodbi razpravljalo prej v »demokratskem« in radi--kalnem klubu. Ta obsodba je bila potrjena — kakor se je izrazil neki minister
— zato, »da se statuira eksempel« po paroli, ki jo je izdal baje sam Pribičevič: »Če jih je poginilo že nekaj milijonov, naj jih pogine še dva do tri tisoč.« Zelo zanimivo bi bilo očrtati duševno stanje Pribi« čeviča na seji ministrskega sveta, ko so v njegovi prisotnosti razpravljali o potrditvi smrtne obsodbe nesrečnega Alijagiča, katerega je zagrebško kasacijsko sodišče enoglasno predlagalo v pomiloščenje.
-j- Reški dogodki. Iz Rima poročajo 14. t. m.: Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o reškem vprašanju. Minister zunanjih zadev Schanzer je v svojem govoru izjavil, da vztraja Italija brezpogojno na rapallski pogodbi. — Giuratti, ki je dospel z Reke v Rim, se je posvetoval z ministrskim predsednikom de Facto in z dr. Schanzerjem. Nato se je odločil, da odstopa od vodstva reške vlade. — Senator Ferrari pa je danes imenovan ministrom zasedenih krajev.
-f- Wranglovci prihajajo. I. D. Sydin, urednik »Ruskega Slova« poroča, da se bo ta mesec končalo naseljevanje ostankov Wranglove armade v naši državi. Glasom uradnega obvestila generala Wrangla je! kraljevina SHS izjavila, da je pripravljena sprejeti tudi zadnji del ruske armade, ki bo prišel v drugi polovici marca z Galli-polija. — Tako torej! Za prehrano pasivnih krajev, za univerzo, za železničarje, za stradajoče uradnišitvo »nema para«, za Wranglovce pa so cekini in vse? Kako dolgo še?
+ Božanstvena »redukcija«! »Hrvatska Obrana« piše: Predsednik fašistovske organizacije v Sarajevem g. Stevan Žakula je imenovan »generalnim inšpektorjem celokupne gimnastike v Bosni in Hercegovini«. Eno čisto na novo ustvarjeno mesto! V dobi »redukcije« uradništva, gladu v, Dalmaciji in zapiranja bolnišnic v Sloveniji se ustvarjajo nova mesta, in to taka, kakršnih ni bilo v tej državi še nikdar in kakršnih — kolikor nam je znano — ne pozna nobena druga država. To je »redukcija«!
— Ali bi smeli nasloviti na pokrajinsko vlado zmerno vprašanje, na podlagi kakih' nujnih potreb je ustvarjeno to novo mesto »generalnega inšpektorja celokupne gimnastike« in na osnovi katere zasluge Ža-kulove? Nato: katere važne funkcije in dolžnosti vrši novopečeni »generalni inšpektor celokupne gimnastike«? Vobče so to težka vprašanja, ki jih danes ni treba postavljati, ker je dovolj, da si predsednik »Narodne Obrane« in radi tega se lahko ustvarjajo nova, novac donašajoča nenaporna mesta. — Jugoslovanski fašizem bd vsekakor obsegal vse koritarje!
J^Caša društva.
d Povojskine spremembe evropskih držav razloži ob zemljevidu gosp. profesor Šarabon v krožeku na Rakovniku v četrtek, dne 16. t. m., ob osmih zvečer.
d Ljubljana — Sv. Jakob. Danes točna ob polosmih telovadba. Ker je stvar nujna, zato vsi telovadci pod discipilino obvezani
— Načelnik.
Stran 2.
:>NovI 'Čas<, dne 15. marca 1922.
Štev. 6U.
ZsHlnfeva seta nMcsItegi sneta lIiiSMSsiis&egs.
Včeraj se je vršila zanimiva seja občinskega sveta. Župan dr. Perič prebere dopis občine Sušak, ki naznanja, da je občina sprejela protest proti kršitvi rapalske pogodbe in zahtevo po evakuaciji III. cone. Občinski svet se soglasno pridruži tej
izja v'l
PROTI DRAGINJI.
Nato je občinski svet soglasno sprejel naslednji
sklep:
Občinska uprava mesta Ljubljane je prišla do zaključka, da je izvoz živil, osobito neomejen izvoz mesa, v prvi vrsti kriv ogromni draginji, neprestanemu valovanju cen in često tudi popolnemu pomanjkanju gotovih vrst živil. Način izvoza, kot se vrši v naši državi, omogoča rafinirano zasnovano spekulacijo, ki vara na eni strani producenta, na drugi strani pa nalaga konsumentu ogromne eksportne cene. Italijanske firme, ki so po večini direktno nakupovale po našem ozemlju, so nam trg neprestano vznemirjale s cenami, povzročale desorientacijo ter zaslužile pri oddaji naše živine v Italiji ogromne dobičke. Naš producent nima od sedanjega sistema izvoza pravega dobička, konsument je tiran v glad in obup, živinoreja bo pa trpela občutno škodo. Uradna statistika sicer pravi, da je število živine v naših pokrajinah nekoliko narastlo. dejstvo pa je, da je kakovost živine padla, da na naših sejmih ni mogoče dobiti nikake zrele živine več ter se v veliki meri kolje in izvaža mlada, negodna živina. V bistveni zvezi z izvozom agrarnih produktov je tudi valutna špekulacija. V Hrvatski in v Srbiji se bavi mnogo bank s trgovino z živili in te banke store vse, ua oslabe in znižajo vrednost našega denarja, ker jim izvirajo iz tega ogromni dobički. Draginja živil povzroča neprestana mezdna gibanja, podražuje obrtne izdelke, onemogoča razvoj domače industrije ter ubija njeno konkurenčno zmožnost. Faktičen dobiček od draginje ima le brezvestna špekulacija z živili in inozemstvo, ki od nas kupuje; ogromno škodo pa ima naša država ter naše bedno uradništvo in delavstvo. Občinski svet mesta Ljubljane poživlja državno upravo, da nemudoma izvede obširno in temeljito reformo izvoza agrarnih produktov, oziroma da v danem trenotku popolnoma ustavi ves izvoz živil iz naše države. Obenem naj državna uprava takoj prepove bankam vsako trgovanje z živili.
Drugi sklep je bil istotako soglasno sprejet:
V »Ur, listu« št. 5 z dne 18. januarja 1922. je bil objavljen zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Ta zakon je odpravil v vsej državi vsako maksimiranje cen ter dovolil po členu 8 običajni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti večji od 25 %, ter je povzročil precejšnjo zmešnjavo na trgu cele države. Brezvestni špekulantje so izrabili nejasne določbe zakona in so povzročile neprimerno povišanje cen. Izkazalo se je, da je popolna odprava maksimiranja cen v korist le raznim špekulantom, da pa producent nima od tega nobene koristi, kar je zlasti opažati v takoimenovanih pasivnih krajih, v katerih občutimo zelc pomanjkanje živil in med katere prištevamo tudi Slovenijo. Vsled tega zahtevamo, da se vsaj večjim avtonomnim občinam, kakor n. pr Ljubljana, Maribor itd. prizna pravica določanja cen, ki se naj vrši v skladu s cenami v državi in event pod kontrolo pokrajinske uprave za Slovenijo. Zahtevamo dalje, da se določila glede čislega dobička v posebnem pravilniku jasnejše in razumljivejše opredele. Potrebna je predvsem točna razdelitev v posamezne panoge, da sodišče pri obsodbi radi prekoračenja te določbe lahko odloča. Ta draginjski zakon naj se no uporablja v svrho šikaniranja in preganjanja obrtnikov in malih trgovcev, temveč naj se uveljavi v prvi vrsti proti velikim firmam, ki so bile povzročiteljice ogromne draginje in merodajne za povišanje	cen. Najstrožje	naj se	kontrolira	trg z
živili od	strani bank in	naj se	tem kratkomalo
prepove vsako trgovanje z živili.
ZA LJUBLJANO NIC!
V zvezi s temi sklepi	je obč.	svetnik dr.	Stanovnik	(SKS) stavil na	župana	vprašanje,	kaj je
dosegel pri osrednji vladi v Belgradu, ko je tam posredoval v zadevi aprovizacije, stanovanjske bede, regulacije Ljubljanice in podržavljenje liceja in kako stališče zavzemajo v teh važnih vprašanjih slovenski ministri.
Župan odgovarja, da je poslal v Belgrad več vlog, na katere ni bilo odgovora. Nato je sam osebno šel v Belgrad. Glede aprovizacije je od g. ministra Puclja dobil zagotovilo, da se lahko uvaža rumunska živina in rumunska pšenica. Toda vsled prometnih in drugih ovir se to še ni moglo Izvršiti. Radi izvoza in uvoza je bil pri fin. ministru Kumanudiju, ki je izjavil, da je načelno za to, da se to uredi; a uspehov še ne vidimo nikjer. — O regulaciji Ljubljanice pa v Belgradunočejo nič slišati. Izgovarjajo se na to, da ni denarja. Stvar pa je nujna, ker bodo sicer že izvršena dela propadla. Denar v ta namen se mora dobiti. Sicer pa sedanja vlada tudi ni večna in pričakujemo, da pridejo na vlado ljudje, ki bodo imeli več smisla za to. — Radi podržavljanja liceja se je župan zglasil pri ministru Pribičevi-
ču. Ta je priznal upravičenost prizadevanj mestne občine ljubljanske ter obljubil, da bo v bodoče podpiral. Minister dr. Žerjav je tudi izjavil, da je zahteva mestne občine opravičena; pristavil pa je, da ne more podpirati te zahteve, dokler vlada na magistratu koalicija. (Velikansko ogorčenje sledi tem podatkom župana. Klici: »Korupcija!« done po dvorani.) Ko se duhovi pomire, nadaljuje župan, da ti podatki kažejo, da se moramo postaviti samostojno na noge. Govori se o politični avtonomiji, jaz mislim, da moramo gledati na to, da se najprvo gospodarsko osamosvojimo.
RAZNI SKLEPI.
Občinski svet sklene ustanoviti občinski posredovalni urad pod vodstvom pogodbenega uradnika. — Ugovor obč. svet. JDS proti odmerjeni kazni se zavrne. — V odbor za upravo meščanske imovine se izvoli kroj. mojster Frane Jeločnik. — Vlada ni potrdila občinske doklade na osebno dohodnino od 60.000 K dalje. Obč. svet je sklenil protest proii temu. Enako je tudi odklonila potrditev davščine na prevozila. Dovolila pa je davščino 10 odstotkov na vozne listke elektr. železnice.
GOSTAŠCINA ALI STANOVANJSKI DAVEK. -KDO JE PROTIDRŽAVENV
Finančni odsek je predlagal, naj se sklene 100 odstotno povišanje gostaščine. Obč. svetnika Tavčar (NSS) in Kocmur (JSDS) predlagata, naj se predlog vrne odseku, da ga spremeni. Obč. svet. Kremžar (SLS) povdarja, da se imajo donosi te davščine zbirati v stanovanjski fond za zgradbo novih hiš. Jasno je, da je sedaj, ko je stavbena sezona tu, treba hitro delati, da se odpravi stanovanjska beda. Doslej se je proti njej v Ljubjani malo storilo. Vendar je treba proti povišanju gostaščine ugovarjati, ker bo zadela navadno najbolj potrebne in šibke. Zato se pridružuje predlogu obč. sv. Kocmurja, naj gre ta predlog nazaj v odsek, ki naj o njem ponovno razpravlja. K seji pa je treba povabiti zastopnike najemnikov in hišnih posestnikov in — če treba — še druge strokovnjake. Na noben način bi se ne smelo zgoditi, da bi bili udarjeni lastniki malih stanovanj, ampak je treba zadeti večja stanovanja. Kako naj se to izvrši, o tem naj sklepa odsek, nakar naj se v najkrajšem času skliče izredna seja obč. sveta. — K besedi se je oglasil občinski svet. dr. Pestotnik (JDS), ki je izjavil, da vlada zato ne podpira večine obč. sveta, ker je ta koalicija proti državi. (Vihar ogorčenja. Župan dr. Perič: »Niti enega koraka nismo podvzeli, ki bi bil proti državi!« Klici: »Demokrati še niso država!«) Obč. svetnika Kocmur in Rupnik protestirata, da bi bile njune stranke proti državi. (Dr. Pestotnik: »Novi čas« podira državo!« — Kremžar čisto mirno zakliče: »Državo podirajo tisti, ki jo slabo upravljajo!«) Dr. Stanovnik (SLS) v imenu kluba SLS protestira proti izvajanju dr. Pestotnika ter povdarja, da stranke, ki tvorijo vlado, še niso država. Minister bi moral biti nepristranski uradnik ljudstva. Sedanji slovenski ministri pa niso več zastopniki ljudstva, ampak le zastopniki ljubljanske demokratske frakcije. —
Župan dr. Perič je končno povdarjal: »Za odpravo stanovanjske bede sem prvotno mislil na dohodke iz tlakarine, do katere imajo tista mesta pravico, v katerih obstojajo carinarnice. Ker pa ni misliti, da bi bilo mogoče stvar hitro izvesti, sem mislil na povišanje gostaščine, če tudi samo letos za 100 odstotkov. V barakah stanuje zdaj 1163 oseb, torej 300 družin. Občina bi morala zgraditi vsaj tretjino potrebnih stanovanj, zasebniki drugo tretjino, upa da, da bo le še kdaj prišel čas, ko bo tudi vlada storila svojo dložuost do svojih uslužbencev.
GOSTILNIŠKI, KAVARNIŠKI IN IGRALSKI DAVEK.
Načrt poslovnika za pobiranje mestne davščine na gostilniške in kavarniške goste je bil sprejet. Istolako je bil sprejet načrt poslovnika za pobiranje mestne davščine na igralce v javnih lokalih.
VELIKA LJUBLJANA.
Pokrajinska uprava je poslala magistratu dopis glede priključitve Most, Viča, Stepanje vasi, Zgornje šiške in Ježice k Ljubljani. Sklene se, da se načrt vrne odseku v proučevanje. Zastopnika SLS dr. Stanovnik in Kremžar sta povdar-jala, da bi načelno sicer bili za priključitev teh občin, da se ustvari Velika Ljubljana. Toda za
nas morajo poleg finančnih in upravnih razlogov biti merodajni še drugi. Mi se moramo prašati, ali je prebivalstvo teh občin res voljno priti pod Ljubljano. Siliti jih ne smemo, to iz načelnih razlogov. Od vlade postavljeni gerenti, ki vladajo ponekod, še niso ljudski zastopniki. Zato naj se naprosi pokrajinska uprava, da po občinah izvede plebiscit vseh Občinarjev, ki naj odločijo o lem vprašanju. —■ Predlog se je vrnil odseku.
KREDITI IN PODPORE.
Za zgradbo novega magistratnega poslopja se dovoli kredit v najvišjem znesku 50,000.000 K. —Prošnji »Zveze magistralnih organizacij« za zvišanje službenih prejemkov mestnih uslužbencev se je ugodilo in so se njihovi prejemki zvišali za 40 odstotkov. Občinski svetnik Jeglič je predlagal, naj bodo deležni poviška tudi uslužbenci mestne užitnine. (Sprejeto.)
»Slovenskemu delu narodnega ženskega sa-veza kraljevine SHS« se bo prepustilo stavbišče za »Dečji dom«. — Gradbenemu društvu učiteljstva tehnične srednje šole za odkup mestnih stavbišč za Bežigradom se proda 15.000 m- po ceni 120 kron za m5. Pri tej priliki je povdarjal dr. Stanovnik (SLS), da ne gre razprodajati še nadalje občinsko imetje. Mi privoščimo profesorjem, da pridejo do lastnih hišic. Toda za nje bi morala država skrbeti. Mestna občina nima več veliko stavbišč. In če damo stavbišča tem 15 profesorjem, pridejo še drugi stanovi in bodo z isto pravico zahtevali od občine stavbišč. — Francu Možetu se je prodala mestna parcela ob Cesti v Rožno dolino po 150 kron za m!.
Za popravo hotela Tivoli se je dovolil kredit 91.750 kron.
DOHODARSTVENE ZADEVE.
Sklene se, da se zviša mestna trošarina na vino od 200 na 400 kron, na vino v steklenicah od 5 na 10 kron in za šampanjec od 20 na 80 kron. Poročal je obč. svetovalec Jeglič. Obč. svetnik dr. Stanovnik je zahteval, naj se ustvari enotna pragmatika in enotni službeni prejemki in naj se zato odloži predlog direktoriju, ki je predlagal, naj se osem prejemnikov definitivno nastavi. Dr. Pestotnik se je zavzemal za to, naj se prejemniki nastavijo definitivno takoj. Dr. Stanovnik je povdarjal, da se mora enako in pravično postopati z vsemi uslužbenci mestnega dohodarstvenega urada. Predlog di. Stanovnika je bil sprejet.
Seja se danes nadaljuje.
3)nevtti dogodki
— Umrl je v Št. Vidu pri Lukovici č. g. župnik v p, in zlatomašnik Damjan Pavlič v visoki starosti 81 let. Pogreb se vrši v petek dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti v Št. Vidu št. 1 na domače pokopališče. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev. N. v m. p.!
— Država nabija cene. Izšel je uradni razglas o zvišanju cen cigaretnemu papirju in vžigalicam, ki jih prodaja moncpolska uprava, o zvišanju monopolske takse na vžigalice, ki jih izdelujejo domače tovarne in o zvišanju monopolske takse na petrolej, ki ga uvažajo v državo zasebniki. Cene tem predmetom so odslej sledeče: I. cigaretni papir. >Žoba« 1.20 Din ena knjižica, 1. vrste 70 listov 0.70 Din ena knjiž., IT. vrste 50 listov 0 45 Din ena knjiž., II. vrste 70 listov 0.60 Din ena knjiž., III. vrsta 50 listov 0.35 Din ena knjiž.., III. vrsta 70 listov 0.50 Din ena knjižica. — II. Žigice. Parafinske škatljice od 100 vžigalic 0.50 D škatljiea, žveplene škatljice od 120 vžigalic —.50 Din škatljiea, švedske normalne od 60 vžigalic —.50 Din škatljiea, švedske male od 50 vžigalic —.50 Din škatljiea. Monopolna taksa na vžigalice, katere izdelujejo domače tvornice, oziroma na petrolej, ki ga uvaža, je od sedaj naprej sledeča: na eno škatljico paraf. od 110 do 120 vžigalic 0.35 dinarjev, na eno škatljico paraf. od 100 do 110 vžigalic 0.32 Din, na eno škatljico paraf. od 70 do 80 vžigalic 0.22 Din, na eno škatljico lesenih od 50 do 60 vžigalic 0.20 dinarjev, na eno škatljico žveplenih od 120 do 130 vžigalic 0.32 Din, na eno škatljico Šved. norm. od 60 do 65 vžigalic 0.30 Din, na eno škatljico šved. malih od 50 do 55 vžigalic 0.28 Din. — Monopolska taksa na
petrolej, ki ga uvažajo zasebniki, znaša 300 Din v srebru od vsakih 100 kg ali 12 kron od kilograma. — Tako je dala država znamenje za novo draginjo.
£jubljanski dogodki.
ČUDNE METODE CARINSKEGA
INŠPEKTORJA G. AČIMOVIČA.
Odkar je g. Ačimovič neomejen gospodar na ljubljanski carinarnici, so se vedno čule ostre pritožbe nad njegovim načinom uradovanja in postopanja s carinskimi organi ter je 'bilo o tem že ponovno govora v listih. Proti koncu lanskega leta so vsi uradniki ljubljanske carinarnice poslali na ministrstvo pritožbo z dokazi. Iz Bel* grada je prišel zadevo preiskovat dr. Schmidt, ki je moral potrditi popolno verodostojnost navedb uradnikov. Njegovo poročilo pa se je v Belgradu s celim aktom — izgubilo, g. Ačimovič pa je bil povišan za nadzornika vseh carinarnic v Sloveniji-V tem svojstvu in svest si visokih prijateljev v Belgradu je pričel g. inšpektor s prakticiranjem metode, ki je zelo enostavna, vendar pa zanimiva.
V noči od 5 na 6. t. m je neka dobro znana ljubljanska trgovka potovala na Dunaj. Ker je damam potovanje po noči neugodno, jo je spremljal do Maribora sam g-Ačimovič. Kako važno je bilo njegovo spremstvo, dokazuje dejstvo, da je kupil v Ljubljani vozni listek za brzovlak tja do Gradca, ker mu železniški uradnik kljub njegovemu sklicevanju na njegovo carinsko šar-žo ni hotel dati samo do Maribora, ker bi bilo.to proti predpisom.
Po Ljubljani se splošno govori, da je ta gosph nesla seboj večje vsote naše in tuje valute in g. inšpektor jo je spremljal, da se ji med potovanjem ne bi kaj dogodilo.
Zanimivo bi bilo vedeti, če je mariborska carinarnica to gospo preiskala in kaj je našla pri njej; g. Ačimoviča pa bi prosili, da nam pojasni, kaj je s to zadevo.
Kot rezultat t(tga potovanja smo imeli priliko videti ob vrnitvi gospo s precejšnjim številom kovčekov. Zopet se v strokovnjaških krogih govori, da so bili kovčeki napolnjeni z raznim luksuznim in za uvoz prepovedanim blagom.
Včeraj opoldne, to je 14. t. m. smo imeli zopet priliko videti isti par, ko je odpotoval proti Mariboru. O uspehu tega potovanja bomo še poročali, ko se gospa vrne.
Objavljamo te vrstice ne zato, da bi opozorili finančnega ministra, ker vemo, da bi bilo to zaman, temveč zato, da opozorimo ostale trgovce, kako si lahko v svrho izboljšanja svojega stanja pomagajo.
* * *
Ij Sestanek volivcev SLS za dvorski okraj bo v sredo, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg št. 2.
lj Boj draginji! Ker so pod tem naslovom prinesli listi pomotoma nejasno, kje se vrši seja akcijskega odbora, objavljamo sledeče: Javna seja akcijskega odbora (vseh 22 organizacij) se bo vršila v četrtek, dne 16. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Mestnega doma (prvo nadstropje). Udeležba zastopnikov dolžnost! Seja je javna ter se je udeleži lahko vsak član omenjenih organizacij. — Akcijski odbor.
lj Zastrupila se je Antonija Zorko, rojena 1895 v Rubijah, obč. Št. Jernej, služ^ kinja pri ravnatelju kr. drž. realne gimnazije dr. Pippenbacherju v Ljubljani, ki je bila včeraj zjutraj še na trgu. Dopoldne pa so jo našli v njeni sobi mrtvo. Dekle se je iz neznanih motivov zastrupilo.
lj Liane Splošno organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot, Poverjeništvo za Ljubljano in okolico, opozarjamo, da zaključimo z razdeljevanjem moke upravičencem po znižani ceni nepreklicno dne 17. t. m. Po tem dnevu moke ne bomo več delili.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
RAZNE STVARI, r Angleži so popili v letu 1920. opojnih pijač za 469,700.000 funtov šterlingov, davka so plačali od tega 197 mil. luntov šterlingov. V letu 1913. pa za 166 mil. funtov šterlingov ter davka 88 mil. 200.000 funtov šterlingov. Torej ne znamo samo Kranjci piti. Za celih 300 mil. funtov šterlingov so Angleži popili v letu 1920. več kot leta 1913.
Izumirajoče moravsko mesto. V Novem Jišinu se je rodilo v letih 1918 do 1921 otrok: 113, 188, 235 in 250. V tistih letih jih je umrlo: 253, 301, 292, 358. — Vsako leto umrje v Novem Jičinu več ljudi kakor se jih rodi.
r Angleški import. V letu 1920. so Angleži importirali 848 milijonov jajc. Še več pa jih je dala Irska, tako da se je na Angleškem vseh jajc porabilo eno
milijardo iu 900 milijonov, v približni vrednosti 27 milijonov funtov šterlingov.
Vajenec
se sprejme takoj. Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Štev. 28.	924
Pratife le fe£ixo sSrUb;
nl&jSaj sS ga in opisrabSjaj
ital© z >»*. iazeia
'Jugoslovanska Olnion-banka
preje Mariborska	eskomptna
ustanovimo i. me
Beograd, Gornja (Radgona, (Kranj, Ljubljana, (Maribor, Murska Sobota, Velikovec expo3itura v Skofjilokt
Jtvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Akcijski kapital (K30.000.000 (Rezerve (k 16,000.000