5, štev.
V Ljubljani, sobota 31. maja 1919.
I. leto.
i
m
psa
>'A: i
pa
Uredništvo je v »Narodnem tloinnK, I. nadstropje. Ppt»?aiStTO na Marijinem trga št. 8. — Telefon 5t. 14.
®ogigi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Soeijaiist“ velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16'— četrt leta .... I< 4 pol leta . .
K 8--
en mesec
- K 1-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Posamezna številka veSja 40 vinarjev.
Elovi vidiki.
Revoiucijonama doba svetovne vojne je dvignila zavest zatiranih in brezpravnih. Toda ne s3tno proletarijat, ki je navezan na delo svojih rok, tudi roalo uradništvo in mali obrtnik je odločneje dvignil glas za socijalno pravičnost, jednakost in svobodo. _ Vsi, ki so še včeraj tavali v ozkosrčni brezbrižnosti za svoje življenjske pravice, §o danes tesno združeni stopili na cesto in odločno in brez pridržkov sprejeli izvani boj proti kapitalizmu- in njegovim škodljivim izrastkom. Vojna doba in vse posledice vojne dobe so preobi azile našega malega človeka v vsem njegovem pojmovanju življenja h družbe ter ga vsposobile za samostojen in odiočen nastop v dosego svojih Človečansk h pravic. Brez kompromisov, brev cincanja ?"n omahovanja je udaril naš mali človek v obstoječi kapitalistični družabni red in zahteval reform, ki bodo tudi njemu prinesle pogoje za smotreno in lepo življenje.
Delavsko ljudstvo je spoznalo, da je uspešen edinole organiziran boj. Le močne in silne organizacije tisočev lahko nastopajo proti obširno razpleteni organizaciji kapitalizma. Le organiziran nastop velja onim nazadnjaškim 'tužabniin skupinam, ki v svoji dnevni tenooi -in netskre-ošu nočejo' Priznati brezpogojno nujnost mirne, a zato nič manj pravične socijalne revo hcije, Dosedaj zapostavljeni del naroda si je po bridkih izkušnjah pretekle dobe osvojil prepričanje, da bo uresničil svoje zahteve le, če jih izsili z odločnim povdarkorn organizirane množice. Vsi” klici na pomoč so bili do danes zaman. Rešitev ne pride preje, dokler izsesano hudstvo samo Re nastopi na tribuni, kjer se odločuje bodočnost in ustvarjajo zakoni življenja.
Velika množica organiziranega delavskega ljudstva gleda z velikim nezaupanjem udejstvovanje obstoječih političnih strank. Politične stranke v Slovenji imajo vse preveč še starih reakcijonarnih priveskov, ki onemogo-Čujejo vs3ko resno rocijalno delo. Je
na eni strani maloštevilni meščanski element s kapitalističnimi voditelji, ki koleba na vse strani in si povsod išče politične zaslombe. Vsied tega je nedosleden, nesprejemljiv in brez bodočnosti. Na drugi strani gredo stremljenja za agrarnimi težnjami, močno odeta z rimsko diktaturo. Brez ugovora je politika posestnikov in drugih podeželskih mogočnikov v veiikem nasprotju s težnjami delavskih slojev. Tudi ona politična skupina, katere naloga je izključno le zastopati delavske koristi, je ravno med delavstvom zadela na velik odpor. Predvsem zato, ker je bila prenešena iz tujih razmer in noče računati s čustvovanjem in prilikami naroda, ki ga ima zastopati. So to teroristi in demagogi skrajno materjjalističnih nžziranj, brez duše in višjih ciljev. In kar je najbolj žalostno, ta politična skupina je nesramno udarila našega delavca naravnost v obrar, ko je prevzela v zaščito osovraženo tolpo nemškutarije in lahonstva. Nemoralnost stranke je tem večja, ker je sprejela v svoje vrste ljudi, ki so bil! še pred kratkim odločni nasprotniki socijahstičnih nazfranj in se skrivajo sedaj samo zato pod rdečim plaščem, da brez kazni lahko pljujejo na ustvarjajočo se oržavo. Stranka jih zagovarja
na račun umazanih političnih glasov.
... . „ . f).
jLklij jc vaitiu Oiic lUjvCiii
razmer velik del proietarijata politično brezbarven in samo še na papirju pristaš političnih strank, ki so bile še pred kratkim zanj merodajne.
Vendrr odločiti se bo treba. Tako ne more iti dalje. Kaj nam koristijo vse strokovne organizacije narodnega delavstva, ko se pa gospodarski boj odločuje v politiki, da ne govorimo o drugih dalekosežnih zahtevah nepose-dujočih, ki jih imajo do narodu in države. Neštevilnestrokovr.e organizacije, ki združujejo v svojih vrstah narodne proletarce, si bodo morale ustvariti politično zaslombo v stranki, ki bo popolnoma odgovarjala mišljenju po-edinca in celote organizacije. Danes je to nemogoče, ker ni stranke, ki bi odgovarjala zahtevam narodnega proletarca.
Nova politična organizacija je na vidiku. Potrebna je tako, da bi že zdavnaj morala biti. Močna in silna bo, ker ima že danes disciplinirano in zavedno množico za seboj.
Temelj novi politični stranki bodi odločen in jasen socijaini program z resno voljo udejstviti življenjske zahteve ncposedujočih. Razred delavskega ljudstva mora odločati o svoji sedanjosti in bodočnosti sam in to samozavestno, pripravljen v boju na vse, da pribori svoje pravice. V političnem in socijalnem delu ne sme nova stranka nikdar pozabiti koristi celokupnega naroda in države. Odločno mora razrešili narodno vprašanje, ki je obenem sccijalno vprašanje našega malega človeka, kakor tudi naroda kot celote.
Narodni socijalizem prinese boljše dnove vsem, ki so danes zapostavljeni in izkoriščani.
Spoznanje.
Kakšno mnenje imajo o nas velekapitalisti in itnperijalisti na mirovni konferenci, priča dejstvo, da ti gospodje vkljub prihodu avstrijsko-nem-škili delegatov v Pariz, še niso določili južne meje Nemške Avstrije. V zadnjem '-..j,	.	;• •>:«•»*£ >-»nt“onili nnlinhno
črto preko našega severnega ozemlja, samo da se rešijo iz zadrege in da morejo predložiti avstrijsko-nemškim odposlancem mirovno pogodbo. To postopanje zapadnih kapitalistov je nov dokaz, da nimajo za nas nobene pravice. Posebno mi Slovenci smo v njihovih očeh in možganih ljudje, o katerih se sploh ne govori. Seveda, kje se je hašel do sedaj kapitalist, ki bi imel smisel za majhne in v velikem svetli nepoznane trpine! In to smo mi.
Od vsega začetka smo vedeli, da od mirovne konference ne moremo pričakovati nobenega priznanja naših pravic. Pa saj ga tudi ne potrebujemo! Pravico si bomo izvojevali tudi topot sami. Če ne jutri, pa pozneje. Kar bi se lahko sedaj zgodilo mirnim potom, to se bo moralo izvršiti s silo, čeprav
bi se morala priznati pravica brez nasilja. Sila pa je vse, kar se zgodi z žrtvami za tistega, ki je v pravici, kakor tudi za onega, ki se ji upira. Zapadni kapitalisti, katerim je več do trenutne zmage kakor pa za poštenost in resnico, so tako zaverovani v svojega molohat da niti ne mislijo na bodočnost. Le bi imeli količkaj vesti v sebi, bi se morali zavedati svoje velike odgovornosti pred svetom. Toda njim ni za to, kar pride! Samo, da se izpolnijo njihove sebične želje!
Če bi poznali gospodje v Parizu le malo našo preteklost, bi se morali strezniti in priznati tudi za nas načela, ki so jim pripomogla do zmage. Samo zadnja desetletja bi zadostovala. Naš odpor proti Nemcem, ki so hoteli preko nas do Adrije, bi jim moral im-ponirati. Da se je posrečil Nemcem njihov načrt, priti preko nas v posest jugoslovanskega Primorja, ne bi danes zborovali v Parizu na stroške ubogega ljudstva. Stvar bi bila popolnoma drugačna.
Toda ne samo v Primorju, ampak tudi na severu bi nas radi prikrajšali. Zakaj ? Da se uresničijo načrti zapad-nega velekapitahzma, ki hoče dobiti v svojo, posest vse glavne prometne žile med zapadom in vzhodom. Če pri tem trpijo ubogi, če se izročijo veliki <j!s nav.tTvs ljudstva v oblast trinoš-kega tujca, to jim ni mar. Njihovo načelo v ravnanju z majhnimi je: če nočeš živeti, pa umri! Tega načela pa mi nismo nikdar poznali in ga tudi v bodoče ne bomo. Mi hočemo živeti, ker imamo pravico do življenja. In ta volja nas bo dovedla do končne zmage. Zanašati se na druge, je ravno toliko, kakor obupati nad samim seboj. V nas je moč, pred katero bodo trepetali sedanji kapitalisti v Parizu, ko pride dan naše pravice.
Sicer je pa popolnoma prav, da je spoznalo naše ljudstvo svoje »prijatelje", ki so se med vojno široko-ustili za naše pravice. Vsako izkustvo obogati človeka. In mi smo morali že marsikaj izkusiti! Naj le delajo zapadni kapitalisti, kar hočejo, mi ne priznamo njihovih sklepov, ker so kri-
Socijalna zakonodaja in politika.
(Konec.)
Leto 1848. nam je prineslo svoboščine, svobodo tiska, društveno svobodo, svobodo zborovanja, osebno hišno pravico, neodvisnost sodnika, varstvo zasebne lastnine. Danes se nam zdi, da je to samoob.-ebi razumljivo, naravno. Toda takrat so se morali bojevati za te pravice tako, kakor se bojujemo danes za samoodločbo narodov. Naravni razvoj kaže, da ne bo ostalo pri tem, da bo šlo zopet dalje in dalje, dokler ne pride do popolne svobode, ' do popolne razrešitve socijalnega vprašanja. Le pogumno naprej in izvojevali bomo svoje naravne pravice.
Leta 1867. smo dobili oni zloglasni državni zakon v Avstriji, ki je bil tako krivično sestavljen, da je ravno radi njega moralo priti do razpada bivše monarhije. Neodkritosreni so bili v izvajanju teh zakonov. Zakoni so ostali 8amo na papirju. Ti zakoni so postali naša magna carta..Kajti v teh zakonih
je zadobilo ljudsko gibanje svojo oporo, na podlagi teh zakonov je bilo mogoče, da smo prišli v razne zakonodajne za-stope in državno zbornico in da smo dobivali vedno več in več svojih pravic. Vedno več prostora je zahtevalo ljudstvo pri vladanju, v javnih zastopik, bodisi v zakonodajnih, bodisi pri avtonomni!). fu čimbolj je prihajalo ljudstvo v svobodo, temveč je morala dajati zakonodaja ljudstvu.
Pred letom 1848. kakšne volilne pravice sploh poznali nismo. Imeli smo svoje stanove, ki so biii imenovani ali pa že od rojstva določeni plemenitaši. Toda od teh stanov smo dobivali vedno le dolžnosti, ne pa kakšnih pravic. Iz teh stanovskih korporacij so se potem, ko je nastala nekaka zbornica na Dunaju, zopet imenovali elani v to zbornico in ne volili. To so bile zbornice, v katerih so se zastopale ljudske pravice !
Potem smo dobivali volilno pravico vedno širšo in širšo. Osnovale so se skupine, meščani so volili zase, obrtniki zase itd. To je trajalo toliko časa, dokler nismo dobili splošne in enake volilne pravice, ki je dospela danes do
viška, ki jo zahtevamo danes za vse v obliki proporca, tudi za žensko.
Proglasili so splošno in enako volilno pravico! In-ravno mi, slovenski narod, je bil zopet oni, ki je bil prevaran in ogoljufan, ker ni bila za nas to nikdar' enaka volilna pravica.
Da bo tudi sedaj v tem pogledu Šlo vedno dalje in dalje in da borno tudi v tem pogledu dosegli čisto in enako pravico v naši novi državi, je gotovo.
S tem, da je ljudstvo pridobivalo vedno več moči v zakonodajnih zasto-pih, se je tudi vedno bolj in bolj upoštevalo njega težnje in potrebe in vedno bolj se ga je ščitilo. In čim širše plasti so prišle do veljave v teh zakonodajnih zastopih, v zbornicah, tem bolj na široko se je razpredla ta zaščita potom zakonodaje. Zakonodajno delo je postalo vedno intenzivnejše.
Če vzamemo ravno naš mali narod, nas Slovence, tedaj so mogli naši zastopniki biti zaščitniki svojega naroda le, če so ščitili narod v socijalnem oziru.
Naš delavec ni imel pravice do boljšega kruha. Našemu delavcu so bila
zaprta pota do boljših služb. Naš delavec je bil kvečjemu vreden, da je v rudnikih opravljal najslabša in najtežavnejša dela k a majhno in neprimerno plačilo. Za boljše delavce so imeli druge ljudi, druge narodnosti. Ako se hoče res zastopati koristi svojega naroda, se mora tedaj vse delo koncentrirati v so-cijalizmu.
Da pa so bili seveda v raznih zakonodajnih zborih tudi zastopniki, ki jim socijalno delo ni dišalo in ki se zanj niso navduševali, ki pa so ravno uprav vedno širših množic, ki so bile deležne političnih pravic, morali dajati koncesije v socijalnem oziru, je razumljivo.
Iz tega sc razvidi, kako veliko ulogo igra cijalno vprašanje v politiki in kako zelo je uplivala politika na razvoj sooijfllizma, na sedanjo zakonodajo.
Ako pregledamo dobo 50 let nazaj, vidimo kako velikanski razvoj je zavzela socijalna zakonodaja. Posegla je v vse panoge, v vse sioje in stanove in sc ni ustavila pred deželo, občino, šolo, vojaštvom in rodbino samo, da, celo cerkev ni bila več varna pred njo. Posebno na Češkem se je postavila
vični in za nas poniževalni. Mi gremo v bodočnost s prepričanjem, da bo naše ljudstvo že samo obračunalo s svojimi novimi sovražniki. Tudi za nas pride Vidov dan! Tedaj se pogledamo iz oči v oči. In ta pogled ne bo prijeten za naše sovražnike.
Delavske zbornice.
Doižhost kuUurue države je, da varuje potom zakonodaje socijalno in gospodarsko slabše sloje pred izkoriščanjem socijalno višje stoječih in bogatili slojev. Zato je treba, da budi država v vseli socijalnih slojih zavest državljanske enakopravnosti, ki se mora kazati na zunaj v posebni stanovski organizaciji, ki zastopa pred državo kor postavno priznana korporacija stanovske interese. Take organizacije so razne trgovske in obrtne zbornice, v katerih niitia delavec nobene besede, čeprav je on tista moč, ki pomnožuje kapital v trgovini, obrti itd.
Pravičnost zahteva, da se prizna tudi delavskemu stanu v tem oziru popolna enakopravnost, ker vse zasebne delavske organizacije nimajo take moči, da bi izposlovale delavcu pravico v boju z organiziranimi delodajalci. Kar pa je glavno, te zasebne organizacije nimajo nobenega upliva na socijalno in gospodarsko zakonodajo, od katere so odvisne vse življenjske razmere ubogega delavstva.
Koliko smisla imajo kapitalistične države za delavstvo, kaže dejstvo, da niti ena moderna država še ni povoljno rešila vprašanja delavskih zbornic. — Francoske, belgijske in holandske delavske zbornice ne odgovarjajo zahtevam delavstva, ker so v njih zastopani v enakem številu delavci in delodajalci. Zato tudi ne morejo izpolnjevati one socijalno-politične naloge, od katere bi bil opravičen njihov obstanek. V bivši Avstriji seje sprejela zakonska osnova
o	čistili delavskih zbornicah, toda udejstvovala se ni nikdar.
Zasebne strokovne delavske organizacije ne morejo uplivati na zakonodajo, ki bi morala potom delavskih zbornic rešiti socijaluo-politično vprašanje delavskih slojev.
Svetovna vojna je spremenila marsikaj tudi pri nas. Ministrstvo za soei-jalno skrb je prvi večji korak k pravični rešitvi socijalnega vprašanja našega delavstva. Osemurni delavnik in osnova zakona o zavarovanju delavcev priča, da se je začela naša država baviti z delavskim vprašanjem. Toda vse to jo komaj dober začetek. Ena največjih potreb je ustanovitev delavskih zbornic, kjer bo mogel naš delavec povedati državi, kaj mora storiti zanj. da se država politično in gospodarsko ojači v blagor celokupnega naroda.
Organizirajte se v N. S. Z.! V organizaciji je moč!
nižja duhovščina vsled prevelikega zatiranja višji duhovščini po robu.
Princip socijalne pravičnosti je ščititi poedinca uapram splošnosti in ua-pram izkoriščanju močnejših, varovati njegovo telesno intigriteto; dvigniti njegovo moralno silo in duševno stran njegovega bitja; usposabljati ga za produktivno delo, sebi in splošnosti v korist — vse to na podlagi čiste nesebične človečnosti.
Tem namenom služi večina zakonov, ki so se sklepali v zadnjih 50 letih, zlasti v zadnji dobi. Pričelo se je z navadnim delavstvom, a segalo je vedno višje in višje v visoke kroge človeške družbe, seglo celo v vojašnice in med duhovščino.
Vsem tem zakonom je nekako bistvo to, da hočejo ohraniti ljudsko zdravje. Zato morajo tudi zakoni predvsem varovati žensko delo in varovati materinstvo, omejiti starost z ozirom na delo pri otrocih in da omejujejo kolikor možno pouočuo delo. Urediti je mezde in delavni čas.
Kakor rečeno, se pri sooijalni zakonodaji ni našlo nikjer več zaprtih vrat. Izšli so zakoni o bolniških bla-
Dvojna mera
aii zapostavljanje poduradništva trboveljske premogokopne družbe.
Pri rudnikih trboveljske premogo-kopne družbe je zaposlenih tudi kakih 300 pod uradnikov, ki so pravi pastorki družbe. So to različne tehnične moči pri obratu, in administrativne po pisarnah, kojih mnogo opravlja sicer popolnoma uradniške službe, a ker so Slovenci, domačini, so seveda le „poduradniki“, ker je menda tudi ta družba mnenja, da so za uradnike rojeni le tujci: Nemci!
Družbi se je vedno dozdevalo (in sc jej menda še dozdeva), da so ti ljudje s tem, da so „poduradniki“, že zadostno plačani. Ker jih je tudi prejšnja krivična avstrijska vlada, ki ni pripo-zuala nikake pravice, ampak le silo in je le njo upoštevala, smatrala menda za preinteligentne, da bi svoje pravične zahteve uveljavili s silo, jih je tudi ona pri svojih pritožbenih komisijah zapostavljala. Medtem ko, je pri delavskih zahtevah odločevala vedno v prid delavcev, je pri zahtevah poduradnikov zastopala vedno le koristi družbe.
in tako je nastalo pri tej kategoriji plačilno razmerje, ki ni v nobenem razmerju z nje naporno in odgovorno službo. To se vidi že iz tega, da zasluži danes pri teh rudnikih že vsak srednji delavec 300 do 500 K mesečno \ eč, kot poduradnik. In to na enako število delavnikov, ki pa so pri delavcih največ 8 ur, pri podnraduikih pa najmanj 9 ur dolgi.
Ko so torej poduraduiki po zadnjem, od naše vlade prisojenem zvišanju delavskih plač, zastonj čakali, da bi se gospodje spomnili tudi nanje, so stavili na družbo zahteve, po katerih ugoditvi bi dosegli poprečno vsaj tisto plačo, kot jo imajo delavci. Prepis teh zahtev so poslali tudi naši vladi. Družba pa jim na njih zahteve sploh ni odgovorila in ko so poduradniki po enomesečnem brezplodnem čakanju postali nervozni iu brzojavno zahtevali odgovora, jim je brzojavila, da bo njih zahteve s posredovanjem vlade okoli
10.	maja rešila.
Dne 12. maja bila je v deželnem dvorcu v Ljubljani razprava, na kateri jo hotela vlada zaslišati obe stranki, da bi se informirala o upravičenosti teh zahtev. Udeležili so • se je pa le zastopniki poduradništva, zastopniki družbe pa ne, dasiravno so bili tudi oni pravočasno obveščeni. Na tej razpravi so zaupniki poduradništva zastopnikom vlade jasno naslikali svoje nevarne, naporne in odgovorne službe iu dokazali, kako slabo so za ves svoj trud in odgovornost plačani. Tabelarično so dokazali, kako so njih plače v primeri z delavskimi vedno padale in da so sedaj poprečno mesečno za SOD K slabše, kot delavske in da bi se po ugoditvi zahtev komaj z delavskimi zjeduačile. Povedali so, da je podurad-ništvo vsled malomarnosti, s katero se rešujejo njega upravičene zahteve, že jako razburjeno in da prosijo, da bi še zadeva rešila do 20. t. m.
gajnah delavcev, pomočnikov iu v zadnjem času dobimo tudi že mojsterske bolniške blagajne, zakon o bratovskih skladuicah, o zavarovalnicah zoper nezgode, za slučaj invalidnosti in starostni onemoglosti. Vsi ti zakoni so izšli z ozirom na boj proti uboštvu, da se delavnemu Človeku v onemogli starosti zagotovi brezskrbno življenje. Danes je omejeno zavarovanje še na navadne delavce, toda gotovo je, da bodo tek časa povzročil, da se bodo te zavarovalnice razširile na vse druge delavne sloje in stauove.
Tudi šolska higijena sloni na soci-jalizmu. Solo zahtevamo, da je dana na korist splošnosti, da ima vsakdo brezplačen vstop k šolskemu pouku, k izobrazbi, da se tako naš preprost delavec vsposobi, da doseže stopnjo kvalificiranega delavca.
Dolgo časa se je mislilo, da naše konzervativno kmetijstvo ne potrebuje socijalne reforme v svoji patriarhalični zadovoljnosti. Toda z izseljevanjem našega kmečkega ljudstva v Ameriko, Westfalijo in uruge kraje sc je odkrila rakraua na navidezno zdravem telesu, da tudi ta stan potrebuje socijalne re-
Poduradništvo je, zaupajoč v pravičnost naše vlade, ki se je pred kratkim tako energično zavzela za delavce in v polni meri ugodila njih zahtevam, upravičeno pričakovalo, da se bode sedaj, ko jej je znano poduradnikov žalostno stanje, zavzela tudi za nje. Jako je bilo torej razočarano, ko do 21. t. in. še bi bilo tudi od nje nikakega odgovora. Deputaciji, ki je bilo od razburjenega poduradništva ua vlado poslano, se je reklo, da viada sedaj nima čas a, ker so nje člani v Belgradu.
Poduradniki hočejo verjeti, da vlada sedaj za nje nima časa, a sigurno pa upajo, da ga bo kmalu imela in da hoče njih upravičenim zahtevam v polni meri ugoditi. Kajti oni se ne morejo misliti, da bi, se "tudi v Jugoslaviji upoštevala le sila iu ne pravica. Če bi sc pa nasprotno podurad-ništvo prepričalo, da ga tudi naša narodna vlada zapostavlja in da jej je več za koristi tujih kapitalistov, kot pa za pravice njenih poštenih državljanov, bode pa primorano podpreti svoje upravičene zahteve s skrajnimi sredstvi in tako dokazati, da je tudi ono faktor, ki ga je treba upoštevati!
(Judi mo se tudi, da gospodje pri družbi ne sprevidijo kam tira njih zapostavljanje poduraduištvo in da je v njih največjem interesu, da njeni poduradniki ne nastopijo poti, na katero jih oni s svojim ravnanjem direktno si-lijo!
Gospodje: pravico nad vse!
O	rešitvi te zadeve hočemo svoje-časno poročati.
Socijalna politika.
Socijalno ravnotežje. Civilizacija starih narodov, o kateri nam govori zgodovina, je temeljila na suženjstvu posameznih slojev, ki so morali delati celo življenje za osebno orist svojih gospodarjev. Piramide v Egiptu, spomeniki grške in rimske kulture so priče velikega trpljenja ubogih mas. Grška kultura se ja razvila potom suženjstva milijonskega delavstva. In slava nekdanjega Rima?
Vstvarili so jo v velikih mucah ne-Sieli;fnbarbarski“ narodi, ki so jih zasužnjili R;mljani. Stari n-redi so propadli, ker je bilo njihovo socijalno življenje urejeno na zistemu suženjstva, ki izključuje vsako socijalno ravnotežje Ravno tako se je zgodilo s fevdalnim z stemom. K-jr ga je osialo po francoski revoluciji, se razkraja v naših časih. Ruska socijalna revolucija je posledica fevdalizma. Zato bo ttej^a tam še veliko časa, predno se vzpostavi pravično ravnotežje med posameznimi socijalnimi sloji. Tudi pri nas so povzročile posledice vojne važna socijalna vprašanja, od katerih rešitve je odvisen naS vsestranski razvoj. Socijalno ravnotežje med posameznimi sioji se mora uravnati tako, da ne bo delavstvo prikrajšano na svojih pravicah v nobenem oziru. Demokratična socijalna zakonodaja mora rešiti delavsko vprašanje brez zunaajih
forme. Tam že tudi stopa v ospredje mali kmet, delavec in posel. Videlo se je, tla tu mali kmet ne more več živeti od dela svojih rok in oni, ki je stanoval v bližini mest. sc je napotil v mesto, poiskal si službo v tovarni, žena je obdelavala doma njegovo zemljo, kmet, sin, hči, pa so šli v tovarno, da služijo tam svoj kruh. Toda to ni prava rešitev kmetskega agrarnega vprašanja!
Naša nova država je kot prvo uvedla agrarno reformo, ki sloni na tem, da se morajo razlastiti fidejkomisi in veleposestva, iu jih razdeliti med one, ki zemljo v resnici obdelujejo, v prvi vrsti našemu kmečkemu ljudstvu, ki nima svoje zemlje.
Socijalna zakonodaja se pa tudi ni ustavila pred občinami; s politiko, kakor jo imamo v zadnjih desetih letih, se od občine vedno več zahteva. Posebno med vojno, so se morale občiue pečati mnogo z aprovizacijo, katere tudi po vojni ne bodo smele popolnoma opustiti.
Enako se tudi država ni mogla ustaviti pred socijalnim vprašanjem. Tudi v tem oziru nam je prinesla vojna povsem nekaj novega. Država, ki nima,
narodov, ki vedno škodujejo celokupnost?. Le tedaj, če so vsi sloji enako deležni, oriroma prizadeti v gospodarskem oziru, če ima vsak po svojih zmožnostih in delu zadostne dohodke za dostojno preživljanje, le tedaj je mogoče, da deia vsak po svojih inočeft v dobrobit države in naroda.
Reforma zakonskega prava na Cehoslovaškem. Narodna skupščina je uzakonda reformo zakonstcega prava.
S ten zakonom so se zenačtlt zakoni
vseh veroizpovedanj, tudi oni brez veroizpovedanja. Država siavlja za vsa veroizpovedanfa vzroke za ločitev zakona na enak temelj. V^aka cerkev iahko zagovarja za svoje vernike svoje lastno naziraaje o zakonu, ki odgovarja njenim naukom. To nazžranje pa velja samo za ccrkev in njene ver- ; ntke. S tem zakonom je prestalo na- < silstvo napram onim državljanom, ki so imeli v svoji zakonski zve/.! vsled gotove konfesije večje dolžnosti, kakor pa drugi zakonci S tern zakonom je | torej upeljana na Cehoslovaškem raz- J poroka.
Delavske hiše. Zagrebška ob- 4 čiaa je sklenila, d 3 sez da 69 m dih delavskih hiš v Zagrebu Občina je že razpisala rok za najnižje ponudbe.
Delavci z Wc-st falskega. De- | žeina vlada ?e sklenila potrebne ukrepe | v svrho pospešite'.' prevoza slovenskih ;■ delavcev z Wastfalskega v domovino. :J
Učiteljice se sms jo možiil. Ministrski svet je na predlog mmistra *a prosveto odobril zakonsko obnovo, ki odpravlja za celo Jugoslavijo ce- f libat učiteljic.
Učiteljsko vprašanje se bo rešilo na ta način, da se postavijo uči- I telji v razred B državnih urad dkov (t. j. uradniki z zrelostnim ispitom). ,1 8. junija se sestanejo v Beigradu učiteljski delegat* iz vseh delov Jugoslavije, da se posvetujejo o rešitvi učiteljskega vprašanja.
Za varstvo dece Ministrski podpredsednik dr. Korošec je predložil ) parlamentarnem odboru za varstvo dece zakonsko os sovo, ki zahteva I ustanovitev državnega urada za varst/o dece.	m
Za oskfbo invalidov. Naš vojni minister je izdelal načrt za preskrbo invalidov in udov ter sirot po padlih vojakih. Ta načrt pride v kratkem v uai’odno predstavništvo.
Ljudska kopališča. Naša vlada namerava izdati zakon, na podlagi katerega bodo morala vsa večja mesta iu občine otvoriti ljudska kopališča.
STarodno* socijalna tiskovna zadruga.
se je ustanovila 16 marca t. /. v Ljubljani, Ima že 36 članov z 14.200 K vplačanih deležev. Deleži so po 50 K, ki se vplačajo naenkrat ali v mesečnih obrokih po 10 K. Pristopajte k Na-rodno-socijalni tiskovni zadrugi!
kakega blaga v veliki oziroma v zadostni množini, mora dobiti dotiČno blago od drugod in naloga države je, da razdeli to blago pravično in po pravičnih cenah. Zato je država ustanovila mo nopole in centralizacijo onega blaga, ki ga sama nima dovolj. Da pa mora biti taka centralizacija pravična, mora sodelovati vse občinstvo, da se razdelitev vrši bres prekupcev in verižaikov.
Tudi država je kot delodajalec poklicana v to, da rešuje socijalno vprašanje napram svojim delojemalcem. In tukaj stopa pred vsem na površje rešitev uradniškega vprašanja. Država ima tudi mnogo velikih podjetij, v katerih ima zaposlenih nebroj delavcev. Tudi napram tem mora prevzeti država svoje pravično stališče in jaz mislim, da je dolžnost države, da prednjači s svojim vzgledom.
Zanimivo je, da jc socijalno vprašanje prodrlo tudi v vojaške kroge. Vprašanje nastaja vedno bolj, koliko ljudi je treba potegniti v vojaško službo, koliko je teh ljudi mogoče in treba odtegniti zasebnemu delu in koliko časa iu proti kakšni odškodnini. In to vprašanje bo moralo tudi najti svojo rešitev
Politične vesti.
Mirovna konferenca Se ni proglasila svojih sklepov glede naših mej.
se, kakor da hi se gospodje v „a,'zu .zavedali, da je trd oreh, kate-! 'ga grizejo. Ni pa daleč dan, ko pride |z Pariza poročilo, da je mirovna konferenca priznala požrešni Italiji pre-cejsni kos naše zemlje. Naš narod ne po obupal, ampak bo nadaljeval delo za končno rešitev vseh Jugoslovanov !zPod tujega jarma. — Zadnje vesti 12 Pariza javljajo, da bo odločitev o naših mejah padla že v pondeijek. 'Prašanje Reke je rešeno v političnem oziru, toda gospodarsko stališče še ni končnoveljavno določeno.
Italijanski načrti za Trst. Ugledni francoski dne/nik »Journal ues Debais", ki piše vedno ostro Proti Italijanom v našo korist, piše o 'n ,Janških zahtevah med drugim: ‘talijani ne zahtevajo več tako trdovratno Reke in Dalmacije, ker morejo Pravice, priznane jim v londonskem dogovoru, uporabiti kot dragoceno n;enico. Baje se bodo zadovoljili z v'som in nekaterimi manjšimi otoki pa jugu jn s Cresom, ki ga potrebuje0 5a obvladanje Rekr. Kar se pa uče železnic, vodečih v Trst in Reko, So Italijani absolutno neizpri sni. Jad-fanski problem se je premaknil. Ne gfe več za posest obali, marveč za Posest dovoznih cest. — Italijanske zahteve so se premaknile proti severu. *o londonskem dogovoru bi bili do-bn> samo gorenjo soško dolino, sedaj pa zahtevajo dolino gorenje Drave in Save z “C 1 ja kom vred, da dobe v r o k e vse zveze Trsta s srednjo Evropo in da se jim ne bi "No treba bati ovir v neposrednem Prometu z Nemčijo. Ne zadostuje jim |<ta preko Pontebbe in Vidma, kakor ‘U(M ne možnost vpostaviti zvezo goriSke Čite s trbiško. Avstrija je sfcer nameravala to zvezo, potem pa ^ zaradi bližine italijanske meje odtočila za zgradbo karavanške želez-?‘ce. Prav to hočejo Italijani sedaj **eH. More se domnevati, da je zadnji napfed na KoroSkem, ki je dovedel oo osvojitve predora pri Podrožčici P° Avstrijcih, imel le smoter, iztrgati lo važno železniško točko Slovencem.
' Zadnja poročila pa pravijo, da bi hotela imeti Italija tudi progo čez Jesene in da ne bo nikoli pripustila, da zvezno črto srednje Evrope z Adrijo Potrgalo ozemlje jugoslovanske države. Pa se ti načrti ne bodo izpolnili, bo 'e pravočasno preskrbela naša jugoslovanska armada, ki prodira zmago-vito na Koroško, da reši naše ljudstvo
nemškega nasilja. Italijanski apetit Po na$i zemlji se bo kmalu zmanjšal.
Albanci proti Italijanom. Albanci so poslali deputaci o k Wilsonu s prošnjo, naj prevzamejo Zedinjene države pokroviteljstvo nad Albanijo. Albanci protestirajo proti londonskemu dogovoru, ki razdeljuje njihovo zem-•jo in izroča jadransko morje v iz-
ključno italijansko posest. Italija ne sme dobiti Valone, ker so drugače obsojeni Albanci na smit
Bivši cesar Karl za Italijo. Dopisnik v„Berliner Zeitung* je govoril v Švici z bivšim cesarjem Karlom. Njegov pogovor s Katlom so priobčili vsi italijanski' časopisi. Karl je mnenja, da nimamo Jugoslovani do Reke nobene pravice in da more biii Reka ali madžarska ali pa italijanska. O Dalmaciji je rekel, da je popolnoma italijanska. Najinteresant-nejše pa je, da zasluži Italija po Karlovem mnenju posebno nagrado, ker je premagala avstrijsko armado. Karlove simpatije za Italijo so umljive, saj je znano, da je bivša cesarca Žita izdajala Italijanom V5e načrte avstrijske vlade in vojne uprave. Žita je nekoč obiskala tudi vojaško bolnišnico ob soški fronti. V bolnišnici je obdarovala italijanske ranjence, naših pa niti pogledala ni.
Pisma Viljema in Franca Jožefa. Neka nemška revija je priobčila pismo Franca Jožefa na Viljema in tudi, da se je na podlagi {ega pisma odločil kronski svet v Potsdamu za vojno. Franc Jožef piše, da je sarajevski atentat rezultat velike 2a rofe ki naj bi oslabila trozvezo in uničila Avstrijo. Tudi bi bilo treba Rumtinijo zbližati z Bolgarijo. V to svrho je treba nujno osnovati novo balkansko zvezo, ki bi se mogla uresničiti samo po izločitvi Srbije. Viljem je na to pismo odgovoiil, da se ne bi rad mešal v spor med A/strijo in Srbijo, toda smatra za svojo dolžnost, da se bori z vsemi sredstvi proti propagandi, ki gre za uničenjem Avsirije. — Tako so cbračali bivši cesarji, toda mi smo obrnili!
Vojna škoda v Srbiji se ceni na osem milijard frankov.
Duhovniki in državna služba. Minister za verstvo je sklenil, da se ne smejo sprejemati v državno službo duhovniki in bogoslovci z dovršenimi študijami katere soli veroizpovedi..
Kazensko postopanje proti bivšemn grškemu kralju Konstantinu je sklenila na Venizelosov predlog pristojna komisija v Parizu.
Sultan ostane v Carigradu. 11 Pariza poročajo, da ostane Carigrad in skoraj vsa Anatolija turškemu sultanu.
Novo ministrstvo v Bolgariji hoče konsolidirati razmere ra Bolgarskem. Po angieškilt vesteh bo antanta sklenila s tem ministrstvom tudi mir.
Mednarodno pravo. Prihodnja skupščina instituta za mednarodno pravo se vrši 1. 192(1. v Washingtonu.
Ženska volilna pravica v Ameriki. h Washingtona javljajo, da je severnoameriški kongre3 glasoval s 300 g’asovi pr ti 80 z.a zakonsko predlogo o ženski volilni pravici.
Na? isoclJalni demokratje. Marsikdo ni mogel umeti vedenja soc. dem. ob Času naše narodne nesreče na Koroškem. Rešitev uganke tiči v
tem: Vsi internacijonalrn socijallsti na našem ozemlju so biii z dna duše prepričani, da nastopi v kratkem po vsem svetu doba boijševišt/a in so smatrali koroški poraz kot začetek take revolucije na Slovenskem. Radi tega so zasovražil tudi Srbe, ker vidijo v njih edino izpolnitve svojih sanj. Bili so tako zaslepljeni, da niso uvideli, da bi boljševištvo prineslo Italijanom in Nemcem najmsnj uresničenje načrta zasesti železnico Boitinj-Podrožčica. Morda spoznajo to vsaj sedaj. Da vidimo!
Liberalno fakinažo najnižje vrste je nazval sotrudnike okoli,,Narodnega Socijalista“ 1 sl, ki baje zastopa slovenske delavce socijalno demokratičnega prepričanja. Ne razburja nas pljuvanje očetov tega lističa, ker vemo natačno, s kakšno vrsto ljudi imamo opraviti. Doka?uj lopovu kolikor hočeš, da si pošten, ne verjame, ker si ne more misliti, da so še pošteni ljudje mogoči na Isvetu. Kdor živi od laži, si ne more predstavljati resnice. Kdor pravi da ljubi idejo bolj od naroda, la?e, ker ne ljubi ne enega ne drugega. Tem ljudem gre le za lastni dobrobit in za žep, zato krmijo svoje bralce in poslušalce le s siro-vostmi in zlobo, da zakrijejo svoj pravi namen.
Nebi se pečali z ijudmi, ki blju-jejo na nas svoje psovke, če bi ti ljudje ne ščitili rovarjev proti naši svobodi, če bi ti ljudje ne dajaii potuhe nemškutarski sodrgi, ki je med vojno denuncirala zavednega slovenskega delavca. Tisoče naših ljudij je poginilo na moriščih, na bojnih po ijanah in v ječah po zaslugi nemšku-tarskih lopovdv, ki se danes skrivajo pod rdečim plašJem intcrnacijonale in rujejo sedaj proti ruladi naši državi in proti, naši narodni svobodi. Boh jih, da smo tisočletni sužnji postali svoji gospodarji, beli jih, da so izgubili svojo zaščitnlco, ostudno vlačugo Avstrijo, da so izgubili med nami mehke stoličke in dober kruh in da zanje ni 'Vič tistih ugodnosti, ki so je v živali prej. Ne ljubezen do slovenskega delavca trpina, tie zanimanje /a usodo slovenskega preleta.ca, le želja po prejšnjem nadvladju spremlja te pro-palice, ki so bile za vlačugo Avstrijo ponižne ovčice, ki so mirno gledaie, kako so avstrijski krvniki Boroevič, Potorek. Sarlcotič in drugi krvoloki vešali in pobijali naše ljudi. Prej niso imeli besedice graje proti z/erinski Avstriji, a sedaj bi radi ntriili to, kar so drugi s svojini koslml iu krvjo sezidali.
V	socijalno demokratskih vrsiah se zbirajo datses razni avstrijski lopovi, r.emškutiska sodrga, ki je prizadejala ogromnega gorja vsemu, kar je r,lo/anskega. Pod rdečim plaščem intcrnacijonale hujskajo danes delavca proti sodržavljanu, samo da bi napravili nemir in nered v naši svobodni domovini. Zavidajo nam našo slogo in naš red. Jočejo se po svojih časopisih, da so zamudili ugodno priliko, da bi razširili pri nas poboj in ro-
panje. Sedaj hočejo izrabiti slovenskega delavca, da bi pobijal in ropa! med lastnimi brati. Prav nič jim ni do socijalne pravičnosti in jednakosli. Hočejo le polne skledi sebi in pa ugodna tla nemškemu kapitalizmu, kateremu so vedno zvesto služili.
Naše pošteno in resno delo za socijaino pravičnost slovenskega delavstva skrčuje vr3te pripadnikov teh hujskačev. To jih boli, zato bljujejo svoje ostudne psovke proti nam. S tem svojim psovanjem nas ne bodo oplašili, ne bodo zmanjšali uspehov našega dela, ker poštena duša slovenskega delavca ni dostopna za hujskanje naših mednarodnih valpetov.
Borimo se za pravice slovenskega delavstva, borimo se za sociialnc pravice vseh tist h, ki si morejo z vsakdanjim delom služiti kruha. Dosegli bomo tudi naš cilj, ker poštena so naša sredstva, poštena so naša pota in neomadeževana naša preteklost.
Nam ne mGre nihče očitati ničesar. Nimamo umazane preteklosti, nisno bili nikdar sluge nemškega kapitalizma, ni3mo nikdar delovali na korist propadle avstrijske vlačuge in nismo si umazali svojih rok z raznimi (iKhiengeschafte“. Zato pa se tudi z zaupanjem strjuje slovensko delavstvo okoli nas!
Doba največjega imperija-lizma. Liberalni krogi zapadne Evrope so radi sedanjega položaja, povzročenega po mirovni konferenci, zelo vznemirjeni. Splošno mnenje je, da prihaja doba največjega imperijalizma, ki je kdaj vladal na svetu. Ni čudno saj se gospdje v Parizu prav nič ue zmenijo za načela, ki so jim pripomogla do zmage. Največ bomo trpeli ravno mi Jugoslovani, ki nismo zakriviti druzega, kakor da smo se morali boriti za nemško koristi.
Splošna mobilizacija v Belgiji. Iz Nizozemske poročajo, da je belgijska vlada razveljavila vse vojaške dopuste in odredila splošno mobilizacijo Mobilizacija je v zvezi z izročitvijo mirovne pogodbe Nemčiji.
Italijani in Bolgari, italijanske okupacijske Čete v Bolgariji so začele propagando proti Jugoslaviji.
Nemiri na ČehoslovaŠkem. V Toplicah so bili te dni večji nemiri, ki jih je povzročila draginja in pomanjkanje živil. Množica je oplenila veliko trgovin. Policija in vojaštvo sta napravila z nasajenimi bajoneti iu revolverji zopet mir. Število ranjenih še ni znano.
Tedenske vesti.
Slovenski »Narodni Sotl-jalist". Pod tem naslovom piše sara-jev?ki dnevnik »Narodno jedinstvo* tudi sledeče: S 1. majem je začel izhajati v Ljubljani tednik „Narodni Socijalist“, katerega naslov priča o njegovem programu in politični smeri. List s programom narodnega socija-lizma, ki ne zanikuje raznih lazredov, ampak le potrebo izkoriščanja, lahko
'N nekateri mislijo »la so ji' našli v be-Hedi „milicau.
Tudi davčno vprašanje stopa preti državo. Treba je, da se odstranijo indirektni davki, kajti ti davki niso drugega, kakor obdačeno delo. Odpravi naj se davek na življenske potrebščine, kakor jc sladkor, sol itd. Nasprotno pa naj bi se v visoki meri obdačevala dohodnina, premoženjski davki naj bi se '•višali, kakor tudi pristojbine na ded-ščine.	'
Kakor drugje, podlegla je država buli glede sodstva socijalnemu pritisku, Kakšen je bil sodnik pred letom 1848? '•rajšČak je bil po največkrat tožnik in sodnik obenem, včasih tudi krvnik v cui in isti osebi. Do kakega razvoja je prišlo, vidite v sedanjem sodstvu, ki je doseglo sedaj že nekako svoj višek. Imamo porotno in izjemno sodišče. V zadnjem času se potegujejo tudi za to, da. bi sc odpravila smrtna kazen, in jjpamo, da to v kratkem tudi dosežemo.
mladoletue imamo mladinske sodnike, da se mladoletniki ločijo od odraslih, ter se jih kaznuje po največ s Jcrn, da se jih pošlje v poboljševalniee. 1'oda svetovati bi bilo, da napravi dr-
žava več šol in manj ječ, kajti tam se šele pravzaprav pokvari človek, mesto da bi sc poboljšal. Napravi naj se več šol, otroci naj imajo brezplačen pouk, da se duševno kolikor mogoče visoko dviguejo.
Videti je, da ima socijalna zak9-nodaja pred seboj prostrano polje, neizčrpna tvarina seji podaja iu naravnost lahko rečem, da ni videti meja in konca, kje naj bi se nehala socijalna zakonodaja. Ne vemo pa še, kdaj se bo dosegel oni cilj, ki ga imenujemo socijalna pravičnost.
Dotaknem naj se še socijalne zakonodaje in politike in stvari, ki je v zvezi z mojo nalogo, to jc soeijalistično kot politično stranko.
Socijalistična stranka jc v svojem bistva revolueijonarna stranka. Pri tem si ne smemo misliti ravno današnje socialistične stranke, ki je zgrešila svojo nalogo in svoj prvotni cilj. Bistvo prave soeijalistično stranke, kakor jc osnovana po Marksovih iu Lasallejevih načelih obstoji v tem, da hočejo nasilno razdreti današnji družabni red z odpravo zasebne lastnine in na podlagi tega ustvariti nekaj popolnoma novega na
razdrtijab sedanje človeške družbe, uvesti komunizem. Današnji boljševizem je čisto nepokvarjeno soeijalistično gibanje. • Oni mislijo, da je mogočo do preobrata v človeški družbi priti naj-poprejo in najhitreje, ako pospešujejo splošno delo. In kadar se zruši vso, tedaj bi na razvalinah ustvarili nov svet, nebesa na zemlji,
Za to so čisti socijalisti protipar-lamentarei, so protv zakonodajnim zbornicam, proti praktičnemu reformnemu delu, proti vsaki zakonodaji. Tisti, ki hočejo potom zakonodaje priti polagoma, razvojno do izboljšanja razmer, ravnajo proti vsem teorijam prvotnega socialističnega programa. Ako vidimo pa vkljub temu socijaliste danes v javnih zastopili na delu socijalne zakonodaje, tedaj je to le dokaz, da so današnje gntpe zavrgle svoj prvotni program, svojo teorijo, česar danes še sami nočejo priznati. Opustiti so morali vse tc svoje teorije, ker so uvideli, da z njimi nc, uspejo, da bi ž njimi propadli v očeh ljudstva. Ljudstvo si želi s pozitivnim delom, z reformami iu evolucijo doseči zboljšanje razmer in le onim sledi, ki se lotevajo takega dela. Ljudstvo jc proti nasiini
rešitvi socijalncga vprašanja, iu tudi noče na noben način, da bi se to socijalno vprašanje krivično in enostransko rešilo. Zato so socijalisti obrnili hrbet svojemu temeljnemu programu, napravili smehljajoč obraz ter prevzeli delo, ki so ga za počele druge stranice na soei-jalnem polju. Tega dela so so oprijeli socijalisti le, ker so uvideli, da bi se jim sicer mase iztrgale iz rok. Njih razredni boj je tudi že danes le na papirju. Danes vabijo v svoje kroge vse raznolike razrede proti katerim so nedavno napovedovali boj.
Politika je, iskati iu najti sredstvo s katerim hočemo postati dovolj močni in dovolj jaki, da dosežemo svoj cilj. Politika jc nemoralna, ako njen cilj ne soglaša s sredstvi, ki jih uporablja. Za to moramo obsojati vsako politiko, ki se poslužuje socijaluega dela, da doseže l njim in pospešuje druge cilje. Le ono politiko jc pozdravljati, ki ji je rešitev socijaluega problema iskren in odkritosrčen uarnen. Cisto nesebično moramo iti na delo za rešitev socijalnega vprašanja. Le tista stranka bo zmagovalka, ki s tem delom ne vsebuje stranskih namenov.
pozdravijo naši največji nacijonalisti, posebno po nekaterih dogodkih, ki so pokazali, da so zapeljani in nepremišljeni ljudje hoteli spremeniti socializem v pretmarodi.e agitacije. Ust je urejevan z veliko arnb'cijo.
— Vojaki, ki so pri zadnjih bo • jih na Koroškem, zapustili svoje čete, naj se vrnejo čimpreje, ker jih ne bo zadela nobena kazen, dokler ni proglašen preki sod za celo Slovenijo.
~ Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja, da se je pod njenim okriljem sestavil odbor štinh članov, ki obstoji iz dveh zastopnikov Z.JŽ. (gg. Ljubič in Jesih), enega zastopnika ravnateljstva drž. železnic (g-Zupanič) in enega zastopnika obratnega nadzorništva južne železnice (g. Černigoj) Temu odboru je poverjena naloga, da podeljuje podpore iz denarja, nabranega po inicijativi Z J Ž. za tržaške železničarje. Pri podeljevanju podpor se bo odbor oziral le na potrebne člane Z.J Ž. in s-cer v prvi vrsti na one, ki so bili radi februarske stavke v Trstu obsojeni ali preganjan!, v drugi vrsti pa r.a ostale društvene člane iz zasedenega oztm! a. Članom socijalno-demokratske želez, organizacije se podpor ne more priznati, ker so njih somišljeniki za časa nabiranja prispevkov upriza jali vehementno protiagitacijo. Prošnje za pod poro naj se predlože osrednjemu odboru Z J.Ž. v Ljubljani, Narodni Dom najpozneje do 15. junija 1919. Prosilci naj v p:o5njah navedejo natančne podatke o potrebnosti ter naj jim navedbe po možnosti potrde službeni predstojniki.
— Enoten šolski pouk v Jugoslaviji. Ministrstvo za prosveto piipravlja načrt o ureditvi enotnega šolskega pouka v celi državi. Ljudske šole naj bi bile za sedaj še izključene od enotnega šolskega pouka.
— Trboveljska premogokopna družba bo kupiia stavbne parcele v Ljuhliani na prostoiu nekdanjega vojaškega preskrbovfilišča.
—■ Milama v Spodnji Šiški vsled predloga poverjeništva za javna dela opusti svoj obrat in likvidira.
— Sanitetni materijal za celo Jugoslavijo bo dobavljala Amerika po tom ministrstva za narodno zdravje.
— Aretiran denuncijant. V Za grebu so aretirali železniškega uradnika Palaja, ki j« za časa avstrijske okupacije denunciral mnogo ljudi v Belgradu. Paier je ovoječasno s po* močjo srbske vlade študira! i i dovršil srednje šole. — Sramota njegovemu imenu.
— Krvavo maščevanje. V Zagrebu se je zgodna krvava tragedija. 45 letna Albina Mujič, prodajalka klobas, je živela ie 14 let kot • rikžVca z 32 let starim jurjem Loborcem. 25. t. m. je šel Loborec k služkinji Slavi Kolendarovič in jo privedel v svoje stanovanje. Ko je prišla Mujičeva domov in zagledala svojo nasprotnico s katero je njen tovariš živel že precej Časa v ljubavnem razmerju, jo je za čela zmerjati in jo končno napadia z velikim kuhinjskim nožem, Loborer je branil Kolendarovičevo, nakar ga je njegova ptiležnica prebodla z nožem v srce. Policija je aretirala Mu-jidevo, Kolendaiovičevo pa je pustila na svobodi.
— Smrt Vere Sasuličeve. Znana ruska revolucionarka, Vera Sasuličeva, ki je izvršila prvi politični atentat v Rusiji, je umrla v Petrogradu, stara 68 let. V zadnjem času sc je bori>a z vso silo prot! boljše-vikom.
— Občutne kazni za navijalce
cen. Francoski listi priobčujejo skoraj dnevno občutne kazni za trgovce, ki navijajo cene blagu posebno pa premogu. Kazni od 3000 do 5000 f.an-kov in zapori so na dnevnem redu. Neki Louis Degony je dobil 6 mesecev ječe in 10.000 frankov globe. Pri nas se gleda seveda na navijalce cen skozi prste l
— Proti oderuhom in navijal-cem cen na Češkem. 23. t m. se je vršila v Pragi skupna konferenca vlade, socija! stičnega bloka in zastopnikov organiziranega delavstva, na ka-
teri so sklenili, zapreti vse trgovine, da se ob sodelovanju zaupnikov in konzumentov ugotovi množina vsega blaga in določi cena. V sprejeti resoluciji se glasi med drugim: Ako bi se pri lastniku našlo blago, ki ni bilo naznanjeno, zapade ti blago državi. Začele se bodo velike akcije za večji uvoz živijenskih potrebščin iz ino-jemstva. Vlada bo sklenila, da bodo za oderuhe ia pieailce veljale take kazni kakor za veleizdajalce. Storilo se bo vse potrebno, da dobi delavsko ljudstvo po ceni olileko, obuvala in druge potrebščine. Kazen za oderašivo se poviša.
— Tihotapstvo. Nadzornik policijskih agentov v Ljubljani, gospod Alojzij Ljubič je izsledil na ljubljanskem glavnem kolodvoru 6 vagonov manufakturnega blaga, katerega so hoteli z nekim živilnim vlakom prepeljati iz Trsta, čez Ljubljano v Nemško Avstrijo. To blago se je zaplenilo in oddalo oblačilnici v Ljubljani.
— Državna posredovalnica za delo (podružnica za Ljubljano in okolico). Od 19. do 24. maja je iskalo delo 194 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 129 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo" je od 1. januarja 1919. do do 24. maja 1919 iskalo delo 6931 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5218 delavcev, Posredovanj se je izvršilo v tem času 1544. Delo iščejo pisarniške moči (229) trgov, sotrud-niki, kontoristi, potniki (180), služkinje, kuharice (152), mehanikarji, elektro-tehnikarji, ključavničarji, peki., mesarji, mlinarji, natakarji, natakarice^ polj. in tov. delavke, kovači, železostrugarji, ekonomi, oskrbniki, predi!, delavke, kurjači, strojniki, dimnikarji, zidarji, katnenoseki, pečarji, sluge i>d. V delo se sprejmejo težaki, hlapci, viničarji, služkinje, kuharice, zidarji, opek. de lavci, mizarji, žagarji, konj. in polj. delavci, krojači za vel. in malo delo, vajenci, p?3arnfške moči, delavci pi i zgradbi hudournikov, čevlj. pomoč, uradne sluge itd.
— Ogromna vremenska škoda.
Zadnje oeževno vreme ni napravilo samo v Srbiji In Rosni vel'ksn-;ko škodo, aimiak tudi v Bački. Rodovitni „Sajkaški Pot“ je ves pod vodo. Ta del Bačke bi dal letos okidi en milijon koruze za evropski trg. Pr< bi vale; tega okraja ne pomnijo sake povodnji,
— Bivši cesar Kar! Izžvižgan.
Na kolodvoru v Noyonu, v bi;žini gradu Pranglna, kjer biva sedaj Karl, je večja množica Izžvižgata bivšega
cesarja,
— Borza v Madridu zgorela.
Nemški listi poročajo, da je uničil pt žar borzo v Madridu. Škode je nad 20 milijonov.
Slovenski delavci!
Pod pritiskom in terorizmom raznih socijalno-demokratičnih voditeljev in plačanih tajnikov ste bili primorani vstopati v razne internaeijonalne organiza--cije, četudi je bilo to proti Vašemu prepričanju. Dostikrat je bilo za tak Vaš korak merodajno načelo, da vzdržite slogo med delavstvom in obenem z enotnim in složnim nastopom tudi poprej dosežete razne svoje zahteve. S4i ste v socijalno demokratične strokovne organizacije navadno samo zato, ker ste si mislili, da le v odločnem in skupnem nastopu dosežete svoje socijalno zboljšanje. Pokazalo pa se je, da so bile po veliki večini razne interna-cijonalne strokovne organizacije samo pripomoček za okrepitev in za razširjanje politične internacionale in da delavstvo ni imelo od vsega svojega prizadevanja pravzaprav nikakih koristi. Danes že delavci spregledavajo in trumoma zapuščajo internaeijonalne strokovne organizacije socijalne demokracije, ker so se pač sami prepričali, da tam zanje ni j>ravo mesto. Veliko pa jih je še, to priznajmo, ki so ostali tam, ker se /. ozirom na silni terorizem boje izgubiti kruh ali pa biti predmet drugačnega preganjanja.
Opozarjamo vse slovensko narodno zavedno delavstvo, da bo rdeče strahovlade kmalu konec in da si z mirno vestjo' lahko izberejo organizacijo, do katere imajo zaupanje in pri kateri bi tudi lahko s prepričanjem sodelovali. Slovenski zavedni delavci! Vaše mesto je v narodno-socijalnih organizacijah! Saj ne morete z internacionalo, z nemškutarji in boljševiki! Pokažite hrbet laži-dobrotnikom, zapustite ljudi, ki hočejo samo razdirati in hujskati in ki s svojimi, v korist delavstva ustanovljenimi podjetji samo polnijo žepe sebi, medtem ko delavstvo strada.
Združite in trdno se oklenite Narodno si cijalne zveze! Pristopate lahko posamezniki ali cele skupine. Ustanavljajte podružnice! Pristopajte k Narodno socijalni tiskovni zadrugi! S tem onemogočite delo in terorizem raznih inter-nacijoualnih demagogov in si postavite močno organizacijo, ki ima res voljo delati in zasledovati samo koristi jugoslovanskega delavstva.
Ne bojte se terorja! Premagali smo že marsikaj in bomo tudi teror. Živimo v demokratičui dobi, v svobodni državi, zato se hočemo tudi svobodno udejstvovati tam, kjer vlada pravičnost in resnična svoboda. Smo soeijalisti! Naš socijalizem je zdrav in edino pravi, ker je naroden, ker ščiti našega domačega delavca in ker onemogoča naval nemškega in sploh tujerodnega gospod-stva. Pokažimo, da imamo slovenski delavci dovolj moči, volje in zmožnosli, da odločamo sami o svoji usodi, .slovenski delavec! Doslej si trpel in molče prenašal vsa grozna nasilstva, a enkrat mora biti tega konec. Obziri do „ljubega miru“ morajo pasti, ker jo imel od tega koristi le internaeijonalui boljševizem, slovenski delavec in slovenski narod kot celota pa samo Škodo. Kar je zavednega, poštenega in trezno mislečega delavstva, za’vse te je prostor le v narodno-socijal: !i strokovnih organizacijah. Kar je gnjilega naj ostane pri brezdomovinski internaeijonali, ki je bila jn ostane tnjn in sovražna našemu naroda in domovi i.
Orodno socijalna Zveza.
Ribnica. Podružnica N, S. Z. je imela v nedeljo dne 25. maja dobro obiskan društven shod ribniškega delavstva. Na shodu je poročal zastopnik _N. S, Z. iz Ljubljane. Delavstvo opekarne Pirker, Kljun in dr. v Ribnici je skrajno nezadovoljno s svojim službenim in gmotnim položajem. Za danes priobčujemo resolucije, ki so se sklenile na shodu, kot jasen odsev delavnih in mezdnih razmer v opekarni. Resolucije se glase:
,J, Celokupno delavstvo, ki je organizirano v podružnici N. S. Z, v Ribnici stavi podjetnikom Pirker, Kljun, Peterlin in Podboj, kot lastnikom opekarne zahtevo, da takoj odstranijo iz podjetja in službe Alojzija Cominottija, ki nastopa proti delavstvu v popolnem nasprotju e soeijalnimi zahtevami današnjega časa, Podjetj« opozarjamo na dejstvo, daje Alojzij Cominotti pripadnik italijanske države ter uje ubežnik, da slovenskega jezika niti ne razume, da slovensko delavstvo neopravičeno preganja, samovoljno odpušča iz službe in pretepava, in da ni in ne bo nikoli prijatelj našega naroda in države. Ugotavljamo, da imamo med seboj elovolj sposobnejših domačih ljudi, ki hi boljše opravljali odkazano delo nego Italijan Cominotti. Odstranitev Alojzija Cominot-tija se mora izvršiti najkasneje do 31. nuija 1919., ker bi sicer odklanjali vse posledice, ki bi znale nastati.
Ob jednem se obračamo v našem boju za odstranitev Coroinottija na slovensko javnost in d/žejno vlado v Ljubljani, da podpira ta naša stremljenja, da se iznebimo tujerodnega oblastneža, ki je povzročil že nešteto krivic slovenskim delavcem. Obžalujemo, da podjetje, ki hoče biti narodno in je tudi odvisno od jugoslovanskih naročil, predpostavlja nadutega Italijana pred poštenim slovenskim delavcem.
II.	Zahtevamo, da se takoj uvede v opekarni 8 urni delavnik.
UL Mezde delavcev v opekarni je urediti na tale način: I. kategoriji delavcev se zviša mezda od K I iv—, na
K 22-— dnevno.; IT. kategoriji dela v-cev so zviša dnevna mezda od K 14-— | na K 20*—; lil. kategorija delavcev -I imej minimalno plačo K 18* - dnerno: q
I	V. kategorija v katero spadajo ženske, ‘| naj dobivajo K. 14-— dnevno. Kot de- | iavce vseh štirih kategorij se smatra one, ki so nad 16 let stari.
Pripominjamo, da se je /. zahte- i vami opekarniškega delavstva izjavilo solidarnim vse ostalo delavstvo v Ribnici/- J
Pričakujemo, da bo onekarniško podjetje upoštevalo upravičene zahteve ; delavstva.
Bohinjska Bistrica. Prav lepo napreduje naša podružnica N. S. Z. za \ Bohinjsko Bistrico in okolico. Delavci »službeni pri rudokopu imajo velike boje z vodstvom rudnika. Vodstvo nam je obljubilo povišanje plač, a se te obljube ni držalo v polni meri. Nekaj naših naj-agiinejših mož se je skušalo kar eno- ] stavno odpustiti iz službe, samo za to, ; ker so odborniki organizacije N. S. Z. in zaupniki delavstva. Tudi v konzumu še ni vse v pravem redu in se delavcem prikrivajo računi. Na plače moramo dostikrat čakati 14 dni do tri tedne in to samo radi tega, ker baje sedanji obratovodja ne more vsega dela izvršiti sam. Delavec seveda naj lepo in mirno čaka na svoje s trudom zasluženo plačilo. Prav zanimivo je, da je moralo odriniti k vojaškim orožnim vajam 1 i delavcev, četudi so delavci rudarji in pozivnem razglasu oproščeni orožne vaje.
Vse to se je zgodilo samo radi tega, da se vodstvo iznebi neljubih, a odločnih delavcev.
Da se v vseh teh stvareh pogovorimo, smo sklicali za v nedeljo 25. t. m. delavski shod v Sredujivasi, na katerega smo povabili tudi obratovodjo. Na shodu je poročal predseduik N. S. Z. tovariš Juvan, ki je prav odločno zastopal delavske zahteve. Po daljši, deloma precej burni razpravi seje ugodilo vsem zahtevam delavstva. Obratovodja je moral slišati marsikatero pikro besedo in prepričati se, da smo v tem boju neizprosni. Zato se je tudi ndal našim zahtevam. Možati nastop in odločnost delavstva nam jamčita še nadaljne uspehe. Imamo tu še neke druge peteline, ki jim ni po volji, da so delavci organizirani. Pokazalo se jc posebno takrat, ko smo nabili lepake za naše glasilo „Na rodni Soeijalist.“ Zginili so namreč čez noč. Dotičoega „gospoda/f ki je to pov zročil, prav resno svarimo pred takim postopanjem, kakor tadi pred njegovim hujskanjem, da smo brezverci in da n*Ši člani ne bodo pokopani na žeguani zemlji.
Delavci so danes močni, složni in popolnoma zaupajo svoji organizaciji in zato tudi brezskrbno gledamo v našo boljšo bodočnost
Podružnica N. S. Z. na Bledo
priredi na Binkoštno nedeljo veselico v prostorih gospoda Potočnika na Bledu, Vabimo delavstvo in prijatelje, da se te veselice v čim največjem številu udeleže. Ci3ti dohodek je namenjen za pod poro potrebnim Članom in v druge obče koristne in društvene namene.
Zagorje ob Savi. Meseca maja je odbor N. S. Z. dvakrat posredoval pri ravnateljstvu trboveljske premogokopne družbe za zboljšanje zasluška delavcem. Prvič se je šlo za zboljšanje plače trem zapostavljenim uslužbencem. Zahtevi se je sicer ugodilo, pač pa je imel nemški inženir Pirkan, ki ne zna niti slovenski, drzno čelo, da se je izrazil, da si bode te tri dobro zapomnil. Pa tudi mi si hočemo tako postopanje dobro zapomniti.
V	drugem slučaju posredovanja zemljemerec U. ni hotel eiržati besede ki jo je dal ravnatelj uslužbencem zračne železnice, da se jim zviša plača začasno do uradnega odobrenja za 50%. Končno se je tudi tu dosegel zahtevani povišek.
V	splošnem se opaža, da nekateri uradniki proti naši in članom osorno in kljubuje nastopajo. Posamezne slučaje prihranimo za prihodnjič.
Kazglas, da so nahajamo v vojnem ozemljit, je učinkoval na Nemce in nem-čurje kakor curek mrzle vode. Potihnili so kot žabe, če vržeš kamen v lužo. Koroški priganjači hujskajo pa na tihem in propagirajo boljševizem. Dokler bodo imeli Nemci vse višja mesta v rokah, ni pričakovati preobrata za boljše razmere. Da bi ne bilo za te koroške hujskače dobiti nadomestila, je grda laž
Prav dobro opravljajo službo preglednikov (Steigerjev) tudi taki, ki ni-maJO rudniške šole. Imame stare pre-luogarje. ki se razumejo na jamsko delo 111 bi prav radi nadomestili take, ki se ne počutijo dobro pri nas in si žele
stare Avstrije.
, Nekaterim višjim vodilnim krogom ug'aja protinarodna gonja. So pač stari Hemško-austrijski patriotje, ki ne mo-r®J° pozabiti časov svoje vsemogočno-
0 3e nevarna igra. Pozor na take
ljudi.
, t’ri volksratu Miclielčiču,^ ki je bil
0 avni steber Siidmarke in Šulvereina ^ zbirajo elementi, kakor AViltschnigg,
1	-’] .ld Jc bil iz Ljubljane izgnan, >emski Častniki in drugi. Tudi stražme-' ei ..®in Mazkovschegg ne moreta pozabiti nemške Austrije ter izzivata na la'mh prostorih s svojo švabščino.
\ edertjmo kdaj pride tudi v Za-e°rlc tako potrebna železna metla.
Sevnica. Podružnica N. S. Z. je •Hfcla v nedeljo dne 25. t. m. društveni °'?v katerega se je udeležilo številno evnjsko delavstvo. Na shodu je poročal Jjnik N. S. Z. Ivan Tavčar. Obrav-,,avf> se je pred vsem opoložaju do-vstva v tovarni bratov Winkle, ki je vnokar postavljena pod sekvester. De-j vstvo pričakuje od poslovodje Kru-eJa, da bo takoj in brez vsakega priganja ugodil upravičenim zah te vam cavstva. Brezpogojno se morajo zviša i mezde delavstva po kategorijah na
K in"	K 15'-> K 12-50j"
, v. • To naj bodo minimalne pjače, oemi mora delavstvo pri akordnem iV' za^užiti primeroma več. Vprašanje jy°vodje se mora tudi že enkrat ure-!tl v zadovoljstvo slovenskega delav-8 'a> da ne bode več preganjal in zapostavljal delavstva dosedanji zagrizeni nemški delovodja Lavre. Tudi z tova-r,skim pisarjem Grundsehreiberjem noče jTOeti delavstvo nobenega opravka več, rer seje med delavstvom samo razdor Uj razširja med složno delavstvo le zlobne hujskarije. Aprovizacijo v tovarni -]e urediti tako, da delavstvo ne bo več ‘zpostavljeno samovoljnosti dosedanjega upravitelja Miheliča, ampak bo samo odločalo glede naročil, cen in razdelitve živil. Delavstvu jc zagotovil poslo-v°dja Krulej, da bo ugodil vsem tem Upravičenim zahtevam. Na ta način bi zaenkrat v Naroduo-soeijalui zvezi organizirano delavstvo izvojevalo glavne za-teve svojega večmesečnega boja. Do-8cglo bi se vse te delavske zahteve že zdavnaj, Če ne bi od .tovarnarja AVinkleja podpirani rdeči hujskači onemogočili odločen nastop in fazdvajali delavstvo. Socijalni demokratje v Sevnici so v mezdnem gibanju stopili popolnoma na stran nemškega kapitalista, samo da bi oškodovali sloveuskega delavca. Toda sevniško delavstvo je spoznalo nečedne uamene socijalnih demokratov ter jim ?t>rnilo hrbet, ker z izdajalci delavskih In narodnih interesov noče imeti nobe-Uega opravka.
Dopisi.
Slovenski invalid nam piše: j«*, žalostno za nas invalide, ker si že skoraj več ne upamo na ulico. Otroci nas javno zasmehujejo govoreč : “<av vam je, da ste biez rok in brez nog, zakaj ste pa šli na fronto! Prosimo starše teh otrok, da jih podučijo o naši ža ostni usodi. Mi vendar nismo kiivi svoje nesreče sami, ker nismo š i prostovoljno na fronto, am-P*K smo bili prisiljeni. Uč.telji in starši naj bi izpolnili'napram otrokom tudi to svojo dolžnost.
Pri deželni elektrarni je delal neki delavec skozi pet let. Ko je prostovoljno zapustil svojo službo, je Povedal gospodom par resničnih besed, nakar je ravnatelj prepovedal delavcem ysako občevanje ž njim. Ta prepoved je v zvezi s sovraštvom, ker dotični delavec ni njihovega mišljenja. Tudi teror s strani' kapitalističnih zastopnikov gotovih ljudi.
Na Biedti imamo nekega privan-dranega Dunajčana, katerega ime je tako čudno, da si je ne moremo zapomniti, ker težko govorimo nemški. *a človek ima tu kar tri obrti. On je ^izar, kolar in če treba tudi mesar.
Večkrat se je že izrazil, da bo dobil koncesije za svoje obrti. Naši kolarji in mizarji pa naj mu raje preskrbijo potni list, da bo šel tja, kamor spada.
Z Bleda nam pišejo: Tu imamo električno razsveljavo, pa smo dostikrat v temi. Ljudje morajo plačevati mesečno pavšalni znesek, če gori luč ali ne. Kdo je tega kriv? Elektrarna ali občina? Zahtevamo, da nam sveti vedno luč, ali pa naj se nemudoma spremeni dosedanji način plačevanja. Tudi nimamo nobenega človeka, ki bi se razume! na električno razsvetljavo, da bi ga lahko poklicali, kadar je treba kaj popraviti.
Litija. K lažnjivemu dopisu v „Nspreju“ od 20. t. m. sporočamo: Res, napravili smo sijajen izlet 1. maj-nika v Hotič k g. županu. Med za-vedaimi člani je bilo res tudi par žensk, starih do 40 let, vsakovrstni zavedni ddavci ki so včlanjeni pri naši Narodno socijalni zvezi. Socijalnc demokrate gotovo silno jezi, ker se naša podružnica tako lepo razvija. „Naprej“ piše, kakor da bi se večina naših članov pridružila izletu rdeč-karjev, kar pa ni res. Nasprotno, socijalni demokrati so vabili naše delavce k .svojemu izletu, toda pridružil se jim ni nihče, ker ima vsak izined nas več pameti v glavi, kakor pa vsi rdečkami skupaj. Tudi ni res, da nam je NSZ zagrozila z vstavitvijo brezposelne podpore. NSZ hoče, da je vsak delavec organiziran, a to po svoji prosti voijt in brsz pritiska. Mi smo resnični demokrati in ne poznamo nobenega teiorizma in hujskanja, kakor ga pozna zakotni »Naprej“. Ponosni smo, da imamo pri NSZ naj-zavednejše delavce in tem bodo gotovo sledili drugi. Za enkrat naj za-dostuje.
Makole. BNaprej“ hoče oprati svoje ljudi, ker so na velikonočni pon-deijek v Makolnh agitirali za boljševizem in lovih kmete na svoje rdeče limanice, kar se jim seveda ni posrečilo. Mi smo povedali svoje. N~«5i ljudje poznajo preveč dobro* kaj nameravajo rdečkarji, zato se jih tudi ogibljejo, kakor svojih največjih sovražnikov. Sicer pa 'bo že slovensko delavstvo samo obračunalo s svojimi sovražniki.
Sevnica ob Savi. Tovarnar \Vin-kle še nikakor ne more razumeti in pojmih, da je na meito gn'!e Avstrije in njene nemške vlade stop'!* naša mlada Jugoslavija v znamenju pravice In svobode. Ta gospod velekapitalist — išče sedaj zaslombo v rdeči internacijonali ter upa pod njeno zaščito nadaljevati surov nemški barbarizem nad slovenskim delavstvom.
■ Ni mu mar, da mu je vlada postavila nadzornika in v zadnjih dneh celo se-kvestra, ni mu mar resnice, da je on danes na slovenski zemlji tujec, ni mu mar dejstvs, da je konec nemške stia-hovlade nad slovenskim sužnjem, on, vsemožni tovarnar VVinkle, bavarski podanik, hoče še naprej klofutati in zmerjati slovenskega delavca. Delavec Suš nik ie vzlic svoji bole-rni prišel na delo. Ni pa menda dostojno salutiral paši W;r,!cleju in ni dovolj ponižno vprašal, katero delo mu b i odkazano. I;j za to malomarnost je dobi! delavec tako klofuto, da mu je baje dva dni po glavi šumelo. Orozil je s tožbo, pa Wink!ejev valpet, baron Orutschrei-ber, ga je s sladkimi besedami potolažil ter spravil nazaj v tovarno z obljubo, da dobi piačo tud! za vsled bolezni zamujene dni.
Paša Wmkle pač ne more preboleti tetine, da je svoječasno večina njegovih delavcev pristopila k Narodno socijalni zvezi. Njegov valpet, nemški baron, je mora! klicati socijalne demokrate na pomoč, obdeloval je povrh še vsakega delavca posamezno za izstop ii zveze in za pristop v rdečo internacionalo, izbrusil si je jezik s klevetanjem čez Jugoslavijo in res dosegel, da se je nekaj delavcev Zvezi izneverilo. V pomoč mu morajo biti tovarniške delavke Jazbec In Černič, ki razširjajo hvalo in slava nemškim privandrančem ter slovesno dopove dujejo, da le W>nk!e ii Nemci lahko delavcem pomagajo. Baron in še dva
druga tovarniška uradnika so sicer dobili potni list iz baie „črvive“ Jugoslavije, pa slovenski kruh je predober, da bi ga zamenjal s trdim nemškim, in tako so rekuriraii preti vladni odredbi in — ostali v osovraženi Jugoslavi.
Toda Wink!eji, baron in drugi so s svojim nesramnim vedednjem dovedli. vlado vendar do ukrepa, ki ga je zavedno sevniško prebivalstvo veselo. Vso to nemško gospodo so internirali in ne sme zapustiti svojih stanovanj. Sedai lahko premišljujejo med štirimi stenami minljivost svoje ošabnosti in nadutosti. Vendar ta ukrep vlade še ne bo zadostoval, ker prej ne bo miru, da se vse to privandrano nemško gospodo spode preko jugoslovanskih meja. In to se mora takoj zgoditi!
Zadnje dni so varnostne obiasti iskale po Sevnici po skritem orožju ir* streljivu, pa menda niso rič našle, ker ne iščejo na pravem mestu. Rajni celjski Ambroschitsch bi bil vedel povedati, kje in kako skrivajo Nemci t3ke nedolžne reči. No, morebiti se bo pa sedaj našlo, ko ima tovarna sekve3tra.
Slovenski delavci, kaj naj vam priporočamo sedaj, ko ste se nekateri izneverili zastavi Narodno - socijalne zveze ter prestopili v tabor nemšku-tarske socijalne demokracije? Nič drugega nego to: izprašajte si dobro svojo vest in ta vam bo neizpodbitno dokazala, da je zveza nemškega nacionalnega velekapitala z internacionalnim rdečkarstvom najhujši bič in najbolj vroča klofuta za slovenskega delavca. In take klofute vam je že delil doslej Winkle .. .
Celje. Navlekli so se v vojnem času toliko denarja, da ne vedo, kam ga bi dali, kako rasipavali in skrivali. Tisti pa, ki so morali biti celi čas pri pri vojakih in na fronti, ki so prišli nazaj, da bi si zaslužili kruh, pa nimajo priložnosti, da bi si zaslužili vsaj toliko, kolikor jim je nujno potrebno. In kdo je kriv? Stari trgovci, ki nimajo hiše in lokale. S svojim ob lnim denarjem pokupijo vsako hišo, vsako trgovino, ki je naprodaj in vsako malenkost, pri kateri upajo, da bodo še par vinarjev zaslužili. Ne pustijo pa s tem mlajšim ljudem priti do zaslužka, do veljave in samostojnosti. Po eni strani razsipavajo stotake, po drugi po barantajo z vinarjem. Tako imamo n. pr. trgovce, ki imajo kar po 2 do 4 trgovine, kar v enem mestu in to se vidi posebno v Celju. 1,1 vsi ti trgovci večjih trgovin, se lahko reče, so vojni dobičkarji. Par od teh je tudi Nemcev. Opozorili smo že deželno vlado, da odvzame nen škim trgovcem lokale, ki jih imajo po več, da se tako lahko etablirajo Slovenci in za-dobi potemtakem Celje večji del slovensko lice. Slovenskim trgovcem pa, ki so se napravili že toliko denarja, da lahko živijo po kraljevsko, svetujemo, naj se zadovoljijo s sedanjim dobičkom in z eno trgovino ter naj ne mislijo samo na sebe, temveč tudi na tiste, ki so prišli od vojakov in si hočejo tudi kaj zaslužiti. Držite se po tem, če hočete sebi in svoji časti d.bro, vi egoisti!
Narodno gospodarstvo.
Novi bankovci pridejo v promet že s 15. junijem. Večipa bankovcev je že dotiskana.
Vojaška živina za kmete. Vojaška poveljstva so dobila nalog, da dajo kmetovalcem na razpolago živino, katere neobhodno ne potrebujejo. Vsak kmet mora prehranjevati izposojeno živino in vojake ter plačati vladi dnevno en dinar odškodnine.
Uvoz blaga iz Nemške Avstrije. Na podlagi kompenzacijskega dogovora med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je dovoljen uvoz blaga v skupni vrednosti 82 miljonov.
Zaplenitev trgovskega bro-dovja. Ententa bo zaplenila vse trgovske ladje nad 1000 ton kot nadomestilo za svoje potopljene. Le „ogrsko-hrvatsko paropiovno društvo" je izvzeto od zaplenitve.
Davek na vojna dobičke. Vlada
v Bčigradu namerava obdačits vojne dobičkarje. Davek na vojne dobičkarje. Davek na vojne dobičke bi znašal do 10.000 K 30%, o3 10 000 do 20.000 K 35% do 60 000 K 50o/0, do 100 000 K 60'/2% do 20 000 K. 70®/o, a od dobičkov nad 20.000 K 80%.
Industrija in obrt v Trstu. Razmere našega Trsta so prav žalostne. Lušči!nica riža, tovarna linoleja, rafinerija petroleja, stiskalnica olja stoji. Ladjedelnice imajo materijala za nekaj dni. Stavbena dela popolnoma počivajo. Obrtniki se lahko gredo izpre-hajat, če niso preveč lačni in domač delavec pa lahko premika zrak, ker italijanski delavec iz regno mu dela s svojo skromno zahtevo konkurenco.
Nova tovarna za sladkor. V Varaždinu namera/ajo sezidati veliko tovarno za sladkor.
Velike zaloge blaga v Zagrebu.
V	zadnjem Času je prišla v Zagreb velika množina raznega blaga deloma preko Reke deloma iz Nemške Avstrije na podlagi kompenzacijskega dogovora med našo državo in Nemško Avstrijo. Vkljub velikim zalogam pa so cene blaga še vedno zelo visoke, ker se trgovci izgovarjaj >>, da ga ne morejo prodajati ceneje vsled nizke vrednosti nagega denarja. Bilo bi dobro in koristno, da merodajne oblasti podučijo trgovce o pravičnih dobičkih in jih primorajo po češkem uzoru, da znižajo cenc blagu, katero prodajajo po groznih cenah.
Ustavljen uvoz italijanskih tkanin. Od 23. t. m. je ustavljen uvoz italijanskih tkanin za Jugoslavijo. Vsled te prepo edi se opaža na Reki precejšne zboljšanje kronske vrednosti.
Uvož mila iz Italije je vedno večji. Toaletno milo prihaja večinoma iz rimske tovarne Lanza ter se prodaja komad po 9 do 12 K. M io za pranje je dobre kakovosti in je njegova cena do 20 K kilogram. V naši državi je proizvajanje mila zelo razvito. Pred kratkim pa so se odprle dve tovarni za proi -vajanje toaletnega in brivskega mila. Kakor hitro se razvije produkcija tega mila v večji meri, je treba takoj ustaviti uvoz italijanskega mila, ker ga bomo imeli doma zadosti in bolj po ceni.
Nabava materijala za naše železnice. Via da v Belgradu je sklenila, da se vej materijal za železnice in mostove nabavi na Angleškem, Francoskem in v Ameriki.
Izvoz suhih sliv. Trgovski minister je dovolil izvoz suhih sliv in marmelade.
Trgovska mornarica Jugoslavije. PiSe se, da je svet četvorice v Parizu razglasil, da je trgovska mornarica bivše Avsiro-Ogrske last entente in da se bodo z njo eško iovali za izgube s/o,e tonaže tekom vojne. Zapleniti hočejo baje vse brodovje nad 1600 ton, manjši brodovi bi ostali svobodni. Potemtakem bi zaplenili v Trstu 380 000 ton, v Reki 115 000 ton a v ostalih jugoslovanskih pristaniščih pa 100.000 ton. Ostalo bi tedij neza-plenjemh okoli 112.670 ton.
Dolgovi propadle Avstrije.
Naši pariški krvniki si bei jo sedaj glave, kako bi rešili židovskim žepom terjatve proti propadli Avstriji. Del predvojnih dolgov bomo morali na vsak način pre/zeti, vendar bi razdelitev po načelih davčnega plačevanja stari državi ne bila pravična. Jugoslovani smo res plačevali velike davke, toda od teh smo dobivali bere malo nazaj. Pri nas niso polagali železnic, ne delali novih cest, ne gradiii posiopij, zanemarjali so popolnoma naše dežeie, medtem ko so pri naših sosed h napravljali v vsako grapo železnico, če je imel tam kak degeneriran grof svoj lov ali je stanova'o par krofastih to-delnov. Državni dohodki so se porabljali v prvi vrsti za nunške dežele in zato bi se naj tudi cen.le državne investicije v posameznih deželah in na podlagi teh bi se naj razdelili predvojni dolgovi. Vojne dolgove pa naj plačujejo le Nemci, ki so vojsko hoteli, ker so si mislili podjarmiti cel. svet.
Carina. V trgovskih in obrtnih krogih se precej govori in repenči
radi visoke carine, vendar ni nikogar, ki bi sprožil iu sklical enketo, na kateri bi se naj razpravljalo to vprašanje. Z zabavljanjem ne dosežemo ničesar. Vladi moramo podali točne in jasne nasvete in predloge.
Pomanjkanje vagonov. Deželna vlada za Hrvatsko baje poroča ministru saobračaja, da primanjkuje vagonov in se bo uslavil uvoz premoga iz Trbovelj, Hrastnika itd. Gospodje na Hrvatskem, spravite v red promet pri vas, stirajte korumprane madžarone, prevzemajte redno natcvorjene vagone s premogom, saj j'h stoji po tisoč vagonov naloženih na naših progah, pa bomo v kratkem imeli dovolj vagonov na razpolago.
Osvoboditev slovenskega Korotana.
Uradno poročilo z dne 28. t, m. je naznanilo, da je bilo našim hrabrim vojakom ukazano, da napadejo sovražnika, ki je brez vsake pravice zasedel našo zemljo na Koroškem, kjer je trpinči! in preganjal naše ljudi na vse mogose načine, kakoršnili je zmožen le barbarski Nemec.
Naši fantje so skupno /.junaškimi brati Srbi in zavednimi Hrvati.napadli sovražnika in ga prisilili, da se je začel umikati v popolnem neredu. Nemške tolpe so pometale proč orožje in prepustile našim hrabrim četam veliko število kanonov in vjetnikov. Naša hrabra narodna armada je že naslednji dan z veliko navdušenostjo zlomila nemški odpor in dosegla Dravo. General Smiljanič je poselil Sinčovas, kjer ga je prebivalstvo sprejelo z velikim veseljem in se mu zahvalilo za osvoboditev izpod nemškega jarma. Naše junaške čete so osvobodile zopet Spodnji Dravograd, Guštanj, Pliberk, Cerno, Železno kapljo, Šinčoves, Galicijo, Dobrlovas itd. Naši koroški bratje tostran Drave so zadihali zopet svobodni jugoslovanski zrak.
Čast in slava naši hrabri jugoslovanski armadi, ki je pokazala svetu,
da je volja našega naroda za ujedi-njenje in osvoboditev močnejša nego vsi sovražni naklepi proti naši državi in našemu narodu.
Naj bi prinesla naša armada svobodo tudi ostalim našim bratom in sestram! Zadnji košček naše zemlje mora biti svoboden, sleherni Jugoslovan na severu in na zapadu mora biti deležen jugoslovanske svobode.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Cthibilo na naroČbo.
,,Narodni Socijalisi"
bo zastopal socijalne, gospodarske m politične zahteve in pravice -narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki živi/o od dela svojih rok oziroma svojih misli. Narodni Socijalisi11 bo zastopal socijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike.
Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne 'socijalne Zveze).
Naročnina za leto znaša K16’—, za pol leta K 8•—, za četrt leta 4 K in za en -mesec K rgo.
Upravništvo „Narodnega Socija-Ustau je v Ljubljani, Marijin trg 8.
Naročile „NarOdnega Socijalista“ in pridobivajte naročnike!
Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah! — Pridobivajte mu naročnikov! —
Zbirajte za narodno - socij al ni tiskovni sklad!!
-EE
F a«*
V	Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ui. 9.
MM
pridelanega !. 1918. se takoj proda. Kupci naj se obrnejo na Alojzij Ekart, Siko!je pri Pragerskem.
jjp^53 Konfekcijska tvrdka! t IVAN MASTNAK
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zaloga vsakovrstnih oblek ra gospode in dečke, kostumov za otrobe in vseh krojaških potrebščin. Postrežba iu blago solidno.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
Šopek
—samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanova
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 51—, broširani K 4-—.
Nsjlspše darilc mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga jejepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
Harodno-sodjalna zveza v Ljubljani
razpisuje mesto
strokovnega tajnika.
—
V	to kvalificirani, kompetentje se naj zglase v uradnih prostorih NSZ.s Narodni dom, od 5. do 6 zvečer.
Prva jugoslovanska zaloga vseli živil na dsfioli
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit Jakoviič
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim koristim, društvom in sl. občinstvu.!
!SVETLIH
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovna slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Danka hgaear, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1
	Kmetska posojilnica	S 1	"i
JA	ljubljanske okolice	H i	
J	v Ljubljani	1	
i	r. z. z n. z.		
I	Obrestuje hranilne vloge po	P k	
1	mr 2%	3 9	
	Sprejema vloge na tekoči račun. —		
1	Čekovni promet. — Eskont in inkaso		
	menic, — Lombardlranje vrednostnih		
1	papirjev. Stanje hranilnih vlog nad	K 50.000.000'— Reservni zakladi nad	K 1 100.000’	m I	1
i	Ustanovljena leta 1881.	V	r
Mesina Minita ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog.........K	80,000.000
in rezervnega zaklada................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične dOHltiČC hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov/ ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze.
I. razred. — Članarina 40 vinarjev na II. razred. — Članarina 80 vinarjev na lil. razred. — Članarina 120 vinarjev na
teden. — Podpore:
teden, — Podpore t
Članstvo ,et“ f 1 *et° jj (12 tednov) (o2 tednov)	i nad 3 leta (156 tednov)
' 'i !. V bolezni lOted. po SK lOted.po 10K	1 lOted. po 12 K
V brez- : 5 ted. po 16 K jj 5 ted. po 18 K	, G ted. po 20 K
poselnosti _ 1 ted. po 10 K	j.
Porodnice — j 4 U d. po 8 K	
T jj 	 Pogrebščina j, — enkrat 60 K	enkrat £0 K
Članstvo	1 »od Vi leta (12 tednov)	nad ! !c.o (52 tednov)	j nad 3 leta j ! (158 tednov)
V bolezni	: 10 ted. po 16 K	!‘Jted. po JSK	10 ted. po 20 K
	--	3 ted, po 14 K	5 ted, po 16 K
V brez-	1 5 ted. po 18 K	5 ted. po 22 K	G ted. po 24 K
poselnosti	5ted. po 14 K	6 ted. po JSK	8 ted. po 16 K
Porodnice	! - -	4 ted. po 16 K	—
Pogrebščina		enkrat 100 K	enkrat 120 K
	teden. —	PGdpore:	1
Članstvo	| nad >/4 leta (12 tednov)	nad I leto 1 (52-tednov)	nad 3 leta (156 tednov) |
1 j V bolezni j 		I	: 12 ted. po 20 K	10 ted. po 22 K	,0ted.po24K i
		6 ted. po 20 K	10 ted. po 20 K ■
V brez-	5 ted. po( K	10 ted. po 26 K	lOted. po30K |
poselnosti	G ted. po 20 K	4 ted. po 20 K	7 ted. po 20 K j
Porodnice	—	4 ted. po 20K	—
Pogrebščina	-	enkrat 140 K	enkrat IGO K i
N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljub- i	Dragi tovariši delavci in uslužbenci!
Ijunt (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure	Vabimo Vas; da pristopite k N. S. Z.	Uvrstite se v vrste prebujenega
zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne, 'lam lahko	in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje!
dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: ,.Narodno-socijalna	Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodoč-
Zveza" v Ljubljani.	nost jugoslovanskega proletarijatal