Tečaj XVIII.
gospo
sli
naro
'^m^mm %
F . / —i .	^
* »«J. 9 *
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
pošilj
po posti pa
leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr
9
ćetert leta 90 kr
dn
Ljubljani v sredo 29
avgusta
1860
Nauki
konjski reji
0
i
Po razglasu poljske kmetijske družbe
1
Kobila za ple
mora bit
popo
zd
kastrira.
13.
naj se potem v drugem letu mesca maja reže a!
mocna ;
se le v
tertem letu naj se zacne rabit
in
za
pleme. Dobro naj se na to gleda, da se le take kobile ra- kriva.
V7 4. letu naj se zacnó žebeta npregati, pa ne
še za pretežke delà; konjska oprava (kšir) naj je lahka in mehka, da se koža ne oderane; nerodna oprava je večkrat
bijo
pleme, ktere rodij
beta, svojim
t
podobne
da so konji
oporni ( štatljivi).
zakaj kobila, če tudi sama ni lepa
za pleme kaj dobra
ako je tak
t
9
da prinaša žebcn podobne žebeta na
Kobila ne sme imeti kraka fštihpajn), tudi šlepa ne sovražnik.
svet.
sme biti. ker te napake so poerbij
14. Ze mlada živina naj se večkrat kertači po celem životu, da se snaži koža, skozi ktero gré pol življenja.
Kdor ne ravna tako, je neumen in svoje mošnje sam
2
Kobili nekoliko dni, preden j
pelj
k žebcu
pri
zanesi s težkim delom
da j
počita in se potem loze
Nova postava za obertnije in rokodelstva

ubreji; tudi jo pelji le tedaj, kadar se z 1 o poja
delo
3. Tudi 14 dni po tem je ne rabi za nobeno tezko
da se ne pogubi seme.
(Dalje).
U c e n c i obertnijski. 88. Učenci obertnijski ali rokodelski. Za
4
Ako kobila ne pripusti žebca ali če je žebec že obertnijske učenca se šteje, kdor k samostalnemu obertnikn
enekrati skočil toda brez uspeha, dajaj kobili en teden stopi v službo, da se delaje pri njem nauči obertnije.
k
d
z ovsom vred p
t
v prah ali
stupo
89.
Kdo sme učen ce imeti. Da sme obertnik
ljetega
tim
(Antimona), ki ga v apoteki pa tudi imeti nedoletne učence, je treba, da je že spolnil štiri in
v štacuni dobiš, in pa janeza (Anis) polkvintelj Ravno preden pa žebca k nji pustiš, ji pu saj; pomaga. da se kobila ubreji.
to gotovo
5
Ako se je bati, da bi kobila ne

daj ji
dvajs^to leto.
Tisti, ki so bili obsojeni zavolj kakoršnega bodi hudo delstva sploh, ali zavolj pregreška ali prestopka, storje-nega iz lakomnosti po dobičku ali zoper ocitne lepe še^e
počitek in ne rabi jo za nobeno delo; klaje (futra) ji dajaj kakor tudi tisti, kterim se je po
r
manj
med vodo ji daj po dve kapi
k
137 odvzela pravica,
, rep ji imeti učence, ne smejo nedoletnih učencov ne jemati ne
tikoma života (to je, blizo sramnice) preveži močno z vol- dalje imeti, če bi jih bili že k sebi vzeli.
natim trakom in tako prevezanega pusti najmanj 3 di
Ce je pa kobila tako zlo poškodovana bila
3 noči.
i
in da
mora zvreči, se zverženje ne dá več ustaviti
Nikoli breji kobili ne dajaj prosi
6.
slame) a rada zverže.
(p
sicer pro8enih mek
Politično deželno poglavarstvo pa ima oblast, kjer bi se ne bilo bati škode ali napčne rabe, po zaslišanji bra-tovščine (tovarištva) izjemno dovoljenje dati.
90. Sprejetje učenca. Nedoletni učenci se spre
ker potem živina kaj jemajo s pogodbo, v kteri se mora povedati, pod kterimi
pogoji ee kdo jemlje, kako se bo ž njim ravnalo in pa so-7. Ko je kobila storila (rodila), naj se ji dá skozi sebno, koliko časa se bo učil. Ta pogodba se sklepa in
14 dni počitek, ker mati
in žebč sta ta cas se preslaba.
hrani
, če je gospodar vpisan v kako bratovščino, pri gla
8. Kadar je žebč 2 do 3 mesce staro in ima premalo varstvu te bratovščine, sicer pa pri županstvu.
sesati, daj mu enmalo kruha, ovsa, kore nj a in sená,
91. Cas poskušnje. Pri jemanji učenca se sme
da k moči pride in tudi matere s sisanjem prevec ne oslabi, tudi izgovoriti čas
poskušnje, v kterem
inore gospodar kakor
9. Žebeta 6 m esc o v (pol leta) stare naj se odstavijo tudi učenec odstopiti
i
ce ga je volja.
in dobro kermijo; klaja za mlado živinče pa mora dobra in zdrava biti; tudi spusti žebička večkrat iz štale (v kteri
Poskušnja ne sme terpeti čez dva mesca.
92.
Dogovori.
Doklej se bo kdo učil, kaj ima
ne sme privezan biti), da se izleta pod milim nebom. Bodi veljati zastran učuine, hrane, stanišča itd., vse to je pre
tudi prijazen ž njim
i
da se kmalo navadi člověka.
10.
V
2., 3.
in 4. letu dobro redi žebeta, da bodo
puščeno dobrovoljnemu dogovoru; toda ne sme se izgovoriti nikoli, da bi kdo se več časa učil, kakor je najdaljši čas
močne in za vsako rabo pripravne. V 2. letu ga pri vezi učenja za tisto obertnijo v tem kraji navaden. v štali; vendar ga izpusti večkrat, da se izleta in izrita
Če se ni nič posebnega izgovorilo, se je deržati na
pod milim
nebom; to
mu dobro tekne.
11. Kdor žebeta dobro redi, jisn pervo zimo
9
ko
vade vsacega kraja.
93.
Dolžnosti učenca. Učenec je dolžan
9
biti
so odstavljene biie, vsaki brega sena in 3 funte
dan poklada po 5 funtov do- gospodarju pokoren, zvest, priden, spodobnega vedenja
f
ovsa; drugo
ovsa, tretjo
zimo jim daje
zimo pa
molcljiv iu mora v obertnii delati to, kar mu gospodar naroci.
Nedoleten učenec je podveržen gospodarjevemu doma-
10	funtov sena in 3 funte
11	funtov sena in 3 funte ovsa z 2 funto ma re- čemu strahovanju; gospodar pa mora za-nj poganjati se in
zance. Poleti naj je mlada živina na dobri paši. Kdor skopari s klajo pri mladi živini, si sam sebi škoduje;
skerbeti.
medle (kumerne) žebeta ne bojo nikoli nič prida.
oboli
94.
Kadar učenec
?
ki živi
v gospodarjevi družini
9
9
gré mu ravno taka pomoč, kakoršno mora po splošnih
12.
Ko je žebe že leto staro (eno leto dopol- postavah gosipodar svojim poslom dajati.
274
§.95. Gospodarjeve dolžnost i. Gospodar naj skerbi za to, da se učenec obertnije dobro nauči; toraj naj mu ne daje preveč druzih opravkov, da bi mu za uk po-trebuega časa in pa priložnosti manjkalo.
Gospodar naj nedoletnega učenca priganja k delavnosti in lepemu obnašanju, k spolnovanju dolžnosti, ki jih mu vera nalaga, k obiskovanju postavno zapovedanih sol, in tudi k obiskovanju posebne obertnijske sole, če bi v tistem kraji za učence bila, gospodar naj učenca nikakor ne pre-tepa ali hudo ima in naj tudi ne dopušča, da bi kak drug učenec, delavec ali kdo domaćih ž njim hudo ravnai.
Ce bi nedoletni učenec obolel ali utekel ali če bi se kaj druzega prigodilo, da morajo starši, varhi (jerobi) ali drugi svojci umes priti, naj gospodar le-tem vediti dá.
96. Razveza razmérja med gospodarjem in učencom. Tudi razmérje med gospodarjem in učencom se smé iz imenitnih vzrokov, preden se izteče razločno ali raolčé izgovorjeni čas, pri ti priči razdreti.
To se zlasti zgodi:
1.	Od strani gospodarja (to je, gospodar smé pogodbo razdreti),
a)	če se učenec zagreši s kakim v 78, odstavek 1,
čerko b) in d) povedanim djanjem;
b)	če se za gotovo in terdno pokaže, da učenec ni za
to , da bi se te obertnije nauci!;
c)	če učencu kaka bolezen delj kakor 6 teduov delati
brani;
d)	če bi učenec čez 1 mesec v ječi zapert bil.
2.	Od strani učenca, oziroma njegovih postavnih za-
govornikov,
a)	če gospodar dolžnosti, ki jih ima, hudo zanemari, če
skuša učenca h gerdemu in grešnemu ali postávám nasprotnemu delu zapeljati, ali će svojo pravico domaćega strahovanja po napćnem rabi;
b)	če bi gospodar ćez 1 mesec v ječi zapert bil, ali če
bi tudi manj časa zapert bil, pa bi učencu ne bilo od
česa živeti;
c)	če bi se gospodarju po razsodbi obertnija nekaj časa
za kazen (štrafengo) ustavila;
d)	če se gospodar preseli v kako drugo občino (sosesko),
to da v tem primeru se mora saj v dveh mescih po preseljenji razveza učnega razmérja tirjati.
§. 97. Z odpovedjo stirnajst dni naprej dano sme učenec iz učenja stopiti, če svoj poklic spretneni ali če prestopi k drugi obertnii; će vsega za uk izgovorjenega časa ne more dostati za to, ker bi mu sicer kaka dobra prilika, priti h kruhu, odšla, ali će se okolisčine njegovih starišev tako spremené, da ga sami potrebujejo bodi za po-strežbo ali pa za gospodarstvo ali obertnijo svojo.
§. 98. Ce se prigodi kaj taciga, da eden ali drugi (gospodar ali učenec) več ne more spolniti na se zvetih dolžnost, če gospodar ali pa učenec umré, ali će gospodar obertnijo popusti, ugasne učna pogodba sama od sebe.
§. 99. Povračilo škode. Ce se učno razmérje razdere, preden preteče razločno ali molče ustanovljeni čas, ali če obertnija neha, se je deržati tega, kar govoré 79,
80 in 81.
§. 100. Učno spričevalo. Kadar se učno razrnerje razveže, mora gospodar učencu, če za to prosi, dati spričevalo, v kterem je zapisano, koliko časa se je učenec pri njem ućil, kako se je ta čas obnašal in koliko se je od
obertnije naučil.
101. Ce kdo vzame učenca, ki je kje ušel. Ce kak obertnik vědoma sprejme učenca, ki je svojemu gospodarju ušel, zapade kazni in je z učencom vred prej-šnjemu gospodarju dolžan poverniti po 1302 občnega der-žavljanskega zakonika škodo, ki se mu je zgodila s tem, da mu je učenec utekel.
Ce gospodar hoče, bode se mu učenec uhajač nazaj
pripeljal; tudi bo primérno pokaznjen (poštrafan) od go
spodarj a, v nekterih okoliscinah pa od gosposke.
(Dalje sledí.)
Popis cerkniškega jezera.
lOClC	(Dalje.) VI
Al jezero ima še drugo v sebi. Kakor hitro se vreme naredi, da jezero posahne, prec začne trava in druga ze-lenjad rasti. Kjer smo se pred kakimi 8 dnevi še s čolnom vozili, ravuo tam se pasejo zdaj že krave in teleta. Komaj je zemlja suha, že vse zelení, kakor bi hotla s tem kmeta prositi, naj jo reši izpod vode, kar mu bo z dobrim pla-čilom povernila. Ako je le 2 mesca vreme suho, je že vse polno koscov in vozov, kteri senó spravljajo. Kadar jezero usahne malega travna ali rožnika, pa da je dolgo časa suho, tadaj je dobra klaja, in jo živina rada jé. Kadar pa voda zalije jezero med tem, ko trava raste, take je ne jé živina rada; včasih se pa tudi tako spridi, da celó za njo ne mara.
Ko pa merva ostane pod vodo po 2 leti ali še dalje, pa še za steljo ni. To je škoda neizrečena za vse tukajšne in ložke kmetovavce, zakaj vsem dá jezero veliko tavžent voz sená in stelje. Kolika pa je tudi na njivah škoda, kadar se to godi in voda čez nje stopi ! Kako zdihujejo gospo-darji, kadar vidijo, da včs njihov trud je bil zastonj.
Dva vzroka sta, da se temu ne pomaga.
Eden je, da še tù in tam toliko dobre pobožnosti ni, da bi se prepričali, da se more kaj pomagati; — drugi pa, ker obilni davki od ene strani, od druge pa slabe le-tine kmeta tako stiskajo, da ne more shajati. AI kolikor večje je ubožtvo, toliko več je pomoći treba. Ni moć ne živeti ne davkov opravljati, dokler ne bode grunt bolje rodil in dokler se bolja živina ne bo rodila. Vse to bi se pa lahko zgodilo, ako bi se jezero dobro potre bilo. Sila veliko dobrega sená bi se přidělalo potem; zakaj jezerski svet ni močiren ; prec pod eno pedjo blata je dobra zemlja.
Ako jezero pred sv. Jakobom ne posahne, ni nič gotovega časa, kdaj da bo usahnilo. Nahaja se v jezeru velika teršca čez seženj (klaftro) dolga, ki ima prav lepo zeleno, čez čeveij dolgo in pavec široko perje, in jo goveja živina rada jé pa tudi konji, kadar se v perji požanje. Spod je debela slama v kolenca izrašena, ki jo nekteri za štu-kadurje rabijo; toda pri tleh mora porezana biti, če v tistem času jezero posahne, kakor je rečeno bilo. S čoloom se peljajo: eden počasi vozi, dva pa, na vsakem kraji eden. žanjeta. Ti 3 ljudje je en sam dan toliko nažanjejo, da je suhe dober voz.
Okoli strug, kadar zemljo tekoča voda kaj pognoji, začne zelena trava rasti, ktera se mekuca imenuje; prav dobra je; živina jo rada jé, naj je frišna ali suha. Ta trava izmed vseh najhitrejše raste.
Od kod tolikanj vode v jezero pride ?
Najnaprej imenujem cerkniški potok. On ob po-vodnji grozno dosti vode v jezero nalije, ob druzih ćasih pa ne toliko.
2.	Je sv. Marije Magdalene studenec pod gričem „Slivnica" imenovanim. Ta ob času povodnji sila veliko vode dá, sicer pa komaj 30. del od cerkniškega potoka, ob času suše pa celó nič.
3.	Je Krajuc, studenec, ki je prav malo dá.
4.	JeMertinskioberh, ki spod cerkve sv. Vida v eno strugo přiteče. Zadnja dva imenovana studenca jezera ob časa povodnji dosti vode dasta, sicer pa komaj 4. del od cerkniškega potoka.
5.	Je Terstenik; ta prav malo vode dá.
6.	Je Zerovnšica, ktera ob povodnjah prav doâti vode dá in se v žerovnsko reto izliva; ne usahne pa tudi nikoli.
7. Je Li be ej
ona dá največ vode v jezero med pra
pasti ; ni treba se več toliko bati za domače
všemi, kar sem jib zdaj povedal.
. Je Gori ska, ki pa ma le malo vode dá.
V v
ognjisce,
ki nam
S a
je težko kladivo dosti odkerhalo
i
postave nam je branij
tej priliki so me preletele be
Veliki oberh.
sede
ktere je dr. Schreiner zapisal
»
Marburg und
Veliki oberb pod vasjo „Gorenjejezero" imenovano i0 mo
Pettau, die sicb als Sprachinseln darstellen". Kako pač je
» V.mi " "V. u f««	JJV-W.WUJV jv«v.«	' --------l U IIlUjKUUC, IVCI BÍ
teče pod Danami v Golobino, grév kratko pot pod zemljo in g0V\ očetje prisélj
ker skoro vsak domae meščan
bili
, eeravno so nje
slovenski ame in govori z ljad
potem se iz pečin v jezero izliva. Se ena druga voda je, ktera 8tvom; gres li v kakorsno koli štacuno, povsod se pogovar
se
izpod sneperskega ali laškega g oj zda izliva. Ta
je ob povodnjab strasne moci, m reci se sme, ua ta najvec od vseh imenovauih studencov in potokov v jezero vode
priuese
Ob neki povodnji sem se sam prepričal, ko sem
jajo tergovci s priprostimi našinci po domaće; v saboto na sejmu malo drugih besed ćuješ kakor naše; celó gospodične s francozkimi obroci ograjene in turškimi koprenami zager-njene kramljajo z maslarkami , mlekarcami itd. prav gladko po slovensko; v slovenski cerkvi, pri sv. Alojziji, pri sv. Magdaleni je zadosti polno, akoravno se v našem jeziku
šel ložki potok pod Dane gledat, koliko da je je. Potem sem šel pod pećino v zglavje jezera in dalje do Kamnega
vira, kjer scm zapazil strašno valjenje v jezero, ktero je Božja beseda razlaga; v stolni cerkvi je pri rani propovedi bilo 6krat većje kot ložka voda.
Iz tega sem sodil, da k ložki vodi pride še veliko drugih vodá, ktere se spod véîikega gojzda po žlebinah in dolinah vkup stekajo in po modro napravljenih otokih skozi griče se v Oberh zlivajo. Ta Oberh se v več krajev razdeli, tedaj ima tudi već imen. Najpervi, kteri začne
(pridigi) največ ljudi, ki oboji jezik govorijo; uredniki so vecidel naši ljudje, tedaj umejo naš govor in umeti ga jim je treba. Kdo pa sedaj še ostane? Učniki na řečnici in nekteri na gimnazii, ki se jim neće prileči rimljanska iz-
reka
I VI»M • ^ *	AVVIIJUV	UVI, ^ -' 1*141% V III 11 u 4JIVI/V/ VdOlUlII^
nekteri merjaši, uekaj detičev in postopačev, po kterih se
Si es Romae
itd
kak v miru
živeč
častnik
vodo nali vati, je v Cemniči. Drugi je Cernjava. Tretji
je Cemun

okoli
kterega gré
povsod voda izmed kamnja
ne sme za mesto znanost narodnega govora soditi
Če pa
i
>
kakor da bi se skale topile; luknje ni nikjer nobene viditi pa vendar je vode zmiraj dosti okoli. Četerti je Kam ni vir; tudi tukaj ni nobene luknje viditi, pa vode je zmiraj dosti okoli.
Vse to skupaj se veliki Oberh pri gorenjem jezeru imenuje. Od Oberha jev le toliko povedano, kar vodo v jezero naliva, in tù od Cemničev do Kamnega vira se v kljuko zakřiví, in je blizo četert ure hoda, preden se pride k laškem u studencu.
s tujci in
edneži naše besede neslovenski govorimo
?
se
godi to za prijaznosti in
njihovega
ubožtva delo. Kako nek
bi govoril s človekom, ki drugega jezika ne razume kakor nemske< inseiu.
ça? Taki nasledniki Adamovi lahko ugledajo „Sprach-ker se ž njimi po njihovem golči (govori), vsaj je na Laškem ne iščejo. Nemška pridiga v slovenski cerkvi ob ednajstih je že slovo vzela, ker ni poslušavcov; tako
smo si bili po priliki pred letom dni mislili, ker veliki go spodje
razun nekterih in višji vojščaki
La š k
tud
ob povodnjah tudi dosti vode dá
Božj
adoma ne hodij
besede poslušat; menda ne utegnejo. Te dni sta se
9
on je sosed Oberha, ki na M

v veliki Oberh pri
teče
Vse to skupaj ob velikih povodnjah toliko vode pri- dobre
dva gospoda nekde po naše pomenkovala: Slovenec in Nemec iz daljnega nemskega kraja, ki je pa naučil se do
nese, da ce bi bila tej vodi nasproti kaka 8 kvadratseznje velika jama, bi ne mogla vse te vode požirati. Od laš

aški
Tretji
cr
ospod poleg sedé je poslednj
vprašal, kaj govorita. Ta pa ga je mahoma popital
k eg
tud
do
je jame pol dobre ure hodá
tega ne umete

kde pa živite in služite
»
kaj
boru
u u
zraven gojzda in po vsem tem prostoru je luknja pri luknj
n
Kako pa je mo
»55
Tu v Mari

da slovenski ne razumete
kar se pa malo ali celó
• V
nic
ob suhem vremenu ne pozná
>
?
kadar pa dež gré, kar vén iz tal voda kipi.
Jame, ktere se zmiraj vidijo, imajo te-le imena
T
Tu je treba pred slovenski znati kakor laški in franeozki vsaj jaz pridši iz daljne Nemčije sem si najprej preskerbel da slovenski znam. Tako se spodobi poštenemu človek reci za nevednosti vo
9
9
ne
senec, Slat
9
toški Oberh, Merzljek
po
To bodi
pred imenovana Vra nj a j
Blizo Vra nje jam
so
mnogim
prezirati".
na vzgledl Ako pa se jih
Bobnarce. Te so v zadnjem kraji jezera, in le tačas se poznajo, kadar gromi in močno dežuje, ker ob tistem času vodo iz sebe mečejo. Ime Bobnarce imajo odtod, ker, kadar vodo iz sebe mečejo, pod zemljo buci iu gromi (bobni).
dosti
O bregušarskem
rajše po tuje meni, so okolnosti krive. Ptuji res ni treba besed gubiti; ondi le kak prenapet na 8protnik naš nahaja nemško „Sprachinsel Raffelsperger, ki je začertal okoli Ljubljs
To ropo ta nj
kaže
da
kakor gospod ne veliki prostor nemške zemlje. Takim krivicam se posebno ustavljamo, kakor
zpod gojzda nabrana voda se 00im zobavcom, ki vse, kar tud
đ a	•	m	m	m	— —«	'	/
iz predalov med skalovjem včn podi in zato tako bobní. V vsem zadnjem kraji je več takih lukinj, ki ob času deže
nemški govori, d

vanja vodo iz sebe bruhaj
(Dal
narodu prištevajo. To več ne sme biti ; to je strašna pre greha zoper pravičnost Božjo, ki nikjer ne veleva narodi se poptujevali. Toliko od te plati o Marib
9
naj
Potnikove misli in opazke
hodé iz Maribora po oviukih v Maribor
Odtod po koroški cesti proti Kamci (iz „Kam nemški Gams) ugledaš za kako četvert ure prices
de
ščico samo z nemškim napisom, kjer se bere okraj, soseska in kraj po nemškem za Slovence,
loven ce, ravno tako prep<>ved Tonekda stopaje po mariborskem sprehajališču z najis- da se navzdol ne sme naglo voziti; celó v nemškem Crnu-
krenejsim prijateljem in premodrim učnikom, da bi se o ne-v
reku se vidi poleg mosta sloveuski napis, kako se je voz-kterih vedinih rečéh po domače pogovorila, je on ozrevši nikom treba zogibati; pri Ernoži je poleg železnice slovenski
brati, da je prepovedano po železnici hoditi. Na Slovenskem
se po zelenih hribčkih in rumenih poljanah žalostnega serca
rekel: Ojl da za kakih 30—50 let bodo na teh lepih grićih se res razue dogodbe naključujo. V Kam
se j
leta 48
gosposke pristave in poletne stanisca ponosno se po ptuj-skem polji ozirale in ti prekrasni kraji se bodo v sto letih
poptujilil" Al tega vendar ne morem
verjeti, ker dobili
njezdilo neko „nemško katolištvo" v dveh ali treh hramih, ' so gospodarji čas
nik „Urchristenthum" prebirali
na
smo mesto da bi bili boljš
gospodarstvo
gledali
svojega vladika, slovensko vladikovino, ki gotovo bode za- da se naših slovenskih Ijud ježila siloma nas topeče valove ; zavedili se smo ; tudi imamo naši narodnosti primerjenih gimnazij pričakovati, česar nas je presveta cesarjeva beseda že lani zagotovila; rešeni smo.
Hvala Bogu,
ta gnjusoba in strupna pošast ni lotila, slava slava, nam! Tù bi sploh zló bilo želeti
boljt vejo
d
učilnice, ktero čuvajo duhovniki, ki dobro
9
Hvala Bogu, deudenesi več ne dremljemo pogubnega in za dušljivega spanja, v kterem bi nas sovražnik mogel nepri
kaj pomeni ovce pasti
k
so v vec
h v nevar
nosti pred sovražnikorn, dohodki izhajati ; se vé
Ni
zadosti, da duhovnik more z
9
da j
to tudi potrebno; al prava
**
naloga je sovaema druga; duhovniki
so narodu vzgledi in
tako ravnanje jim prerado domače čutje kvari in ubija, do
likavci, njihova dolžnost je narod iz kaluže nevednosti iz- kler ga skoz in skoz „indifferentizem" ne skvari in ubije
vleči
?
ali
i
V
ce
se je krivih mnenj nasésal, jih odrinuti in In na
teh podertinah domorodnega zivelja hočejo
nekteri
blagih vcepiti in sicer na najlcpši podlagi svete vere in razsvetljenci se zmiraj pozračne gradove ptuje omike izsla
» .
da bi naše blagostanje preterdno bilo, ako bi na
narodnosti, ki se ujemate kakor zrak in življenje. Le tako miti, češ, narodu koristimo; inači smo najernniki; volk prilomastivši neomajljivi podlagi narodskih pravic slonelo in v vzajemnem
pobere ovcice in se z njimi pogosti. Vselej nam bodi geslo: ljubljenji razlicnih narodov novega vžitka jemalo. Dokler vera in narodnost".
r
s ta
Iz Kamce se pride v dveh urah v Selnico
i
kteri
se po nemško pravi „Zellniz" ; Nemci namreč radi sve
spremenjajo na začetku kakega imena: „Zmollnigg
u
' 55
Zlap
u
so možje, ki o šoNkih rečéh veljavno besedo imajo, kimi misli navdani, bo slovenščini malo vijolic cvetelo.
Takrat pa, kadar bo v vsem dano narodu, kar je na
rodovega
bo povsod ogromni
glas veselega petja donel io
po naše „Smolnik"
5 »
Slap
u
Tù so res kaki trije naseljenci, ne en narod sam, ampak narodi vsi bojo slavo peli presvit
ki hocejo celo zupo po svojem kopitu oberniti. Čeravno tudi lemu caru složne Avstrije!
A. Z.
znajo z družino po naše
govoriti,
se vendar ponasajo
kakor bijih bil kdo navlasc poslal sejat tujstvo po nasi zemlji. Calaruo je, kar smo tù zvedili, da namreč odbor, v kterem sta bila dva Nemca na čelu, drugi (bilo jih je okoli 20J pa hribarji, ne vedó jih največ ne brati ue pi- je komu znano
Slovniška drobtinica.
V lanskih „Novicah" je gospod Cigale popraševal, ali
, da se vlaško mesto „To I mezzo" po slo-
sati
vensko řemenice" zove. Ne vem
to
pra8anje
Ha
, ne nemški, je přišel prosit vladika, ki so ondi birmali, da bi učilnica po nemško osnovana bila!! Ravno tù bi tudi treba bilo še druge razmere odpraviti. Vračnikom (zdrav-nikom) je menda treba, ako hočejo ljudem pomagati, njihov jezik znati, da bolnika, bolezen razkladajočega, razumejo Pravil mi je, da mento Toi m in mu pomagati morejo, ne pa jih nemštva siliti; koliko
ali je kdo odgovoril na
danas, ko Vam to pišem, sem imel
priložnost, o tem govoriti z nekim „Karnielom", ki je doma iz tolmezzo-skega okraja,
v tako zvani
ki pa dobro govori po isterski
stoji
„Karu i i" (odtod ime „K
kterih je po Istri povsod
nesreće se lahko po nerazumljivosti pripeti! Tedaj bi treba dosti)
dalj
da njemu ni znano, da bi To lm

da vračnik dobro ljudi razume tudi v Selnici. Gospodje imelo kako slovansko ime. in da
bilo	■■■■■
kaplani, naši možje, se trudijo tù živo našo reč braniti in nielskem narečji, ktero je podnarečje furlanščine, imenujejo
ga Karnieli v svojem kar
obraniti. Solnce, sijaj pred njihove vrata!
(Dal. si.)
„T u m i e c". Najberže toraj, da je řeči „Tu mi ječ" ali „T
kdo
kakega
Karniela čul
r>
n
Slovenstvo na Goriškem
(Konec).
»
Te m en i c e".
in je mislil, da pravi
Lovro Primčkov.

Po teh pravilih prestvarjene učilnice bodo ne Ie narodskim pravicam, temuč tudi deželskim potřebám zadostile.
Ena najsilniših potreb pa je, da bi naše uradništvo, ki ima z ljudstvom opraviti, poleg nernškega in laškega tudi slovensko umelo in pisalo. Bodo li slovenske kancelije vselej
Kratkočasno berilo.
Bejži, bejži Ijub3 moj stric! Baba hujsa ko hudic.
Narodna pěsnička.
Dosti razločnega blaga ima svet v svoji široki škrinji
shranjenega; vendar
vse prernoženje toliko ne veîjà ko ljuba
in zmiraj le z laškimi ali nemškimi dopisi in spisi Slovence zlata zadovoljnost. Ona stori siromaka dosti srečnejega od razsvetjevale? Koliko nevšečnosti, merzenja, godernjanja,
lakomnega bogatina; nesrecnemu pomaga križ nositi, vliva zdravilo tolažbe v žgeče rane ubozega člověka, pa tudi bo-
kletstva po kancelijah in drugod zavoljo skrivnostnega laš-kutarenja. Ali niso to žive znamenja, česa da ljudstvo želi, gatina še le stori bogatega. Ker je zadovoljnost za člověka
narod tirja?
Ce že slovenski s Slovencom govoriti moraš
i
na svetu
toliko draga reč
f
jo tudi hudo sovraži rogljač,
da te razume, zakaj
mu tudi ne pišeš slovenski? Ako komu oui nemili sovražnik človeške sreće. Kjer najde zadovoljnost slovenska slovnica zobe zvija, zakaj mu slovenski kruh domá, tam laja, škriplje in se peui proti nji, ter jo hoče
pregnati.
Bila sta nekdaj zakonca, mož in žena, sicer brez
skomin ne delà?
Menda ni nobenega pametnega člověka, ki bi se tem tirjatvam ustavljal govoré, da je Gorica laška ali pa celó zlata in srebra, vendar zadovoljnost je kraljevala v njuni „áusserste deutsche Culturstátte", ker bi s takim govor- hiši. Zivela sta mirno, pohlevno, zadovoljno, v pravi Iju-
bezui kakor golob in golobica. Daleč okoli so Ijudje poznali njuno srečo, in veselili so se nad njima, zakaj dopadla jim
jenjem preočitno kazal, da hoće statistiko goriške groiije
oni goriškega teatra skovati. Ce bi pa vendar še kak
_	mm	—	^ mr	« ^	—	_ —.	_	_	_
, m u
po
izobraženec tako zlo o štatistićnih vednostih bolehal
je njuna ljubezen in zadovoljnost. Le hudič sam je mermral
svetujemo, ako mu je za zdravje mar, vsaj letopise (pro- nad tem; noč in dan se je potezal in muuiljal okoli voglov rame) goriške gimnazije prebrati. Ker je većina soleov njunega hrama; v vsakega je zijal; prizadeval si je,
or
f5
kar
(če ne vsi) iz Goriškega, se sme po njih narodnosti pri- je Ie njegova zvita buča zmisliti znala, da bi nemir in memo većina Goričanov soditi. Letopisi celega desetletja prepir med srečna zakonca posejal. Zdaj je dregnil enega,
«
spričujejo z očitnimi številkami („und dieZahlen sprechen da je na goriški gimnazii mnogo več Slovencov kot Furlanov, italijanov, Nemcov in vseh druzih skupaj, akoravno marsi-
zdaj
druzega;
zdaj je moza huskal proti ženi, zdaj je iskal
žeui ugasniti ljubezen do moža. Vendar vse bilo je zastonj.
Ko peklenšček vidi, da nastavlja zanjke brez uspeha.
kter sloveuskih meščanov, boječ se škricovega
55
šklafa" mater zadnjič
obupa, cmerno
zatajuje in v družtvo junaških „uskokov" pobegne. tem, da čarobna bisaga „der hochmuthigen Selbstverachtung
Pri vsem pobere. Sram ga je bilo, da ue more ničesa opraviti.
zaluskne duri za sabo in jezen pete
■■MMBMHIft m VČS
u
zamišljen in jezen ko kušar potuje čez nek log in pride do
ni še svoje vabivne moći zgubila, se vendar većina Slo- mlake. Tam sreća staro babo, ki je bila umazana veucov od leta do leta jasneje razodeva. Kar so namreč in žolava, da ga je skoro strah bilo.
j
gerda
ljudske šole gostejše jeli saditi, se tudi veliko već mladine
n
Kam pa gres ro«*
»
ljač?
ga bara babšč
zakaj si
iz kmetov po goriških šolah vidi iu sliši; letos se jih je tako žalostěn in klavern? So te kje v kadi imeli ali te
or »
irnnazijski red oglasilo, da so mnogim
bilo toliko za pervi zavoljo premajhnega prostora slovo dati mogli.
oklestili prav dobro, da se deržiš tako kislo?"
Le škoda
i
55
Ni ravno prav vsakemu norcu vsega povedati
rece
da se jim zdaj v te šole stopivšim preveč to krati, do česa hudoba
vendar, baba, tebi zaupam svojo žalost, ker
imajo po svojem Stvarniku pravico. Škoda! pravim

kaj ti
sem že večkrat slišal, da kjer ne more zlodi nič opraviti,
tjè posij babo
Lej
že pet let si prizadevam noč in dan stačaii ter pravi: hvala Bogu! da imam tako dušico za
dva zakonca zazdražiti; kar je le mogoče bilo, sem storil přemetal sem vse bukve naše peklenske bukvarnice;
9
sem najcednejsega zasledil, sem
bodi
r>
Si pač trapast škrat Jaz
; kar
poskusil, al vse je zastonj!" mu zaverne baba — fej te
zastopis ueumni tepec
?
jaz bi bila to že
davno storila, kar ti ne mores. Fej te bodi
n
Baba
reče skratelj
če ti to storiš
in se na
če ti to storiš
smeja. da mu iskre od terdih zob letijo ti obljubim nove rudeče solne in pisano hobo, ki bo imela
seženj dolge zavernke
roko

Mož besede
odgovori starka in mu poda desno
danes teden pridem le-sem nazaj; prinesi, kar si
bljubil; če ne
9
ed

da pridem v pekel za tabo, in joj
za te tistikrat; poterla ti bom tvoje krastove
u
»
To vse smes storiti, če ne bom mož beseda
rece
vrag
Baba
piha in hriplje naravnost proti hramu, kjer sta
živela zadovoljna zakonca. Bila je žena sama domá
v
Bog z vami
reče babura, ko prek praga v hišo
stopi; — komaj sem přilezla do vas, ljuba ženka! Ali si smem pri vaši topli peči malo odpočiti?"
Marsikaj se pogovarjate, kako je nekdaj bilo, in kako
Ijudj
5)
reče baba
Pač malo dobrega je zdaj na svetu 3 so hudobni, da ob času Noeta niso bili nič huj „Res, da je vse

ga
hudega dosti na svetu
odgovori
zena
endar jaz sem srecna in zadovolj
f
imam moza
>
da mu ga Dara ni. Ze sem sto in stokrát se Bojru zahva
o
lila
, da sva tako srečna, čeravno nimava bogastva na kupe
u
n
Sem že slišala
zalaja babura
da sta toliko
srečna. Vaše besede, ljuba ženka, so res vesele, ker zdanje
dni je redkokje take hvale slisati. Vendar opomním vas, ženka ! ne verjemite preveč svojemu možu. Sem že poznala družine, kjer so ljudje več let srečni in zadovoljni živeli in se radi imeli ko ptički, ki jih mirno spi več v enem njezdu ; al rado se tudi primeri, da zvestoba gré rakom
S
žvižgat. Kdo vé, kaj še caka vas, mlada ženka? Že vidim, da se preveč zanašate na svojega moža; mislite, da vas
ljubi zares, ko sam sebe; al pazite, da se ne okanite, serca želim, da bi vam vaš mož vseskozi zvěst ostal;
Iz
zato
me poslušajte; hočem vam kaj svetovati, al za živo glavo vas prosim, nikomur ne trohice ne povejte. Hočem vam povedati neko 8krivnost, da vam vaš mož ostane zvest vse žive dní".
v	»
Zena se sicer ni bala za zvestobo svojega moža; al
zenam lastna radovednost vraštvo je to.
jo prime ,
da bara, kakošno
Ko zvesto obljubi, nikomur, tudi možu ne trohice od
vraštvo nič ne pomagalo,
tega povedati, zakaj
drugač
odpre stara žlamperda lažljivi klun in počne razlagati.

Dobro pazi
reče babela
domů, da dobiš iz
ko pride mož vinjen
njegove brade najmauj pet las,
ktere
štiri in dvajset ur v nedriji nosi, in potlej inu jih daj v kaki skuhi pojesti, pa se vé, da vediti ne sme. Naj se z tega mesta ne ganem, če ti ne bo zvest ostal vse žive dni".
Bablj

se pri peci
sogreje,
naj tako 6tori in odide
še enkrat ženski svetuj
f
Serbanja gré odtod v oštarijo,
pred poličem ru
zeno; vem,
da ji je ni ednake na celem svetu ne
u
v
Aj
1
aJ
9
aj! ni vse zlato, kar se sveti
mu na
kako se daste za nos voditi! Vaša
mcnega vinca
volje
ajde moža te žene; bil je že prav židane
Haba
gré in se vsede
za mizo ravno k njemu
Dolgo casa besede ne zine; poslednjic vendar v besedo seže in kmali sta si prav prijazna. Baba mu pripoveduje, kaj je že vse na svetu skusila in vidila; koliko hudobnih
pa se dvakrat več malopridnih in ne-
mož je že poznala zvestih žen.
9
r>
Hvala Bogu!
reče kmet in serkne iz kozarca ru
meno kapljo, da mu še po bradi leti, se oblizne po mu
tihem posepece baba žena ni to, kar vi mislite; ni dosti prida; če mi pa nočete verjeti, vam to lahko skažem. Vaša žena je zgrabljiv volk v ovčjem kožuhu ; sladka ko med vam vendar jamo koplje ali da vam brez ovinkov povem, umoriti vas hoče".
udari kmet po mizi,
Poberi se prokleta copernica
f
u
da kozarci rožljajo — to je laž, gerda gerda laž; tega ne verjamem, če bi mi tudi v gradu povedali
„Verjemite ali ne verjemite, mi je
vam še enkrat rečem: umoriti vas hoče. bom povedala. Storite se, kadar domů priđete, kakor da
vse
v
eno;
Čujte
jaz pa kaj vam
bi bili pijani; omahujte kakor da bi stati ne mogli; verzite se na posteljo, potajíte se, kot da bi spali, in vidili bote
9
da bo prišla z nožem do vas, vrat vam odřezat in vas umořit, zakaj hudobna je, kakor strupena kača.
Moz domu gredé premišljuje babje besede, in poslednjic res sklene prepričati se, ali je resnica, kar mu je baba pravila ali ne. Gredé proti hiši se ziblje ko terstika, kadar
jo veter maja. Ko pride domu, se verže na posteljo kakor je dolg in širok, tergoče
Zena to viditi, vzeme britvo, da bi mu tistih 5 las iz
9
kakor bi terdo spal.
9
brade odrezala, in gré proti njemu. Ko pride do njega
9
skoči mož na noge, in upiti začne, da je posoda v skied njiku třepetala. „Tak umoriti me hočeš, ti malopridna pri liznica : za angelja sem te imel do zdaj ; zdaj pa sem spo
9
znal, da si hudic. Poberi se z vsem, kar je tvojega nocojšno noč od hiše; če ne, bo nocoj tvoja smert!"
9
se
Nedolzna zena straha třepetaje pové odkritoserčno vse, I	pade na
dneva ni
vzdiguje roke
9
kar ji je baba pravila; prosi moža kolena; vendar vse je bilo zastonj; od bilo pod to streho ne mira ne pokoja več. Baba je sto
tistega
proti
, kar satan ni mogel.
Cez teden dni se vleče starka ko huda megla, mlaki, da bi dobila obljubljeno in zasluženo plačilo svoje hudobije. Skrat jo že od daleč plaho gleda ; boji se
ker je toliko zvita. Od straha skoči, ko že baba blizo
um
na uno stran mlake in obesi na dolgo ralico obljub
je,
gré
ljene šolne in hobo ter jih ji podá prek mlake strašna baba ! ne zameri, da ti blizo ne grem in ti iz rok
rekoč: „Baba
ne dam, kar sem ti bil obljubil; preveč se te bojim, ker si dost huja in bolj zvita v hudobijah od mene".
Baba zgrabi jezna šolne in hobo, in da bi
v
se
klenscku kaj nagodila
pe-
, zgrabi nagloma tudi ralico in jo potegne za seboj, tako, da rogljač, ki je tik mlake stal, se zverne na nos v globoko blato, tako, da se je komaj na suho
skobacal. „Pač živa resnica je
rece na glas, ko si je
že enmalo blato z nosa in ust izpraskal
V •
Je :
n
Baba hujša ko hudič!"
pac živa resnica
Fr. Srol.
Dopisi

Iz Ogerskega 20. dan avg. .*) God sv. Šte fa
po celi ogerski
v
kralja se praznuje^ po celi ogerski deželi kakor zapovedan praznik, ker sv. Štefan, nekdaj kralj ogerski, je bil pervi poglavar te dežele, ki je upeljal na Ogerskem keršansko vero
omike
res reci, da kralj
Za-
in jo oklical za pravo deržavno vero. Ker pa prave
Ijubezni, se more
ni brez prave keršanske sv. Stefan je tudi svoje ljudstvo pervi omikati začel.
volj
te
»
so mu Ogri (Madžari) hvaležni in so ponosni,
narodnost se
da je tudi eden njih kraljev svetnik. Vera in strinjate tukaj v geslu mogočnega kralja. Na dan sv. Štefana je tedaj vselej v več krajih procesija, ktera je že zavoljo tega zlasti inostrancem zanimiva,
k procesii v lični narodni noši
ker Ogri pridejo
>
to je
9
v oblačilo, kakor so
se oblačili nekdaj njih
očaki. Kakor
jezika

tako tudi v tem hočej
Ogri očitno kazati
slanji svojega
, naj se
Prosimo večkrat kaj.
Vred.
2Ï8
Iz Lokve v Přímořském 19. avgusta. A. J. M.
Ker so unidan „Novice" o priljudnosti krajnskih kerč-marjev na Horvaškem govorile, naj jim tudi jez eno od odertije nekega kerčmarja iz Divina na goriškem krasu pa pervi ogerski škof in kardinal, kteremu tukaj „p r i m a sa povem. — Ko sem 25. junija t. 1. po opravkih se s svojima pravijo. Mesto Buda je bilo sedež nekdanjih ogerskih kra- dvema konjićema v Divin pripeljal, sem mogel samo za Ijev, in v Budi so še zdaj vse višje uraduije dežele ogerske; štalo, kjer sta konjića od 9. ure zjutraj do 3. popoldne
stala. 1 gold. nov. dn. plaćati; za mervo in dobro roko
vsak narod derži svojih starih svetinj. Okoljšine so nanesle, daje letošnji Štefanov dan bil posebno praznićen. V Budi je bila lepa procesija, ktere se je razun neštevilnega ljudstva (Čez 80.000) udeležilo nekoliko plemenitašev (magnatov) in
primaš pa stanuje v Oštrogonu, ker tam se je rodil
sv. Štefan, in ker iz Oštrogona je začela luč keršanske konjskemu hlapcu sem pa plačilo posebej odrajtal. Res je,
vere svetiti po deželi.
Da Vam procesijo nekoliko po- da omenjeni kerčmar zdaj slovo od oštarije jemlje, ker mu
pišem, naj Vam povem najpoprej, da so nesli s procesijo sveto roko" (to je, košček roke sv. Štefana) iz kra-
»
železnica že na duri terka; al takega odertnika naj raje
plaćati 1 gold.
berž slana vzame! Ako se za 6 ur mora

*
ljeve palače v famo cerkev, in odtod nazaj v kraljevo pa- bi zneslo po takem plačilo za noć in dan (24 ur) 4 gold, lačo. Sv. roka je bila v stekleni škrinjici, na kteri se je tedaj za leto in dan 1460 gold, za dva konja! Málokterá
najvikša gospoda plačuje za svoje stanišče toliko. Žal mi
da mu nisem gnoja zarajtal, ki sta mu ga moja
ki sem
To
Je
le,
• • V
lesketala tudi majhna sreberna krona ogerske dežele. škrinjico so nesli stirje dijakoni. Pred njimi so šle skupščine raznih rokodeleov s svojimi lastnimi zastavami, potem ne- konjica koliko plemenitašev, in običaji; za
pustila, in
ga odštel od tistega goldinarja
*
vikši uradniki oblečeni po ogerskem mu ga mogel za hlevščino plaćati. Al dobre misli pridejo
škatlico so šli gospod primaš, in za njimi vojaški člověku rade prepozno
?
poglavarji. V7 farni cerkvi je bila velika sv. maša, po maši
« - -	_	* A *	• • A	V	^	__.	«r	m
Iz Zeleznikov 26. avgusta. Prosim Vas lepo
t ljube
je bila kratka pridiga o delih sv. Stefana. Po dokončani „Novice", sporočite vsem mojim bližnjim in daljnim znancom Božji službi je šla procesija nazaj v kraljevo palačo. Ko so se povernili na veliki
terg, je
sarsko pesem, pa tam sobrana mladež je koj zapela
vojaška muzika zagodla ce
maco besedo" (po madžarski szozat imenovano)
55
5
to je,
pesem ogerskega naroda, cesije, in ko so kardinal-primaš iz stolne cerkve prišli, da pa molili bi se peljali v svoje stanišče, so jih pozdravili plemenitaši in tukaj še bivajoči učenci s tisučerimi klici: „Eijen ma-
gyarorszag
«
primasa
«
5
to je
5 r>
Bo
o*
ts
in prijatlom žalostno naznanilo, da so danes v jutro ob 1. uri čez polnoći moj ljubi oče Luka Levičnik, 80 letni starćek, po kratki, pa silno hudi pljučni bolezni mirno v Gospodu zaspali. Od revnih, pa pobožnih staršev rojeni so
pa so veliko dělali, še več , je blagoslovil Bog njih delà tako, da so nas mogli vseh pet sinov dati v šolo in odgojiti v službo deržave;^') zraven tega pa vendar niso nikoli kruha stradali, naj živi ogerskega pri- Do zadnjih dni so bili marljivi pri delu in molitvi; upam
Ko je bil konec pro- bili nekdaj reven kovač ; ker
maša". Troje učencov je stopilo odzad na kočijo škofovo; toraj, da jim tudi nebeško plačilo ni odšlo. Priporočam zlasti
č. č. g. g. duhovnikom znancom rajnega očeta v pobožni
eden je imel v rokah svilnato narodno zastavo, dva sta der-žala potegnjena meča proti zastavi, ćeš, da so vsi pričujoči
pripravljeni, kri preliti in se bojevati za narodne pravice
Tako so se peljali gosp. primaš na svoj dom, sprçmljani od vanji rajnkega
cr M
J. Levičnik. Po iskrenem prizade-osp. J. Hra dečki-ga přebujena sviloreja
spomin! Z Bogom.
Iz Metlike 23. avg. M. P.
tisucernih učencov, plemenitašev in drugih ljudi, ki so
ne peli
na Krajnskem bolj in bolj napreduje
tako reči
z ve
eljen
nosti
a
n
ampak gromovito kričali „szozat" in vriskali licanskimi koraki, posebno okoli Metlike. Pred nekaj leti je
Pred škofovo hišo so nekteri govorili o narod- bil tù eden izmed iskrenih pospeševavcov sviloreje
ar 9
9
tehant V.; začasno je pa gospod K. res v mikaven in
po
snemovaven izgled celemu tukajšnemu okrožju. On redi leto
ko so se pa škof na prizoru (balkonu) pokazali in sv. blagoslov pričujočim podělili, se je razšlo mirno vse ljudstvo. S tem je bila procesija doveršena. Opoldne je bil za letom veliko svilodov (židnih červov), poznavši tolikanj slovesen obed pri deželuem poglavarju fzm. Benedek-u, dobiček, ki mu ga vsako leto donašajo; in letos je dobil 3 slavném vojskovodju pa tudi visokospoštovanem ijudoljubu. cente kaj lepih židnih mešičkov. Semena si zlo lepega za Popoldan so šli učenci in velika množica ljudi v mali
or <5
oj- prihodnje leto hrani. S tim obnašanjem zbuja on nove svi-zdič sosednega mesta Pešta, kamor so bili nesli tudi na- lorejce. Jel je eden bližnjih zemljakov murbe po svojem rodno zastavo. Tù so burke uganjali, pili in peli skorej celo zemljišču zasajati in svilode rediti in njega posnemati se
noc, in
or
so nabili tudi nekoliko „pinčev
u
ali „štularjev
u
ali po
pripravlja več domačinov;
Bog
daj ! da bi se kmali in čversto
naše gosposkih klobukov z visoko štulo. Kar pa se tiče teh sviloreje poprijeli, saj donaša brez
prevelicega truda
in
klobukov ali „pinčev" morate vediti, da tukaj so taki klo- stroškov dobiček.
Mur bin ega
drevja je tukaj doveij ; od
buki bele vrane, ker večkrat ni varno se podati z navadnim
Metlike do prodke Kupe in proti Grada eu so cele
loncem na glavi med ljudstvo, zakaj nekteri (pa brez za- verste murb ob cestah in po celinah,
?
mere naj je rečeno!) prenapeti ljudje mislijo, da oni, ki se
kaj bohotno ra
ne oblačijo od nog do
glave
po ogersko, niso možje prave
Znana je pa tudi Belim Krajncom resnica: Da je
s poljodelstvom, kmetovavstvu velik do-
stejo. sadjoreja, združena
korenine. Sicer pa je bilo vse v lepem redu in čeravno ni biček in moćna podpora ; zategadel se z njo marljivo pe
bilo nikjer ne sledu ne tiru policijne straže, ni bilo uikjer nobene homatije. Narodni praznik se je doveršil dostojno.
cajo
5
Iz gorskog Kotara. Nemilo postupanje s našom svedoči veliko skerb za svoje in svojih potomeov
divjake žlahnijo in na slehern pripraven kotec mnogoverstne plemena sadja leporedno zasajajo. To obnašanje
blagostanje.
ker
brotjom u Turskoj a naročito sada u Siriji doisto vsakog Le zalibog! da je na Krajnskem se v mnogih krajih rodoljuba raztužuje. Zalebože i isti se inostranci dižu u bi se sadjoreja dobro sponašala,
y
pomoc, ~-ř) samo se mi Jugoslavjani redko ili veoma kasno brinimo za ono, na čemu bi nam najviše ležeče biti moralo.
or to
blizo hiš na krnetih potov in cest in po polji le redko kje sadnih dreves
pole
zasajenih, in da
tako veliko pripravnega prostora leži, ki
Značaj naš zahteva stoga,
da se odvažno složimo
i
pohi
nic dobička ne donaša. Kako dolgo se bojo še roke križem
• V
timo odgovoriti svetoj dužnosti činom ozbiljnim kog bi i mi od njih učekivali. — Sa žalostjum dakle opazujem koliko se razvitakah u neshvaćanju nuždnih naukah kod siromašnog pučanstva zakapa Dužnost stoga veže sviuh nas,
deržale?!
Cerknice 25. avg

N
nikoli ne počiva,
prav
star pre
Preteklo nedeljo so rogovilili pri nas v
i kako narod naš izostaje, neki kerčmi fantje prav v pozno noc. Bilo je ze blizo pol da sve sile upotrebimo za —
doskočiti ovomu nedostatku, i postići svrhu, koje cilj bu
Turk.
Vred.
duenost nasu pospiesiti bude mogao.
*) Glej dnešnjega „Novičarja" iz Dunaja.
v
Jernej, dr. modroslovja, dekan v Št. Mohoru v Žili; Juri, c. kr. okrajni predstojnik \ Krajnski gori5 P eter, c- kr. adjunkt deželne sodnije v Ljubljani; Franc, kaplan v Št. Koci-janu poleg Mokronoga, in Jožef, ućenik v Zeleznikih.
219
noči
ko se razidejo
Ed
izmed teh, iz Minišije domá, tudi to se ni gotovo. Ze se veliko govori o tem, kako je
U Ul/l ) au D U I U61UVJV/I i^uvu Kill'VVJ ivu ^ «AS HAiui^.jv	--------—- o	" v "	' v.ii^v	» VI I v	y »"«»v JV
zdaj pa hlapee tukaj, domu pridši, odpre dvorišne vrata,	za pretres deržavnih dohodkov in stroškov izvoljeni odbor
jih zopet zapre za seboj in kadí smodko za vratmi, zgornje	edenindvajsetakov se oglasil o tistih imenitnih pred-
^	- -	.	. .. .	•	«r-»>	■	I	• «	1 • « •	«Vit	« »	. •
vrata so pa zbite iz remeljnov, da se vidi skozi nje. Kmalo na to pride memo žandarska patrola. Ko zagleda kadivca za vratmi, stopi eden blizo vprašaje: kaj da delà tako pozno
logih
y
ki bojo prišli na zadnje zastran
dnih p
na
db in poprav
dvajset gospodov razcepljenih v 3 stranke, namreč većina
sto. Kakor se sliši, je teh eden
tukaj
hoče vrata odpreti. Ker pa uni znotraj vrata tišči
in se ni moglo prav razločiti, misli žandar, da jih je već
>
njih
y
to je
y
11 jih je 8k
i n
k
za S
or
O
erski) předl
ki morebiti menijo kake nerodnosti počenjati, zato vtakne Majlath, Strosmaj
Salvotti. Colloredo
y
puško skozi vrata, da bi jih z bajonetom odpodil in vrata odperl. Uni znotraj se pa, zmiraj le molčé, stisne na tla za grof Auerspe
St
; ti so: Sečen, Apponyi, Andrassy Vraničani, Clam-Martinic, Krajnski knez Auersperg; 4 in sicer: Sokčevič
y
y
Julien in Merkandin so sicer tud
za
vrata in tiščí. Zandar to čuté gré z bajonetom za njim, ta předlo
za předlo
zadene po nevedoma s petelinom ob remelj, puška se sproži
o* ©5
ar &
pa z
kt
većine

6
ar ©
po
pod o
S oj
pa J
15 jih je tedaj sploh e, ki grejo drugo
in střel raznese unemu zav vratmi vso cepino
y
tako
y
da je
pot in se deržijo tako imenovauega
keg
pred
bil pri tej prići mertev. Žalostěn následek nesrecnega po
ga, iu ti so: dr. Hein, dr. Strasser, Močonyi, Reyer
nocevanja
f
Od
ajnega pravijo
>
da je i mel tisti dau po- Schôller iu May
Kaj obsega
y
gerski,
kaj
m š k
sebne predčutja te nesreće, dvakrat da je bil šel podnevi predlog in kteri so pogoji, pod kterimi so se omenjeni 4
na pokopališće, in ponoći, ko je šel iz kercme domu je bilo tako strah,

ga
gospodje ustopili na stran
gerskeg
predloga, ni še na
da
ni mogel sam iti in je prosil enega
tanko znano in se bo še le zvedilo v
likem zb
svojih tovaršev, naj ga spremlja do doma
v kterem bo glasovalo
h 59 deržavnih svetovavcov in
Iz Zaloga pri Cerkljah 20
avg
usta.
V četertek v kterem se bo še le pokazalo, kt
stran bo zmagala
na sv. Roka dan je bil za naso sosesko prav imeniten in
dan. Bila je
konecletna šolska preskušinja naših
Predlog
predlog manjšiue pa dr. Hein važna za vse narode
većine bo velikemu zboru razodel Clam-Martiniz,
Imenitna pravda bo, pa tudi
stva našega, kteri povsod že zlo
pridnih otrok, ktero so počastili gospod tehant in već drugih
častitih gospodov z svojo pričujočnostjo. Ne bom vam po- hrepenijo po prenaredbah (reformah) toliko potrebnih
pisoval vsega na drobno in vam pr
y
kar se tudi drugod
ve
y
da to , kar bo
većina
godi,
le to vam hočem povedati. kar je pri nas posebne
nila
5
veljá le za
t
y
ki
deržavne
bojo

&a
Se
i zbora o tem skle-presvitli cesar iz rok
in res prav veselega bilo. Ko je bilo izpraševanje iz ker- takih moz sprejeli, ktere so sami izvolili, do kterih tedaj
šanskega nauka
končano, so začeli šolarji in šolarke slo- svoje polno zaupanje imajo; al ravno iz
y
tega
sledi velika
vensko brati in potem razlagati, kar so brali. Veselj
je
pomemba njih svetov na vsako stran. Prihod nj
m
bilo slišati, kako gladko jim je šio od rok. In ko so že bo tedaj vazen za naše cesarstvo
..	.	..	.	. .	V/	.V .	.	, ,	,.».
Kakor pa imenitnih
precej časa brali, so prečastiti gosp. tehant pridnemu gosp. reci pricakujemo, ki se ticej
učniku veleli, naj otroke tudi kaj iz računstva popraša. Al v tem hipu vsi otroci poskočijo z bukvicami rekoč
cesarstva, tako slišimo tudi
tr a n j i h a
važne novice
y
de ki
»J
nje razmere. V Toplicah ee je unidan Avstrij
nasega zadevajo a spri-
š e nisem b
y
9
J
s e
m bral". Učnik jih je jaznila s Prusijo (Prajzovskim) in po tej s celo Nemčij
dolgo pregovarjati, preden jih je potolažil
rekši
da
Pruski vladar pa želí sprijazniti Avstrijo tudi z Rusij
•	•Vii	•	«	A	**	_	_
IllV»g,V* WWIgW P»	V T MljHU ,	J... J v	, .W..KJ., — ~	------------- X	----~I---J--------— '»"«jv .«V.« MA	^^	.
bi časa zmanjkalo, ako bi vsi brali. Tudi gosp. tehant so po najnovejših novicah mu je to nek že zlo obveljalo jim djali : „prav rad vam verjamem, da vsi dobro znate; le
tudi Anjrlezk
o, m
^™ Pa
se obraća nekako prijazniše do Avstrije,
zmiraj bodite tako pridni kakor ste pervo leto; to je prav kar je cesar Napoleon se utaknil v homatije turšk
v
lep
Tudi poštevanj
glave je
prav gladko. H koncu
so zapeli cesarsko pesem in pa pesmico, ki se glasi nebesih sem doma"
V
Sirii, ki
• V
so Anglezem posebno hud tern v peti. Tako so se politične razmere poslednje dni zlo premenile; Avstrija do
itd
1 LI pu pvouiivo ^ ut CJV ^iUOi • p f	•	v ^vw.vuujv ^ ui lilV pi vlllviiilv y JiJL * Oil IJU UU"
Tako lepo so jo peli, da smo vsi sihmal skor da samica dobiva prijatlov kakor jih zgubiva
ginjeni jih poslušali, starši in drugi domaći pa so se ve- cesar Napoleon. Ni sicer nič še prav gotovega, pa vendar
selj
jokali
Nazadnje so prišle „zlate bukve" na versto; se kazejo
oj kakošno veselje je to bilo
menja, ktere niso brez pomembe za pri
Ne morem skleniti tega hodnji cas.
popisa, da bi s pohvalo tudi ne omenil našega pridnega
obernila
m
v
Pri vsem se cena obligacij ni cena srebra hodi spet čez 30.
nič
na bolje
ućnika Jožeta J
t
y
mladostjo in v vsem kaže
y
da
ki se tako marljivo ukvarj zapopada imenitni poklic
ga ima auke.

telj ljudskih šol, v kterih
naši
i z ki
otroci zajemajo
Žandarmerija je vsled
osnovana. Ne le, da je število žandarj
ukaza zdaj drug
zlo
• v
manj
vsem cesarstvu na 194 oficirjev in 7729 mož, med kte
ki jim bodo za
jih
V •
Ijenj
n a
k
t
rimi je pa 600 konjikov), je žandarmerija tudi
my ^pppH i
sicer drugač
ka dobrota, da si bojo mogli pomagati na bolji stan
post a vlj
Popřej je bila samo svojemu vojaškemu povelj
Jakob Kos
stv
podložna
y
Iz Novega mesta 26. avg
daj pa je tudi ministerstvu notranjih
Danes ponoći je po- opi
gorélo tukaj troje hiš, in verlemu obnašanju tukajšnih vo- kantonskim gosposkam, čeravno je
uravnana kakor je pred bila.
jakov
vojak i 3. ces.
gre hvala, da ogenj ni dalje segel. Kakor pa so bili
in v vsaki deželi deželnemu poglavarstvu in ces.
sicer še po vojaški osnovi Zandarji morajo zdaj zmiraj
lovskega batalijona velika
sreča za mesto, pripravlj
biti
y
da
polnijo ukaze polit
(kantonske)
tako je njih gospod poveljnik Nikolaj princ Virtemberški
&
poske v vseh rečéh, ki zadevajo občni mir, red in
17. dan t. m. resil življenje 5 let starému fantu, ki je blizo varnost dežele; policijske srenjske
reći
pa ne spadaj
v
strelarnice ravno pod mlinom v vodo pádel. V tem, ko so njih opravilstvo, vendar naj čujejo tudi nad tem, in naj so, rekteri iskali čolna, da bi bili šli revčetu na pomoč, in so ako jih župani potrebujejo, tudi njim na pomoč. Ker je v
se drugi slačili, da bi bili plavali do njega, je hi po ma ta namen treba, da žandarji kraj in ljudi tistega kraj
skočil princ oblečen kakor je bil v Kerko
y
plaval
znajo, naj se za navadno ne prestavljajo sèm ter tjč
po-zato
pod mlinsko kolo in potegnil otroka iz vode že napol mert- morajo pa tudi zandarji deželni jezik popolno vega in ga prinesel na suho, kjer ga je sam k življenji Neprenehoma na patrolo hoditi ni treba; tudi ni treba obudil. Slava verlemu možu!
azumeti.
. da
bi zmiraj dva pa dva žandarja skupaj hodila, ako letni
cas
y
nevarnost kraja itd. tega ne nanasa. V mestih
kjer
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
imajo za občno varnost policijno stražo, ni treba več žan
Iz Dunaja
bo menda še le
darj
Politične (kantonske ali druge
ke)

poske
Veliki zbor deržavnih svetovavcov se pa nimajo pravice žandarja kaznovati, će se je kaj pre
dan prihod njega m
začel

pa
grešil; ampak politična gosposka, če ima kako pritožbo
280
zoper žanđarja, mora to naznaniti vojaškemu predstojnika; stilo Neapolj; en stric
grof Siraknški
pravico pa gosposka ima terjati od njega, da ji pové, kaj Sardincom ; tudi jezuiti so ze
pobegnili.
se je s zatoženim zgodilo.
je prestopi) k V T u ri n u pa
skličuje vlada spet nove rekrute in prostovoljce za narodno Generalvikar melbitištega škofa iz Zahle v Sirii, stražo ter se pripravlja na vso moć za vojsko. Kralj sar-gosp. MozesMakhat, in pa škofovi tajnik gosp. Filip dinski je sklenil, vse obsojene skofe pomilostiti. Ne m mer sta na Dunaj prišla in od ministerstva dovoljenje	Francozko. Cesar in cesarica bota skozi 33 dni po-
prejela, po vsem našem cesarstvu nabirati milodare za pre- tovala in še le 24. dan prihodnjega mesca prišla v St. Cloud
ganjane sirijanske kr isti ja ne.
nazaj. Cesar tabart ni dobre volje zapustil Pariza. Sprija
Profesorjema dr. Franc Miklosić-u in dr. Jože znenje avstrijanskega cesarja s pruskim vladarjem unidan v
Mul 1er-u so Njib Veličanstvo zlato svetinjo za umetnost Toplicah mu zlo hodi po glavi; tudi vidi, da Anglež in in vedo podělili.	Rus sta bolj mlačna do njega; zlasti ga je nek osupnilo
da je cesar ruski Aleksander unidan, ko so obbajali
Fzm. Benedek je po „Oest. Zeitg." pred kakimi
3 tedni prosil
i
naj
5)
ga za zdravja voljo cesar odvezali
to
y
god cesarja Franc-Jožefa, napil zdravico svojemu „ljubemu
službe deželnega poglavarja na Ogerskem, pa so mu rekli, bratu, cesarju avstrijanskemu naj ostane le še tako
dolgo, da bo
Ko je cesar Napoleon
nehala zaćasna na- na svojem potovanji přišel unidan v Lyon, je med drugim
red ba (provisorium), kar
Iz Tersta 22. avg.
ne bo dolgo vec terpelo.
v svojem odgovoru to-le rekel: „Nic ne maram za tisto
Tište mlade ljudi, ki so jih nezaupnost, ki se je izcimila zunaj mejá naše deržave in
poslednjo saboto blizo topničarske kosarne zajeli in zaperli, ki je čisto prazna, pa tudi za tisti prenapeti strah ne, ki si
deiajo domaći sebičniki". Menda nikoli ni bil cesar tako
pokazalo, da
so kmali spet izpustili, ker se je z unidanjo demonstracijo pri St. Andrejů.
niso v zvezi
ga
Po „Triest. Zeitg." ee bo železnica med Nabre
potert kakor je zdaj.
Angležko 21. avg. Časnik
»
Time
»
a
piše danes to-le
zino in Kasarso 5. dan prihod, mesca odperla; vožnja „Ce Garibaldi, doversivsi zedinjenje Neapoli tans ke ga ljudi in blaga se bo začela še le 17. septembra.
in Rimskega s Sardinskim, ne bo
potem dalje segal,
Koroško. Iz Borovlj se piše, da so na verh Ko- ei bo zapustil slavno
ime Vašingtona druzega.
zijaka
y
to je
y
tište gore, ki zaverško dolino na južno-iz- se loti Benedk, se bojo njegove čete, tudi če jih podpira
hodnji strani meji, pred kakimi 14 dni 34 mertvih ovác sardinska armada, razkropile kakor ovce. Mesto za mestom
v neki pećini našli. Berž ko ne so se zgubile le-sem iz bo zgubil in kar je tako slavno začel, bo sramotno končal".
bližnje mačaharske planine in tù jih je střela ubila.
»
Kjer
Zastran Sirije pravi ravno ta velikoveljavni časnik:
merha, tam orli" —in res je veliko jastrebov (gojzdnar je „Turški oblastniki niso v stanu Sirije deržati; sultan uaj 4 čevlje dolgega in z razpetimi perutnicami 8 čevljev in pol izvoli pripravnega. moža, ki naj Sirijo vzame v fevd in
sirocega
beloglavca
ustřelil) in druzih ropnih ptic okoli turškiv vladi plačuje za to dávek".
tega kraja létalo; in po tem so zasledili ljudje to nesrećo.
Horvasko. Iz Zagreba 21. avg
se je odperla spet čitaonica nekimi mesci zaperli.
naša
y
Černagora. Kakor se iz Kotora sliši, tisti Černo-Danes popoldne gorec Kadič, ki je kneza ustřelil, še zmiraj tají, da ga ki so nam jo pred ni on umořil; tudi nek ne more nihče zoper njega gotovo
šprica ti. Po tem takém po postavah avstrijanskega cesarstva.
Ogersko.
Iz Pešta 23. avg. „Pešti Naplon
«
pise,
kjer se je moritev zgodila, Kadića ne morejo ob glavo
djati.
da primas ogereki kardinal Scitovsky je unidan pri pra- To je avstrijanska vlada tudi pisala na Cetinje , pa odgo znovanji St. Stefana tako-le govoril: „Sin madžarski sem vorili so ji, da jim ni nic mar zato, kar se dalje s hudo se vselej tako obnašal kakor blagor domovine moje terja; delnikom ——------—~1 -
y m
zgodi
Po nenavadni serčnosti mlade udove
s tem sem le svojo dolžnost spolnil. Nadjam se, da bo ogerska	kneginje Darinke (ki je na trugi umorjenega kneza pri-
dežela dosegla, cesar želi. Vei prosimo za to Boga. Svetega	pete svetinje, kalpak in sabljo njegovo v roko vzela in jih
Štefana 800 let staro kraljestvo utegne sicer včasih oma-	bratranců Nikolajů podala reksi: „po volji rajnega okličem
hoviti; al pokončano ne bo. Noben vihar, ki je pretil do-	Tebe hospodara in kneza černogorskega ; živio N i k i c a II")
movini
ni terpel dolgo; tako tudi sedanji ne bo. Al poter
• V
izvoljeni novi knez je mlad in zal clovek skor
take mogocne
peti nam je treba in nič presiliti. Vse, kar hoče dozoreti, postave ko nekdanji vladika Peter I.; bil je od leta 1856 potřebuje časa kakor ead na drevesu. Zato čakajmo in do letošujega maja v Parizu v šolah. Zdaj pa prav za prav
preterpimo !
u
V
se
vlada njegov oce Mirko, brat Danilov, ves za vojsko
v Budi
Kakor mestni odbor v Peštu je tudi mestni odbor zoper Turke vnet. Sicer je zdaj vse mirno v
~ «	* -	*	«	• ~	-	Oé M	v «	m ^ 1	-w T V 1 • '	•	VI
Cernogori.
sklenil, da
jezik v nju kancelijah biti.
ima vprihodnje ogerski jezik uradni Starasina Peter Vukotic se je podal po sporocilih novega
.	m	n	1	■	> •	w	arm	1
kneza v Petrograd na Rusovsko, starasina Ivo Rodo
y
polj
Laško. Garibaldi se s svojo armado bi
• *
ničié pa v Pariz.
21
dan t. m. je z 8000 vojak
v dolj
Kalabrii
Tursko. Iz Jeruzalema pismo od 25. julija po
SS
vzel. Iz Reggia je pisal
y
ni povedano. Nj
na suho stopil in mesto Re 25. t. m., da je že spet zmagal tovarš Kosenz je z veliko četo morsko ožino pri Tauri-čini prestopil. 30.000 sardinskih prostovoljeov je v Sicilije se podalo. Neapolitancom se je Garibaldi iz Mesine že 6
tiroljskega
misijonarja
terjuje žalostilo novico, da so Turki frančiškana p. Engelberta Kolland-a in še 6 druzih patrov in dva fratra umorili, samostan pa so sožgali, da so vsi ti merliči v njem
zgoreli.
Iz Mostara se je 14.
avg.
zvedilo, da so Turki
tako-le: Žal bi mi bilo
y
ako
t. m. napovedal med drugim bi mogel laško kri prelivati; zato vam podam, Neapolitanci
y
tudi v Hercegovini 11. in 12. dan t. m. začeli kristi jane preganjati; v 4 vaseh eo
bratovsko roko, ki nikoli ni služila rabelj
y
ki pa je žule
požgali 160 hiš.
V Barut je do 20. t. m. došlo 1500
angležkih
in
dobila v službi ljudstva. Sprejmite jo tedaj, da ustanovimo Italijo brez žertovanja svojih lastnih otrok!" — Iz Ne a polj a ze beži, kdor more, ker tù utegne kmali hud boj biti. Kralj
1500 francozkih morskih vojakov. Turški minister Fuad paša je po vsem s irske m primorji oklicati dal, da pride
francozka armada.
politansk
pravi
y
da se s svojimi 70.000 vojaki hoče
vojskovati do zadnje patrone; vendar spravlja kraljeva ro-dovina cekine in druge dragotine že na ladije v kraj. Stara
Današnjemu listu je priložena
9. póla „Povestnice"
kraljica se je ze s princi in princesnjami podal
Španjsko
Kurs i na Dunaji 28. avgusta.
y
nekteri strici kralj
in mnogo velikašev je tudi že zapu
5% metaliki 67 fl. — kr. Narodno posojilo 78 fl. 40 kr.
Ažijo srebra 29 fl. 50 kr
Cekini 6 fl. 25 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.