48. štev. V Kranju, dne 27. novembra 1915. Leto III. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Prodiranje v Srbijo. Napredovanje proti Črni gori. Dunaj, 20. novembra. Armada infanterijskega generala von Koves-sa je zasedla Nova Varoš in prekoračila črto Sje-nica-Dugopoljana-Raška. Jugo-vzhodno Raške je vjela ena c. in kr. brigada 2000 Srbov. Nemške čete generala von Galhvitza se bore južno sedla Prepolac, armada generala Bojad-ževa v ozemlju Goljak-Planine. Sovražnik je bil tako včeraj z orožjem vseh treh zavezniških armad pregnan z zadnjega kota starosrbskih tal. Nemške čete so zasedle Novi Pazar Berolin, 20. novembra. Wolffov urad poroča: Nova Varoš, Sjenica in Raška so zasedene. V Ibarski dolini smo dospeli do Drena, vzhodno Kopaonika pa do Prepolca. Vjeli smo 2800 Srbov ter vplenili 4 topove. Trdnjava Novi Pazar. Nase čete se bližajo črti Nova Varoš-Sjeni-ca-Novi Pazar. Ta utrjena črta ščiti veliko vojaško cesto, ki vodi po zapadnosrbskem pogorju vzdolž črnogorske meje ter je velike važnosti za umikajočo se srbsko armado. Glavno oporišče te črte. ki poteka od severozapada proti jugovzhodu, je trdnjava Novi Pazar, ki je zaeno tudi važno opirališče za one čete, ki se umikajo v Ibarski dolini s severa proti jugu. Crta Nova Varoš-Sje-nica-Novi Pazar je sploh zaščitna barijera, ki je za Srbe istega pomena, kakor je bila utrjena linija Narev-Visla za Ruse. Srbske trdnjave se ne dado primerjati z ruskimi. Novi Pazar sam je zgrajen popolnoma po starem trdnjavskem sistemu, saj je bil do nedavna turški. Sredi mesta se dviga cita-dela, zunaj pa je zgrajenih v polkrogu proti vzhodu, severu in jugu sedem starih fortov, ki pa so spretno sezidani v skalovje in obdani od visokih gora, tako da so že po naravi jako močno utrjeni. Na Novi Pazar hite tudi one srbske čete. ki se umikajo iz Kuršumlja, važna pa lahko postane trdnjava tudi za oni del srbske armade, ki se nahaja na Kosovem in ki bi se moral morda umakniti čez Mitrovico. Srbi so Novi Pazar v fortifika-i toričnem oziru gotovo kolikor so mogli modernizirali. Toda v današnji vojni je vrednost trdnjav zelo problematična. Dokler služijo kot oporišče v zaledju fronte, imajo brezdvomno velik pomen, čim pa naj prevzamejo svojo pravo funkcijo, se pokaže, da so daleč zaostale za modernimi topovi. Dunaj, 21. novembra. Neka avstro-ogrska skupina si je izsilila napram Crnogorcem, ki so se vgnezdili severno od Cajnice, prehod preko gorenje Drine. Novi Pazar so zasedle nemške čete. Vzhodno od tod je vrgla neka avstro-ogrska kolona sovražnika nazaj. Število v tem prostoru včeraj vjetih presega 2000 mož. Ob dohodih na Kosovo polje se vrše ljuti poji. Armada generala von Galhvitza in desno krilo armade generala Bojadževa se bore za izhod v dolino Laba, severno Pridne. Število, dne 19. novembra vjetih Srbov se je zvišalo na 3800. Včeraj je bilo vjetih 4400 mož. Boji proti Črnogorcem. Dunaj, 22. novembra. V okolici Cajnice se boreče c. in kr. čete so vrgle Crnogorce iz njihovih pozicij na severnem pobočju gore Guleš. Tudi vzhodno od Gorazde. se vrše boji. Neka avstro-ogrska skupina iz Nove Varoši se bliža Prijepolju. V Novem Pazaru je vplenila armada genera-j la von Kovessa 50 možnarjev, osem poljskih to-j pov, 4 milijone patron za puške in mnogo vojne-! ga materijala. Sovražnik, ki ostal še vzhodno od ! mesta, je bil pregnan od nemških čet, ki so vjele i 300 Srbov. Avstro-ogrska kolona, ki prodira v dolini reke Ibar, je včerej čez dan zavzela v naskoku tri zapored ležeče srbske pozicije 20 kilometrov severno od Mitrovice. V mraku se je v nenadnem naskoku polastila še četrte pozicije ter vjela 200 mož in vplenila 6 topov, 4 strojne puške, 1 mu-nicijsko kolono in mnogo konj. Armada generala von Gaihvitza je vjela v uspešnih bojih južno od prelaza pri Prepolcu 1800 Srbov. Vzhodno in jugovzhodno Prištine pridobiva napad prve bolgarske armade kljub silno žilavemu odporu neprestano na prostoru. Berolin, 22. novembra. Pri Sočanici v dolini reke Ibar smo vrgli nazaj srbske zadnje čete. Na obeh straneh Poduje-va smo izsilili izhod v dolino Laba. Včeraj smo vjeli nad 2600 Srbov ter vplenili 6 topov, 4 strojne puške in mnogo vojnega materijala. V arzena-lu v Novem Pazaru smo vplenili 50 velikih možnarjev in 8 topov starejšega izvora. Srbski armadi grozi lakota. London, 22. novembra. Poročevalec „Daily Telegrapha" javlja in Soluna 21. t. m.: Srbski vojni minister mi j*- v Bito-lju izjavil, da se je srbskim četam posrečilo pri umikanju ohraniti orožje in skupinsko zvezo. To pa še ne dokazuje, da se je položaj zboljšal. Četam grozi velika nevarnost, proti kateri ne pomaga nobena hrabrost: lakota. Da se izognejo lakoti, se morajo Srbi ali pretolči skozi bolgarske pozici-j cije pri Skoplju, ali pa umakniti na Jadransko morje. Srbi se bodo odločili za drugo eventuval-! nost, ker koncentrirajo Bolgari vse svoje sile v ! Makedoniji. Sedaj se nahaja srbska vlada s po-slaniki v Prizrenu. Naše čete napadajo Črnogorce na Kozari. Dunaj, 23. novembra. Ob gorenji Drini se boreče c. in kr. čete na-i padajo črnogorske pozicije na prelazu Kozara in severovzhodno od tod. Neka avstro-ogrska kolona je vkorakala v Prijepolje. I K. Prijatelju — junaku. Na jutro sv. Ane smo se poslavljali od marš-bataljona. Godba je igrala pretresljivo in svečano „Molitev pred bitko", v očeh poslavljajočih so se lesketale solze, jaz pa sem zrl v oči junaku-pri-jatelju, kojega pogled je bil resen in srep, v njegovem očesu ni bilo solze, dasi se mu je krčilo srce ob misli, da ostavlja doma družico, ki si jo je izbral za življenje, da zapušča nežno dete, ki morda nikdar ne bo poznalo svojega očeta. Molče sva se razumela kot že mnogokrat. Spremil sem naše »Janeze" na kolodvor, še par prijateljskih besedi, še en tovariški poljub in ločila sva se, da za vedno, si takrat pač nisem mislil. Zatopljen v spomine sem sam odhajal s kolodvora v mesto. Čutil sem se osamljenega, saj so odšli v boj vsi moji dobri znanci med njimi moj najzvestejši prijatelj Polde Ažman. Spomnil sem se na čas, ko sva s Poldetom prišla k vojakom, kjer sva bila neločljiva tovariša do trenutka, ko je odšel v boj. Delila sva si vse, veselje in žalost, kar je imel eden, tega je bil deležen tudi drugi. Ko je odšel, se nisem bal zanj in trdno sem upal, da se vrne, saj sem vedel, da se pretaka po njegovih žilah prava gorenjska kri, ki prenese marsikaj. Tudi njegovo poročilo, da je ranjen, me ni zaskrbelo, kajti iz njega ni vela nikaka otož-nost. Tudi v svojih poznejših poročilih ni tožil prav nič; junaško je prenašal, bolečine. V trdnem upanju, da okreva, me je tem strašnejše potrla kruta vest, da je padel naše gore list, moj zvesti prijatelj Polde v prerani grob. Danes, ko se zgrinja črna zemlja nad Teboj, se zopet živo spominjam trenutka, ko sva se pred devetimi leti pobližje spoznala ob goslih. Oba sva se živo zanimala za glasbo in v Tebi sem našel prijatelja, ki me je na tem polju popolnoma razumel. Z vnemo in požrtvovalnostjo si se posvetil delu, ki smo ga takrat mladi fantje započeli na glasbenem polju v Kranju. Na naš mali in marljivi orkester „Sloga" mislim, kojega duša si bil Ti, dragi Polde. Ce se je čulo v naši družbi ubrano petje, Te gotovo ni manjkalo, saj si bil navdušen za vse lepo; poleg tega pa navdušen gojitelj telovadbe in lepega športa. In kako si ljubil naravo! Puško si zadel na ramo, pa hajdi v gozd, kjer si spretno zalezoval divjačino. Lov Ti je bil pol življenja, v njem si iskal odpočitka in razvedrila po končanih dolžnostih lepega učiteljskega stanu, h kateremu si se vedno s ponosom prišteval. Poznal sem Tvoje stanovske razmere in težkoče, zato sem Te tem višje cenil, da si ohra- nil svoje vseskozi napredno prepričanje in s Teboj vred sem zaničeval one ljudi, ki sicer tudi pripadajo učiteljskemu stanu, ki pa so ga iz pohlepnosti in častihlepnostl oklenili v težke železne spone ter one tovariše, ki niso hinavsko zatajili svojega značaja, vrgli med hlapce in berače ter še pljuvali nanje. Vsega tega si sedaj rešen, dragi Polde! Umri si kot junak v ljuti borbi za domovino, ki Ti ni mogla dati nič drugega, kot — prerani grob, ki si ga blagoslovil najlepše sam — z mu-čeniško krvjo prelito za našo lepo domovino. Iskrena želja se Ti je izpolnila, da počivaš v domači grudi obdan od ponosnega venca naših krasnih planin, slovenske zemlje sin! Prva pot v domovino me povede na Tvoj sveži grob, kjer bom začutil britko resnobo besedi našega Simona Gregorčiča, ki sva jih tolikokrat razmotrivala: Umreti, bratje, težko ni, Pustiti nade, to boli . . .! In tak si bil Ti, dragi prijatelj. Nisi se bal smrti, le zavest, da ostavljaš toliko neizpolnjenih nad, v katerih izpolnitev si spričo svoje cvetoče mladosti opravičeno zaupal, Ti je morala biti zelo, zelo grenka. Zato pa tem slajše počivaj v slovenski zemlji, Ti zlato slovensko srce! Boji na Kosovem polju potekajo ugodno. Naše čete, ki prodirajo v dolini reke Ibar, stoje 6 kilometrov severno od Mitrovice, nemške čete pol ■dneva hoda severno od Prištine v boju. Bolgari prodirajo preko Zegovac planine. Srbi severno Mitrovice in Prištine poraženi. Berolin, 23. novembra. Severno Mitrovice ter severno in severovzhodno Prištine smo porazili sovražnika v bojih z zadnjimi voji. Ograbili smo 1500 mož in 8 topov. Tudi jugo vzhodno Prištine se boreče bolgarske sile so uspešno prodirale. Od tam poročajo, da je bilo vjetih 8000 Srbov ter vplenjenih 22 strojnih pušk in 44 topov. Napredovanje Bolgarov v Makedoniji. Južno Strumnice so potisnili Bolgari angleško fronto tako daleč nazaj, da so se bolgarske čete približale grški meji na streljaj. Bolgarski projektili padajo že v Dojransko jezero. — Bolgari, ki prodirajo iz Prilepa na Bitolj, se pripravljajo na veliko bitko v bitoljski ravnini. „Times" pravijo, da se Bolgari ne nameravajo polastiti Bitolia in sicer z ozirom na grško občutljivost. Prodiranje naših čet ob črnogorski meji. — Mi-trovica je padla po silnih bojih. Dunaj, 24. novembra. Ob Gorenji Drini je potekel dan mirno. Pri Priboju so si naše čete izvojevale prehod čez južni breg Lima. Jugozapadno od Novega Pazara prodirajo c. in kr. čete proti črnogorski meji. Skozi dolino reke Ibar prodirajoče avstro-ogrske čete so v silnih bojih vrgle sovražnika iz njegovih pozicij severovzhodno od Mitrovice ter vkorakale v to mesto. Vjele so 700 mož, med njimi 4 častnike. Tudi Priština je bila Srbom iztrgana. Neka nemška kolona je vdrla s severa, neka bolgarska kolona je sledila z vzhoda. Nemške čato so zasedle Prištino ter vrgle Srbe čez Sitnico. Berolin, 24. novembra. Avstrijsko-ogrske čete so zavzele Mitrovico, nemške pa Prištino. Zapadno Prištine smo vrgli Srbe čez Sitnico. V Mitrovici 10.000 Srbov vjetih, 19 topov ugrabljenih. — Avstrijske čete pred Vučitrnom. Dunaj, 25. novembra. Crnogorce smo vrgli nazaj tudi vzhodno od Foče. Jugovzhodno Sjenice smo prekoračili črnogorsko mejo. Pri zavzetju Mitrovice, o katerem smo poročali včeraj, so c. in kr. čete vjele 10000 Srbov in vplenile 6 možnarjev, 12 poljskih topov, mnogo vozil, različne municije, 7 lokomotiv, 130 vagonov in mnogo drugega vojnega materijala. Neka avstro-ogrska kolona je dospela prodirajoč preko Mitrovice, v okolico Vučitrna. Južno od tod korakajo nemške in bolgarske čete čez Sitnicu. V bojih za Prištino je bilo 6800 Srbov vjetih ter 6 srbskih topov vplenjenih. Položaj na srbskem bojišču. Bitka za Kosovo polje je bila odločena čim so se zavezniške čete polastile obeh najvažnejših točk: Mitrovice in Prištine, kjer so ugrabile skoraj 18.000 Srbov in 25 topov. Srbska armada se naglo umika in naše čete so ji za petami. Na več točkah so že prekoračile Sitnico ter se nahajajo v boju z srbskimi zadnjimi voji, ki krijejo na Ciče-vici planini umikalno črto na Peč. Velik del srbske armade se umika-na Prizren. To umikalno črto ogrožajo Bolgari, ki skušajo prodreti čez Kačanik. Razumljivo je, da se Srbi baš pri Kačaniku z vso ljutostjo branijo, saj je od tega njihovega odpora odvisno, ali se jim bo posrečilo spraviti gros svoje armade čez Prizren v Albanijo, kjer hočejo, kakor se javlja ob Drinu na Dibro, da se pridružijo makedonski fronti. — Naše čete, ki operirajo iz smeri Nova Varoš—Sjenica—Novi Pazar so se že znatno približale črnogorski meji, katero ščitijo močne sovražne čete najbrž na fronti Bjelopolje— Rožaj—Peč—Djakova. Na naših tleh se nahajajo le še mali sovražni oddelki med rekama Lim in Cehotina (ki se izliva pri Foči v Drino). Tudi ti oddelki bodo kmalu pregnani. Turške čete v Makedonijo. Iz Pariza javljajo: Položaj francosko-angleš-kih izkrcanih čet postaja takorekoč od ure do ure resnejši. Zanesljivo poročajo, da se bliža preko Trakije močna turška armada, ki bo napadla en-tentino armado v boku. Ako izkrcane čete ne dobe v najkrajšem času znatnih ojačenj, jim ne preostaja ničesar drugega, kakor da se zopet vkrcajo. Obstreljevanje Dedeagača. Iz Carigrada poročajo: Lord Kitchener se je odpeljal na neki italijanski pasažirski ladji, ki jo je spremljala flotilja vojnih ladij proti zalivu Mud-ros. Ko je plula flotilja mimo Dedeagača, je zopet obstrejlevala mesto in uničila vse, kar je od mesta še ostalo. Ruska ekspedicijska armada za Bolgarijo. Sedaj potrjujejo tudi francoski listi, da je imenovan general Kuropatkin za vrhovnega poveljnika ruske balkanske armade, ki se zbira v Besarabiji. V Odeso je prispelo te dni 100 težkih japonskih topov. Iz Bukarešte pa poročajo: Pod carjevim predsedstvom se je vršil kronski svet, v katerem sta Sazonov in Haritonov predlagala, da naj se pošlje na Balkan 400.000 mož. Kronski svet je sklenil, da se balkanska ekspedicija tako dolgo ne izvrši, dokler ni zasigurana pot po kopnem, ker bi prišla sicer ta armada v zeio opasen položaj. Romuni zadržujejo vlak našega cesarja. Romunija je zadržala sanitetni vlak, ki ga je cesar Franc Jožef daroval bolgarskemu „Rdečemu križu". Avstrijska sanitetna misija je dospela le z velikimi težkočami v Sofijo. Sanitetni materijal je moral po večini ostati v Romuniji. Romunski ministrski predsednik obolel. Iz Bukarešte poročajo: Ministrski predsednik I Bratianu je obolel. Za to je bila odložena rekon-I strukcija kabineta. Novo romunsko ministrstvo. Novi kabinet je sestavljen tako-le: Ministrski predsednik Bratianu, vojni minister Stellian, finančni minister Costinescu, justični Morenu, zunanji Duca, naučni Saveanu, minister javnih del Ange-lescu, minister državnih domen Constafinescu. Zasedanje romunskega parlamenta. Bukarešta, 23. novembra. Uradni list objavlja kraljev direkt, ki sklicuje parlament za nedeljo, dne 28. novembra k rednemu zasedanju. Romunija je zaprla svoje meje proti Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Romunija je popolnoma zaprla svoje meje proti Bolgariji in zadržuje vse za Bolgarijo namenjeno blago. Razburjenje v bolgarskih trgovskih krogih je veliko. „Kambana" priobčuje oster članek, v katerem konstatira, da se nahaja na romunskem ozemlju za milijone bolgarskega blaga, ne da bi se mogla Romunija sklicevati na kake zakonite motive. Bolgari se morajo vprašati, kaj pomeni to postopanje romunske vlade.. Ultimatum četverozveze Romuniji? Iz Bukarešte poročajo: List „Dreptaten" je pri poslanikih četverozveze izvedel, da Romunija ne bo mogla dolgo ostati nevtralna. Cim bo ruska armada v Besarabiji pripravljena, bo ententa podala v Bukarešti ultimatum ter zahtevala prost prehod ruskih čet čez Dobrudžo. Romunske vojne priprave. Bukarešta, 22. novembra. V vojnem ministrstvu so organizirali posebno generalno direkcijo za preskrbo municije, kateri načeluje generalinženir. Odločilni koraki tudi v Romuniji? Preko Lugana poročajo iz Rima: Cetvero-zveza je storila tudi v Bukarešti odločilne korake, ker si hoče biti glede položaja popolnoma na jasnem. * * * Bojkot grških ladij v Egiptu. Aleksandrija, 20. novembra. Reuter poroča: Egiptovski zavarovalci se branijo zavarovati grške ladje. Bankirji se branijo izdelati grškim ladjam tovorna pisma. Egiptovska pošta ne sprejema več nobenih poštnih nakazil za Grško. Blokada Grške. London, 22. novembra. Ladje zavezniških brodovij so strogo preiskale vse v Egejskem in Sredozemskem morju se nahajajoče grške ladje. Iz Soluna javljajo: Pred grško pristanišče Pa-tras so prispele tri angleške križarke, pristanišče Hermupolis stražita dve francoski topničarki. Pred Solunom se nahaja 9 vojnih ladij. Grške paroplovne družbe so ukazale svojim ladjam, ki se nahajajo v izvenevropskih pristanišč da naj ne odplujejo, temveč počakajo nadaljnih direktiv. Poroča se, da so bile v Gibraltaru štiri grške ladje zadržane, angleške križarke pa so pet ladij na morju zasegle ter jih spravile v Malto. Vsakdanji gost Konec. Le-ta naj bi nastavil motor in naravnal propeler. Točno ob enajsti uri se prikaže nad stolpi remske katedrale smrtonosec francoski letalec. Ponosno, lepo in mirno je plaval kakor vedno, Nove žrtve si je iskal, on, ki je bil sam kakor neranljiv. Poročnik ga je videl prihajati. Ni mu izginil smehljaj raz ustnic in sanjavo je zr[ v višino, polglasno mrmrajoč: „Pa te užugam . . . danes te užugam!" Vedno bližje je prihajal sovražnik, blesteč se v oklopih. Ni bil več daleč od prvih nemških strel-nih'jarkov. Poročnik skoči v letalo. V pol minuti ga je bil sluga privezal. Jekleno sta se roki oprijemali krmila. Bil je smehljajoča se sigurnost. „Izpusti!" Motor je grmel, propeler se je vrtil, nosil-nice se kadile . . . hitro so se premikala gumijasta kolesa po travniku. „Gosdod poročnik!" zavpije naenkrat sluga v hipnem strahu in v temno se vzbujajoči zavesti ter teče za strojem. Ali poročnik ga ni več slišal. Dviga! se je z bobnečim, modri dim izhlapevajočim motorjem v ozkih kurvah v navzgor, v nedogled-ne višave . . . kakor škrjanec, ki ob glasovih lastnega žvrgoljenja poleti proti nebu. In zopet je gledalo tisoč nestrpnih oči navpično v višino * * Naslednje se je odigralo v manj kot petih minutah. Motor je besno divjal. Nemški ptič je vzletel tresočega telesa, lahneje in sigurneje kot kdaj prej. Nastal je veter in čudovito šumel v nosilni-cah . . . bilo je kakor da bi nebeško ozračje s svojim prelestnim petjem objemalo nemško letalo. Dvatisočpetsto metrov je kazalo višinsko merilo. Bil je že visoko nad oklopnim tičem Fran-cozovim. Le-ta pa ga je zasledoval ... hlastno ... ropaželjno . . . siguren zmage. 2e je začela od spodaj strojna puška . . . tak, tak, tak . . . tak, tak, tak. Že so žvižgale in trgale prve kroglje v nosilnicah. Poročnik je potegnil za krmilo. Kljun ptiča se je naravnal proti zemlji . . . poševno je drvilo letalo v globino ... v smeri proti sredini sovražnikovega srca. Francoz se je skušal umakniti . . . poročnik je videl kako je častnik divje vpil na vodnika ... kako je le-ta strastno zagrabil za krmilo. Poročnik se je smejal . . . odstavil hipno motor... počilo je kakor pištola . . . in se zagnal kakor ptica ropanj na svojo žrtev, na nasprotnika. Kroglje so .nitale v motor . . . kaj zato ... saj se ga ne bo več rabilo . . . široke plasti so se odtrgale od nosilnic . . . nič ne škoduje . . . saj nimajo ničesar več nositi . . . močan udarec tu< ramo . . . poročnik se ni zganil. Se tri sekunde ... sedaj še dve ... oklopno letalo Francozovo se je divje vzpenjalo ... samo še ena sekunda ... zopet udarec, sedaj proti prsim . . . potem je videl poročnik tik pred seboj sivo, z mogočnimi peruti obdano stvar in dva človeka, ki sta prestrašeno po-skakala raz sedeže. Poročnik je zmagonosno zavpil... potegnil z že otrpnjeno roko za vrv ... strašen pok ... oblaki dima ... daleč naokrog pršeči ogenj eksplodiranega bencina ... škrtanje in bučanje raz-pokajoče se kovine ... in potem le ena sama, goreča, kadeča se, bobneča tvarina, iz katere je donelo še poslednje ropotanje motorjevo, ki je kot steber iz ognja in dima ter sikajočih kosov kovine padala navpično v globino . . . sredi v pisano mešanico jesenskega gozda. In vejevje, in veje in raznobarvno listje je treščilo obenem na zemljo. Ko so ju našli pod razvalinami zakrivljenih žic, razbitih motorjev in zažganih nosilnic, jih ni bilo več mogoče spoznati. Položili so ožgani trupli v skupni grob. Nemški vojaki so oddali častne salve nad njih odprto gomilo. Predno so ju zasuli z zemljo, je poslal stotnik po par vrtnic iz j^roba, ki so ga včeraj izkopali . . . vrtnic iz vita vRemu. Tiho, roko pred očmi jih je vrgel — bik' 80 bele in rdeče — v rakev. Niso še izgubile svojega vonja . . . Angleži dementirajo blokado. London, 23. novembra. Zunanji urad sporoča: Nobena grška ladja ni bila zasešena ali v pristaniščih združenih kraljestev zadržana, nikaka blokada ni bila uvedena niti ne obstoja. Nova demarša četverozveze v Atenah. Atene, 23. novembra. Kakor se uradno poroča so izvršili poslaniki četverozveze danes skupno demaršo, ki se je tikala položaja četverozveznih čet v Makedoniji. Demarša je imela prijateljski značaj. Kronski svet v Atenah. Iz Aten poročajo: Tu se je vršil kronski svet, ki je sklenil, da ne more sprejeti predloga, naj bi Grška določila ob srbski meji posebno ozemlje, kamor bi se lahko umaknile srbske čete. Nadalje je sklenil, koncentrirati v okraju Florina močne četete, ki bodo eventualno razorožile na grško ozemlje se umikajoče Srbe. Četrtina grške armade se nahaja v grški Makedoniji. Poostreno vojno stanje na Grškem. iz Aten poročajo: Na celi Grški in na otokih je bilo razglašeno poostreno vojno sranje. Balkansko podjetje četverozveze. Francoski odposlanec, minister Cochin, izjavlja, da četverozveza svoje balkanske akcije za nobeno ceno ne bo opustila, temveč da je odločena, jo še razširiti, oziroma prenesti tudi na ozemlje, kjer je oziri na Grško ne bodo ovirali. Grška koncentrira svoje čete ob albanski meji. „Giornale d' Italia" javlja iz Drača: Grška koncentrira močne čete pri Beratu ter je zaprla svoje albanske meje. Rekvizicija na Grškem. Iz Aten poročajo: Vojni minister je odredil splošno rekvizicijo potrebščin za grško armado. Na predvečer resnih dogodkov. Nota četverozveze je napravila v Atenah globok vtis. V grških krogih vlada veliko razburjenje. Uvedena je stroga cenzura. Na atenskih ulicah stražijo vojaške patrulje. Splošni vtis je ta, da se nahaja Grška pred resnimi dogodki. Venizelos o politiki Grške. Ententino časopisje objavlja izjave Venizelo-sa, ki je na vprašanje, ali se bo Grška borila proti četverozvezi, dejal: Pred 10 dnevi bi bil še odgovoril: Nikdar! danes pa le pravim: Ne vem. Venizelos pravi, da je ta preobrat povzročila neprestana delavnost Nemcev. Večina grškega naroda je prepričana, da zmagate Nemčija in Avstrija. Angleži so napravili veliko pogreško, ko so ponujali Bolgarom grško Kavalo, ne da bi vedeli ali bodo Bolgare s tem pridobili ali ne. Položaj se je /boljšal. — Verojetno je, da se bosta Grška in četverozveza sporazumeli. Atene, 24. novemara. Skupna nota četverozveze Grški je bila včeraj opoldne izročena. Med zajtrkom, ki ga je dal kralj Denys Cochinu na čast, je prišla nota na razgovor. Kralj je dal Cochinu razumeti, da se bo nota ugodno sprejela. Nota, ki je sestavljena v prijateljskem tonu in popolnoma splošno, zahteva od Grške potrditev že prej danih zagotovil glede položaja čet zaveznikov na Grškem. Nota ne vsebuje nikakršnega roka, prosi j>a za kolikor mogoče hiter odgovor. Tu mislijo, da se bo grška vlada popolnoma prilagodila zahtevam zaveznikov. London, 24. novembra. Posebni poročevalec Reuterjevega urada poroča iz Aten: Po ministrskem svetu so sporočili poslaniki, da se je položaj razjasnil in da se razvija normalno. Zahteve zaveznikov so mnogo manj grozeče, kakor splošne in so bile baje sprejete. Zahteve četverozveze. Turinska „Štampa" javlja: Četverozveza je stavila v Atenah naslednje zahteve: t. Grška naj demobilizira, 2. odpokliče naj svoje čete iz obmejnega ozemlja, 3. obljubi naj, da se sme četverozvezna armada popolnoma prosto gibati, 4. obveže se, da srbskih čet, ki bi se umikale na grško ozemlje, ne bo razorožila in da 5. četverozveznih čet ne bo nikdar napadla. „Štampa" zatrjuje, da je grška vlada pripravljena pristati na vse zahteve četverozveze izvzemši ono o demobilizaciji Grške armade. Wolffov urad poroča iz Aten: Grška vlada je pripravljena četverozvezi v toliko ustreči, kolikor je to združljivo s častjo in nevtralnostjo grške države. Grška se je uklonila. Atene, 25. novembra. „Agence Havas". Grška vlada je včeraj ob 5. popoldne podala odgovor na noto četverozveze. Odgovor je pisan v jako prijateljskih izrazih in daje zahtevana zadoščenja ter vsa za potrebno smatrana jamstva. London, 25. novembra. Reuterjevo biro javlja iz Aten: Vlada je odgovorila na noto četverozveze. Kakor se čuje, je sprejela zahtevanje, da se čete allirancev ne smejo razorožiti nego morajo na grškem ozemlju imeti akcijsko svobodo. Kar se tiče njih varnosti, dalje olajšav na železnicah in brzojavih, si je grška vlada pridržala natančni poudareh glede vseh posamičnosti. Izjava četverozveze, da bodo aiiiran-ci pozneje vrnili zasedene dele kraljestva in plačale za storjeno škodo primerno odškodnino, je prepričala vlado o pritateljskih namenih entente. „Times" javlja, da ne zahtevajo zvezne države od Grške, naj opusti svojo nevtralnost. Četrta bitka ob Soči. Italijani nadaljujejo bombardiranje Gorice. Dunaj, 19. novembra. Italijanski napadi na fronti ob Soči so se zopet pričeli. Kakor pri zadnjih velikih bojih so bili tudi to pot naperjeni v poglavitnem proti prostoru pri Gorici. Mostišče stoji neprenehoma pod težkim artiljerijskim ognjem. Poskusen protinapad proti Oslavju in močen sunek proti vrhu Podgori, sta bila odbita. Sistematično obstreljevanje mesta Gorice je trajalo dopoldne štiri, popoldne preko dve uri. 3000 krogetj vseh kalibrov je vršilo to razdiralno delo. Provzročilo je velike požare. Vojaška škoda je malenkostna, pač pa je civilno prebivalstvo hudo prizadeto vsled izgub človeških življenj in imetja. Severni odsek Doberdobske visoke planote je zopet sovražnik silno napadal. Na severnem pobočju gore Sv. Mihaela je vdrl večkrat v našo pozicijo. Ljuti bližinski boji pa so se končali za naše čete tako, da smo popolnoma vzdržali prvotno bojno črto. Vsi sunki proti odseku Sv. Martina so se razbili pod najtežjimi izgubami za Italijane. Enako sta se ponesrečila na fronti goriškega mostišča dva močna sovražna napada pri Zagori ter več slabotnejših napadov v okolici Vršiča in prostoru pri Bovcu. Eden naših letalcev je metal bombe na tovarno sukna Scio. Brezuspešni italijanski napadi na Gorico in okolico. Dunaj, 20. novembra. Boji na Goriškem trajajo dalje. Goriško mostišče je bilo zopet na več mestih zaman napadeno, mesto eno uro živahno, potem zmerno obstreljevano. V severnem delu Doberdobske visoke planote je ponovil sovražnik svoj sunek z močnimi silami toliko na naše pozicije na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela, kolikor na odsek Sv. Martina. Večkrat je prišlo do spopada na nož in pest. Italijani so bili povsodi odbiti. Naša bojna črta je slej ko prej v naših rokah. Isto velja tudi o naših pozicijah pri Zagori, kjer je sovražnik vdrl poleg cestne zapore, pa je bil zopet v ljutem bližinskem boju popolnoma pregnan. Naši letalci so obmetavali z bombami Vero-no, Vicenzo, Tricesimo, Videm in Cervijan. Dunaj, 21. novembra. Italijani so zopet pripeljali čete s tirolske fronte na Goriško. Zastavljajoč taka ojačenja napada sovražnik iznova goriško mostišče. Pred goro Sa-botin se je razbilo zopet več sunkov v našem ognju. V odseku Oslavlja se je posrečilo nasprotniku, vdreti v našo obrambno črto. Protinapad pa je zopet spravil v našo posest to pozicijo, izvzemši neki vrh, severovzhodno od tega kraja, za kateri se boj še vrši. Trije sovražni sunki proti Pevmi so se pod težkimi izgubami ponesrečili. Posebno ljuti napadi so bili tudi to pot naperjeni proti Podgori. Tudi tu smo Italijane krvrvo zavrnili. Prostor na obeh straneh gore je stal pod hudim artiljerijskim ognjem. Popoldne so prodrle na obeh straneh gore močne sovražne čete. Njih napad se je ponesrečil v našem ognju z obeh strani. Enako usodo je imelo več sunkov proti odseku pri Sv. Martinu in severno od goriškega mostišča proti cestni zatvori pri Zagori. Na Tirolskem so odbili branitelji Col di Lana dva italijanska napada na vrh tega hriba. Železni kranjski polk št. 17. Dunaj, 22. novembra. Italijani so ravnotako trdovratno, kakor brezuspešno nadaljevali napad na celo goriško mostišče. Zlasti ljut je bil boj v odseku pri Oslavju, kjer je preizkušeno dalmatinsko domobranstvo, podprto od hrabrega kranjskega pešpolka št. 17. zopet popolnoma osvojilo del naše pozicije, ki je bil predvčerajšnjim ostal še v sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so Italijani petkrat napadli. Obupni italijanski sunki pa so se razbili deloma v ognju, deloma v bojih z ločnimi granatami. V odseku Doberdobske visoke planote je sovražnik naperil svoj trud poglavitno proti prostoru pri Sv. Martinu. Po močni artiljerijski pripravi se je Italijanom posrečilo, vdreti tu v našo bojno fronto, v nočnem protinapadu pa smo izgubljeno zopet pridobili, izvzemši majhen eksponiran del jarka. Sevdrno od goriškega mostišča so prekoračile slabotnejše sovražne čete južno od Zagore Sočo, zvečer pa je bil levi breg zopet očiščen teh Italijanov. Na tirolski fronti se trudi sovražnik v zadnjem času zlasti za Col di Lana, pač zato, da upraviči svoja številna poročila iz teh krajev. Ogenj težkih italijanskih topov je bil tu silnejši, kakor kdaj. Tri napade na vrh gore smo odbili. Od 18. do 21. novembra so ubili Italijani v Gorici 20 civilnih oseb ter razdejali 898 hiš. Dunaj, 23. novembra. Veliki boji za goriško mostišče in na robu Doberdobske visoke planote trajajo. Več napadov močnih sovražnih čet na Podgoro smo krvavo odbili. Tudi pri Pevmi in Oslavju so se držale naše čete proti vsem naskokom. Pogosto se boji tudi ponoči niso končali. Obstreljevanje mesta Gorice v Času od 18. do 21. novembra je provzročilo zopet mnogo izgub človeških življenj in mnogo škode. Ubitih je bilo 20 civilnih oseb, 30 ranjenih, 48 poslopij je bilo popolnoma razdejanih, 250 močno, 600 manj poškodovanih. Včeraj so vrgli Itajijani zopet nekaj sto težkih bomb v mesto. Na Doberdobsk« visoki planoti se je posrečilo sovražniku, potisniti našo fronto jugo-zapadno od gore Sv. Mihaela za nekaj časa do zapadnega roba pri Sv. Martinu. Nočni napad ogrskih in koroških čet je spravil prvotne pozicije zopet popolnoma v našo posest. Več italijanskih naskokov vzhodno od Selc je zadelo na štajerski pešpolk grof Beck št. 47, ki je obvladal svoje pozicije dvakrat z ognjem in tretjič v boju z bajoneti. Severno od goriškega mostišča so se ponovili običajni sovražni sunki kakor navadno brez uspeha. Dva naša letalca sta metala bombe na Arsi- ero. V zadnjem času so poskušala splošno dostopna časniška poročila vrhovnega italijanskega armadnega vodstva povedati prav mnogo o italijanskih uspehih; temu nasproti hočemo danes, pol leta po vojni napovedi našega nekdanjega za- I veznika, z vso jasnostjo koštatirati, da zmagovito držimo začetkom vojne izbrano obrambno fronto povsod, ob Soči sedaj že v četrti bitki. Od početka bojev na juge-zapadu se sovražnik'ni mogel približati niti onim ciljem, katere je upal v prvem naskoku doseči. Pač pa ga je stala vojna na mrtvih in ranjenih že pol milijona mož. Ljute borbe pri Sv. Mihaelu in Sv. Martinu. — Italijani bombardirajo Rivo. — Naše bombe na barake pri Ali. Dunaj, 24. novembra. Goriško mostišče je stalo sicer tudi včeraj pod živahnim ognjem topov in metalcev min, v infanteriiskih bojih pa je nastopila pavza, ker Italijani niso napadali. Tem ljutejše pa so bile borbe na obeh straneh gore Sv. Mihaela. Severno od gore so močne italijanske čete pcpoldne vdrle v naše pozicije. Štajerska pehota in honved sta izvršila protinapad in vrgla sovražnika po ljutem bližinskem ognju, ki se je nagibal zdaj sem, zdaj tja, popolnoma nazaj. Več napadov na goro Sv. Mihaela samo in ■ v prostoru pri Sv. Martinu, smo odbili s silno težkimi izgubami za Italijane, Poskusen napad na Griže brdo (Monte dei sei Busi) smo takoj vdušili v ognju. Proti cestni zatvori pri Zagori je sovražnik metal težke metalne minske bombe, ki so razvijale strupene pline. Na tirolski južni fronti so zopet obstreljevali postajališče in stari del mesta Rive. Eden naših letalcev je metal bombe na barake in skladišča v Ali. Celodnevni boji pri Sv. Martinu. — Pri Oslavju dve italijanski stotniji uničeni. Dunaj. 25. novembra. Ljuti boji v prostom med izlivom Vipave in Sv. Martinom so trajali dan in noč. Severno od gore Sv. Mihaela je sovražnik neprestano napadal z močnimi silami. Večkrat se mu je posrečilo, vdreti v naše jarke, vedno pa sta ga nazadnje po mnogournem bližinskem boju zopet vrgla ven hrabra alpska pehotna polka št. 7 in 27. Neki italijanski napad na goro Sv. Mihaela se je izjalovil, kakor vsi prejšnji napadi. Tudi pri Sv. Martinu je valovil boj cel dan sem in tja, tako dolgo, da se je končno posrečila, posrečilo, pozno zvečer, preizkušenim honvedskim četam tudi tu popolnoma zopet zavzeti in obdržati naše pozicije. Goriško mostišče, južni del mesta in kraja Sovodnje in Rupa, so stali pod silnim artiljerijskim ognjem. Več sovražnih bataljonov je naskočilo pri Oslanju, vendar smo jih odbili ter 2 stotniji uničili. Dva naša metalca sta metala bombe na Tol-mezzo. Sneg na Doberdobu. Vojni dopisnik „Az Estau poroča: Po toplih vetrovih, ki so prinesli dež, je kar nakrat začelo zmrzavati na dobrdobski planoti in začel je padati sneg. Vse strelske jarke je pokril sneg in naši vojaki, ki so tako junaško vzdržali sovražni ogenj in so prestali vse zapreke, ki jih je prinesel dež, so dočakali še sneg. — Kdor je videl naše vojake na Doberdobu, vsak se divi njihovi žilavosti in vztrajnosti. Neki švedski stotnik je z občudovanjem pripovedoval, kako je srečal sedemnajstletnega vojaka, na katerega prsih je videl dve odlikovanji. Bitka za Gorico. Četrta bitka za Gorico je dne 24. novembra v bojih za pozicije vzhodno Gradišča ob Soči, in sicer za vrh Sv. Mihaela in Sv. Martina in ob Sv. Martinu dosegla svoj višek. Sovražnik je pognal na ta, komaj 4 km široki odsek polk za polkom. Obojestranski pehoti si stojita v najsprednejših jarkih, na nekatarih točkah nasproti komaj sto korakov. Iz tega se da razlagati ljuti, več ur trajajoči boj z ročnimi granatami in golim orožjem. V bojih za vrh Sv. Mihaela, ki je sedaj žarišče vseh italijanskih naporov sta se odlikovala ' kakor tudi že na vseh drugih bojiščih, štajerski pešpolk št 27 in koroški št. 7. Nevtralni oficirji ob soški fronti. Oficirji nevtralnih držav ob italijanski fronti govore z največjim občudovanjem o hrabrostnih činih naših čet. Neki švicarski artiljerijski oficir je rekel: To je največje kar sem sploh videl, in najbrže največje delo, storjeno v sedanji vojni. Moč odpora in energija napadov na strani avstro - ogrskih čet je tako železna, da se morajo ob njih razbiti vsi italijanski napadi, pa če jih vodijo še s takimi masami. Da vzdrže vojaki v jarkih, vseka-nih v skalovje, te napade in izvršujejo še protinapade, to priča o visokem moraličnem nivoju vsakega posameznega moža in o brezmejnem ogorčenju, vsled katerega vsakdo smatra to vojno za svojo osebno. V bližinskem boju je bilo tako hudo, da je neki vjeti italijanski oficir izjavil, da ga je ugriznil neki vojak v tilnik in zobe tako vsa-dil jnav, da ga je bilo težko spraviti s tilnika. Italijanski porazi v Libiji. Iz Carigrada poročajo: Italijani so imeli v Libiji težke izgube. Vstaši so zasedli Fezzan, Diefra, Raddan, Zaletin, Urfula, Missurata, Turga in Tar-buna. Vstaši imajo nad 200 topov. Vjeii so nekaj stotin Italijanov. Italijanski porazi v Tripolitaniji. Carigrad, 23. novembra. Italijani so doživeli ponovno težke poraze v Tripolitaniji. Vstaši so napadli ozemlje Fizan in zasedli razne kraje. Vstaši so vplenili 5 topov in strojnih pušk, v nadaljnih bojih še 17 topov in 3 strojne puške. Italijanske čete, poslane iz Tripoli-sa na pomoč, so bile zavrnjene. Italijanske izgube so velike, izgubili so posebno mnogo oficirjev. Vojna x Rusijo. Na ruskem bojišču. Dunaj, 20. novembra. Pri armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda je bil severozapadno Olicke odbit ruski napad. Dunaj, 21. novembra. V Voliniji in ob Stiru ponekod topovski ogenj, pri čemer so uporabljali Rusi bombe, napolnjene s plinom. Z besarabske fronte. Iz Crnovic poročajo: Vsled hudih snežnih žametov je nastopila zadnje dni v bojih ob Prutu in na fronti ob Dnjestru pavza. Medtem grade Rusi na celi fronti močne utrdbe. Tudi mesto Ka-mieniec Podoljski je bilo močno utrjeno. Na nekem vojaškem transportnem parniku proge na Prutu je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar, ki je povzročil občutno škodo. Parnik se je moral hitro vrniti v svoje pristanišče. Slabotni ruski sunki pri Ilukstu. Berolin, 22. novembra. Odbili smo slaboten ruski sunek proti pokopališču v Ilukstu, severozapadno od Dvinska. Rusi se umikajo iz Vzhodnje Galicije. Iz Vzhodnje Galicije poročajo: Na onih točkah ruske fronte v Vzhodnji Galiciji, kjer so bile ruske pozicije postavljene pred glavno rusko črto, je čutiti, da se Rusi umikajo. Prej se ni vršil noben omembe vreden boj in vendar so Rusi zapustili te postojanke. Ruski oddelki, ki so se umaknili so se ustavili ob glavni črti, ki je bila brez dvoma dograjena in opremljena z nočevališči in stanovališči za zimo. Car na južnozapadni fronti. Poročila iz Besarabije pravijo, da je dospel car že ta ponedeljek s prestolonaslednikom v Re-ni. Na carjevo povelje sta odpotovala Goremvkin in Sazonov v glavni stan, da poročata carju o notranjem in zunanjem položaju. V soboto se je mudil car v Odesi. Angleški admiral za rusko črnomorsko brodovje. Arhibald Hurd poroča v „Daily Telegraphu", da je bil angleški kontreadmiral rhillimore dodeljen ruskemu črnomorskemu vojnemu brodovju. Berseminde v nemških rohah. Berolin, 25. novembra. Berseminde je trdno v naših rohah. Število vjelnikov se je zvišaio na 9 častnikov in 750 mož, plen pa na 3 strojne puške. Pri armadnih skupinah generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega in generala von Lin-singena je položaj neizpremenjen. Poveljnik Kovna obsojen. „Tageblatt" poroča iz Petrograda, da je bil poveljnik trdnjave Kovno, general Grigojev, zaradi predaje trdnjave v trenotku, ko je bilo še dosti sredstev za njeno ohranitev in obrambo, od vojnega sodišča v Dvinsku obsojen v izgubo vseh državljanskih ptavic in 15 let ječe. Boji na Francoskem. Berolin, 20. novembra. Sovražni monitorji, ki so obstreljevali VVest-ende so se umaknili pred ognjem naših obrežnih baterij. Na fronti mestoma živahni boji artiljerije, z minami in ročnimi granatami. Berolin, 21. novembra. Ob železnici Ypres-Zonebeke se je posrečila našim četam velika razstrelitev v sovražni poziciji. — Francoske razstrelitve jugovzhodno od Souchez in pri Combres, niso imele uspeha. Pri Souchezu smo zasedli neko razstreljeno vdrtino pred Francozi ter smo jo držali proti napadalnemu poskusu. Na ostali fronti na raznih krajih živahni strelski boji. Naša letala so vrgla na železniške naprave v Poperinghe in Fournes večje število bomb. Opazovati je bilo zadetke. Angleški vrhovni poveljnik pravi v svojem poročilu dne 15. oktobra o nekem napadu jugozapadno Loosa dne 8. oktobra, da je ležalo po zanesljivi cenitvi 8000 do 9000 Nemcev pred angleš-ko-francosko pozicijo. Ta trditev je prosto izmišljena. Naše celokupne izgube na padlih, pogrešanih in takih, ki so podlegli ranam znašajo 783 mož. Berolin, 23. novembra. Na raznih točkah fronte se je vzpričo jasnega vremena nadaljevalo živahno delovanje artiljerije. V Pretrskem gozdu sta ostali dve sovražni razstrelitvi brezuspešni. Francoski dvokrovnik je strmoglavil po zračnem boju pri Aure v Champagni na tla. Zima na zapadni fronti. V Vogezih, nadalje med Maaso in Moslo in na Flanderskem se je zadnje dni pričela zima z vsemi neprilikami. Kljub snežnim viharjem v Vogezih, trajajo artiljerijski boji. Kapstatski parlament. Capetovn, 20. novembra. Parlament je bil otvorjen. Generalni gubernator je dal v svojem nagovoru razumeti, da je upati, da bodo vstaši pomiloščem. Nobenih bistvenih dogodkov. Berolin, 22. novembra. Nobenih bistvenih dogodkov. Sovražna artiljerija je živahno delovala v Champagni med Maaso in Moslo ter vzhodno od Lunevilla. Vojni svet v Parizu. Iz Ženeve poročajo o sklepih pariškega vojnega sveta: „Figaro" pravi, da se je glede solunske ekspedicije izrekel vojni svet za kar najbolj energičen nastop, brez ozira na katerekoli pomisleke. Baje je sklenil vojni svet tudi, za vsako ceno odstraniti vse eventualne zapreke. Listi vidijo v tem angleško-francoskem vojnem svetu prvi korak k stalnemu komiteju zaveznikov, ki se bo od časa do časa sestajal poleg stalnega vojnega sveta vseh zavezniških generalnih štabov ter takoj izvajal v teh vojnih svetih storjene sklepe. Francoski listi računajo s tem, da bosta pri prihodnjem vojnem svetu zastopani tudi Italija in Rusija. Anglija pred splošno vojaško dolžnostjo. Kraljeva odredba z dne 20. novembra prepoveduje izselitev vseh Angležev, ki stoje v nabornih letih. V mesecih julij do septembra se je izselilo še 38.520 takih moških. Turčija proti štirizvezi. Boj za Carigrad. Carigrad, 19. novembra. Na dardanelski fronti na obeh straneh topovski ogenj, katerega se je udeležilo tudi nekaj sovražnih oklopnih križark. V noči od 18. novembra se je utrgal oblak ter uničil dva sovražna pristaj-na mostiča. Ena vlačilna ladja in 9 velikih sovražnih bark je nasedlo. Pri Ari Burnuju je trajal na obeh straneh topovski in infanterijski boj ter boj z bombami. Naša artiljerija je pri tem razdejala neko pozicijo za metalce bomb in neko pozicijo za strojne puške pri Kanlisirtu. Sovražno obstreljevanje z kopnega in z morja na Kabatepe ni napravilo nobene škode. Pri Sedilbahru na ob straneh infanterijski ogenj in metanje bomb. Zlasti vztrajno je metal sovražnik bombe v naše strelske jarke v centrumu. Carigrad, 20. novembra. Na fronti pri Anaforti je pognala neka naša patrulja četrt neke sovražne strelske stotnije, pri čemer smo vplenili 1000 vreč peska in mnogo lopat in motik. Neko vlačilno ladjo, ki se je razbila v Kujan Limanu, je eden naših ženijskis oddelkov razdejal. Naše torpedovke so zadele s sovražno granato neko torpedovko, ki je streljala na višini Ače. Sovražna ladja je odplula, zavita v dim. Pri Ari Burnuju bolj intenziven artiljerijski ogenj in boj z bombami. Pri Sedilbahru medsebojno obstreljevanje s puškami in strojnimi puškami ter živahen artiljerijski ogenj in metanje bomb. Naša artiljerija je razdejala neko sovražno stražnico pri Kerevisderu ter storila, da je sovražna artiljerija umolknila. Carigrad, 21. novembra. Glavni stan poroča: Dardanelska fronta : Artiljerijski boj. Sedil Bahr: Silni boj z bombami. Na ostalih frontah se ni pripetilo nič, razen da so se vršile praske med patruljami. Velika ofenziva v Dardanelah. Iz Carigrada poročajo preko Sofije: Zavezniki so pričeli pred Dardanelami z veliko ofenzivo. Merodajni turški krogi so mnenja, da gre za bluff, ki je v zvezi s prihodom lorda Kitchenerja. Turki v Kavkaziji. Glasom brzojavke iz Erzeruma je ležal neki turški oddelek na ruskem ozemlju pri Kasa Kes-kine na planoti jezera Toma v zasedi ter usmrtil velik del neke ruske častniške patrulje, ostale pa vjel. Neka turška častniška patrulja je zadela na ruskem ozemlju zapadno od Artvina na močen ruski oddelek ter ubila 60 vojakov in častnikov. Ostali so zbežali ter pustili na bojišču mnogo ranjencev. Vstaja v Perziji. Petrograd, 22. novembra. Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Teherana: Naši sovražniki so se polastili pri Kumu brzojavne proge, ki gre iz Teherana v južno Perzijo in Indijo. Iz Bušira poročajo brzojavno, da je bil angleški konzul s člani angleške kolonije v Si-rasu aretiran. Poveljnik francoskega brodovja pred Dardanelami. Pariz, 23. novembra. Podadmiral Guepratte, ki je dosedaj poveljeval francoskim divizijam pred Dardanelami, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika in mornariškega prefekta mornariškega okraja Algir—Tunis. Angleži se umikajo iz Bagdada. Iz Carigrada poročajo dne 23. novembra: Baezdvomno gotovo je, da sta se dva indijska polka, ki pripadata četam, ki operirajo proti Bagdadu, očitno branila, nastopiti proti Turkom. Ko je bilo dano povelje, da se j naj ustreli vsak deseti mož, se je pasivni odpor indijskih vojakov sprevrgel v očitni upor. Ta upor čet, kakot tudi dejstvo, da so dospela turška ojačenja, je bil vzrok, da je bilo treba angleške čete, ki so prodirale proti Bagdadu, umakniti. Poziv črnovojnikov rojstvenih letnikov 1872,1873,1874 in 1896. Avstrijski črnovojni zavezanci rojstvenih letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896, ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem, ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen čas, in morajo priti k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeuo v njihovi črnovojni izkaznici, dne 6. decembra 1915. 1. Tisti izmed zgoraj oznamenjenih rojstvenih letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na do- datnem prebiranju po tem roku za odhod v službovanje, morajo odriniti v službovanje v 48. urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele v poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih določilih, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnnvojne izkaznice. Črnovojni zavezanci morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici oznamenje-no c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c, kr. deželnobrambovsko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stojališče, morajo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje in volneno perilo se bo dala odškodnina, ki se določi s cenitvijo, ako se pokaže, da so te stvari popolnoma uporabne za rabo v vojni. Dobro je tudi, prinesti seboj živila za dan prihoda; za to se bo dala določena odškodnina. Crnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — izvzemši brzovlake —, n ipred nastopom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. DNEVNE VESTI. Cesar je prevzel protektorat nad pomožnim skladom za vdove in sirote celokupne oborožene sile, ki se bo v bodoče imenoval „c. in kr. pomožni sklad za vojaške vdove in sirote." Predsednika bo imenoval cesar vsakokrat za d^bo 5 let. Odlikovanje šefa generalnega štaba. Cesar je podelil šefu generalnega štaba cele oborožene sile, generalnemu polkovniku Francu baronu Con-radu pl. Hotzendorfu, v priznanje njegovih posebnih zaslug za vojaško saniteto v vojni, zaslužno zvezdo rdečega križa z vojno dekoracijo. Posvetovanja v Budimpešti. Poljedelski minister Zenker, sekcijski šef dr. Seidler in dvorni svetnik dr. Binder so se 24. t. m. v Budimpešti ves dan posvetovali z ogrskim poljedelskim ministrom in so se včeraj ta posvetovanja nadaljevala. Gre za aprovizacijska vprašanja. Vojno odlikovanje. Polkovni zdravnik v rezervi dr. Otmar S z y m a n s k i, poveljnik stabilne rezervne bolnišnice „Zavidovič" v Kranju, je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda na traku križca za vojaške zasluge. Odlikovanje. Za svojo hrabrost na severnem bojišču je bil odlikovan c. in kr. rez. praporščak Franc pl. Levičnik s hrabrostno srebrno svetinjo 2. razreda. Naši kranjski fantje so se zopet odlikovali. Pretekli teden se je odlikoval naš domači 17. peš-polk, ki se bori na desnem bregu Soče na briskih tleh nad Pevmo pri Oslavju. Uradno poročilo z'dne 22. novembra pa omenja zopet boje v odseku pri Oslavju in poudarja, kako vrlo pomaga tam v hribovitem svetu pod italijanskimi topovi v Stever-janu dalmatinskim domobrancem hrabri kranjski infanterijski polk št. 17. Dalmatinci in naši fantje so dobili nazaj velik del naše pozicije, kataro si je bil prisvojil sovražnik. Povsodi so se odlikovali naši kranjski fantje, na vseh bojiščih, posebno pa se odlikujejo še na italijanskem bojišču; krut za-vraten sovražnik sega po slovenski zemlji in da jo bodo branili naši vojaki do zadnje kaplje krvi Še s posebnim navdušenjem, to se razume pri njih samo ob sebi. Tretje vojno posojilo. V zadnji seji avstro-ogrske banke je bilo povedano, da se je na tretje vojno posojilo dobilo v Avstriji 4070 milijonov K, na Ogrskem pa 1500 milijonov K. Vojni stroški do konca leta 1914. Kontrolna komisija državnih dolgov je izdala sedaj izkaz o državnih dolgovih, kolikor so znašali koncem decembra 1914. in obsegajo tudi državne dolgove, najete v tem času za vojne. Koncem leta 1914. so znašali vsi državni dolgovi skupno 17.960,865.376 K in so se od junija 1914. pomnožili za 4.958,796.053 kron. Za ta državni dolg je treba plačati na leto 700,817.821 kron obresti. Iz deželnega odbora. C. kr. deželni vladi se predloži v iz|)oslovanje Najvišje sankcije sklep deželnega odbora, da je v letu 1916 pobirati deželne doklade in naklade v isti izmeri, kakor v letu 1915. Tudi gospodarilo se bo po istih načelih kakor v tem letu, t. j. po meri razpoložljivih sredstev. — Za božičnico junakom ob soški fronti se dovoli 5000 K in isto svoto tudi za božičnico vdovam in sirotam v vojni padlih domačih vojakov. — Uršulinskemu samostanu v Ljubljani se dovoli za izdelovanje sadnih konzerv za vojaške bolnice pri-spevk 1000 K. Mestni občini ljubljanski se dovoli devinkulacijo hranilnih vlog v znesku 200.000 kron, v svrho podpisa 3. vojnega posojila. Občina St. Janž sme najeti za aprovizacijo pri deželni banki 20.000 K posojila, obenem pa se priporoča deželni vladi razpust občinskega sveta; občini Železniki se dovoli v aprovizačne namene izposojilo v znesku 5000 K iz lastnega ubožnega zaklada. Dežela kupi tri stiskalnice za seno, katere bo izpo-sojevala proti primerni odškodnini občinam. Naprava lučnih znamenj ob vseh cestnih križiščih, izvršena na zahtevo vojaške uprave se odobri, vendar pa bo od države zahtevati povračilo stroškov, ki bodo iznašali na leto 30.000 kron. — Prošnja ljubljanskih ljudskošolskih |učiteljev, da naj se 50°/0 stanarinska doklada, katere so deležni doslej le nekateri učitelji, prizna tudi doslej prezrtim, se načeloma odkloni in istotako tudi prošnja nekaterih učiteljev-voditeljev za povišanje funkcijske doklade ; pač pa bo deželni odbor pozdravil, ako ista občina ustreže dotičnikom iz lastnih sredstev. Pogreb Poldeta Ažmana. Meglen zimski dan. Tam pred domačo hišo so izzveneli glasovi narodne pesmi, vojaki so dvignili krsto in Poldeta Ažmana smo spremili k zadnjemu počitku. Naprej častljiva zastava Narodne čitalnice, za njo pa nepregledne vrste žalujočega občinstva. Častniki in moštvo, učitelji-tovariši, meščanstvo in okoličani, prijatelji in znanci, vsi, prav vsi so prišli, od blizu in daleč, da izkažejo poslednjo čast junaku, ki je krvavel ter umrl za cesarja in domovino. Med sviranjem žalostink je veličastni sprevod prispel tja gori na lepo kranjsko pokopališče. Vojaki spuste krsto v jamo. Tišina zavlada ob odprtem grobu. Cez Savo sem done ubrani glasovi šmartinskih zvonov, izza meje se čuje zdaj pa zdaj zamolkel grom topov. Čitalnična zastava se nagne nad gomilo, v zadnje slovo spregovori prijatelj prisrčne besede in Oče naš, kateri siv nebesih... kipi goreče iz vseh src proti nebu. Porosila so se očesa in ob ginljivem petju čitalničnega pevskega zbora je marsikaka solza zdrknila tudi po bradatem licu. Ti pa, prijatelj Polde, spavaj sladko v domači zemlji in uživaj rajsko veselje tam gori pri vsegamogočnem, nad vse dobrem, prizanesljivem, pa tudi neskončno pravičnem Bogu, ki je prihranil sodbo zase rekoč: ne sodite, da ne boste sojenil ..Glasbena Matica" v Ljubljani priredi dne 7. in 8. decembra 1915 dva dobrodelna koncerta v veliki dvorani hotela „Union" na čast padlim našim hrabrim vojakom. Izvajala bo slavni Mozartov „Re-quiem. Cisti dobiček je namenjen za ivalide in oslepele vojake. Dobrodelni koncert, dne 2. decembra 1915. v „Ljudskem domu" v Kranju, ki ga priredi c. kr. okr. sodnik Oskar Dev, s prijaznim sodelovanjem gospe Mire Costaperaria, roj. Dev, gdč. Olge Rakove (deklamacija), g. koncertnega pevca Leopolda Kovač, trio na godalih in tukajšnjega v to svrho sestavljenega moškega pevskega zbora. Vspored: 1. Vojaške narodne pesmi: a) Hudi glas iz Gradca gre; (harmonizira! O. Dev) b) Ko ptičica na tuje gre; (moški zbor). 2. L.V.Beethoven: Trio št. II. a) Adagio; b) Presto. 3. a) E. Hildach: Pomlad je j prišla; b) E.Adamič: Pri zibeli. — Jezdec; c) I. pl. Zaje: Domovini in ljubavi; d) B. Smetana: Ljubezni sen je krasen bil; (poje gospa Mira Costaperaria). 4. S. Gregorčič: a) Dekletova molitev; b) Odlikovanje; (deklamira gdč. Olga Rakove). 5. a) j I. Pavčič: Pred durmi; b) dr. G. Krek: Tam zunaj I je sneg; (poje g. L. Kovač). 6. L. v. Beethoven: Trio št. III: a) Andante quasi Allegretto; b) Rondo. 7. E. a) Hildach: Lajnar (spremljajo gosli); b) A. Lajo-vic: Mesec v izbi; c) I. Hatze: Majka; d) O. Dev: Pastirica; (poje g. Mira Costaperaria). 8. a) V. Parma: Poslednja noč; b) dr. G. Krek: Pogodba; (poje g. L. Kovač). 9. Vojaške narodne pesmi: a) j Fantje se zbirajo; (harm. O. Dev.) b) Dobro jutro, lubca moja; (moški zbor). — Začetek točno ob 8. uri. — Cene prostorom : Sedeži od I. do IV. vrste po 3 K; od V. do X. vrste po 2 K in naprej po 1 K 50 v Stojišča 1 K, za dijake in vojake ter podčastnike 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen za božična darila vojakom v tukajšnjih bolnicah, so preplatila dobrodošla. Dobrodelni koncert, katerega vzpored na drugem mestu priobčujemu ima plemeniti smoter, da se obdari za Božič vojake, nahajajoče se v tukajšnjih bolnišnicah in teh je mnogo. Že moči, ki sodelujeje, gospa Mira Costaperaria, najboljša pev-I ka na jugu in tenorist Leopold Kovač nam obe-l tajo poseben muzikaličen užitek. Gospića Olga Rakove deklamira prelepi Gregorčičevi pesmi, ki urežejo tako živo v sedanji bojni metež. V službo plemenitega smotra se bodo postavili trije za umetnost navdušeni diletanti. Culi bodemo narodne pesmi iz vojaškega miljeja, katere proizvaja 26 pevcev. Na mnogobrojno svidenje k temu umet-I niškemu večeru ! Koncert, ki ga je priredilo dijaštvo kranjske gimnazije dne 19. listopada v prid vdov in sirot padlih junakov je prav lepo uspel. Prostorna dvorana ..Ljudskega doma", natlačeno polna občin- stva iz vojaških in civilnih krogov, pa tudi srednješolske mladine, nam je pričala, kako splošno je bilo zanimanje za to prireditev. Vse točke spo-' reda so bile času primerno izbrane. S posebnim zanimanjem pa smo sledili premišljenemu govoru prof. Maksa Pirnata: Dijak in vojska. V izbranih j pa poljudnih besedah nam je govornik razložil j stališče dijaka do vojne. S polnim umevanjem i izvedena deklamacija, za sedanje čase tako pomembnih, Gregorčičeve in Sardenkove „Soči" je izzvala obilo pohvale. Kratka dramatska sličica našega ljubljenca Zupančiča pa nam je segla vsled njene globoke vsebine in dovršene predstave globoko v srce. Ravnotako so se ostale točke glasbene kakor pevske, izvajale v splošno zadovoljstvo. Kakor čujemo je koncert tudi v gmotnem oziru dosegel svoj namen. V Predosljih pri Kranju bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v tamkajšnjem „Ljudskem domu" ljudska prireditev. Vzpored: 1. S. Gregorčič: „Soči" (Tine Jemec). 2. Vojaki v boju — pa mi doma. Govor (Prof. Maks Pirnat). 3. O. Zupančič: „Razgovor*. Živa slika (Tinca Stirn, mati; Miklavž Pirnat, sin). Vstopnina prosta. Cesarska naredba o zavarovalnih pogodbah. Ze leto 1907. je vlada predložila gospodski zbornici zakonski načrt o zavarovalnih pogodbah. Sedanje določbe splošnega državljanskega zakonika že davno ne zadostuje. Doslej so vsebino zavarovalnih pogodb kar zavarovalnice določale in kdor se je hotel zavarovati, se je moral dotičnim določilom podvreči. Z oziromj na potrebe sedanjega časa je izšla cesarska naredba, s katero se določajo uredbe, ki bodo na korist zavarovancem. Razglas. Spreminjaje razglas z dne 14. avg. 1915., št. 17.092, o določitvi najvišjih cen za nadrobno prodajo mesa in špeha v političnem okraju Kranj, določa okrajno glavarstvo z veljavnostjo za cel politični okraj Kranj do preklica za nadrobno prodajo mesa, nadalje svinjskega špeha in svinjske masti, naslednje najvišje cene za en kiligram: a) Goveje meso, in sicer: volovsko meso, sprednje s priklado K 370; volovsko meso, zadnje s priklado, K 3-90; volovsko meso, zadnje brez pri-klade, K 4'50; meso krav in bikov, sprednje s priklado, K 3-—; meso krav in bikov, zadnje s priklado, K 350; rostboeuf, pljučna pečenka, filet, bržola K 4'—; vampi (očiščeni in oparjeni) K —'80; pljuča K —'80; srce K 2 — ; ledvice K 3-60. Na zahtevo kupca se mora prodati meso s priklado po za to določeni ceni. — b) Telečje meso, in sicer: sprednje K 310; zadnje K 3 40; zrezek K 380; pljuča, srce K 280; jetra K 350. — c) Svinjsko meso, in sicer: sprednje, sveže K 3'90; sprednje, prekajeno K 4-30; zadnje, sveže K 430; zadnje, prekajeno K 470; svinjska glava, sveža K 160; svinjska glava, prekajena K 2"—; svinjski parkeljci, sveži K — "80 • svinjski parkelj-ci prekajeni KI"—; svinjska pljuča, jetra, srce K 2 — ; svinjske ledvice K 3'50. — d) Svinjski špeh in svinjska mast. in sicer: špeh, svež K 370; špeh, prekajen K 4i0; svinjska mast K 3'90. Ako se vrši prodaja tega blaga v prodajalnah ali na stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite ; najvišje cene v svojih predajalnah, oz. na stojni-i cah. Kdor se ne ravna po teh predpisih, bo najstrožje kaznovan po določilih obrtnega reda za vsak posamezen primer z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 17. novembra 1915. Najtežja fronta svetovne vojne. Švedski gć-neralnoštabni stotnik Gada je obiskal soško fronto in se je o svojih vtisih na tem bojišču iz-j rekel tako-le: „Svet niti ne pojmi, kaj tu izvršujejo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojne je italijanska fronta. Nepremagljiva vztraj-| nost in odpornost teh vojakov se ne more dosti občudovati." — Ti občudovanjavredni junaki so jugoslovanski vojaki. Zbirka za „Rudeči križ". Povodom izplačil odškodnin za vojni upravi oddano govedo so županstva nabirala darila za „Rudeči križ" in se je I okrajnemu glavarstvu izročil skupen znesek 242 K j 95 h ki se je v prid deželnega in gospejnega po-I možnega društva „Rudeči križ" v Ljubljani odposlal na c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani. Na-! bralo se je v teh-le občinah: Oselica K 5175, Pred-| dvor K 113-20 in Naklo K 78. Izkaz od dne 30. septembra 1915 do 5. no-I vembra 1915 pri c. kr. okrajnem", glavarstvu v j Kranju za domov prihajajoče invalide podarjena j darila: 1. Kari Cik, župnik, Zabnica K 10. 2. občinski urad Tržič, K 859. 3. Matija Jereb, župnik v pokoju, Sp. Bernik K 10. 4. Jernej Ramovš, župnik, Poljane K 50. Skupaj K 929. Razglas. Dodatno k razglasu c,in kr. a. p./a. e. p. (armadnega poveljstva armadnega etapnega I poveljstva) z dne 10. junija 1915. I., P. št. 56, o [ varstvu telegrafskih, telefonskih in železniških prog, j se prebivalstvo v svrho vzdrževanja nemotenega I telegrafskega in telefonskega prometa poživlja, vse pomanjkljivosti, ki bi jih kdo zapazil na telegrafskih in telefonskih napeljavah, četudi te niso 1 nastale vsled hudobnega poškodovanja, nemudoma naznaniti najbližji nadzorovalni straži ali železniškemu čuvaju ali najbližjemu poštnemu uradu. Spekulacija z vrednostnimi papirji. Vlada je , izdala ostro posvarilo zaradi neopravičenega po- ganjanja kurzov različnih vrednostnih papirjev in poživlja posredovalnice za nakup i;i prodajo vrednostnih papirjev, naj svoje klijente svari pred ponudbami spekulativnega značaja. Vpoklic letnikov 1865 do. 1871. Kakor poročajo ofizijozno z Dunaja, bodo 45 do 50 letni črnovojniki vpoklicani pod orožje najbrž sredi januarja 1916. Prošnje za podaljšanje črnovojne oprostitve. Vojaškim oblastim se neprestano vlagajo prošnje za podaljšanje oprostitve od črnovojne službe. Ker vojaška oblast v vseh slučajih, kjer je res potrebno, dovoljuje toliko oprostitve, da si vsak more urediti svoje privatne zadeve, se je odredilo, da se podaljšanje principijelno ne dovoljuje, izvzemši slučaje, kjer je podaljšanje res neobhodno potrebno. Nezadostno utemeljene prošnje za podaljšanje oprostitve morajo zavračati že politične oblasti, ki so odgovorne za vsako neutemeljeno predložitev. Začasno oproščeni črnovojniki naj se torej podzivajo, da do določenega roka urede svoje privatne zadeve. V času do 10. decembra t. 1. bodo oddajale stalne c. in kr. konjske bolnice kmetovalcem v podporo kmetijstva z delavnimi močmi in vprežno živino v svrho izvršitve jesenskih del take okrevajoče konje na posodo, ki se brez nevarnosti za njih zdravje lahko vporabljajo za delo. Tudi bodo izposojevale nadomestne baterije vprežne konje do 25°/0 njih stanja. Konji se bodo pa oddajali samo v okrožju, od koder je zagotovljena za slučaj vojaške potrebe vrnitev v 48 urah. ZAHVALA. Za izkazana sočutja ob bridki izgubi nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina, brata, nečaka in strica, gospoga Leopolda Ažmana c. in kr. rezervnega praporščaka in učitelja v Sodražici, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti pa izrekamo zahvalo vsem c. in kr. gg. zdravnikom in častitim sestram Rdečega križa tukajšnje c. in kr. rezervne bolnice, osobito c. in kr. višjemu zdravniku g. dr. pl. Graffu za izredno požrtvovalnost ob pokojnikovi bolezni, g. C. Pircu za prisrčni zadnji pozdrav in molitev ob odprtem grobu, Narodni Čitalnici in njenemu pevskemu zboru za ginljivi žalostinki, godbi Požarne brambe za sviranje med mrtvaškim sprevodom, vsem gg. c. in kr. častnikom, vojaštvu, si. mestnemu zastopu, gg. učiteljem-tovarišem in vsem drugim, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku, prav tako prisrčna zahvala vsem darovalcem krasnih vencev. 60 V KRANJU, dne 27. novembra 1915. Žalujoči ostali. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice T3 — ca N "5 > u S) registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. 43I 0 4 0 brez odbitka rentnega davka. 7 52—19 pa N n -i