PREDMET,  ODVISEN  OD  NEDOLOCNIKA :
Viprašanja, v katerem sklcMiu stoji predmet, odvisen od nedoločnika, pri zani- ] kanem povedku, po mojem še nismo do kraja razčistili. Vsi, ki so skušali najti za to •; ustrezna pravila, so iskaU primerov v slovstvu, skušali pravila logično podpreti i ali jih uravnati po svojem občutku. Zadnje je storil n. pr. Janez Gradišnik v članku ] »Se o nedoločniškem predmetu« (JiS IV, 4), kjer zagovarja rabo akuzativa v več j primerih z utemeljitvijo, da se sicer rabi genitiv v drugih slovanskih jezikih in da je i bilo tako tudi v starejši slovenščini, v novejšem času pa da se je začel občutek za i take stavke spreminjati in da se je tehtnica nagnila bolj k akuzativu. Vprašanje j je pa, ali je jezikovni občutek današnjih pišočih ljudi tako zanesljiv, da bi se smeli ; po njem ravnati, ko pa govori raba pri naših starejših pisateljih za genitiv. Ali ni ; ta občutek le privzgojen deloma po neki prisiljeni logičnosti, deloma pa po pravilih \ dosedanjih slovnic? Kako naj se torej lotimo tega vprašanja, da ne bomo delali i jeziku sile? Ce je prav, da se v drugih slovničnih vprašanjih sklicujemo na ljudski ! jezik, bo tako prav tudi v tem primeru. Zal pa so naši ljudski govori zlasti v sintaksi i še vse premalo preiskani, da bi nam mogli v vseh vprašanjih pokazati pravo pot. Kljub temu pa moramo tudi to vprašanje rešiti v skladu z ljudsko rabo. !
Ker že dalje časa zbiram sintaktično gradivo za čmovrški dialekt, naj poskusim i tu primerjati rabo genitiva in akuzativa pri nedoločniku v tem narečju s pravili ¦ v naših slovnicah in v člankih piscev, ki so se doslej ubadali s tem vprašanjem, j
Nedoločnik kot osebek aU predmet. Pravilo, da stoji nedoločnikov predmet ; pri zanikanem povedku navadno v tožilnikiu, če je skupaj z nedoločnikom, za moj ' dialekt ne velja, ker sem v takih primerih slišal vedno le rodihiik: Ni mi mogoče ' vsega xx>jesti. Grunta prodati pa res ne mislim. Prav tako sem slišal vedno le genitiv, i kadar nedoločnik in njegov predmet ne stojita skupaj: Vsega tega res ne gre praviti j otrokom. Se mu ne ljubi vrat za seboj zapreti. i
Da ne gre ločiti nedoločnika od njegovega predmeta, češ da spadata v stavku | skupaj, to se po vsem, kar sem sam slišal iz kmečkih ust, ne ujema z ljudskim j jezikom. Stavek »Odgovora ne bo težko najti« je po moji izkušnji docela ljudski. Tudi je stilistično boljši kakor stavek v obliki »Odgovor najti ne bo težko«, ker ima ; naglašeni besedi na markantnih mestih, to je na začetku in na konou. 1
Po tem, kar me uči ljudski govor, je tudi stavek »Ta pa ni nehala, odkar je ' prišla, poljubljati mojih nog« pravilen, saj sem slišal v svojem dialektu stavek, kot: j Pastir ni nehal živine pretepati. Ne more nehati tobaka kaditi.
Predmet pri imenih, ki se vežejo z nedoločnikom. Tudi v takih primerih sem j v svojem narečju slišal zmeraj le rodUnik: Nimaš pravice, otrok pretepavati.
Ce na kratko povzamem povedano, moram pribiti: V mojem dialektu stoji 1 genitiv v vseh primerih, ki jih navajajo naše slovnice, in tudi v vseh tistih primerih, * ki jih je zapisal Janez Gradišnik v omenjenem članku. Ce je tako v čmovrškem ; narečju, bo gotovo tako v vsej rovtarski dialektični skupini. Za druga slovenska \
255 i
narečja tega ne morem trditi, čeprav se mi vsiljuje misel, da utegne biti tudi tako. Kaj sledi iz tega za knjižni jezik? Ne oddaljujmo knjižne slovenščine od ljudskih govorov, glede rabe genitiva, odvisnega od nedoločnika, pa vsaj tole: ne štejmo ga med napake. Potem pa še to: Po moji sodbi nikakor ne gre, da bi se v slovničnih rečeh ravnali po današnjern občutku šolanih ljudi. Kaj vse je za tak občutek danes pravilno! Današnji izobraženec nima več občutka, kaj je ljudsko, kaj izposojeno, kaj narejeno. Poslušajmo rajši preprostega Slovenca, ki ga ni moglo zavesti na krivo pot logično razčlenjevanje. Doslej smo si vsega preveč izposodili ali pa se naslonili na tujo rabo. Ta napaka se vleče že od Trubarja dalje. Menda bo držala sodba literarnega zgodovinarja Slodnjaka, da se je naš prvi pisatelj vse preveč ravnal po potujčeni tradicionalni slovenščini slovenskih pridigarjev, vzgojenih v tujem jeziku, in da bd bil pisal lepšo slovenščino, če bi se bil naslonil bolj na ljudski jezik.
Ivan Tominec
256