LJubi.Jana Sloweni.Ja LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 5-6 Ljubljana, maj, junij 1992 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 257 Uvodnik 258 Mihej Urbančič Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih razisko- valnih objektih v Sloveniji Introduction of the Forest Soil Monitoring on the Permanent Research Objects in Slovenia 267 Marjan Lipoglavšek Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih The Classifying of Coniferous Logs to Standards 277 Marjana Pavle Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji The Condition and Evaluating of Forest Seed Stands in Slovenia 288 Janez Pirnat Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem The Comparison of the Recreation on the Šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj 294 Janez Pogačnik Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih 304 Janez Pogačnik Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije 305 Boštjan Košir Iskanje smeri razvoja gozdne tehnike 310 Tomaž Hartman Kako predstaviti pragozd? 314 Iztok Mlekuž Zveza razlaščenih vasi zahteva vrnitev srenjskih go- zdov 316 Aktualno 318 Iz tujega tiska Naslovna stran: Marjan Močivnik: mah STROKOVNA REVIJA SLOWENlSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna številka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranj1 na vlogo mnenje, da šteje strokovna revij• GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor mativnega značaja iz 13. točke taritne števil\<.1 3, za katere se plačuje davek od promet; proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Slovensko gozdarstvo si mora organizirati vrh V razgibanem obdobju zadnjih let slovensko gozdarstvo ne deluje najbolj usklajeno in organizirano. Globoke družbene spremembe, ki vendarle niso prišle_ povsem nepričakovano, so nas preveč presenetile, proti neupravičenim kritikam smo se branili improvizira- no. Ni namen tega zapisa obnavljati spomine izpred leta ali dveh, želim opozoriti predvsem na dejstvo, da tudi zdaj slovensko gozdarstvo deluje premalo organizirano. Ne gre več toliko za obrambo »integritete>> stroke, njene vloge in pomena strokovnega ravnanja z gozdovi. Nekako smo to obranili oz. razložili slovenski javnosti. Zdaj bi morali delovati organizirano zato, da začnemo >>graditi<< novim razmeram prilagojeno gozdarstvo- kot jih (delno) že določa sprejeti osnutek zakona o gozdovih. Bolje organizirani bi v okviru njegovih določb tudi lažje dosegli ustrezna druga izhodišča za uspešno delo z gozdovi (kadri, podzakonski akti, uredbe iz drugih področij itd.). Večkrat je bilo že izraženo, da je v te namene nujno čimprej organizirati jedro prihodnje slovenske uprave oziroma zavoda. Če se je doslej s tem čakalo na sprejetje osnutka zakona o gozdovih, zdaj resnično ne smemo več odlašati. Odprtih vprašanj je preveč. Nujna opora vsem pozitivnim prizadevanjem gozdarstva, ne Je v trenutnem obdobju, tudi dolgoročno, bi bila tudi ustrezna ureditev statusa gozdarstva v javni upravi. Ne bi se tu spuščal v ustreznost uvrstitve gozdarstva v ta ali oni ministrski resor. V tem kot je zdaj, bi gozdarstvo zaslužilo in potrebovalo ustreznejše mesto. Trenutni status gozdarstva v njem ni ustrezen, zapostavlja našo dejavnost, polovico slovenskega prostora in večkrat hromi hitro reševanje problemov gozda in gozdarstva. Gozdarstvo bi se moralo zelo aktivno zavzeti, da njegov najvišji predstavnik dobi rang namestnika ministra. Vprašanje je vsebinske, ne formalne narave in spada v sklop nujnih ukrepov za izboljšanje delovanja slovenskega gozdar- stva. Urednik G. V. 5-6/92 257 GDK:114.7:425 Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji Mihej URBANČIČ* Izvleček Urbančič, M.: Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji. Go- zdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V Sloveniji spremljamo zdravstveno stanje go- zdov na trajnih ploskvah bioindikacijske mreže. Leta 1988 je bila izdelana metodologija za moni- toring gozdnih taL Preverjena je bila na petih gozdnih objektih. Prikazani so rezultati te pilotske raziskave, ki kažejo na vplive odložin iz onesna- ženega zraka na gozdna tla. Ključne besede: monitoring gozdnih tal, onesna- ženost zraka, Slovenija 1. UVOD številni abiotski in biotski vplivi škodljivo učinkujejo na stanje, stabilnost in razvoj gozdov, mestoma celo toliko, da ti propada- jo. Degradacijski procesi v tleh lahko pov- zročijo poškodbe na gozdnem drevju. Slovenski gozdarji redno letno ali perio- dično spremljamo stanje gozdov na popisni 4 x 4 kilometrski mreži, na bioindikacijski 16 x 16 kilometrski mreži ter na stalnih raziskovalnih objektih in ploskvah za spe- cialna in interdisciplinarna ekološka in eko- fiziološka proučevanja gozdov. Na stalnih raziskovalnih objektih podrob- neje preučujemo stanje tal in zasledujemo morebitne spremembe v talnih lastnostih, da bi lahko pojasnili vzroke nekaterih de- gradacijskih procesov v gozdu. Metodologijo za izbiro objektov, za teren- sko proučevanje in vzorčenje tal ter za laboratorijske preiskave, namenjeno moni- toringu gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah, smo na gozdarskem inštitutu v w M. U., dipl. inž. gozd. , Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, Slovenija 258 G. V. 5-6/92 Synopsis Urbančič, M. : Introduction of the Forest Soil Monitoring on the Permanent Research Objects in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The condition of forests has been studied on the permanent research objects. ln the year 1988 the me1hodology of forest soil monitoring was designed and checked on 5 forest objects. The results of this pilot research are presented in this paper. They indicate the influences of deposits from polluted air on the forest soils . Key words: forest soil monitoring, air pollution, Slovenia Ljubljani izdelali leta 1988 in jo istega leta preverili na petih raziskovalnih objektih. Metodologija se je izkazala za dovolj upo- rabno, zato jo od leta 1989 naprej, nekoliko dopolnjeno, uporabljamo na vseh stalnih raziskovalnih objektih. V tem prispevku pri- kazujemo zanimivejše izsledke iz omenjene pilotske raziskave. 2. RAZISKOVALNI OBJEKTI IN METODE DELA Trije raziskovalni objekti (nad Gavcami, na Velikem vrhu in pri Zavodnjah) so bili izbrani v ožjem imisijskem območju termo- elektrarne šoštanj, ki je največji onesnaže- valec zraka v Sloveniji. Četrti objekt leži v nekoliko manj onesnaženem visokogor- skem svetu Pohorja pod Malo Kopo. Peti objekt je bil postavljen v Prelesju pri Bohinj- ski Beli, kjer je okolje še razmeroma čisto. Onesnaženost okolja na območju objektov smo najprej ugotavljali z bioindikacijskimi ocenami stanja gozdnega drevja in lišajev ter z analizami vsebnosti skupnega žvepla v vzorcih smrekovih iglic. Osnovne rastiš- čne značilnosti objektov so prikazane v preglednici 1. Preglednica 1. Rastiščne značilnosti raziskovalnih objektov The characteristics of the sites on the research objects Ime objekta Nadmor. višina Matična podlaga Name ol the Elevation Parentrock object Gavce 480m dolomit Veliki vrh 470m dolomit Prelesje SSOm dolomit Zavodnje 840m tonalit Mala Kopa 1250m dacit Sestava sestaja The mixture of the stand Fagus sylvatica 80%, Pinus sylvestris 15% Picea abies 5% Fagus syl. 70%, Pinussylv. 10%, Piceaabies 10% Acer pseudoplatanus 5 %, F raxinus ornus S % Fagus sylv. 60%, Sorbus aria 15%, Ostrya carp. 1 o% Picea abies 5%, Quercus sessilillora 5%, Fraxinus or. S% Fagus sy1v. 15%, Picea abies 60%, Larix dec. 1 S% Pinus sylv. 5 %, Betula ver ru cosa 5% F agus sylvatica 60 %, Acer pseudoplatanus 30% Abies alba 5 %, Picea abies 5% Na vsakem izbranem raziskovalnem objektu smo izkopali po en, za tisto rastišče reprezentančni talni proti! in ga opisali ter iz njegovih genetskih plasti odvzeli vzorce tal. V bližini tega profila smo odvzeli iz ploskve, velike 25 x 25 cm, kvantitativne vzorce tal iz slojev z vnaprej določenimi globinami (0-5cm, 5-10cm, 10-20cm) ta- ko, da poznamo prostorninsko maso tal (brez skeleta in korenin) . Poleg tega smo na vsakem objektu na treh mestih odvzeli talne vzorce iz mikro- in makrorastišča po t. i. »metodi mikrorastišča« (Glavač in so- del. 1985). Ta temelji na pojavu, da se še posebno po starejših bukovih deblih cedi padavinska voda, ki se izliva pri koreničniku v tla. Tu se oblikuje mikrorastišče, ki vsebuje v zgor~ njih talnih plasteh zaradi večje količine padavinske vode tudi več odložin iz one- Talnitip Rastišče gozdne združbe Type of the soil Site of the forest association kalkokambisol Fagetum submontanum praealpinum Ca/cie Cambisol var. V inca minor rendzina Ostryo-F agetum Orthic Rendzina caricetosum albae rendzina Ca rici albae- F agetum Orthic Rendzina var. Anemone trifolia distrični kambisol Luzulo albidae- F agetum s. lal., Dystric Cambisol stadij s Picea abi es distrični kambisol Savensi- F agetum leucoietosum Dystric Cambisol var. Abies alba Prevladujoče drevje Onesnaženost Dominant trees Pollution d h di ame ter in br east height 15cm 17m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest 15cm 10m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest 15cm 12m Malo onesnažen gozd Slighty polluted forest 20cm 18m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest ; 30cm 25m Malo onesnažen gozd Slighty polluted lorest snaženega zraka od okolnega makrorastiš- ča . Nabrani vzorci so bili analizirani v pedo~ loškem laboratoriju inštituta, deloma pa ar- hivirani za prihodnje primerjalne in dopol- nilne analize. Vzorcem so bile določene naslednje lastnosti: tekstu ra, reakcija (pH v vodi, KCI in CaCI2), količina organskega ogljika (C) in skupnega dušika (N), ogljik- dušikovo razmerje (C/N), rastlinam lahko dostopen kalij (K20), fosfor (P20 5) in mag- nezij (Mg), izmenljivi kovinski kationi (Ca++, Mg++, K+, Na+) in izmenljiv vodik (H 1.), vsota izmenljivih baz, kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasičenosti z ba- zami (V), navidezna gostota in masa tal za sloje z vnaprej določenimi globinami, vseb- nost skupnega žvepla, vsebnost kalcije- vega karbonata ( CaC03), žveplo-dušikovo razmerje (S/N). G. V. 5-6192 259 3. REZULTATI IN RAZPRAVA Na objektu nad Gavcami prevladujejo tipična pokarbonatna rjava tla na dolomitu. Na reprezentančnem profilu so bila globo- ka, z melastoilovnato (mi) do melastogli- nastno (mg) teksturo, s slabo kislo reakcijo in sprsteninasto obliko humusa. Zelo slabo so oskrbljena z rastlinam lahko dostopnimi fosforjevimi spojinami, dobro s kalijevimi in bogato z magnezijem. Imajo srednjo kation- ska izmenjal no sposobnost (KI K) in srednjo do visoko stopnjo nasičenosti z bazami (V). V izmenjavah imajo največji delež kalcijevi ioni in protoni. Na objektu na Velikem vrhu prevladujejo prhlinasto-sprsteninaste in prhlinaste rend- zine. Na reprezentančnem profilu je rend- zina srednje globoka, srednje skeletna, s slabo kislo do nevtralno reakcijo, v spod- njem delu karbonatna, zelo slabo oskrb- ljena z dostopnim fosforjem, vendar bogato oskrbljena z dostopnim kalijem in magnezi- jem. Je zelo nasičena z izmenljivimi baza- mi. Pri izmenjavah imajo največji delež ca++. Na objektu v Prelesju so razvite rendzine, ki imajo zelo podobne lastnosti kot tiste na Velikem vrhu. Na objektu pod Malo Kopo so se razvila distrična rjava tla na dacitu. Na reprezen- tančnem profilu so bila globoka, z velikim deležem drobnega skeleta, koluvialnega porekla in pod vplivom intenzivnejših soli- flukcijskih procesov, z ilovnatopeščeno (ip) do peščeno (p) teksturo in s srednjo stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami (V). Pri izmenjavah imajo največji delež protoni (H+) in kalcijevi kationi (Ca++). Na objektu pri Zavodnjah prevladujejo distrična rjava tla na tonalitu. Na reprezen- tančnem profilu so bila globoka, skeletna, zmerno do zelo kisla. Imela so 9 cm debel humificiran Oh horizont in prhlinast Ah hori- zont, peščenoilovnato (pi) do ilovnatopeš- čeno (ip) teksturo ter zelo nizko stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami (V). Pri kationskih izmenjavah so imeli daleč naj- večji delež protoni (H+). Ker smo vzorce iz ploskev velikosti 25 x 25 cm odvzeli tako, da za večino po- znamo njihovo prostorninsko maso, smo analizne razultate izrazili tudi z vrednostmi na hektar. Rastišče na Prelesju je zelo 260 G. V. 5-6/92 podobno tistemu, ki leži na Velikem vrhu, le manj onesnaženo. Iz analiznih podatkov talnih vzorcev, odvzetih na ploskvah, veli- kosti 25 x 25 cm, je razvidno, da je bila rendzina iz onesnaženega Velikega vrha bolj kisla, da je vsebovala manj organske snovi, manj rastlinam dostopnega magne- zija ter manj izmenljivih baz. Imela pa je višji odstotni delež skupnega žvepla v tleh od rendzine v Prelesju. Z mikrorastišč (mi) ob vznožjih starejših bukovih debel ter s primerjalnih makrora- stišč (ma), oddaljenih od teh debel okoli 2 do 3 metre, smo odvzeli vzorce opada (Ol) skupaj s fementacijsko plastjo (Of), ter vzorce in pod njimi ležeče plasti. Na večini objektov je to plast tvoril podhorizont s humificirano organsko snovjo (Oh), le na Mali Kopi je bil tu že razvit humozni površin- ski horizont (Ah). V preglednici 6 prikazani podatki so aritmetične sredine, katerih vsaka je izračunana iz podatkov za tri vzorce. V preglednici 7 so na osnovi teh aritmetičnih sredin za vsak objekt prikazane razlike med mikro- in makrorastišči. Vzorci iz mikrorastišč so v primerjavi z ustreznimi vzorci iz makrorastišč bolj kisli, imajo širša ogljik-dušikova razmerja (C/N) in večinoma vsebujejo večji delež skupnega žvepla (S) in skupnega dušika (N) . Vzroke za nastanek teh razlik v kemičnih Jastnostih v veliki meri pripisujemo škodljivim učinkom kislih padavin. 4. SKLEP V zvezi s proučevanjem problemov pro- padanja gozdov in onesnaženosti okolja ugotavljamo in spremljamo lastnosti tal na stalnih raziskovalnih ploskvah. Metodolo- gijo za opazovanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah smo pred uvedbo preverili leta 1988 na petih raziskovalnih objektih. Pri tej pilotski raziskavi smo pri- merjali lastnosti rendzin iz dveh različno onesnaženih objektov s podobnimi rastišč­ nimi razmerami. Rendzina iz bolj onesnaže- nega okolja je bila bolj kisla, vsebovala je manj organske snovi, manj rastlinam do- stopnega magnezija ter manj izmenljivih baz, imela pa je višji odstotni delež skup- nega žvepla v primerjavi z rendzino iz čistega okolja. r. Preglednica 2 : Kemične lastnosti vzorcev iz reprezentančnih talnih profilov Chemical properties of the samples from the representative soil profiles Kraj Horizont Globina pH Humus Skupni PzOs K20 Hg Skupno žveplo SIN Location Depth CIN Total v mg na 100gtal Total sulphur cm H20 % N%of soil mg in 100 g of soil %ofsoil "'o of org. matter Gavce Ol 4-0 5,42 79,3 29 1,57 - - - 0,19 0,25 0,13 Oh/Ah 0-4 5,95 20,9 18 0,66 si 25 60 0,079 0,38 0,12 Ah/(B)rz 4-16 6,45 7,2 15 0,28 si 13 63 0,041 0,57 0,15 {B)rz1 16-40 6,95 2,4 8 0,18 si 10 62 (B)rz2 40-80 6,81 1,7 10 0,10 si 9 59 Veliki vrh Ol 20-14 4,87 77,6 24 1,88 - - - 0,234 0,30 0,12 Oh 14-0 6,11 44,8 21 1,25 1 30 34 0,148 0,33 0,12 Ah Q-10 7,51 24,0 20 0,69 1 17 33 0,062 0,26 0,09 Ah!C 1Q-21 7,52 15,3 15 0,61 SI 14 32 Prelesje Ol 6-1 5,86 84,5 36 1,35 - - - 0,134 0,16 0,10 Oh 1--0 5,20 69,0 29 1,36 12 40 37 0,185 0,27 0,14 Ah 0-14 6,90 22,9 29 0,46 si 10 35 0,062 0,27 0,13 C/Ah 14-24 7,61 21,6 41 0,30 si 6 32 Zavodnje Ol 13-9 4,40 77,6 30 1,51 - - - 0,163 0,21 0,11 Oh1 9-7 4,47 72,4 24 1,76 10 60 17 0,201 0,28 0,11 Oh2 7--0 3,75 50,0 37 0,77 si 40 3 0,175 0,35 0,23 Ah o-7 4,56 16,2 22 0,42 si 10 2 0,071 0,44 0,17 (B)v 7-35 5,12 5,2 19 0,16 SI 4 1 C/(B)v 35-79 5,32 3,5 15 0,13 si 2 2 Mala Kopa Ol 2--0 4,73 58,6 27 1,25 - - - 0,138 0,24 o, 11 Ahi 0-3 4,60 19,8 13 0,87 5 24 22 0,119 0,60 0,14 Ah2 3-9 4,16 13,8 12 0,68 2 13 19 0,093 0,67 0,14 p Ahl(B)v 9--22 5,76 10,2 10 0,57 1 7 18 0,080 0,79 0,14 ~ (B)v1 22-50 6,25 7,4 11 0,41 si 4 14 Cf (B)\12 5o-75 6,53 4,8 9 0,30 si 3 15 - Q) (O 1\:1 N ~ 1\) en 1\) 0 ~ V'l Preglednica 3 : Kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasičenosti z bazami (V) in druge lastnosti vzorcev mineralnega dela tal iz a. 40 3/m-40 3 6 25 20 3 venec venec neom-40 D 17 3 neom. 3/m >40 5 10 50 40 venec (č,m) G. V. 5~6/92 269 nameravali vzeti enako velike vzorce, nam to ni uspelo. Velikost vzorcev in povprečni volumen sortimentov, kosov in dreves v sečiščih prikazujemo v preglednici 2. Dolg les smo izmerili in razvrščali po delih (sortimentih) dolgih 3 do 5 m. Tako je bilo na sečiščih izdelano povprečno 2,9 kosov oblovine iz enega drevesa, ki smo jih razdelili povprečno na 4,7 sortimenta (1 ,6 sortimenta na kos). Z vzorci smo zajeli najpomembnejše pre- dele pridobivanja iglavcev v Sloveniji. Ali izbrani vzorci dobro predstavljajo ves pose- kan les smreke in jelke v Sloveniji pa je mogoče sklepati iz njihovih značilnosti. Vzorci na sečiščih so obsegali 8 do 33 dreves, 22 do 1 OO kosov ali 36 do 165 sortimentov okroglega lesa oziroma skupaj 469 sortimentov ali 122m3 lesa. Velikost dreves je bila na Pokljuki in pod Smrekov- cem manjša kot na drugih treh sečiščih . Podobno velja tudi za povprečno velikost kosa izdelanega lesa. Velikost sortimenta je bila največja na sečišču Jurjeva dolina (0,37 m3), v Glažuti in Josipdolu okoli 0,30 m3 in najmanjša na Smrekovcu in na Pokljuki (0,21 m3). Povprečni volumen sor- timentov je bil podoben, kot je veljal za široko povprečje Slovenije: 0,26 m3 . Vzorci na skladiščih so obsegali 38 do 132 kosov ali 50 do 132 sortimentov ozi- roma skupaj 412 sortimentov ali 177m3 lesa. Povprečni volumen sortimentov je bil razumljivo bistveno večji kot na sečiščih in je le malo nihal okrog 0,43 m3 . Vzorci na skladiščih so bili že iz nekoliko prebrane oblovine, mešane z več predelov območij. V vzorcih ni bilo drobne oblovine in veči­ noma so najboljši hlodi (mizarska hlodovi- na) že manjkali. Deloma tudi najslabših, za žago neuporabnih debelejših kosov, ni bilo več na skladiščih. 4. REZULTATI RAZVRŠČANJA PO KAKOVOSTI Vse sortimente iz vzorcev smo glede na dimenzije in na napake lesa razvrstili v kakovostne razrede po štirih kriterijih: JUS, popravljeni JUS, predlog SLS in po nemški odredbi. Pri prvih treh razvrščanjih je skupaj z drobnim lesom po pet razredov kakovosti, pri nemškem pa so samo štirje. V skupini sortimentov, ki jo označujemo z drobnim lesom, je tudi različno število debelejših sortimentov, ki po kakovosti ne ustrezajo za hlode in so uporabni le za celulozni ali včasih za jamski les. Pri nemškem raz- vrščanju smo zadnji kakovostni razred D razdelili še na debelejši in droben (pod 20 cm ali pod 3m) les in tako dobili spet pet razredov kakovosti . Izračunali smo sor- timentno sestavo po komercialnem vo- Preglednica 2: Velikost in značilnost vzorcev oblovine število Povprečni Volumen komercialni število Povprečni Neto komercialni sortimentov točni komercialni volumen dreves volumen volumen sortimenta kosa n m3 m3 m3/sortim. n m3/drevo m3/kos Skladišča Ribnica 100 56,57 54,89 0,55 Marof 70 29,28 28,83 0,41 Lovrenc 60 24,37 23,91 0,40 Otiški vrh 132 48,39 47,38 0,36 Rečica 50 22,69 21,88 0,44 Skupaj 412 181,30 176,89 0,43 Sečišča Glažuta 36 11,05 10,73 0,30 8 1,47 0,49 Jurjeva dol. 101 38,60 37,84 0,37 24 1,58 0,73 Josipdol 38 11,06 10,92 0,29 7 1,56 0,44 Smrekovec 129 28,44 26,68 0,21 28 0,95 0,30 Pokljuka 165 35,65 35,03 0,21 33 1,06 0,35 Skupaj 469 124,80 122,28 0,26 100 1,22 0,42 Vsi vzorci 881 306,10 299,17 0,34 270 G. V. 5-6192 lumnu in povprečno kakovost. Ta je izraču­ nana kot tehtana aritmetična sredina razre- dov, ki smo jim dodelili range od 1 do 5 (1 je najboljša, 5 pa najslabša kakovost). Uteži (ponderi) so bile neto kubature v kakovost- nih razredih. Višja izračunana številska vrednost pomeni slabšo kakovost. Izraču­ nane povprečne kakovosti po sečiščih in skladiščih so prikazane v preglednici 3. Povprečna kakovost za nemško raz- vrščanje je bistveno drugačna, ker je po tem razvrščanju kakovost A približno enaka naši kakovosti F z nekaj hladi za žago prvega razreda, razred B vsebuje našo prvo in drugo kakovost žagovcev skupaj, razred C in O pa delita našo 3. kakovost žagovcev na dva dela. Ker so med sečišči pa tudi med skladišči razlike v lastnostih dreves, v dimenzijah in v pogostnosti posameznih napak lesa na kosih, so tudi rezultati razvrščanja zelo različni. Med sečišči smo ugotovili nekaj boljšo kakovostno sestavo v Glažuti in v Josipdolu, slabšo pa na Smrekovcu in v Jurjevi dolini. Zanimivo je, da v sečiščih predvsem zaradi nezraslih grč nismo našli nobenega kosa najboljše kakovosti (furnir- ski hlodi), medtem ko smo jih našli na skoraj vseh skladiščih. Presenetljivo ne- ugodno kakovostno sestavo smo ugotovili na skladišču Rečica pri Bledu. Med sečišči in skladišči istega območja nismo našli nobene skladnosti v kakovostni sestavi ali povprečni kakovosti. Delež ••drobnega le- sa« (kamor spadajo tudi nekakovostni kosi debelega lesa) je seveda bistveno večji na sečiščih kot na skladiščih, kjer smo popiso- vali pravzaprav samo hlade. To seveda pri vzorcih na sečiščih zmanjša delež drugih kakovostnih razredov. Sestava po številu sortimentov je zlasti v sečiščih povsem drugačna od one po volumnu, saj številni drobni kosi pomenijo le manjši delež v skupnem neto volumnu vzorca. Na vseh sečiščih in skladiščih je bila grčavost drevja oziroma sortimentov najod- ločilnejša za njihovo razvrščanje po kako- vosti. V posameznih vzorcih pa so poleg tega še druge, po navadi različne napake vplivale na uporabnost lesa. Tako v Glažuti razen nezraslih grč in posameznih konično­ sti ni bilo drugih napak, ki bi odločilno vplivale na razvrščanje. V Jurjevi dolini sta bili poleg grč pomembni koničnost in rja- vost. Obarvanost jelovega jedra je bila tako izrazita, da smo jo morali določiti kot na- pako srca: rjavost. V Josipdolu je kakovost določala samo grčavost in seveda debelina sortimentov. Na Smrekovcu sta bili znova pomembni koničnost in rjavost, na Pokljuki pa poleg nezraslih grč še koničnost, gniloba in periferna rjavost. Na skladiščih so se zaradi pomešanosti hlodovine iz različnih predelov pojavljale številnejše napake, pa tudi tiste, ki nastanejo šele pri spravilu (razpoke, rane ipd). Zavitost, ki smo jo lahko ugotovili na olupljenih sortimentih je pomembno vplivala na razvrščanje po ka- kovosti. V Ribnici sta bili neugodni še rja- vost in kolesivost, na Marofu pa je poleg grč pomembno vplivala na razvrščanje samo še zavitost; v Lovrencu na Pohorju prav tako. Na skladišču na Otiškem vrhu smo pogosto ugotovili poleg grčavosti in zavitosti še rjavost in periferno rjavost. V Rečici pri Bledu pa podobno kot na sečiščih nismo mogli na neolupljenem lesu upošte- vati zavitosti, pač pa so se pojavljale poleg grč še kolesivost, koničnost, rjavost in gni- loba. Bistveno vprašanje raziskave: kako vpli- vajo različni kriteriji na razvrščanje sorti- mentov po kakovosti, lahko razrešimo s primerjavo kakovostnih sestav različnih raz- vrščan]. Razlike med sečišči in skladišči se v povprečni sestavi že močno izravnajo. Pri Preglednica 3: Povprečna kakovost pri razvrščanju po različnih kriterijih Način Sečišča Skladišča razvr- Glažuta Jurjeva Josipdol Smre- Pokljuka Skupaj Ribnica Marof Lovrenc Otiški Rečica Skupaj ščanja dolina kov ec sečišča vrh skladišča JUS 3,22 3,~1 3,24 3,65 3.41 3,46 3,43 3,22 3,40 3,22 3,59 3,35 popr.JUS 3,16 3,47 3,18 3,47 3,12 3,32 3,43 3,21 3,18 3,13 3, 53 3,31 SLS 3,16 3,68 3,21 3,57 3,28 3,45 3,63 3,07 3,10 3,24 3,51 3,35 DIN 2,59 2,87 2,52 2,78 2,75 2,76 3,04 2,51 2,30 2,75 2,69 2,73 G. V. 5-6/92 271 razvrščanju lesa na sečiščih po jugoslovan- skem standardu smo dobili res največ (39, 7% komercialnega volumna) hlodov za žago drugega kakovostnega razreda, ven- dar je zelo veliko tudi tretjega razreda (34,2 %). Skupaj z ,,drobnim lesom« naj- slabša kakovost celo prevladuje (46,9 %). Na skladiščih pa tudi brez drobnega lesa prevladujejo hladi za žago tretjega razreda (49,5 %), saj je bil les do neke mere pre- bran. To je rezultat, ki se ne ujema z ugotovitvami Turka (1982) pred leti, da JUS razvršča največ lesa v drugi razred hlodov za žago in je torej ustrezen za našo kako- vost drevja. Takratni vzorec lesa je bil večji, vendar iz drugih predelov Slovenije. Pri razvrščanju po popravljenem jugoslo- vanskem standardu se močno poveča de- lež drugega kakovostnega razreda hlodov za žago, predvsem na račun »drobnega lesa«. Pri teh popravkih smo namreč pove- čali toleranco za rjavost, zlasti pa pri drob- nih kosih 17-24 cm ne zahtevamo več ka- kovosti, kot velja za pNi razred . Pri predlogu novega slovenskega stan- darda se zaradi tega, ker smo določili tolerance v zadnjem kakovostnem razredu, močno poveča delež »drobnega lesa« ozi- roma okroglega lesa, ki ne ustreza več uporabnosti za hlade. Ker so druge tole- rance večje kot v JUS, oziroma podobne kot v popravljenem JUS, ima kakovost C (podobna je 11. razredu žagovcev) največji delež v skupnem komercialnem volumnu (sečišča 45,9 %, skladišča 41,8 %, vsi vzorci 43,5 %). Delež najboljšega kakovost- nega razreda (B) se ne spremeni bistveno, najslabši hladi (D) in >>droben les« skupaj pa imajo približno tolikšen delež kot tretji razred hlodov za žago in droben les pri razvrščanju po JUS. Kakovostna sestava za to razvrščanje po sečiščih in skladiščih je prikazana na grafikonu 1 . Očitno je srednji kakovostni razred C najobsežnejši. Izračunana povprečna kakovost je enaka (na dveh skladiščih: Ribnica in Otiški vrh je celo boljša) kot pri razvrščanju po JUS, vendar slabša od pNega predloga izbolj- šave JUS. S takim predlogom slovenskega standarda smo hoteli prisluhniti območnim industrijam oziroma večjim predelovalcem, ki ne želijo ali ne morejo dovolj uspešno ovrednotiti najslabše kakovosti hlodov. 272 G. v. 5-6192 Hk[ati smo torej povečali obseg srednjega kakovostnega razreda hlodov (C) in iz hlo- dov izločili najslabše, ki pa jih lahko ovred- notijo manjši predelovalci (to se že dogaja), ali pa jih namenimo za celulozni les, ki ga že tako primanjkuje. Kljub tem spremem- bam in korenitemu prerazporejanju hlodov pa povprečna kakovost ni bistveno dru- gačna kot pri razporejanju po JUS. Razvrščanje po nemški odredbi pa daje povsem drugačno sestavo, saj slonijo krite- riji na drugačnem sistemu, ki smo ga prire- dili, da bi ga bilo mogoče uporabiti za primerjavo. Daleč največji je pri tem raz- vrščanju delež razreda B (sečišča 56,0 %, skladišča 38,3 %, vsi vzorci 45,5 %), ki približno združuje našo 1. in 2. kakovost hlodov za žago. Ne smemo pozabiti, da razvrščanje po predlogu SLS in nemško razvrščanje nista razvrščanji po namenu uporabe hlodov. Da bi si bolje predstavljali učinke raz- vrščanja pri hlodih, smo v nadaljevanju izločili droben les in izračunali samo kako- vostno sestavo hlodov, ki jo prikazujemo na grafikonu 2. Pri tem skupna kubatura hlodov ni pri vseh razvrščanjih povsem enaka. Opazimo, da prevladuje pri vzorcih na sečiščih pri vseh razvrščanjih srednji kako- vostni razred (Il, C, B). Zlasti je to izrazito pri razvrščanju po predlogu SLS. Na skla- diščih pa to drži samo za predlog SLS, pri drugih pa prevlada najslabši kakovostni razred (pri JUS 111 s 50,2 %, pri popravlje- nem JUS 111 s 45,2% in pri nemškem razvrščanju C + D s 55,3 %) . 5. VELIKOST SORTIMENTOV V KAKOVOSTNIH RAZREDIH Vpliv določil postavljenih kriterijev zlasti glede dimenzij na razvrščanje različno de- belih kosov lesa v kakovostne razrede smo skušali proučiti z izračunom srednjega vo- lumna sortimentov po petih kakovostnih razredih. Na grafikonu 3 vidimo, da volu- men sortimentov pada od najboljše k slabši kakovosti hlodov do razreda 11 ali C, v najslabšem razredu (111 ali D) pa spet nara- ste, razen pri nemškem razvrščanju, kjer je Grafikon 1. Kakovostna sestava sortimentov pri razvrščanju po predlogu slovenskega standarda s c č š č o BO r-.. ~ 60 .......... ~N ~ 40 Ql "' Gla:ž:uto Jurjcvc Jo~ip- Smre- Poklju- Vso dolino dol kavec ka ~ečiščo s k a d š č a 100 BO ,........., ~ '--"' 60 >N Ql 40 Q) "' 20 o Ribni- Mcrof Lov- oti~ki RečiCCl V:!IO Seči- co rene vrh ~klo- šča in di~čo sklad Grafikon 2. Kakovoatna sestava hlodov po načinih razvrščanja s e č s č a s k 1 a d s č a 100 BO ............ ~ so ........... >N (l.) 40 Q.) "O 20 D JUS Po~r. SLS OIN JUS p%,._ SLS DIN J s J s " o č i n i r o z v r š č o n []8 ~c ~o O Droben les .A EJB ~c ~o D Droben les .F mli fa Il ~lil IlA liiB f;:;)C ~D j o G. V. 5-6/92 273 najmanjši v kakovostnem razredu B. Raz- like v povprečnem volumnu sortimentov med načini razvrščanja (razen pri nem- škem) so neznatne. Velike pa so med sečišči, kar kaže prikaz srednjih volumnov na primer pri razvrščanju po predlogu slo- venskega standarda. 6. OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA STANDARDA ZA HLODE IGLAVCEV Raziskava je pokazala, da za zdaj v Sloveniji pri standardizaciji oblovine ni mo- goče prevzemati mednarodnih standardov ali standardov katere od evropskih dežel. Grafikon 3. Povprečni volumen sortimentov s c č š č o - GLAŽUTA ..,._... - JURJEVA ~ 0.8 DOLINA E ....... -- JOSIP t 0.6 ' DOL ' ~ 0.~ ~ -- SMRE- ........... - KO VEC 'E 0.2 ka k-: 11 o st~ -POKLJUKA o . vs~vč A 8 c o Droben SE IS A le5 PREDLOG SLOVENSKEGA STANDARDA ........ ~ O.B E t 0.6 ~ 0.4 ........... 'E 0.2 s k a d š č a kakovost 0~.----~----~----~----~-----~ ........ ~ 0.8 E t 0.6 @ 0.4 ........... E o.2 A 8 c o sečišča 1n skladišča skupaj kakovost Droben le5 0+-----~----~----+-----~--~ F - A 1 - 8 11 - C 111 - O Droben les PRIMERJAVA ŠTIRIH RAZVRŠČANJ ~74 G. V. 5-6/92 -RIBNICA -MAROF -- LOVRENC --OTIŠKI VRH -REČICA • VSA SKLADIŠČA -JUS - Popr. JUS -- SLS --DIN Ker standarde vse bolj potrebujemo, je treba oblikovati za smrekove in jelove hlade svoj novi standard. Predlog za slovenski standard hlodov iglavcev smo že oblikovali in predali Uradu za standardizacijo in mero- slovje (USM) Republike Slovenije. Povzet je v obliki tablice (preglednica 1 ). Čeprav opušča razvrščanje po namenu uporabe in vsebuje samo razvrščanje po kakovosti in dimenzijah, je po svojem učinku zelo podo- ben , kot je bil doslej uporabljeni jugoslovan- ski standard. Povprečna kakovost po njem razvrščenih sortimentov se ne razlikuje bi- stveno od tiste, ki nastane, če razvrščamo po JUS. Le nekoliko je v povprečjih pri tem novem predlogu kakovost boljša. Razširja namreč osrednji kakovostni razred C (do- slej 11), vendar pa izloča iz skupine hlodov več manj kakovostnih sortimentov, kot je bilo to doslej. Dimenzijam (debelini) morda daje malenkostno večji pomen. Predlog standarda bi bilo treba uveljaviti najprej z dogovarjanjem s predelovalci lesa. Če bi se izkazalo, da ni v skupnem interesu usmerjanje slabe oblovine iz mehanične v kemijsko predelavo, kjer pa je zdaj lesna bilanca najbolj neugodna, bi bilo treba še povečati tolerance napak v zadnjem kako- vostnem razredu D. Možno bi bilo tudi za to kakovost hlodov določiti dva razreda z različnimi tolerancami. Ker je ta predlog standarda po načinu razvrščanja vendarle nekoliko bližji standar- dom evropske skupnosti, bo tedaj, ko bodo v Evropi standardi enotni, lažji prehod na evropske tržne razmere oziroma standarde. Ker sloni predlog standarda na določanju napak lesa in dogovorjenem načinu merje- nja napak, kot je doslej zapisano v jugoslo- vanskih standardih, bi morali te standarde (JUS D.AO. 020, JUS 0.80.020 - 021) najprej privzeti in pozneje izdelati svoje slovenske standarde. Podobno velja tudi za dogovorjen način merjenja sortimentov (JUS 0.80.022), saj so dimenzije tudi krite- rij za razvrščanje sortimentov. Za hlade iglavcev bi zadostoval en sam standard, ki bi vseboval splošne in posebne pogoje dobave ter zahteve za vse kakovostne razrede smrekovih in jelovih hlodov ter posebnosti v dimenzijah za bor in macesen. Vse predloge bi bilo primerno preizkusiti v praksi pri prometu z lesom. Tudi za vse druge skupine sortimentov iglavcev in li- stavcev bomo potrebovali slovenske stan- darde. Če se želimo prilagoditi novim tržnim razmeram in razvoju tehnologije pridobiva- nja in predelave lesa, jih je treba izdelati in izdati čim prej. THE CLASSIFYING OF CONIFEROUS LOGS ACCORDING TO STANDARDS Summary Due to the introduction of market relationships, the wish to join Europe in 1992 and the obvious need to reintroduce the quality into the managing with forests , the possibilities of the introducing of new standards for Norway spruce and fir logs have been researched. The use or nonuse of standards for round timber practiced up tili now have been described. ln five forest managing regions in Slovenia which are rich in coniferous trees the situation in timber trading in 1991 or the use of quality standards therein have been stu- died. It has been established that timber traftic and the classifying of timber according to quality is regaining market characteristics yet the stan- dards and their consideration vary from one region to another. Generally, an average quality prevails, only really the best and the worst logs are sorted out and sold at special price or (and) to other buyers and not to the main regional wood processing mills. On the whole regional interna! standards have been agreed upon or the JUS (Yugoslav standards) have been referred to yet their observation in the present technology of long logs and in the finishing in mechanized yards cannot be consistent. Here and there, standards stili represent the means for the forming of the average selling price of timber. The recording and controlling of the quality of an individual assor- tment does not take place anywhere . After stu- dying the foreign standardization, it has been established that international or European stan- dards for timber do not exist. Only the establishing of timber defects and timber measuring has been standardized. There exists but a suggestion of European Community on the classifying of round timber since 1968. The Yugoslav standards for the logs of Norway spruce and tir tree logs valid up tili now are appropriate as to their effect in the classifying yet less applicable in modern techno- logy due to too strong emphasizing of detect tolerance. The national standards of European countries are based on different classifying prin- ciples as it has been the case in Slovenia and cannot immediately be put into practice. ln one timber yard and one felling area of the Kočevje, Postojna, Maribor, Slovenj Gradec and Bled forest managing regions , all timber defects of round timber samples were mapped. The defects were surveyed as they have been defined in the Yugoslav defect standard and registered in a special sampling paper. The samples in- cluded from 36 to 165 pieces or 11 to 55 m3 of G. v. 5·6/92 275 timber. All in all, 881 pieces or 300m3 of timber were suNeyed. The average commercial content of an assortment total ed 0.26 m3 in cutting areas and 0.43 m3 in timber yards. All the surveyed round wood has been classi- fied as to the quality according to four different criteria: - the Yugoslav standards from 1979, - the revised Yugoslav standards, - a suggestion of the Slovene standard, - the adapted German classifying rule . The quality structure according to the net com- mercial assor1ment content was used for the comparing of criteria. The classifying according to the Yugoslav standard really evidences the most logs in the middle 2nd quality class of saw logs in cutting areas yet the 3rd class is also so high rated that it represents together with small-si- zed roundwood the highest share of the round wood felled. However, in timber yards the 3rd class of saw logs prevails because timber has already been sorted out to a cenain extent before. ln the classitying according to the revised JUS, the middle quality class has increased to 44.9 %. With the suggested Slovene standard, the middle class C highly predominates (43.5 %) yet the quantity of wood which is not ranked among logs has increased at the expense of the logs of the worst quality. With the German classifying, quality B prevails but the applicability of quality classes is different from that in the other three classifica- tions. The average quality together with usmall-sized wood", calculated as the mean grade of five quality classes, shows that the classifying accord- ing to the new suggestion of the Slovene standard gives the same quality as the Yugoslav standard valid up tili now does with greater quantities of "small-sized wood". Only the quality structure of logs is according to this classification such that by far the most logs are in the middle quality class C. ln timber yards, the most logs are ranked into the middle quality class C only after this classifi- cation. With the classification after the revised Yugoslav standard, the mean quality is much better than after the previous Yugoslav standard and better than after the proposed Slovene stan- dard yet the difterences are of no impor1ance. German classification gives by approximately 2% more of the best quality (A), a lot more of the second (8) quality (45.5 %, in cutting areas even 56%) and essentially better mean quality if the diHerence of half of the quality class in the defining of the quality or usefulness is not taken into consideration. Generally, the influence of these Slovene clas- sifying criteria on the average volume of a piece in quality classes is such that the best logs are also those with the greatest diameter while the dimensions decrease towards worse qualities. It also occurs that the worst logs have greater diameters. With the German classification, the logs of the most extensive middle quality class 8 generally have the smallest volume, the best logs are of essentially greater dimensions those of 276 G. v. 5·6/92 worse quality (C and D) only of a lit11e greater dimensions. The differences between the sam- ples in timber yards and feeling areas are quite great as to the piece volume although they are not great in the quality structure. It is believed that the suggestion for the new Slovene standard is a considerable simplificatlon of the Yugoslav standards used up tili now and that because of this it can a!so be used in the present technology of wood production. It, though, excludes some of the worst roun,d wood of great diameter from the assortment group : logs yet according to the average quality it means the same classifying effect as the standard valid up tili now did. It classifies by far the most wood into the middle quality class (C) . Accordingly, it can be applied as the basis in the elaboration of the final text version of the standard proposal, which should be put into force as soon as possible in a usual procedure of adopting agreements bet~ ween foresters and wood processors as well as it should be strictly observed in the future. Thus uniform criteria for the detining of the quality of wood assor1ments, which would not be under the influence of daily market situation and would also represent the basis for assonment bucking and the weighing up of one of the criteria as regards the efficiency of the entire forest managing, could be introduced in Slovenia. VIRI 1. - (1969) Gesetz uber gesetzliche Handels- klassen von 25. 2. 1969, Bundestag der BRD, Bonn. 2. - ISO 4475 (1989) Coniferous and broad- leaved tree sawlogs - Visible defects - Measure- ment. 3. - Jugoslovanski standardi o vrstah, zgradbi in napakah lesa. 4. - Jugoslovanski standardi sor1imentov okroglega lesa. 5. Koch, W. : (1980) Holz sortieren vorschriftsmassig wertschaffend, AID 51, BMELF, Bonn. 6. Lipoglavšek, M.: (1990) Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi, ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije 77. stro- kovno posvetovanje : »Lesarstvo, gozdarstvo in Evropa' 92«, Nova Gorica, Ljubljana ; str. 79-88. 7. Lipoglavšek, M. : (1992) Standardi za hlode smreke in jelke, tipkopis, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana . 8. Turk, Z.: ( 1969) Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode. Gozdarski vestnik 27/9-1 O, str. 262-272. 9. Turk, Z.: (1982) Kvalitetna struktura lesnih sor1imentov, Gozdarski vestnik 40/3, str. 116- 124. 10. Turk, Z.: (1991) Kako se lotiti priprav in uporabe standardov - kvalitetnih meril lesnih sortimentov na sproščenem tržišču, Les 43/1-2, str. 1Q-15. 11 . - (1969) Verordnung Ober gesetzliche Handelsklassen fur Rohholz von 3 'l. 7. 1969, BMELF der BRD, Bonn. GDK: 232.311.2 Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji Marjana PAVLE* Izvleček Pavle, M.: Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Analiza semenskih sestojev iglavcev in listav- cev je pokazala, da so ti sestoji že prestari za optimalno fruktifikacijo. Nahajajo se v skoraj vseh fitocenoloških združbah in so v njih površinsko dobro zastopani, razen na nekaterih slabših ras- tiščih. Veliko število semenskih sestojev se nahaja v območju ogroženih gozdov in te sestoje bo po- trebno nenehno spremljati. število in površina semenskih sestojev zadostujeta za sprotno pro- izvodnjo sadik, ne omogočata pa večjih zalog semenja. Vzrok slabe izkoriščenosti semenskih sestojev je poleg slabe fruktifikacije tudi v težki dostopnosti semena. Ključne besede: semenski sestoj, obremenje- nost okolja, fruktifikacija, kalitev. 1. UVOD V našem gozdnem prostoru je velik delež površin, ki se slabo ali pa sploh ne pomla- jujejo . V takih primerih je potrebno površine pogozditi s kvalitetnimi sadikami. Pogozdo- vanja pridejo v poštev tudi na zunajgozdnih površinah, ki jih želimo vključiti v gozdno proizvodnjo. Neustrezno pomlajevanje je pogosto posledica slabe kvalitete matičnih sestojev. Slaba kvaliteta matičnih sestojev pa je lahko rezultat ekstenzivnega gospo- darjenja v bližnji preteklosti, ki je z nega- tivno selekcijo pripomoglo, da so iz sestoj ev izginjali najboljši genotipi, rase, variacije, el>Popisni listi« za semenske sestoje vsebovali tudi nekatere ekološke podatke, se rastišče (fitocenološka zdru- žba) ni upoštevalo, ne pri uporabi oziroma sadnji ne pri izboru novih semenskih sesto- jev. Upoštevala se je sp.mo regionalna opredelitev na osnovi semenskih okolišev, ki sovpada s fitogeografskimi regijami Slo- venije. Znotraj teh okolišev se je običajno upoštevala nadmorska višina, geološka podlaga pa že bolj izjemoma. Tako obrav- navanje semenskih sestojev je bilo razum- ljivo, saj so bili to začetki; potrebno je bilo tudi čimprej izločiti veliko semenskih sesto- jev. Z izborom novih semenskih sestojev, ki naj bi bili razporejeni tako, da bi z njimi zajeli vse pomembne drevesne vrste in njim ustrezna rastišča, se še bolj ohranja naravni genski fond. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na tujerodne drevesne vrste. Z izločanjem novih semenskih sestojev pa moramo pohiteti, ker nam naravni genski fond hitro propada. V zadnjih letih smo opravili revizijo vseh semenskih sestojev. Revizijo so narekovali tudi novi ekološki pogledi na gozd. Stanje semenskih sestojev ob reviziji bomo obravnavali iz več vidikov : glede na število in velikost, fitocenološko in starostno strukturo, porazdelitev po višinskih pasovih in geološke podlago ter z vidika obremenje- nosti okolja. 2.1. Površinska in števifčna porazdelitev Semenski sestoji so se začeli izločati že leta 1955, zato je razumljivo, da obstoječi register semenskih sestojev ni več pred- stavljal dejanskega stanja na terenu. Na podlagi revizije vseh semenskih se- stojev in njihove fitocenološke opredelitve je bil leta 1987 sestavljen nov register, ki je bil naslednje leto dopolnjen. Register vsebuje poleg osnovnih podat- kov tudi nove bioekološke kazalce, urejen pa je po štirih vhodih. V primerjavi s seznamom pred revizijo (341 semenskih sestojev iglavcev, 69 se- menskih sestojev listavcev) se je število - semenskih sestojev po reviZIJI močno zmanjšalo, pri iglavcih za 33 %, pri listavcih pa za 21%. Od revizije do danes se je število semen- skih sestojev stalno povečevalo, tako da je najnovejše stanje 327 semenskih sestojev iglavcev in 75 semenskih sestojev listav- cev. Zadnja registrska številka za iglavce je 484, za listavce pa L : 94. Iz preglednic 1 in 2 je razvidno, da je površina semenskih sestojev 2782.30 ha, za iglavce 2500.54 ha, za listavce pa 281.76 ha. Ta površina predstavlja ca. 0,3% vseh slovenskih gozdov. 2.2. Fitocenološka opredelitev semenskih sestojev Pri uvrščanju semenskih sestojev v azo- nalne in zonalne gozdne združbe smo ugo- tovili, da so ti zastopani v 29 združbah in da se nahajajo v vseh fitoklimatskih pasovih (preglednica 1 in 2). Rezultati uvrščanja semenskih sestojev smreke, kot najštevilč­ nejše drevesne vrste, v posamezne združ- be so pokazali, da se smreka zaradi svoje široke ekološke amplitude nahaja v števil- nih združbah in to predvsem zunaj svojih naravnih rastišč. Največ smrekovih semen- skih sestojev se nahaja na bukovo-jelovih rastiščih, na samih smrekovih rastiščih jih je zelo malo. Pogostost in razprostranjenost smreko- vih semenskih sestojev je odvisna pred- vsem od bonitete rastišča (npr. na Dryopte- rido Abietetum, Abieti Fagetum din . jih je veliko). Semenske sestoje so izbirali v glav- nem le na najboljših rastiščih, ki so pogoje- vala kvaliteto sestojev. če primerjamo površino semenskih se- stojev posameznih gozdnih združb s ce- lotno površino teh istih združb slovenskih gozdov, ugotovimo, da so semenski sestoji, vsaj v večjih združbah, dobro zastopani (preglednica 3). Zastopanost semenskih sestojev v posa- mezni gozdni združbi je odvisna od narave pomlajevanja te združbe in potreb operative po sadnji na določenih rastiščih. Z oblikovanjem semenarskih enot, ki združujejo sorodna rastišča, pa naj bi bilo to usklajevanje med proizvodnjo in porabo lažje dosegljivo, kajti v površinsko velikih gozdnih združbah je zahtevi po potrebni količini ustreznega semena lažje zadovoljiti. Če vzamemo za primer gozdno združbo Abieti Fagetum din. (AF), ki zavzema v Sloveniji največjo površino (10,7%), lahko rečemo, da so semenski sestoji na teh rastiščih dobro zastopani tako površinsko (skoraj največji odstotni delež- 18,6 %) kot številčno. Iz preglednic 1 in 3 je tudi razvidno, da je semenskih sestojev smreke v združbi Savensi-Fagetum (SF) zelo veliko (1 0,0 %) glede na celotno površino gozdov v tej združbi {1,9 %). Semenskih sestojev v združbi Dryopte- rido-Abietetum (DA) je po deležu največ (19,9 %), kar je odraz vpliva bonitet rastišč na izbor semenskih sestojev. 2.3. Starostna struktura semenskih sestojev Vemo, da je za začetek, upadanje in optimalno fruktifikacijo gozdnega drevja po- trebna določena starost, ki je odvisna od drevesne vrste, provenience, rastišča, go- stote sklepa ter še raznih drugih dejavnikov. Zato ne moremo govoriti o natančnih opti- malnih starostih za posamezne drevesne vrste oziroma semenske sestoje, temveč le o približnih. Za nas je najbolj pomembna tista starost, pri kateri gozdno drevje najbolj fruktificira. Iz analize, ki smo jo naredili, smo ugoto~ vili, da je povprečna starost semenskih sestojev zelo visoka, daleč nad tisto, pri kateri drevje najbolje fruktificira (grafikon 1 ). Tudi iz preglednice 4 je moč ugotoviti, da je optimalna starost oziroma starost, pri kateri drevje najbolje fruktificira, že pri vseh drevesnih vrstah dosežena oziroma že močno presežena. Posebno vprašljivi so semenski sestoji smreke, ki so v povprečju stari že nad 120 let, optimalna fruktifikacija pa naj bi bila pri 60 do 80 let starem drevju . 2.4. Porazdelitev semenskih sestojev glede na nadmorsko višino in geološko podlago Nadmorska višina in kamenina sta po- memben dejavnik pri razvoju in stabilnosti gozdnega ekosistema. G. V. 5-6192 279 1\) Preglednica 1 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev iglavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah co o 0 G. zdr. Smreka Jel kaR. bor č . bor Z. bor Duglazija E. macesen J. macesen El (O 1\J LQC 61.27 (3) 14.75 (3) 2.67 (2) 14.96 (5) 4.65(2) 98.30 (15) ONO 6.69 (1) 80.10(13) 2.20(7) 88.99 (21) SEF 1.23(1) 1.23 (1) HF 0.85(1) 0.25(1) 8.18 (1) 5.22 (2) 0.15(1) 14.65(6) EF 24.42 (4) 95.31 (3) 0.73 (3) 5.47 (2) 1.50 (1) 0.80 (1) 128.23 (14) ANF 29.30 (2) 1.26 (1) 89.63 (7) 120.19(10) SF 243.14 (16) 4.92 (2) 8.00 (3) 6.70(2) 0.10 (1) 262.86 (24) ADF 11.22 (2) 11.22 (2) OF 3.80{3) 0.97 (2) 0.02(2) 54.25(1) 3.00(1) 62.04 (9} OFL 31 .03(3) 0.85 (1) 30.10(1) 0.75(1) 43.04 (3) 105.77 (9) LF 69.79 (14) 0.10(1) 0.25 (1) 0.40 (1) 5.06(5) 0.20{1) 75.80 (23) FDF 1.00(1) 1.00 (1) QLF 0.44 (1) 0.44(1) BF 17.81 {6) 2.62(2) 12.39(2) 32.82 (10) OF 4.58(1) 7.30{1) 3.00(1) 14.41 (3) 29.29 (6) AF 378.68 (24) 87.37 {14} 12.04 (3) 478.09(41) AFP 128.85 (21) 5.60 (1) 8.50{2) 142.95 (24) LA 53.45 (4) 53.45 (4) DA 490.70 (28) 37.42 (8) 1 .89 (1) 9.93 (3) 4.20(4) 9.80(3} 0.13(1) 554.07 (48) BA 36.85 (5) 7.38 (1) 2.16{1) 46.39 (7) AGP 9.48 (2) 5.88 (1) 15.36 (3) VPI 13.05(4) 13.05{4) PSD 30.44 {3) 30.44 (3} p 50.06 {3) 50.06 (3) MP 24.70 {6) 21 .65{4) 46.35 {10) UA 0.77 (2) 0.77{2) AFR 1.30 (1) 1.30 (1) Površ. 1631.71 231.72141 .95 114.00 106.85 35.91 212.86 11.40 14.12 1.23 2500.54ha Število P49) (30)(16) (19) (·26) {27) (31) {5) (16) (1) (320) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednic·! 3. r------ -------------------------------------- Preglednica 2 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev listavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah G. zdr. Bukev Graden Dob R. hrast Mč. hrast V. jesen Ost. jesen G. javor Maklen V. lipa č . oreh Č . jelša Skupaj RC 69,50 (5) 0,40(1) 1,05 (1) 2,70 (1) 1,50 (1) 75,15 (9) AG2 30,80(1) 21,00 (1) 51 ,80 (2) HOC 5,85 (1) 0,40 (1) 6,25(2) LOC 18,70 (1) 18,70 (1) oc 0,78(1) 0,78 (1) ONO 4,00(1) 4,00 (1) 8,00(2) SEF 0,60(1) 0,60 (1) HF 0,50(1) 0,50 (1) EF 14,02(7) 14,02(7) SF 16,58 (2) 16,58(2) ADF 1,25 (3) 1,25(3) OF 1,50 (2) 1,00 (1) 2,50 (3) OFL 2,34(2) 0,22(1) 0,97(2) 2,50 (2) 0,80(2) 6,83 (9) LF 2,00(1) 2,60(2) 4,60(2) 9,20(5) FDF 3,50(1) 3,50(1) OF 10,39(2) 10,39 (2) AF 1,0(1) 1,00(1) 34,68 (5) 36,68 (7) AFP 12,48 (3) 0,01 (1) 12,49(4) DA 1,50(3) 1,50 (3) MP 0,40 (1) 0,10(1) 0,01 (1) 0,51 (3) AFR 0,93(1) 0,95 (2) 1,50 (2) 1,0 (1) 4,38 (6) OFR 0,15(1) 0,15 (1) Površina 56.10 8,45 70,72 5,05 1,15 15,05 30,80 59,48 4,00 9,00 0,96 21,00 281,76ha Število (24) (3) (7) (10) (2) (7) (1) (10) (1) (5) (4) (1) (75) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednici 3. ·- 1\) ~ Preglednica 3: Odstotna porazdelitev površin posameznih gozdnih združb v slovenskem gozdnem prostoru in v semenskih sestojih Gozdna združba Robori-Carpinetum (RC) Carici elong. -Ainetum (AG2) Ouerco-Carpinetum hacq. (HOC) Ouerco-Carpinetum luz. (LQC) Orno-Ouercetum (ONO) Seslerio-Fagetum (SEF) Hacquetio-Fagetum (HF) Enneaphyllo-Fagetum (EF) Anemone-Fagetum (ANF) Savensi-Fagetum (SF) Adenostylo-Fagetum (ADF) Querco-Fagetum (OF) Querco-Fagetum luz. (QF) Luzulo-Fagetum (LF) Festuco drymeae-Fagetum (FDF) Blechno-Fagetum (BF) Deschampsio-Fagetum (OF) Abieti-Fagetum din. (AF) Abieti-Fagetum praealp. (AFP) Luzulo-Abietetum (LA) Dryopterido-Abietetum (DA) Bazzanio-Abietetum (BA) Adenostylo glab. -Piceetum (AGP) Cal. villosae-Piceetum (VPI) Bazzanio-Piceetum (BP) Myrtillo-Pinetum (MP) Ulmo-Aceretum (UA) Aceri-Fraxinetum (AFR) Carici remotae-Fraxinetum (CRF) V vseh gozdovih 1,3 0,0 4,6 4,1 4,0 2,7 7,9 3,1 5,0 1,9 1,5 8,1 0,8 8,7 0,0 9,5 0,3 10,7 3,0 0,2 3,8 1,1 0,6 0,1 0,5 3,0 0,0 0,0 0,0 Op.: Poimenovanje gozdnih združb temelji na »Popisu gozdov« iz leta 1980. Grafikon 1: Starostna porazdelitev semenskih sestojev :: r-----···---·· ::1 30 1 1 20 l 10 l V semenskih sestoj ih 2,7 1,9 1,5 4,5 3,5 0 ,1 0,5 5,1 4,3 10,0 0,4 2,3 4,1 3,4 0,1 1,2 1 ,O 18,6 5,6 1,9 19,9 1,6 0,5 1,5 1,8 1,7 0,0 0,2 0,0 o ~-------- -----------------=~ 50 70 90 110 130 150 170 190 starost 282 G. V. 5-6/92 Preglednica 4: Starostna struktura semenskih sestojev nekaterih drevesnih vrst Drev. vrsta Najmanjša starost Največja starost Povprečna starost smreka 81 191 125 jelka 91 181 123 evr. macesen 67 180 111 jap. macesen 81 95 88 rd. bor 61 141 105 čr. bor 62 135 94 zel. bor 56 101 74 zel. duglazija 55 141 86 bukev 93 179 137 graden 98 '160 131 dob 114 184 138 Preglednica 5: Porazdelitev semenskih sestojev po višinskih pasovih in kameninah 1k 2k 3k 4k S s smreka (4) (8) (25) (25) (9) 6,7 28,2 373,6 20'1,4 76,6 jelka (1) (5) (9) (2) (4) 0,2 15,0 74,6 6,4 12,7 e. macesen (1) (2) (2) (8) (10) 0,8 56,9 12,7 88,2 35,5 j . macesen (1) (2) 0,1 8,3 rd . bor (1) (14) 6,6 127,8 čr. bor (3) (11) (5) 28,5 69,8 15,6 bukev (5) (6) (6) (4) 2,8 14,2 13,7 6,7 graden (2) 6,5 dob (2) (5) 41,5 29,2 število (14) (32) (42) (41) (53) površina 84,0 179,5 475,1 290,6 310,1 Opomba: Upoštevane so samo glavne gozdne drevesne vrste. Legenda: 1, S - O do 400 m n. v. 2, 6- 400 do 700m n. v. 3, 7- 700 do 900m n. v. 4, 8- >900m n. v. k - karbonatna kamenina s - nekarbonatna kamenina 6s 7s (20) (25) 142,9 375,9 (2) (5) 21,4 97,4 (3) (3) 1,8 4,3 (1) (1) 1,5 0,9 (1) 7,3 (1) 2,0 (1) 2,0 (30) (35) 177,0 480,6 S s (31) 426,0 (2) 4,0 (2) 12,4 (2) 16,5 (37) 458,9 Razni fiziološki pojavi kot so npr. fruktifi- kacija, začetek in zaključek vegetacije itd. ter razni abiotični in biotični vplivi so odvisni od nadmorske višine. Zato je analiziranje semenskih sestojev iz tega vidika pomem- bno. menski sestoji večine drevesnih vrst ugodno razporejeni po nadmorskih višinah. Nadmorska višina in geološka podlaga sta sicer že upoštevani v gozdni združbi oziroma v semenarski enoti (grupirane goz- dne združbe), kjer sta še posebej izpostav- ljeni nadmorska višina in matična podlaga (karbonatne in nekarbonatne kamenine). Iz preglednice 5 je razvidno, da so se- Semenski sestoji smreke in jelke so skladno z ekološkimi zahtevami obeh vrst predvsem v višjih nadmorskih višinah (700- 900 m), tako na karbonatih kot na silikatih. Največ semenskih sestojev smreke je v višinskem pasu nad 900 m, na silikatih (Pohorje). Tudi ostali semenski sestoji se nahajajo tako na karbonatih kot silikatih in v nadmor- skih višinah, primernih pripadajočim dreve- snim vrstam. G. V. 5·6/92 283 2.5 . Semenski sestoji z vidika obremenjenosti okolja Onesnaženost zraka, ki se odraža na gozdovih, seveda zajame tudi semenske sestoje kot njihov sestavni del. Iz sestaja najprej izginejo tisti genotipi, ki so občutljivi na strupene primesi zraka. Preostalo drevje pa slabše semeni, kvaliteta semena je sla- ba, v skrajnem primeru pa lahko pride do propada sestoja. Poleg zahteve, da se ohrani gozd, je potrebno, da se ohrani genski kompleks, tj . skupek najrazličnejših genotipov gozdnih dreves. Za samo semenarstvo in za smernice za bodoče delo je upoštevanje obremenjenosti okolja zelo pomembno. 2.5.1. Metoda dela Uvrstitev semenskih sestojev v območja posamezne stopnje poškodovanosti smo določili na dva načina; s pomočjo računal­ niškega izpisa ustreznih podatkov iz bioin- dikacijske in osnovne točke, ki je najbližja semenskemu sestoju ter s prekrivanjem karte »Semenski sestoji« in karte »Delež poškodovanosti gozdnega drevja«. Karto >•Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji« pa smo upoštevali le v težje opredeljivih primerih. Pravilnost uvrstitve pa smo še primerjali in usklajevali glede na relief (lega, nadmor- ska višina, nagib), kamnina, gozdno zdru- žbo, drevesne vrsto, stopnjo poškodovano- sti okolice popisnih točk in semenskih se- stojev. Šele v primeru, da so se podatki ujemali tako na najbližji popisni točki kot v semen- skem sestoju in da je bila razdalja popisne točke do obravnavanega semenskega se- stoja majhna, smo dobljena stopnjo ogrože- nosti popisne točke upoštevali tudi za se- menski sestoj. Pri tem pa smo za orientacijo upoštevali še podatke iz ostalih treh bližnjih popisnih točk . Pri uvrščanju semenskih sestoj ev v posa- mezne stopnje poškodovanosti smo upo- rabljali razdelitev, kot sta jo upoštevali ome- njeni karti, in sicer razdelitev s stopnjami od 1 do 6. 284 G. V. 5-6/92 Primerjava uvrstitve v posamezno stop- njo ogroženosti, določeno na oba načina (karta in računalniški podatki) je izkazovala zelo podobne rezultate. 2.5.2. Rezultati Od vseh 402 semenskih sestojev smo v obravnavo vzeli 388 semenskih sestojev iglavcev in listavcev (le tem je bilo možno določiti točno lokacijo na specialki in s tem ustrezne koordinate). Ugotovili smo, da se semenski sestoji nahajajo v območju vseh stopenj poškodo- vanosti gozdov. Največ semenskih sestojev se je uvrstilo v območje zdravih gozdov (1 . stopnja) in v območje srednje poškodova- nih gozdov (3. stopnja), kar pa ne velja za semenske sestoje smreke. Veliko sestoj ev (1 OO) je bilo uvrščenih v območje skoraj propadlih ali že propadlih gozdov. Gre za ca. 25% vseh semenskih sestojev (85 sestojev iglavcev in 15 sesto- jev listavcev) -v 5. stopnji 52, v 6. stopnji pa 48 semenskih sestoj ev. Največ semenskih sestojev smreke se je uvrstilo v območje srednje poškodovanih in v območje propadlih gozdov (6. stopnja). Sama uvrstitev semenskih sestojev v ogrožena območja pa še ne pomeni, da so ti sestoji res ogroženi. To našo domnevo smo v večini primerov potrdili tudi s teren- skim ogledom. Vzrok za boljše stanje semenskih sesto- jev od okoliških gozdov je treba iskati v rastišču, drevesni vrsti, reliefu, starosti in v drugih dejavnikih, ki so drugačni kot na najbližjih popisnih točkah, na podlagi kate- rih je bila določena stopnja poškodovanosti semenskih sestojev. Ponekod pa je šlo tudi za vprašljive ocene o poškodovanosti dre- vja na popisnih točkah (npr. za jelko) ozi- roma so bile te ocene preveč na široko lokalizirane. Uvrstitev semenskih sestojev drevesnih vrst kot so npr. zelena duglazija, hrasti, javorji, črni bor v posamezna območja pro- padlih gozdov ni vprašljiva, vprašljivo pa je njihovo dejansko stan;e, ker so bile stopnje poškodovanosti na popisnih točkah skoraj vedno ovrednotene za drugo drevesno vrsto, kot pa je v semenskem sestoju, po drugi strani pa so to več ali manj odporne drevesne vrste (razen črni bor). 2.6. Fruktifikacija semenskih sestojev Poznana so mnenja, da je fruktifikacija nekoliko poškodovanih in fiziološko oslab- ljenih dreves (do 2. stopnje) večja od nor- malne, ker se tako drevo brani pred propa- dom vrste. Na osnovi opredelitve semenskih sesto- jev v območja ogroženosti gozdov je bilo ugotovljeno, da se največ semenskih sesto- jev, kjer se je pojavila fruktifikacija, nahaja v območju 4., 5. in 6. stopnje poškodovano- sti gozdov. Seveda pa je lahko ta opredeli- tev odraz napačne širitve območja poško- dovanosti iz popisnih točk na semenske sestoje. Ne glede na območje pa so povsod fruktificirala le zdrava drevesa. Smreka je le redko fruktificirala, če je bila poškodo- vana do 2. stopnje. 2.7. Kalivost gozdnega semena Kalivost gozdnega semena, nabranega v delno poškodovanih gozdovih, naj bi bila slabša kot pri semenu, nabranem v zdra- vem okolju iz zdravih dreves. Čeprav se semenski sestoji nahajajo tudi v prizadetih območjih, se je seme nabiralo samo iz več ali manj zdravih dreves, zato nam je stopnja poškodovanosti območja služila le bolj za orientacijo. Upoštevali pa smo semenarsko enoto, kot odraz nadmor- ske višine, matične podlage, gozdne zdru- žbe ter leto, ko se je nabiralo seme. Pri ugotavljanju kalivosti smo se poslužili ana- liz, ki so bile opravljene v semenarni Seme- sadike Mengeš in na Institutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Analizirali smo le smrekovo seme. Analizirane seme je bilo večji del nabrana v letu 1988, ko je bil močan obrod smreke. Naši rezultati nakazujejo, da delež kalivo- sti ni bil odvisen od stopnje poškodovanosti območja, kjer je bilo seme nabrana in ne od deleža poškodovanih smrek v sestoju (seme je bilo nabrana samo iz zdravih dreves). Razlike v deležu kalivosti so bile opazne le pri različnih starostih vzorca in intenziteti obroda v letu, v katerem je bilo seme nabrana. Najnižji delež kalivosti je bil pri semenu, ki je bilo nabrana pred semenskim letom 1988. Na kalivost semena je vplival predvsem čas hranjenja semena in intenziteta obroda; drugi dejavniki, kot so nadmorska višina, geološka podlaga in gozdna združba, niso vplivali na kalitev semena. Odličen delež kalivosti (96 %) je bil ugo- tovljen pri smreki iz dveh semenskih sesto- jev na rastišču Querco-Fagetum (Brezova Reber), v zdravem okolju, na rastišču, ki ne predstavlja za smreko njen naravni bio- top. Preglednica 6 : Podatki o analizira nem smrekovem semenju Reg. Stop. pošk. Stop. pošk . Drev. Semen. Gozd. Leto Delež(%) stv. območja dr. vrste vrsta enota združba obroda kalivosti 19 6 1-4 smreka S2,3k AFtip. 1988 88 1980 75 74 3 1-3 smreka S4k AGP 1980 82 226 5 1-4 srn reka sas BF 1988 86 232 5 0-3 smreka S8s AFP 1980 72 235 1 1 smreka S4k AFP 1988 82 315 2 1 smreka S3k AFiyc 1988 81 324 3 0-4 smreka S2k HF 1988 84 355 6 0-4 srn reka sas LA 1988 84 355 1980 84 357 3 0-3 smreka S 7s BA 1988 80 361 4 0-3 smreka S4k AFP 1988 88 372 3 0-2 smreka S8s SF 1988 82 390 5 1 smreka S6s BF 1988 84 417 6 1 smreka S8s SF 1988 90 461 6 1-4 smreka S6s DA 1977 82 477 3 0-3 smreka sas AFP 1988 87 21 1 1 smreka s 1k QF 1 96 G. V. 5-6192 285 Omenjena semenska sestaja sta tudi po ovrednotenju s fenotipsko klasifikacijo po- kazala najboljše rezultate od testiranih se- stojev (80) . 3. SKLEP Čeprav se je v zadnjem času osnovalo več semenskih plantaž, so semenski sestoji še vedno najpomembnejši vir za pridobiva- nje gozdnega semena in tudi vir genetsko zelo pestrega semenja. število, velikost in razporeditev semen- skih sestoj ev v glavnem ustrezajo potrebam po semenju in sadikah. Nekoliko slabša je situacija, če gledamo te semenske sestoje perspektivno - zaradi njihove v povprečju visoke starosti ter ogroženosti od pojava propadanja gozdov. Ugotovili smo, da je pri semenskih sesto- jih vseh drevesnih vrst optimalna starost za fruktifikacijo dosežena ali pa že močno presežena. Nekateri semenski sestoji se nahajajo v območju ali v bližini območja večje ali manjše ogroženosti gozdov in je njihov obstoj oziroma fruktifikacijska sposobnost ogrožena. Ne glede na sorazmerno veliko številčno zastopanost semenskih sestojev, površin- ska je nekoliko slabša, obstoječi fond se- menskih sestojev samo krije potrebe po semenu in sadikah, ne omogoča pa kakšnih večjih zalog. Semena za posamezne drevesne vrste kot so macesen, hrast in plemeniti listavci pa celo nekoliko primanjkuje. Slaba izkoriščenost semenskih sestojev, ki je pri smreki samo ca. 30 %, je posledica slabe fruktifikacije in težke dostopnosti se- mena. Pomanjkanje nabiralcev semena in sa- mega semenja večkrat rešujemo z zača­ snim priznanjem semenskih sestojev, to je sestojev, ki so namenjeni za posek. Prizadevanja, da povečamo število se- menskih objektov so smotrna, saj si bomo le tako zagotovili dovolj kvalitetnega goz- dnega semena. Ustreznejše in lažjo uskladitev potreb s proizvodnjo tako semenja kot sadik rešu- jemo tudi z na novo oblikovanimi semenar- skimi enotami, tj. z združitvijo sorodnih 286 G. V. 5-6/92 rastišč, znotraj katerih naj bi se izvajal promet s semenjem in sadikami. Tako obli- kovane semenarske enote nudijo širši ma- nipulacijski prostor za uporabo semenja in sadik kot pa semenski okoliši. Smotrnost tako oblikovanih semenarskih enot prever- jamo s številnimi provenienčnimi poizkusi na različnih lokacijah. Novi semenski sestoji naj bi bili visoko kvalitetni mlajši sestoji oziroma sestoji, ki so v optimumu svoje rodnosti. To bi še povečevali s primerno tehniko njihovega gojenja, predvsem z močnejšimi redčenji. Negovalne ukrepe moramo izvajati že v mladovju, predvsem tam, kjer se je mlado- vje razvilo pod matičnimi drevesi semen- skega sestaja, ker lahko tako z večjo verjet- nostjo pričakujemo kvaliteten sestoj. Pri izboru ne smemo pozabiti tudi na ohranitev semenskega oziroma genskega kompleksa iz posebno kvalitetnih semen- skih sestojev in posameznih zanimivih dre- vesnih vrst tako iz zdravega kot obremenje- nega okolja. Semenske sestoje tako v zdravem kot v obremenjenem okolju pa je potrebno ne- nehno spremljati. Vse te naloge je možno izvajati, če se- menski sestoji služijo svoji osnovni funkciji. Kot taki pa morajo biti priznani kot gozdovi s posebnim pomenom, z jasno opredelje- nimi cilji in funkcijami, med katere spada na prvo mesto proizvodnja kvalitetnega se- mena in ohranitev genskega kompleksa. Ostale gozdne funkcije naj bi imele vzpore- den ali drugoten pomen. THE CONDITION AND EVALUATING OF FOREST SEED ST ANDS IN SLOVENIA Summary Despite the fact that several seed plantations have been tounded recently, seed stands are stili the most important source of forest seed produc- tion and the source of very heterogeneous seeds from the genetic point of view. The number, the area and the distribution of seed stands mostly meet the demands for seed and seedlings. The situation is a little worse as regards the perspective of these stands - their age is relatively high and they are highly endan- gered by the die back of forests . It has been established that the optimal age tor fructitication has already been reached or it has even been exceeded with the seed stands of all tree species. Some seed stands are situated in or in the vicinity of the forests polluted to a smaller or higher degree and whose existence or fructifi- cation ability has been jeopardized. lrrespectively of a relatively great number of seed stands - the area being a little smaller - the existent fund of seed stands merely meets the demands for seed and seedlings yet it does not provide any stock. However, the seeds for individual tree species like the European Larch, the Common Oak and bred broad leaved trees are even scarce. Bad utilization of seed stands, which only amounts to ca. 30% with the Norway spruce, is the result of bad fructification and hard accessibi- lity of seeds. The lack of seed gatherers · and the seeds themselves is often solved by a temporary recog- nition of seed stands, i. e. the stands which have been intended for felling. The endeavours to increase the number ot seed facilities are wise because this is the only way to provide enough quality forest seed. More appropriate and easier coordination of the needs with the production of seeds as well as seedlings can also be made by means of recently founded seed units, i. e. the merging of similar natural sites within which seed and seed- ling trading should be pertormed. Seed units thus formed oHer a broader manipulation area for the use of seeds and seedlings than a seed district does. The expedience of seed units thus formed is tested by numerous provenance tests in diHe- rent locations. New seed stands should be young stands of high quality or the stands which are in the optimum of their fecundity. The latter is to be increased by appropriate silvicu/tural technique, first of all by more intensive secondary thinnings. Tending measures are already to be carried out in young growth, especially there where young growth has developed under parental trees of a seed stand . Thus a quality stand is more likely to develop. When selecting, the preservation of the seed or geneal complex of extra quality seed stands and individual interesting tree species originating from healthy as well as polluted environment should not be neglected. Seed stands in heallhy as well as in polluted environment should be under constant observa- tion. All these tasks can be carried out on condition seed stands meet their basic function. However, they have to be recognized as the forests of special significance, with clearly defined aims and functions, where the production of high quality seed and the preservation of general complex are gi ven priority . Other forest functions are of parallel or secondary importance. LITERATURA 1. Bele, J. 1989. Smrekovega semena bo do- volj . Gozdarski vestnik 9, Ljubljana, str. 392-396. 2. Bele, J. 1989. Podatki o smrekovem seme- nu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988. Gozdarski vestnik 1 O, Ljubljana, str. 442-443. 3. Božič, J. 1977. Razmere v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976--1980 (tipkopis) . Ljubljana, IGLG. 4. Brinar, M. 1961. Merjenje sestojev in njiho- vega 12otenciala. Gozdarski vestnik 1/2, Ljubljana. 5. Cokl, M. 1975. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik (Tablice). Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, IG"LG. 6. Košir, Z. 1976. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo (Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer). Ljubljana, Zavod SRS za družbeno planiranje in Institut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 7. Košir, B. Predlog fenotipske klasifikacije (tip- kopis). 8. Kotar, M. 1980. Rast smreke (Picea abies Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 67, Ljubljana, Insti- tut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 9. Pavle, M. 1985. Bioekološko vrednotenje semenskih objektov (elaborat). Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 10. Pavle, M. 1987. Semenski sestoji v Slove- niji. Register. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 11 . Pavle. M 1990. Izbor in testiranje semen- skih objektov (elaborat) . Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 12. Poštenjak, K., Gradečki, M. 1987. Priznate semenske sastojine u SR Hrvatskoj. Reka, šu- marski institut Jastrebarsko. 13. Regent, B. 1980. Šumsko sjemenarstvo. Beograd, Jugoslovenski poljoprivredno-šumarski centar. 14. Semenski objekti . 1971. Biotehniška fakul- teta v Ljubljani, Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 15. Stilinovic, S. 1985. Semenarstvo šumskog i ukras!)OQ drveča i žbunja. Beograd. 16. Solar, M. 1977. Poškodbe vegetacije (go- zdov) vsled onesnaženja zraka. 1. Skupni uvodni in zaključni del. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gpspodarstvo. 17. Solar, M. 1989. Poškodbe gozdov - slo- venske posebnosti. Zbornik gozdarstva in lesar- stva 34. 18. Toplišek, J., Urbans, J. 1988. Wordstar 2000. Pisanje in urejanje besedil z osebnim računalnikom. Ljubljana, samozaložba. 19. Zorn, M. 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje. G. V. 5-6/92 287 GDK : 907.2 Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J. : Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem. Gozdarski vestnik , št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angle- ščini, cit. lit. 4. Avtor primerja rezultate opazovanj rekreacij- skega obiska na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem. Rezultati nakazujejo, da je Sv. Jošt z okolico primernejši od Šmarjetne gore za skupine, ki iščejo v naravi več intimnosti. Ključne besede: rekreacija, Sv. Jošt, Šmar- jetna gora 1 . UVOD Z letošnjo pomladno raziskavo različnih rekreacijskih aktivnosti smo želeli primerjati dve znani izletniški točki v gozdnati okolici Kranja- bližnjo Šmarjetna goro ter nekoliko bolj oddaljeni Sv. Jošt. Zanimalo nas je, kako vpliva neposredna bližina oziroma oddaljenost kake privlačne rekreacijske točke na rekreativne navade ljudi. Opazo- vali smo v nedeljo 12. 4. 1992, med 8. in 19. uro. Opazovalci so bili študentje 4. letnika gozdarstva. Oblika opazovanja in metode dela so bili enaki kot pri podobnih raziskavah iz prejšnjih let, ki jih navajamo v literaturi , zato jih tu ne ponavljamo. Pač pa bomo navedli posamezne opazovalne točke. Pregled olajšuje tudi karta področja, ki je priložena tekstu . 2. PREGLED IN OZNAKA OPAZOVALNIH TOČK l. Sv. Jošt 1 a. Smer Sv. Jošt-Kranj (po cesti) • Spec. J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, Slovenija 288 G. V. 5-6/92 Synopsis Pirnat, J. : The Comparison of the Recreation on the šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj . Gozdaski vestnik, No. 5-6/1992. ln Slovene with a summary in English, lit . quot. 4. The comparison of the results Qf the observa- tions of recreational visits on the Smarjetna gora and St. Jošt over Kranj are presented in this article . The results indicate that St. Jošt with its surroundings is more suilable for the groups searching for more intimacy in the nature than the šmarjetna gora is. Key words: recreation, St. Jošt, the šmarjetna gora '1 b. Smer Sv. Jošt-Javornik (po poti) 2. Smer Sv. Jošt-Besnica (po poti) 3a. Smer Sv. Jošt-Rakov ica (po poti) 3b. Smer Sv. Jošt-Pševo (pot proti vzhodu) 3c. Smer Sv. Jošt- Pševo (pot proti ~ahodu) Il. Šmarjetna gora 4a. Smer Šmarjetna gora-Stražišče (pot proti zahodul 4b. Smer Smarjetna gora-Stražišče (pot proti jugu) 4c. Smer Šmarjetna gora-Kranj (po cesti) 3. UGOTOVITVE Na obeh ciljnih mestih smo z opazovalci ••zaprli « vse znane dohode na vrh . Za oba cilja je značilno, da ju povezuje z mestom asfalti rana cesta (stojišči 1 a, 4c) in več planinskih poti . Tudi opazovalci so ob koncu dneva potrdili , da so na oba cilja obiskovalci prišli praktično izključno po omenjenih pristopih. Rezultate opazovanj prinašajo preglednice 1-5. Preglednica 1: Gibanja prihodov (P) in odhodov (O) obiskovalcev Ura 8--9 9-10 1Q--11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16- 17 17-18 18-19 I 1a. Sv . .Jošt p 11 8 17 24 19 14 51 104 63 16 9 336 -Kranj o 5 8 18 19 10 21 51 95 147 28 7 409 1b. Sv. Jošt p 1 1 1 3 5 12 34 3 16 76 - Javornik o 3 6 2 4 9 7 8 16 3 11 69 -2.Sv.Jošt p 4 1 9 10 6 4 26 39 17 116 -Besnica o 7 10 4 3 9 6 11 18 43 15 126 3a. Sv. Jošt p 7 6 8 6 4 39 11 13 7 2 103 - Rakovica o 3 2 1 8 5 4 8 22 2 4 59 3b. Sv. Jošt p 21 10 25 27 6 18 45 14 6 172 - Pševo(V) o 15 19 6 14 12 6 10 50 50 27 209 3c. Sv. Jošt p 20 23 43 20 38 52 68 61 5 2 332 - Pševo(Z) o 11 6 27 14 7 29 23 56 37 1 10 221 ~Sv. Jošt p 64 49 103 90 74 104 263 232 120 23 13 1135 o 44 51 58 62 52 69 107 243 302 84 21 1093 4a.Šmarjet. p 4 6 3 12 19 38 7 2 91 - S~raž . {Z) o 3 6 1 15 2 2 29 4b.Smarjet. p 17 35 26 28 89 58 33 16 5 - S!raž. (J} o 1 4 26 15 37 90 120 57 27 4c. Smarjet. p -Kranj o Preglednica 2 : Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi Peš Kolo G. kolo Moped Avto Skupaj sprehod trim s psom 1a.Sv.Jošt -Kranj 208 3 33 14 4 74 336 1b. Sv. Jošt - Javornik 72 4 77 2. Sv. Jošt - Besnica 82 3 31 116 3a. Sv. Jošt - Rakovica 86 16 103 3b. Sv. Jošt - Pševo V 147 25 172 Je. Sv. Jošt - PševoZ 294 2 27 323 ~Sv. Jošt 889 10 136 14 4 74 1127 4a. Šmarjetna -Straž. Z 67 23 91 2: brez z avtomobili 4b. Šmarjetna avtov ost. ;- družine - Straž.J 281 23 304 (št. članov) 4c. šmarjetna 3 4 5 - !(ranj 445 3 7 5 11 17 . It= 488 + 189 + 440/520/600 1 I Sma~etna 793 3 53 s 12 17 . I2= 883 + 189 + 440/520/600 2 Skupaj 1682 13 189 5 26 21 . 2:3= 2010 + 263 + 440/520/600 3 Zaradi pomote opazovalcev nimamo toč- jemo okvirno oceno (>>avtomobilsko« dru- nega podatka za število članov družin, ki žino sestavljajo vsaj trije člani, zelo verjetno so se pripeljali z avtomobili na Šmarjetna pa ne več od pet ljudi. Za vse tri možnosti goro (4c). Okvirno velikost te skupine smo prinaša izračune preglednica 2. Na tem sicer lahko ocenili, saj imamo točen poda- mestu še enkrat opozarjamo, da rubrika tek za število vozil na tej točki. Zaradi »avto« v preglednici 2 pomeni število potni- omenjene napake tudi nismo prikazali po- kov, število vozil prinaša preglednica 3. datkov za stojišče 4c in skupne vsote v Oba rekreacijska predela sta kljub bližini preglednici 1. V preglednici 2 pa prikazu- mesta kar precej različna, kar dokazuje tudi G. V. 5·6/92 289 preglednica 3. Šmarjetna gora leži tik nad Kranjem, obiskovalcem se odpira z asfalti- rano cesto in velikim, urejenim parkiriščem na vrhu, zaradi česar se večina motorizira- nih obiskovalcev do tja tudi pripelje. Na Šmarjetna goro vodi v bistvu le ena peš pot iz Stražišča; pot iz zahodne smeri pomeni v bistvu le varianto. Sv. Jošt je vendarle nekoliko bolj oddaljen od Kranja, na vrhu je le malo prostora, zato pa je že ves čas od Kranja ob poti dovolj možnosti za parki- ranje, praktično prav ob vsakem odcepu pešpoti . Zato je razumljivo, da večina obi- skovalcev to prijetno izletniško točko obišče peš, avtomobil pa pušča v dolini ali nekje ob poti. Tudi občasna kontrola ob vznožju je pokazala takšno sliko . Tako so opazo- valci na opazoval nem mestu 1 a v celem dnevu zabeležili tik pod vrhom Sv. Jošta le 26 vozil (preglednica 3). V kontrolnem štetju ob 14. uri ob vznožju hriba pa smo na celi poti do Kranja našteli kar 57 vozil. Ker vemo, da so se ta vozila v celem dnevu menjava!a, lahko predpostavljamo, da se je velika večina motoriziranih obiskovalcev od tu odpravljala naprej raje peš. Sv. Jošt je torej mnogo bolj pešaški cilj od Šmarjetne gore. Poleg tega vodi na ta vrh precej več poti iz različnih smeri, tako da obiskovalcu ni težko izbrati bolj mirne ali manj mirne možnosti. Preglednica 4 prikazuje strukturo obiska. Na Sv. Joštu prevladujejo samotarji (31 %), različne oblike družin (26%) ter pari (24 %). Na Šmarjetni gori so ta dan prevladovale družine (38 %), sledijo jim pari (25 %). Zani- mivo je, da je samotarjev tu precej manj. Zaradi številnih poti in večje oddaljenosti od Kranja je Sv. Jošt očitno primernejši za skupine, ki iščejo pri sprehodu v naravi Preglednica 3 : Prihodi z avtomobili (število vozil) po urah in skupno Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12- 13 13-14 14-15 15--16 Sv. Jošt 1 3 3 1 1 2 9 šmarJetna gora 5 8 9 14 23 23 31 290 G. V. 5-6/92 16-17 3 37 17-18 3 26 18-19 8 26 185 Preglednica 4: Oblike druženja obiskovalcev 1 2 3 4 5 6 la. Sv. Jošt 39 12 47 4 5 20 1b. Sv. Jošt 9 4 3 1 11 2. Sv. Jošt. 13 7 13 2 1 11 3a. Sv.Jošt 8 9 12 5 6 3b. Sv.Jošt 41 11 16 1 4 9 3c. Sv Jošt so 17 29 2 4 23 I Sv. Jošt 160 60 120 9 20 80 ~~o 31 12 24 2 4 16 4a. Šmarjetna g. s 6 7 4 3 5 4b. $marjetna g. 12 18 18 7 2 40 4c. Smarjetna g. 73 50 113 13 8 88 I šmarjetna g. 90 74 138 24 13 136 % 16 13 25 4 3 25 n 250 134 2S8 33 33 216 večjo intimnost, čeprav seveda velja, da je tudi peš pot iz Stražišča na šmarjetna goro speljana tako, da se pešci praktično ne srečujejo z avtomobilisti. Kljub temu pa je okolica Sv. Jošta povsem podeželska in tudi zaradi tega naključnemu obiskovalcu nudi mnogo večji občutek prvinskosti in mestoma celo »divjine(< . Sv. Jošt je primer- nejši tudi za daljše sprehode, šmarjetna gora pa nudi prijetno sprostitev meščan­ skemu človeku, ki mu merita dragoceni, a kratki prosti čas delo v službi in delo doma. V preglednici 5 razberemo naslednje ugotovitve: samotarji se odpravljajo na Sv. Wošt bolj zgodaj kot na Šmarjetna goro, popoldanski »Višek« dosegajo oboji hkrati, med 15. in 16. uro. Dvojice se ne razlikujejo dosti, na obeh točkah dosegajo višek v zgodnjih dopoldanskih urah. Med pari in družinami na obeh točkah ni zaznati kakih značilnih razlik, podrobnosti si bralec lahko ogleda v omenjeni preglednici . 4. ZAKLJUČKI Navadno smo v prejšnjih prispevkih raz- mišljali o nevsiljivi propagandi za gozdar- stvo, ki bi jo ponudili obiskovalcem na takšnih in podobnih poteh. Razmere so se v zadnjem času precej spremenile. V go- zdarstvu se vse močneje utrjuje spoznanje, da si bo stroka utrdila svoje mesto v našem prostoru le, če se bo navezala na naravo- slovno in naravovarstveno vsebino. Kakšno vsebino, poleg čisto klasično go- zdarske, lahko ponudi morebitna naravo- 7 8 5 1 5 9 16 44 8 6 16 27 50 9 94 8 9 10 4 2 1. Sam 2. Dvojica 2 3. Par 1 4. Skupina vrstnikov- mlajši 1 5. Skupina vrstnikov- starejši 3 2 6. Družina 9 6 7. Nepopolna družina 2 1 8. Dve ali več družin 9. Večja mešana skupina 1 1 O. Organizirana skupina 20 s 21 5 4 1 30 11 slovna pot na Sv. Joštu ali na Šmarjetni gori? Z obeh se odpirajo izjemni razgledi na Škofjeloško hribovje, Sorško polje, reko Savo, mesto Kranj. Vidimo lahko številne vplive človeka; spoznavno tipajoči celek v odmaknjenem hribovju, gigantsko tovarno iz časov vere v nenehno strmo rast pro- izvodnje, ki obvladuje lego na najlepših kmetijskih tleh sorškega polja, vidimo šte- vilne drevesne samotarje, tako značilno podobo Sorškega polja in slovenske krajine nasploh. Tu si lahko obiskovalec ogleda nekaj najbolj nenavadnih in zanimivih ter poučnih sistemov poljske delitve (sklenjene proge v okolici .Bitenj), spoznava zgodovino širjenja naselij nekdaj in danes in še bi lahko naštevali. Brez dvoma dovolj izzivov za zelo zanimivi naravoslovni poti, ki bi bili lahko neodvisni, lahko tudi povezani ali nadgradnja druga druge, kajti več kot 2000 obiskovalcev, ki so po zatrjevanju domači­ nov zelo zvesti obema ciljema, brez dvoma predstavljala hvaležno publiko, ki jo gozdar- stvo tudi tako lahko napravi za svojega zaveznika v skrbi za zdravo in stabilno okolje. Povzetek šmarjetna gora in Sv. Jošt nad Kranjem sta pribljubljeni izletniški točki prebivalcev mesta Kranj in okoličanov. V letošnji pomladanski raz- iskavi (nedelja, 12. 4. 1992) smo primerjali rekre- acijski obisk na obeh vrhovih, da bi ugotovili morebitne razlike in tudi sorodnosti. Ugotovili smo naslednje: Vrhova sta priljubljeni točki, saj ju je ta dan obiskalo skupaj dobrih 2500 ljudi, večina peš. Na G. V. 5-6/92 291 .Preglednica 5. časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12- 13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18--19 1: 1a. Sv. Jošt 4 2 1 4 2 3 4 15 3 1 39 1b. Sv.Jošt 1 j 2 2 2 1 9 s 2. Sv Jošt 2 1 3 2 2 1 2 13 A 3a. Sv. Jošt 3 2 1 1 1 B M 3b. Sv. Jošt 6 5 8 s 2 5 4 4 2 41 3c. Sv. Jošt 11 7 7 3 4 4 6 5 1 2 so I Sv. Jošt 27 18 21 13 10 14 18 26 10 3 160 s 4a. šmarjelnagora 2 1 2 5 A 4b. $marjet na gora 1 1 2 3 2 3 12 M 4c. S marj etna gora 1 7 6 1 6 8 8 11 13 9 3 73 2: Smarjelna gora 1 7 9 1 8 10 11 15 16 9 3 90 n: Skupaj 28 25 30 14 18 24 29 41 26 9 6 250 Prihodi 8-9 9-10 10--11 11-12 12-13 13- 14 14-15 15--16 16-17 17-18 18--19 k o 1a. Sv. Jošt 2 1 2 1 1 1 1 1 1 12 v 1b. Sv.Jošt 1 1 2 4 o 2. Sv. Jošt 1 1 3 1 7 J 3a. Sv.Jošt 1 2 1 1 2 9 1 3b. Sv.Jošl 2 1 2 2 4 11 c 3c. Sv. Jošt 3 1 4 2 1 4 2 17 l: Sv. Jošt 9 4 6 6 8 12 7 6 60 o 4a. Šmarjetna gora 1 3 2 6 v 4b. $marjetna gora 2 3 3 4 3 2 1 18 o 4c. Smarjetna gora 2 2 2 2 6 11 9 7 9 50 :L Smarje\na gora 2 5 5 s 13 14 11 10 9 74 IL Skupaj 9 6 11 11 5 21 26 18 16 10 134 Prihodi 8-9 9-10 10--11 11-12 12-13 13-14 14-15 15- 16 16-17 17-18 18--19 I 1a. Sv. Jošt 2 1 5 6 1 4 10 10 3 5 47 1b. Sv.Jošt 1 2 3 p 2. Sv.Jošt 3 3 1 1 4 13 A 3a. Sv.Jošt 1 1 4 2 2 12 R 3b. Sv.Jošt 3 2 3 2 2 3 16 3c. Sv. Jošt 1 3 2 9 2 7 5 29 I Sv. Jošt 4 3 10 13 18 9 18 24 12 5 6 120 p 4a. Šmarjetna gora 2 1 3 1 7 A 4b. šmarjetna gora 1 3 1 4 5 3 1 18 A 4c. šmarjetna gora 1 5 4 9 8 10 31 18 13 14 113 I šmarjetna gora 1 s 5 12 11 15 39 21 15 14 138 D~ Skupaj 4 4 1S 18 30 18 33 63 33 20 20 258 Prihodi 8--9 9-10 10--11 1H2 12- 13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18--19 I D 1a. Sv.Jošt 1 1 2 2 2 2 7 8 7 32 A 1b. Sv.Jošt 1 2 9 1 3 16 u 2. Sv. Jošt 1 3 6 3 14 ž 3a. Sv.Jošl 1 5 2 2 11 1 3b. Sv. Jošt 2 3 4 1 7 1 18 N 3c. Sv. Jošt 3 7 2 4 11 7 8 42 I Sv. Jošt 3 4 13 9 8 16 38 25 16 133 D 4a. $marjelna gora 2 1 2 4 6 1 16 R 4b. $marjetna gora 2 8 5 5 17 9 5 4 1 56 u 4c. Smarjetna gora 3 5 8 8 15 23 34 30 8 1 13S L Šmarjetna gora 3 7 18 14 22 44 49 36 12 2 207 II Skupaj 3 7 20 27 22 38 82 74 52 13 2 340 Sv. Joštu prevladujejo samotarji (31 %)S različne skupine, ki iščejo pri sprehodu v naravi večjo oblike družin (26 %) ter pari (24 %). Na marjetni intimnost, čeprav seveda velja, da je tudi peš pol gori so ta dan prevladovale družine (38 %), sledijo iz Stražišča na šmarjetna goro speljana tako, da jim pari (25 %). Zanimivo je, da je samotarjev tu se pečci praktično ne srečujejo z avtomobilisti. precej manj. Zaradi številnih poti in večje oddalje- Kljub temu pa je okolica Sv. Jošta povsem pode- nosti od Kranja je Sv. Jošt očitno primernejši za žeJska in tudi zaradi tega naključnemu obiska- 292 G. V. 5-6/92 valcu nudi mnogo večji občutek prvinskosti in mestoma celo »divjine«. Sv. Jošt je primernejši tudi za daljše sprehode, Šmarjetna gora pa nudi prijetno sprostitev meščanskemu človeku, ki mu merila dragoceni, a kratki prosti čas delo v službi in delo doma. Na koncu ponujamo idejo za naravoslovno učno pot, ki bi lahko imela med drugim naslednjo vsebino : celek, pomen prosto rastočih dreves na Sorškem polju, primeri poljske delitve, vloga go- zda v agrarni in gozdnati krajini . THE COMPARISON OF THE RECREATION ON THE ŠMARJETNA GORA AND ST. JOŠT OVER · KRANJ Summary The šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj are excursion spots popular with the inhabitants of the town Kranj and its surroundings. ln a spring research of this year (Sunday, 12. 4. 1992), the comparison of the recreational visit on both peaks was carried out in order to establish the possible differences and similarities. The following facts were established: Both peaks are popular excursion spots which has also been proved by the fact that more than 2500 people visited them on that day, most of them on foot. On St. Jošt prevail solitary visitors (31 %), various Jamily types (26%) and couples (24 %). On the Smarjetna gora families prevailed (38 %), followed by couples (25 %). It is interesting that here there are less solitary visitors. Due to a great number of routes and a greater distance from Kranj, St. Jošt is obviously more suitable for groups who search for more intimacy in their trip into nature despite the fact !hat the footpath which leads from Stražišče to the Šmarjetna gora avoids the road and motor traffic. On the other hand, the surroundings of St. Jošt is a complete countrysi- de, which gives a visitor the feeling of being close to the nature and sometimes that of wilderness. St. Jošt is also suitable for longer trips while the Šmarjetna gora offers pleasant relaxation for urban population whose precious short leisure time is limited by their working hours at work and at home. Finally, an idea for an educational route with the following program is suggested: an autono- mous farm (surrounded by all its land), the signi- ficance of alone growing trees in the Sorško field, the examples of field distribution, the role of the forest in an agricultural and wooded country. VIRI 1. Anka, B., 1987 : Analiza nede~skega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. "59-84. 2. Pirnat, J., 1990: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, 6, str. 288-296. 3. Pirnat, J., 1991 : Opazovanje in analiza re- kreacije v pri mestni gozdnati krajini- južno obrob- je Ljubljanskega barja. Gozdarski vestnik, 6, str. 284-293. 4. Pirnat, J., 1991: Opazovanje in razčlemba nedeljskega obiska primestne gozdnate krajine v okolici Ljubljane, Urbani izziv, 18/1991, str. 62- 66. Foto: Marko Figar G. V. 5-6/92 293 GDK: 624 Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih Analiza, ocena in predlogi Janez POGAČNIK* 1. UVOD Trajno ohranjevanje in krepitev vseh funkcij gozda je osnova za ekološko ravno- težje v prostoru. Zato je gospodarjenje z gozdovi tudi gospodarjenje s prostorom, ki ga moramo načrtno usmerjati na osnovi dolgoročnih gozdnogospodarskih ciljev. Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo kot trajni naravni vir lesne surovine. vse bolj so nepogrešljiv sestavni del prostora zaradi varstva okolja. Z območnimi načrti moramo dati optimalno strokovno osnovo za ohrani- tev in razvoj gozdov in gozdarstva, hkrati pa tudi vse tiste strokovne podlage, ki bodo omogočale ustrezno usklajevanje interesov v družbenem razvoju v spremenjenih raz- merah -tudi pri urejanju prostora, na repu- bliški in regionalni ravni, oziroma dale izho- dišče in okvire za občinsko raven . Zaradi tega morajo biti vsi območni načrti izdelani na ustrezni (sprejemljivi) strokovni ravni in medsebojno usklajeni glede na osnovna izhodišča gozdnogospodarske politike. V posebni nalogi smo analizirali in ocenili, kako sta v načrtih zajeta vloga in pomen gozdov in njihovih funkcij v prostoru. Osnovne ugotovitve, ocene in predloge bomo povzeli v prispevku. Delo so usmer- jala dana navodila za vključitev prostor- skega vidika v območno gozdnogospodar- sko načrtovanje, vsi dosegljivi strokovni viri s tega področja in pregled, analiza in ocena vseh območnih načrtov. Na osnovi posebej pripravljenih anketnih listov smo v vseh 14 * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, Slovenija 294 G. V. 5-6/92 gozdnogospodarskih organizacijah zbrali in analizirali rezultate opravljene okvirne valo- rizacije funkcij gozdov in strokovne pred- loge izločenih območij v gozdnatem prosto- ru. Osredotočili smo se zlasti na naslednje problemske sklope: - analiza uporabljenih virov in dosežene strokovne ravni načrtovanja pri vključevanju gozdov v prostor; - analiza in ocena uporabljenih meril pri okvirni valorizaciji funkcij gozdov; - analiza in ocena usmeritev in smernic za izjemno poudarjene funkcije; - analiza nasprotij v prostoru; - analiza rezultatov okvirne valorizacije funkcij; - analiza, opredelitve in usmeritve v zvezi s strokovnimi predlogi, ki naj bi služili kot strokovne podlage pri usklajevanju inte- resov v prostoru. Z nalogo nismo dali samo celovite ocene predstavljenih funkcij gozdov v prostoru v posameznih območjih, ampak tudi priporo- čila in predloge za njihovo dopolnitev. Ugo- tovitve, ocene, predlogi in priporočila naj bi služili kot : - napotilo in pripomoček pri dopolnitvi in uskladitvi izdelanih območnih načrtov ob potrjevanju; - pripomoček in usmeritev pri izdelavi strokovnih podlag za dopolnitev prostor- skega plana Slovenije za področje gozdar- stva; - osnove za sintezo območnih načrtov in za program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije; - usmeritev za priučevanje načrtovalcev za prostorski vidik načrtovanja in za vključe­ vanje v razvojno raziskovalno delo. 2. UPORABLJENA STROKOVNA GRADIVA V načrtih so razen redkih izjem pomanj- kljivo navedeni viri, na osnovi katerih so povzeti ali strokovno utemeljeni rezultati inventarizacije in valorizacije funkcij, čeprav je večina le upoštevala dosedanje stro- kovne usmeritve. Ker je to novo področje dela in bo zahtevalo dograjevanje, ocenju- jemo, da bi vsi morali dosledno navesti vire, po katerih smo določene podatke nepo- sredno povzeli ali posredno utemeljili. V pregledu smo navedli vse navedene vire, ki pa niso enakovredno uporabljeni po vseh območjih. Priporočamo, da vsi načrto­ valci kritično pregledajo v načrtu to področje in po navedenem pregledu sami presodijo, v kakšni meri je potrebno dopolniti območni načrt, da bo tako omogočeno nadaljnje strokovno in razvojno delo ter spremljanje vseh sprememb na novo izraženih ali ugo- tovljenih potreb po splošno koristnih funkci- jah gozdov. Pregled uporabljenih virov 1. Adamič M.: Bibliografija divjega pete- lina v Sloveniji, Ljubljana, 1989. 2. An ko B.: Problematika valorizacije funkcij gozdnega prostora, Ljubljana, 197'8 -tipkopis. 3. Anko B.: Valorizacija splošno koristnih funkcij gozda kot del gozdnogospodar- skega načrtovanja, Topolšica, 1989- tipko- pis. 4. An ko B.: Predlog načina predstavitve splošno koristnih funkcij v območnih g.g. načrtih - dopis BF, 1990. 5. Golob S.: Pomen ravninskih gozdov v občini Radlje, Ljubljana, 1990. 6. Marušič, J., Pogačnik, J., Stare, N.: Ocena posegov v krajino vzhodnega Po- horja, študija BF, Ljubljana, 1990. 7. Pogačnik , J.: Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, GV, 1988, št. 3, str. 201-211. 8. Pogačnik, J.: Načrtovanje in planira- nje gozdne rekreacije, GV, 1989, št. 6, s. 241-252. 9. Pogačnik, J .: Razmišljanja o vključe­ vanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtovanje, GV, 1990, št. 3, s. 113-123. 1 O. Pogačnik, J .: Razmišljanje o pripravi strokovnih podlag za določitev potrebnih sredstev pri osnovnem vzdrževanju gozdov in za krepitev razvoja gozdov, SZG, 1990, 1990 dopis. 11. Svetličič, B.: Vključevanje naravne in kulturne dediščine v gozdnogospodarske načrte območij, delovno gradivo, Zavod RS za naravno in kulturo dediščino, Ljubljana, 1990. 12. Svetličič, B.: Zabeležke razgovora o pripravi kartografskega obveznega in arhiv- skega dela območnega gozdnogopodar- skega načrta, MKGP, dopis 1990. 13. Svetličič, B.: Seminarsko gradivo o splošnokoristnih funkcijah, BF. Čeprav dru- gih virov nismo nadalje razčlenjevali, bi le te posebej navedli. * Problematika tujkov v gozdni prostor, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Varovalnost gozdov v Sloveniji, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Estetska funkcija gozdov, BF, Zb., Ljubljana, 1988. * Dediščinsko varstvena funkcija, BF, Zb., Ljubljana, 1989. * Učne poti, BF, Zb ., Ljubljana, 1986. 14. Svetličič, B.: Zasnove uporabe pro- stora, gozdarstvo, Zavod za družbeno pla- niranje, Ljubljana, 1974. 15. Svetličič, 8.: Zasnova uporabe pro- stora, vodno gospodarstvo, Zavod za dru- žbeno planiranje, Ljubljana, 1989. 16. Svetličič, B.: Republiški plan za var- stvo naravne in kulturne dediščine. 17. Svetličič, B.: Inventar najpomem- bnejše naravne in kulturne dediščine, za- vod RS za naravno in kulturno dediščino, Ljubljana. 18. Svetličič, B.: Republiški plan Zveze vodne skupnosti Slovenije. 19. Svetličič, B.: Erozijske karte in karte plazovitih con, Podjetje za urejanje hudour- nikov. 20. Svetličič, B.: Planinske in turistične karte . 21 . Svetličič, B.: Hidrološke karte M 1 :25.000, Geološki zavod. 22. Svetličič, B.: Lovskogospodarski načrti. 23. Svetličič, B.: Lovske karte in gradiva lovnogojitvenih območij (Kozorog, Pohorje, Triglav) . G. V. 5-6/92 295 24. Svetličič, 8.: Gradiva ali občinski odloki o razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebim namenom. 25. Svetličič, B.: Gradiva in informacije regionalnih zavodov za spomeniško var- stvo. 26. Svetličič, B.: Gradiva območnih vod- nih skupnosti in vodnogospodarskih podje- tij. 27. Svetličič, B.: Predlogi Društva za opazovanje ptic v Sloveniji. 28. Svetličič, B.: Različne vrste planskih dokumentov in g.g. načrtov. 3. VRSTA IN OBSEG POSEGOV Vrsto in obseg posegov niso povsod zadosti temeljito in ustrezno prikazali, če­ prav smo analizo posegov v gozdni prostor po območjih za prvo petletje opravili s posebno študijo (Anka, 1987). Podatke te študije niso ustrezno dopolnjene vklju- čili v načrt. Predlagamo) da v takih primerih dopolnijo to področje problematike, ocenijo težnje za posamezne vrste posegov in tudi ocenijo neposredne ter posredne posledice za splošnokoristne funkcije gozdov. V vseh območjih pa manjka napoved posegov (sprejeti plani), oziroma konfliktov in kako jih bodo razrešili. Za republiško raven smo zbrali podatke za območje (vir : BF, 1987 in 1991) in dali skupno oceno le za najpogostejše vrste posegov (preglednici 1, 2) . Ugotavljamo, da so posegi v gozdnati prostor zajeli 6068 ha gozdne površine, šte- vilo posegov je bilo 5942. Okoli 64% vseh posegov je zaradi cest, kmetijstva in elek- trovodov. V zadnjem petletju je opazno upadanje števila in obsega posegov, in to različno po območjih. Pri pomembnejših posegih (ce- ste, kmetijstvo, elektrovodi, poselitev in tu- rizem) so ostali v enakem zaporedju, kot so bili pred petimi leti, relativno najmanjše upadanje v tej skupini je pri kmetijstvu. Spremembe v zadnjih letih so pri posegih v drugem delu preglednice, kjer so večji posegi zaradi industrije, relativno najnižji pa zaradi rekreacije. Obseg in vrsta pose- gov je različna po območjih in bi morali oceniti, v koliki meri so bile prizadete iz- 296 G. V. 5·6/92 jemna poudarjene funkcije gozdov. Zaradi vseh posegov v gozdove smo v desetletju skrči li okoli 0,6% slovenskih gozdov, po naši oceni marsikje v škodo ekološkega ravnotežja (npr. smučišča, žičnice, ceste, zemeljski izkopi, rudnine, odlagališča itd.). 4. ANALIZA IN OCENA UPORABLJENIH MERIL PRI VALORIZACIJ! FUNKCIJ GOZDOV Analiza uporabljenih meril pri valorizaciji funkcij gozdov kaže, da so po območjih začeli različno intenzivno izvajati nepo- sredno okvirno valorizacija funkcij . Večina je uporabila že dosedaj znana merila, ki so bila posredovana z navodili, vključila dolo- čene specifičnosti ali le načela, niso pa navedli neposrednih meril. Pri večini funkcij so načrtovalci uspeli ločiti dve stopnji iz- jemne poudarjenosti. Analizirali smo vsa merila vseh funkcij za določeni stopnji in jih skušali oceniti le okvirno: - merilo je sprejemljivo ( +) - merilo je vprašljivo (-). Za vprašljiva merila smo predlagali razlo- čevalna (objektivna) merila, ki bi jih morali z nadaljnjim razvojno-raziskovalnim delom proučiti in dograditi metodologijo vrednote- nja funkcij, zlasti neposredno za gozdnogo- spodarsko načrtovanje v gozdnogospodar- ski enoti. Prav tako predlagamo, da se merila, ki so se uporabila za razmejevanje 1. in 2. stopnje po območjih različno, upo- rabijo enotnejše. Usmeritev smo nakazali v obliki opombe k vsaki funkciji. 5. ANALIZA IN OCENA USMERITEV IN SMERNIC Usmeritve in smernice za izjemno pou- darjene funkcije gozdov dajejo okvire glede omejitev oziroma dopustnosti, na osnovi katerih je treba gospodariti z gozdovi in usmerjati razvoj vseh drugih dejavnosti v gozdnatem prostoru. Zato smo to najpo- membnejše področje, pa tudi usmeritve in smernice v vseh območnih načrtih, skrbno analizirali ter skušali po naši presoji oceniti, ali so te sprejemljive ali vprašljive. K tej okvirni oceni smo dodali neposredne dopol- - l nitve ali pa posebne oznake za vse tiste določitve, ki jih bo treba dosledno in z vso resnostjo uveljaviti pri načrtovanju v gozd- nogospodarski enoti. Ocenjujemo, da tako pripravljen pregled, opravljene analize in ocene, usmeritve in smernice po funkcijah gozdnogospodarskih območjih, kjer so te pomanjkljivo opredelje- ne, prispevajo h kvalitetnejšemu in dosled- nejšemu delu v vseh območjih . S to analizo so dejansko zbrana vsa razmišljanja vseh načrtovalcev, ki so zelo neenakovredno vključena v posameznih območjih pri posa- meznih funkcijah (le v 7 območjih sprejem- ljivo ali primerno) . Vse sprejemljive in do- polnjene usmeritve bi lahko služile za sku- pino okoljetvornih funkcij kot skupno obve- zno. izhodišče za republiško in območno raven. Pri skupini kulturno pogojenih funkcij pa naj bi navedene usmeritve in smernice upoštevali po funkcijah z določeno selekcijo glede na specifičnosti posameznega ob- močja in že izražene potrebe po teh funkci- jah. Zaradi ekosistemske narave gozda mo- ramo dati skupne temeljne usmeritve in smernice za vzdrževanje in razvoj splošno- koristnih funkcij gozdov. Prav te so v posa- meznih načrtih preveč načelne (kar že do- loča zakonodaja). Zato smo vse sprejem- ljive temeljne usmeritve in smernice iz nač­ rtov zbrali, jih dopolnili in v posebnem poglavju predstavili. Priporočamo, da se ustrezno še dopolnjene ali prilagojene upo- števajo v vseh območjih. 6. REZULTATI VALOR.IZACIJE FUNKCIJ GOZDOV Rezultati opravljene valorizacije funkcij gozdov kažejo (preglednica 3) : - da površina vseh opredeljenih gozdov z izjemno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami (1. in 2. stopnje) znaša 78% površine gozdov Slovenije; - da se nekatere izjemno poudarjene funkcije prekrivajo, tako da se pojavljajo vse ovrednotene funkcije na 53% gozdov Slovenije; - prekrivanje ene ali več funkcij na isti površini je na dobrih 20% gozdne površine ; - da so se po obsegu razširjenosti v Sloveniji po naši oceni ustrezno razvrstile funkcije na prvih petih mestih (1. varovalna, 2. hidrološka, 3. dediščinsko varstvena, 4. turistično rekreacijska in 5. higienska), medtem ko je obseg drugih funl U) 1'- 1'-- C\! Cl) i (J) (,0 ~ ..- N .g ·g.o ... ~_§ OC'J·,-IJC\11~111.{)1 o Il> o -g .::J:. '-Cl) ..-O 1 1 C\.1 1 C\.1 1 1 N 1 - ~o:) .- .,.... O) (!}OU) OC0 1 11'-C\JC')I'-C\h--C\.1 . s ~ ·c: Q) > o oo > OC\J,.-C0 1 1C')'<:tl()l++ (Q(i) o Cl) -.::r,.- 1 cern o.. 300 G. V. 5-6/92 priporočamo, da služijo za dopolnitev načr­ tov in kot pripomoček pri tekočem delu pri pripravi prostorsko ureditvenill pogojev za območje varovalnih gozdov. 4. Strokovni predlog območja varoval- nih gozdov IJ je na osnovi inventarizacije in valorizacije funkcij na novo prvič priprav- ljen, da bi izpostavili v širšem smislu varo- valnost gozdov in omejitve pri gospodarje- nju v prostoru. Izločanje po območjih je opravljeno z nekoliko različnimi merili . Zato priporočamo, da bi ta merila dosledneje usklajevali pri načrtovanju v gospodarski enoti oziroma pri pripravi občinskih prostor- skih planov. Predlagamo pa, da se že takoj upoštevajo v vseli območjih za republiško in občinsko raven usmeritve, ki srno jih dali v razširjeni obliki pri analizi funkcij. 5. Strokovni predlogi gozdov poseb- nega pomena niso enakovredno obravna- vani po območjih. Zato ocenjujemo, da naj veljajo enaka priporočila in predlog enako kot za območje varovalnih gozdov 11. Ugo- tavljamo, da se bo prav to območje najbolj spreminjalo tako po obsegu kot tudi prosto- ru, saj bodo to predvsem narekovale spre- menjene razmere in pogoji pri uravnavanju odnosov do naravnih dobrin . 6. Strokovne predloge sanacijskih ob- močij je treba dosledno v vseh območjih dopolniti, spremeniti ali na novo izločiti po dogovorjenih in usklajenih izhodiščih, ki jih bodo prikazale še posebne študije; zato predlagamo le usmeritve za enotnejše izlo- čanje in okvir minimalne vsebine, ki je potrebna za vključitev v prostorske plane. 7. Strokovni predlogi za premene deg- radiranih gozdov so izločeni po doseda- njih strokovnil"l izhodiščih. Ocenjujemo, da bi v urejanje prostora morali biti vključeni v okviru zaokroženih večjih površin, kjer de- gradirani gozdovi prevladujejo. Vendar v ta območja ne bi smeli vključiti tistih površin, ki so prekomerno obremenjena s škodljivimi vplivi (ta so v sanacijskih območjih), ali če so na površinah, za katere so že izražene in strokovno utemeljene potrebe za druge rabe ali funkcije. 8. Strokovni predlog idejnih tras cest mora biti pripravljen v obliki kartnega gra- diva v vseh območjih, kar pa v pregledanih načrtih praviloma še nismo zasledili. 9. Strokovni predlog prednostnega ob~ močja za gozdarstvo ni pripravljen, zato se je pri usklajevanju območnih načrtov in pripravi programa razvoja gozdov na repub- liški ravni potrebno šele dogovoriti za uskla- jena izhodišča. Predlagamo obravnavo ozi- roma nadaljnje znanstvenoraziskovalno proučevanje. 1 O. Ugotavljanje nasprotij v gozdnatem prostoru je za večino nasprotij pomanjkljivo obdelano in zato so tudi predlogi za uskla- jevanje pomanjkljivi. Predlagamo, da tudi to področje dopolnimo vsaj za republiško raven za vsa območja po danih priporočilih, predvsem za pričakovane večje posege v gozdnati prostor - poleg že omenjenih sanacijskih in degradacijskih območij. f1 . Obvezne karte naj se strokovno teh- nično izdelajo, s pogojem, da se še posebej analizirajo po območjih in oblikujejo poeno- tene oznake. Karta izločenih območij mora obsegati vse določene strokovne podlage od 1-1 O za potrebe republiške ravni. Karte v obliki strokovnih gradiv pa je treba po dopolnjenih navodilih za podrobnejšo valo- rizacija in z zbiranjem dodatnih informacij v gozdnogospodarski enoti uporabiti za pri- pravo ustreznih strokovnih podlag, na ka- tere bodo vezani tudi prostorski ureditveni pogoji za občinske prostorske dokumente. 12. Opravljena analiza osnov za eko~ nomsko vrednotenje usmeritev in potreb- nih ukrepov za vzdrževanje in razvoj splo- šnokoristnih funkcij je obravnavana v ome- jenem obsegu, saj so ustrezni podatki (o vrsti ukrepov, obsegu, odnosu stroškov ma- teriala in storitev) obdelani različno in le v nekaterih območjih . Navedli smo tako le nekatere primerjalne skupne kazalce ana- lize stroškov za: varovalne gozdove 1 (8 g.g.o.), varovalne gozdove 11 (6 g.g.o.). gozdove s posebnim namenom (8 g.g.o.), sanacijsko območje (6 g.g.o.) in za funkcio- nalno vezane površine na gozd (le 2 g.g.o.). Za vsa območja je značilno, da načrtovalci računajo tudi z izgubo prirastka, z nižjo vrednostjo sortimentov, z neizkoristljivo le- sno maso in z zagotovljeriimi materialnimi pogoji. Ocene o vrsti ukrepov, obsegih in normativih se med območji precej razliku·· jejo in bi jih morali analizirati in zanje določiti s posebno raziskovalno~razvojno nalogo normativne okvire in pogoje za pri- dobitev sredstev v te namene. Ocenjeni povprečni letni nadstreški za 1 ha izloče­ nega območja so navedeni v preglednici 5. Za vsa območja so dane omejitve in usmeritve, ki bi jih morali po naši oceni v teh okvirih uveljaviti v vsem. slovenskem prostoru zaradi aktivnega (pravočasnega) varstva gozdnatega prostora. V tej smeri moramo predvsem pripraviti tudi ustrezne zakonske predpise. 8. REZULTATI ANALIZE STROKOVNIH PODLAG Opravljena analiza in ocena rezultatov strokovnih podlag za vključitev v urejanje prostora po območjih kaže (preglednica 6): - da je v celoti določen primeren obseg območja varovalnih gozdov 1 (6,7% vseh gozdov), ki je za 12,3% večji od stanja določenih trajno varovalnih gozdov; - da je obseg na novo izločanega ob- močja varovalnih gozdov 11 (14,6 %) za Slovenijo sprejemljiv, potrebne bodo pa delne uskladitve med območji; - da so neenotno in v večini gozdno- gospodarskih organizacij pomanjkljivo pri- pravljeni novi strokovni predlogi za območje gozdov s posebnim namenom; - da širše primerjave vseh treh spredaj omenjenih kategorij v različnih obdobJih potrjujejo v celoti sprejemljivost rezultatov opravljene sinteze valorizacije funkcij goz- dov; - da moramo računati vsaj na dobri 1/2 gozdne površine s prilagojenim gozdnim gospodarjenjem zaradi izjemno poudarje- Preglednica 5: Ocenjeni povprečni letni nadstroški za 1 ha izločenega območja varovalne gozdove 1 0,216 Nhlha varovalne gozdove 11 0,77 Nh/ha ali 1,23 Nm/m3 gozdove s posebnim namenom 0,236 Nh/ha sanacijska območja 1 ,57 Nh/ha funkcionalne površine vezane na gozd 0,89 Nh/ha G. V. 5·6/92 301 Preglednica 6 : Strokovni predlog izločenih območij Zap. st. Vrsta območja Površina ha L2 p E m3/ha m3 /ha m3/ha E:P o;o ------ 1. Varovalni gozdovi l. 72,839 6,7 igl. list . skup. 14,5 igl. list. skup. 6,2 igl. 31 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 8,1 61 1,5 0,0 92 2,4 0,0 2. Varovalni gozdovi 11. 157,465 99 2,7 2,2 86 2,4 3,1 185 5,1 5,3 3. Gozdovi posebnega namena 67,211 69 3,7 3,6 12,9 10,4 9,7 14,2 11,6 4. Območje za sanacijo - bolezni, škodljivci list. skup. 59 2,6 3,7 128 6,3 7,3 300 0,0 igl. 45 0,9 1 ,7 18,9 list . 5 0,0 0,0 skup. 50 0,9 1 ,7 18,9 - divjad 5,391 0,5 igl. 34 0,9 5,8 64,4 list. 93 2,7 1,8 6,7 skup. 127 3,6 7,6 21,1 - imisije 37,810 3.5 igl. 97 2,0 23,6 118,0 list. 25 0,8 1 ,9 23,8 skup. 122 2,8 25,5 91,1 5 . Območja za preme no- clegrad. g. 81,717 7,5 igl. 17 0,6 1,5 25,0 list . 95 3,1 11 ,8 38,1 skup. 112 3,7 13,3 35,9 6. Območja v zaraščanju 5,897 0,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 7. Območja funk . vezana na gozd 16.754 1,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 8. Območja za podrobnejšo valor. 13,661 1,3 igl. 28 0,7 0,4 5, 7 list. 31 0,9 0,5 5,6 skup. 59 1 ,6 0,9 5,6 9. Najmanj ranljiva območja 76,078 7,0 igl. 57 1,7 10,3 60,6 list. 139 3,9 23,4 60,0 ______ s_ku_.:p_. _ 19_6 __ 5_,6_ 33,7 60,2 SKUPAJ 535,123 49,1 ig l. 60 1,9 4,5 23,7 nih funkcij gozdov, ki vplivajo na gospodar- jenje, oziroma da določa že na dobri 1/4 površine gozdov poudarjena funkcija režim gospodarjenja; - da so v gozdnogospodarskih organiza- cijah pomanjkljivo ali sploh niso izločena sanacijska območja zaradi: emisije, suše- nja jelke, poškodovanosti od divjadi ali zaradi naravnih ujm (skupni obseg ogrože- nih ali znatno poškodovanih gozdov je 16,7%, to je tudi minimalni obseg sanacij- skih območij); - da je všteta 7,5% površine gozdov v območja za premeno degradiran ih gozdov; - da so neenotno, pomanjkljivo ali sploh niso določena območja v zaraščanju, ob- močja funkcionalno vezana na gozd, ob- 302 G. V. 5-6192 list. 79 2,4 6,7 27,9 skup. 139 4,3 11 ,2 26,0 močja za podrobnejšo valorizacija funkcij ali manj ranljive gozdne površine. 9. RAZPRAVA lnventarizacija in valorizacija splošno ko- ristnih funkcij in priprava strokovnih osnov ni bila sistematično in celovito zajeta z raziskovalno nalogo »Izpolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Slo- veniji« (BF, 1989), ki naj bi dala strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov . Tega niso zadovo- ljivo zajeli pripravljeni seminarji v zvezi s priučevanjem delavcev pri gozdnogospo- darskem načrtovanju, saj so imeli še vedno v ospredju po obsegu in vsebini problema- tiko lesnoproizvodne funkcije; prevec je bila le načelno poudarjena polifunkcional- nost, inventarizacija in valorizacija funkcij gozdov pa sta bili premalo razdeJani za neposredno načrtovanje skozi vse faze načrtovanja. Pomanjkljivosti smo skušali nadoknaditi z dodatnimi napisanimi usmeri- tvami (glej vire v pregledu, ki so navedeni pod štev. 4, 8, 9, 1 O, 11, 12), ki so bile ustrezno vsebinsko usklajene, vendar so nastale in bile dane načrtovalcem v različ­ nih časovnih terminih (nekateri tudi že v času izdelave načrtov). V priučevalne semi- narje pa načrtovalci niso bili enakovredno vključeni. Prepričani smo, da bi morali dati izjemen poudarek pri priučevanju ravno temu prostorskemu vidiku načrtovanja, in to na dveh ravneh : za ves tim načrtovalcev z nosilcem načrta in še posebej za specia- liste, ki so to področje intenzivnejše obde- lovali in se tekoče vključevali v temeljne faze načrtovanja. Omeniti je treba tudi, da so bili vsi strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi navodil, pripravljeni vedno vsa- kemu načrtovalcu posebej pomagati, ven- dar ocenjujemo, da teh možnosti niso vsi zadosti sprejeli ali pa mogoče samo parcial- no. Na osnovi vsega navedenega moramo ocenjevati dosežene različne rezultate na tem področju. Zato smo z rezultati lahko v grobem zadovoljni, zlasti z napredkom pri delu v nekaterih območjih . Ker so potrebe za poudarjeno neposredno interdiscipli- narno obravnavo gozdov z intenzivnim stro- kovnim usmerJanjem in vključevanjem v urejanje prostora, ki ga moramo konkretizi- rati z načrti, večje, smo območne načrte temeljito analizirali in kritično ocenili. 10. SKLEP Na osnovi opravljene analize in ocene rezultatov, inventarizacije in valorizacije funkcij gozdov ter strokovnih podlag za vključevanje v urejanje prostora predlaga- mo: 1. da se ob potrditvi območnih g.g. na- črtov odločimo in zahtevamo dopolnitev le tistih nujnih vsebin s prostorskega področja, ki vplivajo na celovito gozdno gospodarje- nje in so pomanjkljivo izražene, sicer pa, da načrtovalci uporabijo rezultate, predloge in priporočila naloge pri tekočem delu; 2. da se vsebinsko dogradi to področje v določenem obdobju v takem obsegu in vsebini, da bomo imeli primerne strokovne podlage na občinski ravni na vseh 12 po- dročij, ki smo jih okvirno določili z nalogo, in so potrebna pri vključevanju v prostorske dokumente; 3. da se sistematično začne priučevati načrtovalce za prostorski vidik načrtovanja na vseh ravneh; 4. da je potrebno pripraviti ustrezne me- tode dela in usmeritve za podrobnejše delo v gospodarski enoti in pri presojah ranljivo- sti gozdov zaradi različne stopnje pomemb- nosti posegov v gozdnatem prostoru; 5. da uporabimo ugotovitve ter usmerit- ve naloge in temeljito pripravimo strokovne podlage za področje gozdarstva, ki so po- trebne za izdelavo oziroma dopolnitev dol- goročnega prostorskega plana Slovenije; 6. da so obvezni sestavni deli območ­ nega načrta: a) 3 obvezne karte (karta gospodarskih razredov, karta funkcij in karta izločenih območij) b) enotno izdelane tabele: - rezultati opravljene okvirne valorizacije funkcij gozdov; - osnovni podatki strokovnih predlogov o izločenih območjih; - vrsta in obseg opravljenih in predvide- nih posegov v gozd; c) usmeritve in smernice za izjemno poudarjene funkcije oziroma izločena ob- močja; d) vrsta in obseg potrebnih ukrepov za ohranitev in krepitev izjemno poudarjenih splošnokoristnih funkcij gozdov. VIRI 1. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih na- črtih, raziskovalna naloga IGLG, Ljubljana, 1991 . G. V. 5·6.192 303 GDK: 624 Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije* Janez POGAČNIK"* Gozdovi pokrivajo v Sloveniji prek 50% površine in so najstabilnejši in najvitalnejši del naravnega okolja naše dežele ter pogoj za življenje in razvoj našega naroda. Za skladen gospodarski in družbeni razvoj je potreben večnamenski gozd, ki bo pri trajni proizvodnji kakovostnega lesa hkrati ohra- njal, vzdrževal in krepil vse reprodukcijske mehanizme, s katerimi vpliva gozd na eko- loško stabilnost v prostoru in na stabilnost življenjskega okolja. Upravičeno lahko trdi- mo, da je gozd izjemna naravna in nacio- nalna vrednota posebnega splošnega po- mena. V Sloveniji je les med redkimi narav- nimi bogastvi - poleg naravnega okolja in vode, vse troje (les, voda, krajinska podo- ba) pa je neločljivo povezano z gozdom. Zaradi neustreznega preteklega razvoja dobiva propadanje gozdov svetovne raz- sežnosti (48% slovenskih gozdov kaže znake poškodovanosti, ena tretjina od teh je ogrožena). Tako je znaten delež gozdov ogrožen zaradi lokalne emisije, hiranja jelke, ne- usklajenosti divjadi z okoljem, naravnih ujm in rastlinskih bolezni. Rastiščni potenciali niso optimalno izko- riščeni (okoli 75 %) ; kar 15% zasebnih gozdov je zaradi premočnega preteklega dolgoletnega izkoriščanja (npr. steljniki, pa- njevci) deg radi ranih- sestojno in rastiščno. Znaten je delež spremenjenih gozdov, kjer je prevelik delež ig!avcev, l>naravovarstvenost« predpisa- nega prebiralnega gospodarjenja za viso- kokraške jelovo-bukove gozdove - v nas- protju s tedanjimi v Evropi strokovno uteme- ljenimi golosečnjami- pripisujemo tudi prvo pobudo za zaščito pragozdov sestavljalcu gozdnogospodarskega plana dr. Leopoldu Hufnaglu, takratnemu centralnemu ravna- telju Auerspergove posesti. Večina današnjih pragozdov na Kočev­ skem je >•priznanih in zavarovanih" v prvih revizijskih elaboratih leta 1904 in 1914 (pregledali smo mikrofilme, originale hrani Auerspergov arhiv v Avstriji) . Nato se zapisi o kočevskih pragozd nih ostankih množijo: od naštevanja in predlogov za zavarovanje naravne dediščine do raziskovalnih projek- tov (glej Pregled razprav o pragozdovih in gozdnih rezervatih v Sloveniji - Mlinšek 1989). Kratkih - dolgih sto let. Smo naredili malo ali veliko? VAROVATI AU PREDSTAV ITI - ZAKAJ Morda veliko, saj se posebno na Kočev­ skem radi ponašamo z naravno ohranjeno gozdno krajino, in tudi premalo, saj so bili že zavarovani pragozdovi okrnjeni ali izse- kani pravzaprav pred nekaj desetletji. Naloženo znanje, oprema rezervata in pripravljenost gozdarjev so vse bolj odpirali vrata v pragozd. Radovednim raziskoval- cem, ki so z barvo in številkami nokrasili« »Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsaktera raba izključena. (( Znamenita ,,zaščitna« pripomba je zapisana v prvem gozdnogospodarskem načrtu na Kočevskem: Herzogtum Gottschee Wirtschaftsplan der Betriebsklasse l. GOTENITZER-GEBIRGE Giltig vom 1. Janner 1892 • Tomaž Hartman, dipl. 1nz. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija 310 G. V. 5-6192 Vojvodstvo Kočevje Gospodarski načrt Gospodarski raz. l. GOTENIŠKO POGORJE Veljavnost od 1 . januarja 1892 kar precej pragozdnih dreves, so sledili zelo različni obiski: strokovne in šolske ekskurzije, seminarji in pragozdne okrogle mize, fotografi, časopis in televizija. Dober glas, ki je segel v deveto vas, je pripeljal tudi prve turiste, saj so ogled pragozdov (kljub opozorilom gozdarjev) ponudile vse novopečene turistične agencije na Kočev­ skem. Ob vse bolj nujnem varovanju pragozda smo obiske - z redkimi izjemami - omejili na obmejni pas; razširili in označili pa smo varovalni pas, ki postaja »pragozd za obi- skovalce«. Splošna varoval nost in naravi prijaznejše vedenje bo poudarjeno z razvo- jem naravnega parka Kočevske. 'Očitna je vse večja (ne)strpnost do one- snaženja ·okolja - posebno nevarna za gozd. Posameznik dojema trenutno danost, ki se mu dozdeva - zaradi dolgoživosti drevesa ali gozda- trajna in nespremenlji- va. Nekdaj oddaljena, mogočna pragozdna pogorja so danes ob onesnaženem zraku kislem dežju, preštevilčni divjadi in obiska~ valcih skrčena na dober ducat pragozdnih ostankov, ki po kritični strokovni definiciji prenesejo le ime - gozd s pragozdnim značajem. ln vendar - tako (ne)vajene modernega okolja nas stik s pradavnine, notranji mir, ali pa samo nenavadnost mogočnih trhle- žev vedno znova očara in prevzame. Prvo- bitnost in drugačnost ter človekov intimni odnos do življenja, često nedojemljiv, nerazložljiv... opravičuje ime: pragozd. Redek in ogrožen, a prav zato tako drago- cen, je naš pragozd naravni spomenik in dediščina, ki jo s spoštovanjem varujemo. Podobna občutja so verjetno pred stole- tjem budila umne gozdarje k zaščiti prvo- bitne narave. Danes pa nam pragozd po- meni tudi edinstveno raziskovalno delavni- co, saj je ekosistem, ki se tisočletja polede- nih dob samodejno razvija, vsekakor vredno posnemati. Vendar pragozd ni samo učilna vse bolj sonaravnejšemu gozdarju; zanimiv postaja fiziku, kemiku, zdravniku, energetiku, psihologu, umetniku... saj hrani starodavna in preverjena sporočila o stabilnosti, varnosti in harmoniji preživetja. Naj - ohranjenost in mehanizem samo- delovanja pragozdnega ekosistema vseka- kor še čaka na podrobne analize strakov- nja kov. Večnamenski gozdni perpetuum mobi le pa nam je imperativ! Drugačna duhovna, estetska razsežnost večnega pragozda pa je morda v premislek in poudarek človeku, majhnemu in spoštlji- vemu med stoletnimi orjaki pramatere Na- rave. Zato je pravi odgovor: varovati IN pred- staviti; pa tudi spoštovati, raziskati, razume- ti, posnemati, razširiti ... Pragozd ni in je tu zaradi nas. VAROVATI IN PREDSTAVITI- KAKO? Nasprotje med varovati in predstaviti vse- kakor ni navidezno. Skušajmo ga preseči z razčlenitvijo nekaterih vlog in omejitev, ki jih danes »nalagamo« pragozdu; in ne pozabimo: več glav- več ve. Naravna dediščina: zakonsko varova- nje z varstvenimi režimi in dovoljenimi izje- mami (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gozdarstvo). Obisk pragozd- nega rezervata je praviloma voden. Raziskovalno delo: obvezno prijavljeno pri BF - gozdarstvo in GG-ju; čim manj vpliva na ekosistem, le z najnujnejšimi vid- nimi oznakami na terenu. Za zbiranje po- datkov glej navodila: Knjiga opazovanj v gozdnih rezervatih Slovenije. Strokovna monografija naj ima tudi opremo vsebine: poljuden tekst v atraktivni zloženki, posterji, povzetki v tujem jeziku, fotodokumentaci- ja ... Vzgojno - poučen: je pragozd prilož- nost za našo »zeleno politiko«, srečanja z mladino, strokovno javnostjo, umetniki, po- potniki ... in nazadnje z radovednimi turisti. Razgledani strokovno-poljudni besedi daje mogočna naravna scena še posebno moč in preblisk za snovanje novih idej. Strokovne ekskurzije: omejene na del pragozda, množičnejše le ob meji rezervata s stalnim predstavitvenim stojiščem. Druge ekskurzije naj bodo omejene le na predsta- vitveno stojišče ob meji pragozda ter opremljen zaščitni pas. Turizem: le· ·za nekaj objektov; omejen izključno na razškjeni, opremljeni, »aranži- rani« zaščitni pas rezervata. Steze do pra- gozdnega rezervata niso označene; redke Pragozd (foto : Tomaž Hartman) G. V. 5·6/92 311 posameznike, ki sami poiščejo pragozd, opozori informativna tabla na izjemnost zaščitenega predela in vedenje v rezervatu. Posebnosti: se upošteva za vsak pra- gozd posebej (npr. - časovna omejitev obiska v času gnezdenja redke ptice ... ). Naštetih je le nekaj osnovnih misli, šte- vilne podrobne razčlenitve ZAKAJ in KAKO so potrebne in so drugačne za vsak gozdni rezervat. Vendar ne čakajmo - stiki z jav- nostjo in turizem so pred vrati. Pri razbremenitvi pragozdov nam bo v pomoč razširjena mreža gozdnih rezerva- tov (167 objektov skupne površine 9040 ha - glej: Mlinšek in sodelavci 1980), ki bi jo kazalo kot .,zdrave« naravne celice razširiti tudi na zunajgozdni prostor, saj smo pove- zanost in mnogoterost živega sveta mar- sikje že močno okrnili. Predstavitvene de- javnosti, učne poti . . . in turizem naj bi prestavili v »nove pragozdove« s poudar- jeno vzgojno-poučno vlogo. AAJHENAVSKI ROG - »NOVI« PRAGOZD Dobra volja, prizadevnost in odprta vrata gozdarjev so (nova?) vsebina našega dela. Tako so stiki z javnostjo- obiski šol, ekskur- zije (npr. GG Kočevje - Prelesnik Tone) postali tradicionalni. Zato bomo - skoraj 1 000 obiskovalcem na leto - odprli vrata v na novo ))aranžiran« pragozd Rajhenavski Rog. Kot del vsebine prihodnjega Kočev­ skega parka zapisujem prve zamisli o opremi gozdnega-naravnega rezervata na Rogu: - pragozd Rajhenavski Rog je s 150 in več metrskim razširjenim zaščitnim pasom del zaokroženega centralnega predela na Rogu, ki je s kulturno-pričevalno-zgodovin~ sko (roška žaga), naravno dediščino (pra- gozd) in drugo opremo (dostopi, tabori ... ) ena osrednjih ))akupunkturnih« točk Kočev­ skega parka; - pragozd je kot naravni spomenik, bo- gastvo živega, šola sožitja in preživetja ... z vodstvom predstavljen obiskovalcem le na mini pragozdni učni poti v razširjenem zaščitnem pasu; - dostopi ostanejo neoznačeni vse do aktiviranja načrtovane celostne ponudbe na Rogu. Upoštevamo estetsko vlogo go- zda ob cestah, vlakah, poteh ... ; - pešpot pripelje do vstopa v »novi« pragozd - razširjeni zaščitni pas, kjer je prva informativna tabla z imenom pragozd- nega rezervata, opozorilom o posebnosti zaščitenega predela, potrebnem vedenju v rezervatu, s traso pragozdne učne poti ... Črke so vrezane v hrastove deske, ki se glede na dolžino teksta zlagajo v zloženko. Tu je tudi spomin naravovarstvenikom - v bele apnenčeve skale s simbolom varova- nja (roke in drevesa) vklesana imena: npr. Leopolda Hufnagla, Antona Šivica, Maksa Wraberja, Dušana Mlinška ... ; - pragozdna učna pot, označena s sim- bolam pragozdnega rezervata ali kamnitimi mežici, se nadaljuje po »narejenem prago- zdu« (sušica za vtis, zakriti panji nekdanjih sečenj ... ); - na posameznih predstavitvenih stojiš- čih so v aluminijaste plošče s sliko in z besedo vgravirana sporočila »videnega<<- od mikro do makro pogledov, talnega pro- fila, korenin, padlih dreves in življenja v njih, starosti, pomena, delovanja ... ; - ob poti na meji z ))gospodarskim« gozdom je učni amfiteater, tako da obisko- valci s posedanjem ne motijo podrtih debel; - pot se v ostrem loku le na enem mestu dotakne pravega pragozda, s tablo to pove in z lično leseno ograjo dodatno opomni na nevstopanje; - celotna pragozdna učna pot ni predol- ga, krožno se vrne na izhodišče ali pa se z razširjeno vsebino nadaljuje v »gospodar- ski<< gozd; - živo zgovorna, dobro označena učna pot ni primerna za pragozdni rezervat. Sli- kovito opremljen vodnik, poster. . . olajša delo »akreditiranim« vodnikom - gozdar- jem; pripon ka, značka, plakat, zloženka pa so za spomin obiskovalcem; - na gozdni jasi, nedaleč od urejenega parkirnega prostora, so hrastove klopi za oddih, malico in zaključek ogleda; - raziskovalni tabori, slikarska kolonija, pragozdne okrogle mize . .. so možnost za zanimiva srečanja in predstavitev prago- zda; - malo pragozd no pot povezuje z Roško žago in Podstenami pohodniška pot po Rogu. Seveda poteka mimo pragozda, le v zaščitnem pasu, in se le na nekaj »medita- tivnih<< točkah dotakne meje pragozda. To G. V. 5·6/92 313 je priložnost za samotarje in intimnejši stik s pranaravo. Noben gozd ni navaden gozd, pragozd pa je naj-nenavaden gozd. Stoletna rastoži- vost, patinasta večnost, mističnost, radoži- vost ... bo s »Strokovno« besedo na mali pragozdni poti le skromno dopolnjena. Kar naj ostane - odmaknjen in skrivnosten - pragozd. VIRI 1. Hartman T., 1987: Gozdni rezervati Sloveni- GDK: 931 je. Pragozd Rajhenavski Rog. Strokovna in znan- stvena dela 89. VTOZD za gozdarstvo BF, Ljub- ljana. 2. Mlinšek D., 1989: Pra-gozd v naši krajini, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana. 3. Mlinšek D. in sodelavci, 1980: Gozdni rezer- vati v Sloveniji. Izda\ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 4. Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu: Zbornik seminarja, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1988. Zveza razlaščenih vasi zahteva vrnitev srenjskih gozdov Iztok MLEKUŽ* Aprila 1992 je bila v Kobaridu ustanov- ljena Zveza razlaščenih vasi, ki naj bi se organizirano zavzemala za vrnitev naciona- liziranih srenjskih zemljišč vaškim skupno- stim. Odbor Zveze vodi Rudi Šimac, upoko- jeni ekonomist in nekdanji goriški župan, po rodu iz Breginja. V začetku je bilo delovanje Zveze omejeno na Primorsko, v glavnem na Tolminsko, po zadnjih vesteh (Delo, 20. 5. 1992) pa se ji želijo priključiti nekatere vasi na Gorenjskem (Dovje, Mojs- trana) ter na Notranjskem in v Prekmurju. Zveza zahteva spremembo zakona o dena- cionalizaciji, ki daje prezrl vračanje zemljišč vaškim skupnostim. Ker je med temi zem- ljišči največ gozdov, utegne morebitna sprememba zakona v veliki meri spremeniti način gospodarjenja z njimi ter izničiti pozi- tivne rezultate načrtnega dela gozdarjev v zadnjih tridesetih letih. Vrnitev gozdov va- škim skupnostim lahko povzroči t. i. trage- dijo skupnostne lastnine (Aristotel: Na tisto , kar je skupno največjemu številu, se naj- manj pazi!), katere neizogiben rezultat je čezmerno izkoriščanje. Ne smemo namreč * l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. 314 G. V. 5-6/92 pozabiti, da so bila ravno skupna zemljišča ob agrarni reformi od vseh v najslabšem stanju in da smo gozdarji vložili ogromno sredstev in energije v njihovo sanacijo. Zveza zelo aktivno deluje v medijih, kjer objavlja tudi nekatere nepreverjene in zava- jajoče podatke o sedanjem stanju in gospo- darjenju s srenjskimi gozdovi; največkrat so bili omenjeni gozdovi v Breginju. Zato je SGG Tolmin pripravilo krajši članek za časopis Primorske novice, v katerem pojas- njuje zgodovino breginjskih gozdov in go- spodarjenje z njimi. Kljub dogovoru članek tudi po treh tedn.ih še ni bil objavljen; morebiti bo zanimiv za bralce Gozdarskega vestnika. Ker delovanje Zveze že prerašča lokalne okvirje, bi bilo prav, da tudi gozdarji z drugih območij zberejo čim več podatkov o nekdanjih srenjskih gozdovih in o gospo- darjenju z njimi. OBČINSKI GOZDOVI V BREGINJU V zadnjih dveh mesecih smo v časopisju in na TV brali in poslušali o Zvezi razlašče­ nih vasi, ki naj bi na podlagi Zakona o denacionalizaciji poskrbela za vrnitev na- cionaliziranih vaških gozdov in drugih srenj- skih zemljišč. S tem v zvezi so bili največ­ krat omenjeni gozdovi v Breginju; nekateri podatki in trditve, ki se ob tem vztrajno ponavljajo, ne držijo. Oglejmo si zgodovino in stanje Breginjskih gozdov tudi z druge plati. Breginjci so gozdove in druga skupna zemljišča odkupili od gospoščine Gastaldo di Tricesimo; kdaj se je to zgodilo, ni znano. S tem so pridobili pravico do paše, stelje in drv. Novinci so morali pravico užitka bodisi kupiti ali odslužiti. Po letu 1848 so nekatere vaške skupnosti svoja skupna zemljišča razdelile med uživalce, vendar Breginjci tega niso storili. Leta 1919 je bilo 109 uživalcev (gospodarstev) skupnega zemljišča. Italijanske oblasti so leta 1924 sprejele zakon, po katerem so vsa srenjska zemljišča postala občinska last, nekdanji uživalci pa so ohranili pravico do servituta. Leta 1935 je občina Breginj prodala go- zdove ob Nadiži podjetju Lacchin iz Furla- nije, ki jih je dodobra izsekala. Izkupiček je občina porabila za javne potrebe, za plačilo dolgov in znižanje davkov. Po priključitvi leta 1948 je z gozdovi gospodarila KZ Breginj, ki je v njih prav tako veliko sekala. Leta 1955 so gozdovi prišli pod upravo SGG Tolmin (odločba občine Kobarid z dne 25. 8. 1957). Občina Breginj, lesni trgovci in kasneje KZ Breginj niso vlagali v odpiranje, nego in sanacijo gozdov; po podatkih iz gozdnogo- spodarskega načrta iz leta 1959 je bilo njihovo stanje naslednje: povprečna lesna zaloga 60m3/ha (od tega le 2% iglavcev), prirastek 1,75 m3/ha, gozdnih cest in vlak ni bilo. SGG je takoj po prevzemu v gospo- darjenje začelo z načrtno sanacijo, nego in gradnjo gozdnih prometnic. Do leta 1991 je bil povprečni letni obseg dela naslednji: letni posek 2900 m3 , letni obseg sajenja 8 ha, letni obseg nege in redčenja 70 ha. Do leta 1991 je bilo s premene grmišč in malodonosnih gozdov osnovanih 230 ha nasadov iglavcev, zgrajeno je bilo 17,15 km gozdnih cest in ca. 1 O km traktorskih vlak. Po podatkih načrta iz leta 1990 znaša povprečna lesna zaloga danes 93m3/ha (od tega 17% iglavcev), prirastek 2,85 m3/ ha, gostota produktivnih gozdnih cest pa 21,52 m/ha. V dobrih 30 letih sta se zaloga in prirastek kljub razmeroma velikim seč­ njam povečala za 55% (LZ) oziroma 65% (P), povečal se je delež iglavcev, z nego in redčenji se je močno izboljšala kvaliteta gozdov. Sredstva za tako velika vlaganja v Breginjske gozdove je SGG zagotovilo s prelivanjem iz boljših gozdov na območju in deloma iz republiških vlaganj v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo . Stanje go- zdov je danes bistveno boljše kot ob pre- vzemu gospodarjenja, vendar bo potrebno še zelo veliko vlaganja in časa, da bodo še sedaj pretežno mladi gozdovi sposobni za normalno gospodarjenje. Gotovo je, da bo v primeru vračanja gozdov vaški skupnosti ali občini takšen cilj zelo težko ali celo nemogoče doseči, delo zadnjih 30 let pa bo zaman. Na koncu naj odgovorimo še na dve trditvi iz časopisja: ni res, da so gozdarji nasilno pogozdovali pašnike, pač pa so se le-ti zaradi opuščanja sami zarasli. Prav tako ne drži, da je bilo v celem Breginjskem kotu nasilno odvzeto 3000 ha skupnih zem- ljišč ; površina družbenih gozdov v kotu znaša 177 4 ha, od tega je 14 70 ha Breginj- skih gozdov, drugo pa so manjše raztre- sene parcele. G. V. 5-6192 315 Novosti iz zakonodaje ZAKON O DENACIONALIZACIJI Ustavno sodišče je na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Ljubljana in Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva Slovenije ocenilo ustavnost Odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije (Ur. list RS, št. 33/91 in 3/92). Ugotovilo je, da je Vlada s sprejemom tega odloka prekoračila svoje pristojnosti, saj lahko sprejema le podzakonske akte, ki imajo podlago v zakonu. Za ta odlok je ugotovila, da podlage ni imela niti v Zakonu o denacionalizaciji, niti v Zakonu o gozdovih. Ustavno sodišče je zato z odločbo z dne 9. julija odlok in njegovo spremembo razveljavilo. 88. člen Zakona o denacionalizaciji prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami. Posledica je ničnost pravnih poslov v zvezi z njimi in seveda odškodninska odgovornost. Zavezanci so dolžni izvrševati sklenjene pogodbe o izvajanju nujnih del v >>moritorialnih gozdovih ((. Upravičenci lahko preprečijo vsako poseganje v gozdove, za katere so vložili zahtevke za vračanje tako, da skladno z 68. členom Zakona o denacionalizaciji predlagajo upravnemu organu prve stopnje, da izda Začasno odredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Taka začasna odredba je konkreten akt, ki sedanjemu upravljalcu prepo- veduje vsakršno poseganje v tako zavarovan gozd. Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Izvršilni odbor SZG je na treh svojih sejah obravnaval zlasti naslednjo aktualno problematiko: - informacijo o rezultatih raziskovalne naloge o delitvi premoženja v sedanjih gozdnih gospodarstvih, ki jo je nazorno predstavila prof. dr. Slavka Kavčič; - delovno gradivo predloga Zakona o gozdovih z dne 17. 6. 1992, oceno vključenih pripomb, ki jih je Splošno združenje posredovalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; JO je ministrstvu posredovalo stališča, pripombe in predloge v zvezi z obravnavanim gradivom, v katerih zlasti zahteva, da je treba prehodne in končne določbe na novo oblikovati; - dogovor o vlaganjih papirne in celulozne industrije v gozdove. JO predlaga, da je treba urediti pravno nasledstvo obojestranskih obveznosti sklenjenih pogodb, ne samo vpraša- nje vložka industrije v gozdove; - pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo TUJA za tista gozdna gospodarstva, ki imajo počitniške domove na Hrvaškem; - predstavitev uvodnega projekta za akcijo komuniciranja za osveščanja javnosti in idejni projekt kooperativnega in tržnega oglašanja pod imenom Gozdarji Slovenije (1. faza) - člani so se dogovorili, da ožja skupina pripravi oceno gradiva in predlog, kako naj bi gozdarstvo zagotovilo pogoje za to, da bi se >>media plan« lahko pričel izvajati že v septembru. 316 G. V. 5-5/92 Dne 30. junija je bila 9. seja gozdarskega pravnega sveta, na kateri so člani pregledali in ocenili dosedanje delo in pripravili stališča do delovnega gradiva predloga Zakona o gozdovih. Stališča so bila posredovana na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V zvezi s tem je Splošno združenje gozdarstva organiziralo sestanek z ministrom mag. Protnerjem in s pravno službo pripravilo pripombe na prehodne in končne določbe Zakona. BF, lGLG in SZG so organizirali v začetku julija republiški seminar iz gojenja gozdov - »Delavnica gozdnogojitvenega načrtovanja«. Na osnovi temeljnih usmeritev seminarja naj bi vsa gozdna· gospodarstva izvedla podoben seminar {po potrebi tudi ob sodelovanju organizatorjev tega seminarja). Morebitne dileme naj se s teh seminarjev posredujejo SZG, kjer bi se skupno obravnavale na Odboru za gojenje, varstvo in urejanje gozdov. Odbor za pridobivanje gozdnih sortimentov je obravnaval organiziranost izvajalskih podjetij v gozdnih gospodarstvih in proizvodno problematiko. Seja je bila na posestvu Kočevska Reka. Odbor za varstvo pri delu je obravnaval teze Zakona o varstvu pri delu, člani so se seznanili s periodičnimi pregledi in preizkusi sredstev za delo po novih predpisih ter z Zakonom o zdravstvenem varstvu in invalidsko pokojninskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 9192 in 12192). Odbor za gozdno gradbeništvo je obravnaval kritične razmere v pogledu vzdrževanja gozdnih cest, pregledal stanje gradbeništva po območjih in predvideno organiziranost tega področja gozdarske dejavnosti. Odbor za trg in cene je na rednih mesečnih sejah obravnaval problematiko izvoznih taks - odlok Hrvaške o uvedbi izvoznih taks in omejitvi izvoza določenega blaga. Člani Odbora za ekonomsko finančna vprašanja so oblikovali pogoje za podpis pogodbe družbe TUJA ter obravnavali tekoče probleme financiranja del v gozdarstvu. mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete je v študijskem letu 1991192 začel izvajati višješolski študij gozdarstva po prenovljenem študijskem programu. Ta je bolj prilagojen neposrednim potrebam gozdnogospodarske operative in predstavlja v bistvu razširitev in poglobitev znanj s srednje gozdarske šole. Zato se na ta študij lahko vpišejo le absolventi srednje gozdarske šole, torej gozdarski tehniki. Ker je pričakovati, da bo v naslednjih letih treba postopoma nadomestiti gozdarske tehnike - zlasti pri delu v gozdnih revirjih - z višješolsko usposobljenimi inženirji, bo fakulteta storila vse, da omogoči zaposlenim gozdarskim tehnikom študij ob delu. Na letošnji razpis {1992/93) se je doslej za študij ob delu formalno prijavilo premalo kandidatov, da bi študij lahko organizirali. Zato so gozdnogospodarske organizacije vabljene, da načrtno usmerijo svoje tehnike na to obliko izobraževanja. Prijave je treba poslati Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete najkasneje do 1. septembra 1992. S prijavljenimi kandidati in gozdnogospodarskimi organizacijami bo v septembru tudi dogovorjeno o načinu izvajanja študija in stroških zanj - ti so odvisni od števila prijavljenih kandidatov. dr. Franc Gašperšič G. V. 5-6/92 317 IZ TUJEGA TISKA GDK: 182.1 (048.1) Listi padajo, gore rastejo Po članku The fruit of a million autumns, The Economist, oktober 1991. Jeseni, ko začnejo listi odpadati, pomi- slimo na minljivost vsega. ln vendar fosilni ostanki listov v večini predelov sveta omo- gočajo paleobotanikom bežen pogled v je- seni izpred milijoni let. Tako spoznavamo, kako so uspevale rastline v preteklosti, zdaj pa ob listnih fosilih proučujejo celo razvoj gora, ne le rastlin. V poznih šestdesetih letih so znanstve- niki s teorijo tektonike plošč razložili, zakaj so gore tam, kjer so: gore stojijo tam, kjer se stikajo plošče. Nekatere vulkanske veri- ge, npr. Andi, so nastale s premikanjem ene plošče prek druge. Druge verige, npr. Alpe in Himalajsko pogorje, so nastale tam, kjer so plošče kolidirale, ne da bi katera plošča potonila. Pritisk, ki je pri tem nasta- jal, je zmečkal skorjo, kjer so trčile, in povzročil, da se je površina dvignila. Ko so geofiziki ugotovili, da je možno, da so se kontinenti premikali na zemljinem površju podobno kot plava led v arktičnem morju, so jim paleontologi verjeli. Fosili pa so pridobili novo vrednost kot opora pri odkrivanju geografije v preteklosti. Zgodo- vina kontinentov - kako so se združevali, odcepljali in se spet združevali - je bila sestavljena na osnovi razporeditve živali in rastlin v preteklosti. Starodavni gozdovi in morska tla, ločeni danes z oceani in gorami, so bili spet združeni v domišljiji geologov. Zdaj pa želijo paleobotaniki izmeriti tudi višine in širine pokrajin v preteklosti. Dose- danje metode merjenja in podatki, ki jih dajejo, so nezanesljivi. Nova metoda stati- stične analize, ki jo je razvil Jack Wolfe z United States Geological Survey, pa upo- števa preprosto dejstvo, da žive bitja više v gorah v hladnejših pogojih kot tista niže. Rastline, ki rastejo v različnih višinah, to tudi kažejo. Možno je celo ugotoviti, v kakšni klimi je živela skupina rastlin, tudi 318 G. V. 5-6192 če vemo le, kakšni so bili njihovi listi, in nič drugega. Živali so sposobnejše za prilagajanje ekstremnim temperaturam (migracija, topla kri). V fosilih niso dovolj dobro ohranjene in razvidne posamezne oziroma posebne prilagoditve- to je tudi eden izmed vzrokov, zakaj se raziskovalci dinozavrov toliko pre- pirajo. Rastline so enostavnejše: da bi se prilagodile, lahko spremenijo le svojo obli- ko. Zakoni fizike določajo, kakšni listi najbo- lje uspevajo v različnih klimatskih razme- rah. Rastline, ki najdejo ustrezno rešitev, uspevajo, druge propadejo. Dr. Wolfe je zato analiziral skupine listov, ki jih je našel na gozdnih tleh v različnih delih sveta, in si zapisal najrazličnejše last- nosti (velikost, obliko, nazobčenost robov, ostrina konic). S statistično obdelavo podat- kov, ki ne bi bila možna brez računalnikov, je razvil poseben diagram z letnimi tempe- raturami na eni in z letnimi padavinami na drugi osi . Glede na značilnosti vzorcev je razvrstil skupine listov na diagramu in ugo- tovil, da na te klimatske dejavnike odpade več kot 70% različnosti med posameznimi vzorci. Z uporabo te metode je dr. Wolfe že prišel do zanimivih odkritij. Tako je npr. odkril, da so temperature in padavine iz- redno narasle po katastrofi, ki je povzročila izumrtje dinozavrov. Skupina znanstveni- kov pa namerava ob pomoči dr. Wolfe upo- rabiti izboljšano verzijo te metode za merje- nje gorskih višin v preteklosti na Ameriškem zahodu. Bob Spicer, paleobotanik z Uni- verze Oxford in eden izmed vodilnih v skupini, pravi, da je z metodo ugotavljanja temperature mogoče dovolj natančno dolo- čati razliko v višini posameznih mest (do nekaj sto metrov) . Da pa bi ugotovili, kako so gore spreminjale višino, morajo biti znane tako višine kakor tudi starosti (dobe) Odpadli listi - nenehno obnavljanje, narava reciklira brez odpadka. vzorcev. Določanje starosti na Ameriškem zahodu ni pretežko, saj je zaradi vulkanske aktivnosti mogoče ugotoviti starost vulkan- skega pepela z merjenjem radioaktivnih izotopov v njem. Še ena lastnost Ameri- škega zahoda je raziskovalcem v pomoč: zemeljska površina se je raztegnila, ko so gore zrastle. Kot posledica raztegovanja površja so se pojavile manjše kotanje, ki so jih reke in dež spremenili v jezera, jezera pa so imenitna mesta za ohranjanje listov v blatu. Za novo metodo se zanimajo mnoge institucije in znanstveniki. Philip England, geofizik z Oxforda upa, da bo lahko metodo uporabil tudi na Tibetanski planoti. Peter Molnar z Massachusetts Institute of T ech- nology, Englandov sodelavec pri proučeva­ nju Tibeta, pa raziskuje, kako globalna klima vpliva na padanje temperature z viši- no. Če bo metoda upravičila pričakovanja, bi lahko nadomestila druge metode prouče­ vanja gora, njihovega nastajanja in manjša- nja. Metoda pa je uporabna tudi širše. Neka- teri raziskovalci, med njimi William Ruddi- man s Columbia University, menijo celo, da gorske verige in visoke planete ne le urav- navajo klimo - njihova tvorba je lahko povzročila velike klimatske spremembe za- radi spremembe cirkulacijskih vzorcev v zgornjih plasteh atmosfere. Dr. Ruddiman meni, da sta na ta način Tibet in Ameriško gorovje verjetno lahko pripomogla k ohladi- lvi Zemlje. Da bi preverili to zanimivo idejo, je potrebno vedeti, kdaj se je zemeljska površina dvignila. Fosilni ostanki rastlin bodo tudi pri teh raziskavah nepogrešljivi. Maja Hode G. V. 5-6/92 319 GDK: 425.3 Kisli dež Fred Pearce: Whatever happened to acid rain?, New Scientist, 15. sept. 1990 Ali je kisli dež problem včerajšnjega dne, se sprašuje avtor članka •>Kaj se je zgodilo s kislim dežjem(( Fred Pearce. Britanska vlada in mnogi britanski strokovnjaki odgo- varjajo na to vprašanje pritrdilno. Osemdeseta leta so potekala v znamenju raziskav kislega dežja. Razlogov, da ta ekološki problem planetarne razsežnosti danes ni več v ospredju, je več. Prvi razlog je ta, da so se ekološke raziskave preusme- ri le na proučevanje učinkov tople grede, to je ekološkega problema, ki bo gotovo za- znamoval devetdeseta leta. Drugi je dej- stvo, da so strokovnjaki pojasnili marsikate- ro, prej nerešeno vprašanje, med drugim tudi to, zakaj so nekateri oblaki tako kisli, da bi z njimi lahko polnili avtomobilske akumulatorje, drugi pa ne. Tretji razlog je usihanje finančnih sredstev. Eden izmed razlogov je tudi zmanjšana zakisanost pa- davin. V znanstvenih krogih so še vedno raz- lična mnenja o učinkih kislega dežja, še posebno na jezera in gozdove. Ravno za ki- sova nje jezer je bilo jedro spora med britan- skimi, če posplošimo, in skandinavskimi strokovnjaki. Slednji so dokazali, da je kisli dež neposredni vzrok zakisovanja jezer na Škotskem, v Walesu in Skandinaviji in s tem povezanega izginotja rib. Z analizo jedrskih sedimentov so ugotovili, da se je zakisovanje začelo okoli leta 1800. Strokov- njaki ocenjujejo, da bi le 80% zmanjšanje kislosti padavin omogočalo postopno oživ- ljanje jezer. Britanski strokovnjaki pa pripi- 320 G. V. 5-6/92 SUJeJo kislemu dežju le obrobni pomen. Razlog za takšno mnenje je banalen - energetske družbe so dale milijone funtov za raziskave, ki naj bi dokazale, da energet- ska industrija ni kriva za za kisov anje jezer. Tudi o primarnem vzroku umiranja go- zdov so mnenja različna. IIASA, neodvisna prognostična organizacija, je objavila poda- tek, da bo Evropa ob nespremenjeni emisiji žveplenih in dušikovih oksidov v prihodnje izgubila 48 mio m3 lesa letno. Nemški stro- kovnjaki, na prvo mesto je postavljen Bern- hardt ULRICH z univerze v Gottingenu, trdijo, da je primarni vzrok umiranja gozdov kisli dež. Ulrich je dokazal, da je spreme- njen kemizem tal: količina magnezija v tleh se je znatno zmanjšala, kar je neposredni vzrok rumenenja iglic in listov, povečala se je vsebnost sulfatov in· nitratov v tleh, ki izpodrinjajo hranila, sprošča se toksičen alumin-ij. Britanski strokovnjaki pa trdijo, da so vzrok umiranja gozdov izjemne suše v začetku osemdesetih let. Kot argument na- vajajo dejstvo, da se je zdravstveno stanje gozda po letu 1985 izboljšalo. Ulrich trdi, da so suše le dodatni· stres, in opozarja, da je za izboljšanje vitalnosti gozdov nujno zmanjšanje kislosti dežja vsaj za 70 %. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi kislega dežja zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst, še posebno v zmernem pasu, drugi pa svarijo pred vza- jemnim vplivom kislega dežja in tople grede na naš planet. Andrej Benčina