duhovno življenje - N2 115 - velikonočna številka
DUHOVNO ŽIVLJENJE — LA VIDA ESPIRITUAL — THE SPIRITUAL LIFE — NUMERO 115 — VELIKONOČNA ŠTEVILKA — MAREC 1937 Uredništvo in uprava: CASEROS 2780, BUENOS AIRES, ARGENTINA.
CERKVENI VESTNIK
7. marca sv. maša ob lj2 11 h na Saavedri za Janeza Goljcvšček. Večernice ob 4 h na Paternalu.
14. marca maša na Avellancdi, 30 dan. po Mariji Grebenar,
Večernice ob 4h na Paternalu.
21. marca maša ob 10h na Paternalu.
Večernice na Avellanedi.
28. marca maša ob 8h na Avellanedi.
maša ob 10h na Paternalu. maša ob TOh v Rosario.
Večernice na Paternalu ob 4h.
Na veliko noč bomo imeli torej za slovenske izseljence . v Argentini tri svete maše: Na Avellanedi, na Paternalu in Rosario.
4. aprila maša na Saavedri.
11. aprila maša na Avellanedi.
Večernice na Paternalu.
Po večernicah občni zbor bratovšči ne živega rožnega venca
Služba božja na Paternalu je na A v. del Čampo 1653. — Na Saavedri: A v. d. Tejar in Donado 4080. — Na Avellanedi: M. liste vez 630. — Rosario: 'Calle Cordoba 1646. —
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 -- BUENOS AIRES — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko:
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE — ZAGREB POŠT ANS K E ŠTEDIONICE — BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE — LJUBLJANA BANCO Dl ROMA — GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom.
BRZOJAVNO!	Z AVI JONOM!	S POŠTO!
Naše uradne ure: od 8 lj2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 lj2.
SIGURNOST!	BRKINA!	USLUŽNOST!	POVER.TEN.TE!

1	O	H u no, škof j Venancij, škof, mučen.
2	P Frančišek Pavlanski; Leopold G.
3	S Rihard, škof; Hionija, devica, muč.
4	N 1. Povelik., Bala nedelja. Evange-
lij: Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) — Evangeljska misel: Kes je velesila, i katere kali prenovljenje človeštva.
5	P Oznanjenje Marije Device. *
ti	T	Sikst L,	papež;	Krescencija, (levica.
7	S	Herman	Jožef,	spoznav.; Hegezip.
8	<5 Albert, šk., mučenec; Julija Biliart. i) P Marija Kleof.; Tomaž Tol., muč.
10	S Mehtilda, devica; Kcehiel, prerok.
11	N 2. POvelikonočna nedelja. — Evan-
gelij: Jezus dobri pastir. (Jan. 10, 11—16.)	—	Evangeljska misel:
Naše življenje bi bilo lepše, če bi bilo na svetu več dobrih pastirjev in manj najemnikov.
12	1*	Julij [.,	papež;	Angelus, spoznav.
13	T Jtermenegild, mučenec; Ida, devica.
14	S Varstvo sv. Jožefa. Justin, m., Val.
15	č Helena, kraljica; Teodor, mučenec. Iti P Benedikt Jožef L., spoznavavoe.
17	S Rudolf, mučenec; Anicot, papež.
18	N 3. Povelikonočna nedelja. — Evangelij: Jezus napoveduje svoj odhod.
(Jan 16, 16—22). — Evangeljska misel:	čim bolj krščansko živiš,
tem več trpljenja te čaka na svetu, a trpljenja, ki konča z zmago in v veselju.
i
Leon IX., papež; Konrad Askulski. Neža Montepulčanska, devica.
Anzelm, cerkv, uč.; Simeon, škof. Soter in Gaj, p.; Tarbula, dev., m.
Vojteh (Adalbert); Kgidij Asiški. Jurij, mučenec; Fidelis Sigm., muč.
4. Povelikonočna nedelja. — Evangelij: Jezus obeta učencem Svetega Duha. (Jan 16, 5—14). — Evangeljska misel:	Kar se nam zdi
težko, nam ni vedno v nesrečo.
x.
M. B. dobrega sveta. Klet in Mare. Žita, devica; Peter Kan.; Peregrin. Pavel od Križa, spoznav.; Lukezij. Peter, mučenec; Robert, opat.
Katarina Sionska, d.; Jožef Ben.
19	P
20	T
21	S
22	0
23	P
24	S
25	N
2(1 P
27	'I'
28	S
29	e
30	P
APRIL igs7
Opazovavcc
Q SLOVENSKI šoli so razpravljali starši iz Villa Dcvoto dne 13. februarja. Gospodarsko podporno društvo Slovencev iz Villa Deveto je sklenilo — na pustni torek — da za to zborovanje ne more dati na razpolago svojih prostorov, zato se je vršil sestanek drugod!
j
JJLOVENSKI starši iz Saavedre, Floride in Villa Martelli so se zbrali na sestanek za slovensko šolo dne 14. februarja, in Sklenili, da je treba tako domačo šolo čimprej ustanoviti.
7A hrvatsko šolo na Dock Sudu sc je prijavilo 04 otrok.
pUSTNT zabavi Prosvete in Tabora sta so vršili skupno, dne 0. februarja v prostorih Prosvete in dne 0. februarja v prostorih Tabora.
QBČNT zbor je imelo izseljensko društvo Tabor dne 27. februarja.
pROSVETA je priredila Vinsko trgatev dno 28. februarja.
JJA je njegova nevesta premajhna, je mislil oni dan Fištrov Lojz. Že poročeni prijatelj France ga je potolažil, da ni to nič hudega, da bo kmalu z.ra-sla, če jo poroči. — “Tudi moja je bila pred poroko bolj majhna, sedaj mi je pa že kar čez glavo!’’
pOGODBA o večnem prijateljstvu Bolgarije in Jugoslavije je zgodovinskega pomena zn nadaljni razvoj dogodkov na slovanskem jugu. Saj hoče zamisel včliko jugoslovanske države štiri narode pod eno samo upravno oblastjo. Prvi člen te dalekosožne pogodbe pravi: Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstojala' neporušen mir ter iskreno in trajno prijateljstvo.” Bog daj!
QD vsakih 2!) ljudi en sam umrje naravne smrti vsled ostarelosti. Največ ljudi umrje zaradi srčnih bolezni, katerim podlegajo zlasti duševni delavci. Rak konča po enega na sedem.
^NANI ljubljanski odvetnik dr. Ivo ficsnik jo predaval na zadnjem tečaju Prosvetne zveze 'o naših narodnoobrambnih problemih in je svoje predavanje dal tudi v tisk. Poleg primorskega in koroškega vprašanja zlasti obširno piše o izseljencih in o načinih, kako jim pomagati, da čim dalje ohra nijo svojo narodnost. Poudarja, da so posebno lačni domače božje besede in slovensko knjige, čisto pravilno!
y SLOVENSKI Ljubljani rojeni otroci ne pridejo na svet samo z izvirnim grehom, marveč tudi s prnv neprijetnim dolgom v znesku kakih Din 8.000.— Pravijo, da je Ljubljana najbolj zadolženo mesto v Jugoslaviji. Vredno je povdariti, da so na stali vsi ti dolgovi zadnja leta, po vojski, (ločim je prejšnjo plačala inflacija ali razvrednotenje denarja in — dolgov.
y OKRILJU Rafaelove družbe za varstvo izseljencev se je ustanovil poseben tiskovni odsek z dvema oddelkoma: za slovensko časopisje v ino zemstvu in v domovini. Prvo bo obveščal o razmerah v domovini, domače časopisje pa o razmerah med izseljenci. Za slovenske časopise v inozemstvu jo začel izdajati posebno časnikarsko poročilo, ki izhaja vsakih 14 dni. Ta tiskovni odsek tem prisrčneje pozdravljamo, ker je izšel iz predlogov znano Spomenico slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, ki jo jo objavila št. 90 našega lista na straneh 605 in 020, kar odsek tudi lojalno priznava in povdarja. Želimo mu mnogo uspehov.
J^EKI ameriški škof je bil v avdijen-ei pri Leonu XIII., ko je imel že devetdeset let. Ob slovesu je potožil, da mu je težko, ker svetega očeta najbrže zadnjikrat vidi. “Kaj ste kaj bolni ? ’ > ga je brž vprašal duhoviti in šaljivi Leon.
JQAN lirvatske narodne prosvete bodo praznovali za naprej vsako leto na praznik apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija.
y LJUBLJANSKEM radiju so priredili Vipavski večer, lci ga je vodil dobro znani gospod profesor Filip Terčelj. Med drugim so poli tudi pesem “Naše gorice vinca no točijo”, za katero je zložil besedilo g. Terčelj, melodijo pa g. David Doktorič. Pesem je bila objavljena v št. 111 našega lista, in opozarjamo nanjo tudi naše izseljenske pevske zbore.
CVETOVNO razstavo bo(]o otvorili v Parizu dne 1. maja 1937. Na razstavi bo zastopan tudi Vatikan, kateremu so odmerili 6,000 m2 razstavnega prostora. Vatikansko razstavo urejajo pod geslom: Cerkev, nositeljica lepote. V paviljonu bo tudi velika cerkev z völÖüm altarjem in 12 kapelami. Posebno zanimanje zbujajo že sedaj slikana okna. Razstava bo ogromna in so je bodo udeležili tudi mnogi Slovenci. Argentina se je udeleži službeno.
J^A Ogrskem bodo prihodnje leto kar najslovosneje praznovali 900 letni spomin smrti sv. Stefana, pokristja-nitelja Ogrov in ustanovitelja ogrske države. Začeli so že velike priprave. Slavnosti bodo združene z 34. mednarodnim evharističnim kongresom v Budimpešti.
J^IZOZKMSKA kraljica Viljemina je ukazala odpovedati neki nizozemski časopis in vrniti zadnjih 10 izvodov, ki so jih še hranili in sicer zato, ker je objavil list neke bogokletno članke.
QOBAVOST se je pojavila no Primorskem. Ugotovili so po en slučaj v Vipavi, Komnu in Barko vij ah. Hiše v katerih so bivali ti bolniki so porušili in vso opravo sežgali, stnnovav-ce pa so izolirali. Bolezen so prinesli baje vojaki oziroma delavci iz Abe-sinjje. Bog nas varuj strahotne šibe! be!
p.APEŽ Leon XIII. je zelo rad bral, kar so poročali časopisi iz Vatikana. Posebno so ga zanimale izmišljene novice o njegovem zdravju, dolu in namenih. “Rad bi vedel, kako se kaj papežu godi in kaj počenja,” je večkrat dejal, ko je jemal v roke časopise
CEDEM milijonov in sedem sto tisoč dinarjev l)0(lo veljali razstavni prostori beograjskega velesejma, ki jih bodo zaveli graditi še letos.
CVETOVNI ti sk ugotavlja, da jo začela Nemčija gospodarsko osvojitev Balkana. Bolgarija in Jugoslavija
£ERKVENI pevski zbor na Avella-nedi je priredil dne 7. februarja
QBADBENI minister dr. Kožulj je izjavil, da bodo v najkrajšem času začeli graditi ,120 km dolgo cesto Ljubljana—Sušak. Načrti so že povsem končani, ne morejo pa se odločiti ali bi jo makadamizirali — takim cestam pravimo navadno, da so asfaltirane — ali pa bo cementna. V prvem slučaju bi veljala 00, v drugem pa 140 milijonov dinarjev.
Naša deklamatorlca Elze Fat.
Tudi na Vrhovih so imeli žegen
svojo prvo prireditev, ki je izredno lepo uspela.
DUSTNO veselico so imeli seveda r tudi Slovenci v Cordobi, ltavno tako buenosajrešsi Ljudski oder in OPDS Villa Devoto.
r>l>DS Villa Devoto je priredila v ^nedeljo dne 14. februarja piknik v San Isidro.
Velikonočni žegen v Lesah pri Krki
pREDSEDNIK jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič in predsednik bivše Hrvatske seljačke stranke dr. Vladimir Maček sta se štiri ure razgovarjala o rešitvi takozvanega rrvaškega vprašanja in o vstopu pooblaščenih hrvatskih zastopnikov v jugoslovansko vlado. Vsi listi prinašajo zelo po voljna poročila o tem sestan ku, čeprav nista dala oba narodna voditelja nobenih izjav in sta se razgovarjala sama, brez prič. Eden glavnih pobornikov za končni sporazum s Hrvati mislijo, da je notranji minister dr. Anton Anton Korošec.
,-sta poverili nemškim tovarnam velika naročila. H svojo sprotno tehniko kon kurira namreč Nemčija eenem vseh ■drugih evropskih držav. Njeno blago je znano kot solidno. Slovenci v domovini se vendar boje, da bo sledila gospodarski osvojitvi tudi politična.
Gomilščkova Vida je bila pri prvem svetem obhajilu.
JQVA nova zlata rudnika sta začela obratovati v Jugoslaviji, pa tudi nekaj rudnikov za manj dragocene kovine. Decembra 1936 so pridelali v Jugoslaviji 302 kg čistega zlata. Največ v Borskem rudniku, ki je last neke francoske družbe.
Gorica s Sočo.
cerkveni pevski zbor
Iti A vsakega železniškega uslužbenca v Sloveniji odpade povprečno ničarja v Sloveniji odpade povprečno po Din 41.920.— dohodkov, ki jih vsako leto dobi država iz obratovanja železnic. V beograjski direkciji znaša ta povprečni letni dohodek Dinarjev 29.000.— po drugih ravnateljskih pa še mnogo manj.
7 DESETIMI raznimi državami je sklenila Jugoslavija nove trgovske pogodbe tekom lota 1936.
DET tisoč vagonov pšenice jo prodala Jugoslavija v Anglijo. Žitna letina jo bila bogata, da so vsi splitski in sušaški magacini polni žita in je zmanjkalo ladij za prevoz.
Izkušnja za deklamacijo gre dobro
7AGBEBŠKI Slovenci so priredili ve-“ lik koncert slovenskih božičnih pesmi, ki jih je prišlo poslušat zelo veliko Slovencev, pa tudi mnogo odličnih Hrvatov. Vse božične praznike je bila slovenska cerkvica svetega Roka nabito polna vernikov.
SLOVENSKE žene v Severni Ameriki .se tudi politično udejstvujejo, kakor je razvidno iz eno zadnjih številk njihovega glasila Zarja, ki ima posvečeno celo zadnjo stran takratnemu kandidatu in sedaj ze zmagovavcu Rooseveltu. Nekaj prejšnjih strani je posvečenih drugim severoamoriškim politikom.
LJUBLJANSKA ženska revija Vigred je izšla letos v prenovljeni obliki. Zelo učinkovita je . že njena naslovna stran, čeprav je hkrati izredno preprosta. Revija ima Modno, Krojno in Vzorčno prilogo, izhaja mesečno, stane pa za vse leto Bin 64.— ali $ 5.— Naroča se v Ljubljani, Ma-sarykova cesta 12.
JUGOSLOVANSKI izseljenci v Severni Ameriki imajo sknpno 12 podpornih zvez ali jednot. kakor jim pravijo, s 4.140 podružnicami, 2,18.970 člani in 25 milijoni dolarjev ali precej več kakor eno milijardo, to je tisoč milijonov dinarjev premoženja. Te podporne zveze ali jednote so izplačale doslej svojim članom ali njihovim svojcem preko 50 milijonov dolarjev ali skoro dva tisoč petsto milijonov dinarjev podpor in posmrtnin. Razmeroma najmočnejše so med njimi in največ so doslej izplačale slovenske podporne zveze. Jugoslovanski izseljenci v Južni Ameriki, in še posebno Slovenci, moramo pred temi številkami kar strmeti in naše tovariše v Severni Ameriki na vso moč občudovati. še boljše bi jih bilo posnemati.
pO kakih 90 bolnikov sprejme ljubljanska bolnica eno drugemu vsak dan. Za to število bolnica nikakor no zadošča in morajo navadno ležati po trije bolniki na dveh posteljah. Ne-obhodno je potrebno takojšnje povečanje ljubljanske splošne bolnice.
LJUBLJANSKI očetje frančiškani so si zgradili sredi mosta moderen študijski zavod za vzgojo svojega redovnega naraščaja. Zgradba jo zelo posrečena. Zlasti hvalijo gledališko dvorano, ki bo služila tudi katoliškim
izobraževalnim društvom. Za enkrat se je vselil vanjo znani ljubljanski Ljudski oder, in že začel s predstavami.
MA Japonskem izhaja danes 8445 različnih časopisov', med njimi 1.150 dnevnikov. Dva vodilna dnovniko v Osaki izhajata po dvakrat na dan in vsakokrat v več kakor milijonski nakladi. Nekateri večji dnevniki imajo tudi posebne angleške izdaje. Vse tiskarske stroje izdelujejo Japonci sami. Mi smo imeli Japonce se preu kratkim za na pol barbarsko ljudstvo.
ySAKO minuto se rodi pet otrok v severoameriških Združenih državah.
gIVŠI severoameriški rudar, Slovenec, danes župnik pri Sv. Lovrencu v 'Clevelandu Rt. Rev. Oman je praznoval pred kratkim srebrni mašniški jubilej, istega dne pa je pel njegov nečak novo mašo. Ljubljanski škof dr. Rožman jo imenoval zaslužnega ameriškega župnika za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kaprlja, kleve-landski župljani pa so naročili zanj srebrn kelih, ki je bil izdelan v ljubljanski Kregarjev! delavnici po načrtih vseučiliškega profesorja Plečnika. Kelih je velika umetnina in ga je posvetil ljubljanski škof, v Ameriko pa ga je odnesel novi severoameriški izseljenski duhovnik Rev. Vodušek. Gospodu srebrnomašniku, kakor g, novo-mašniku pošiljamo slovenski izseljenci v Južni Ameriki vdane čestitke.
pODŽUPAN češke prestolice zlate Prage, dr. Ženki, jo obiskal Ljubljano in Maribor in pred mnogobroj-nim občinstvom govoril o slovitih praških socialnih ustanovah, zlasti o takozvanih Masarikovih domovih.
pAPEŽ je sprejel novega beograjskega nadškofa, Slovenca dr. Ujčiča. Zaradi bolezni je sveti oče med sprejemom ležal na kanapeju.
pRUŠTVO svoje vrste so ustanovili v Ljubljani. Njegov namen je vršiti propagando za dobre ceste. Člani društva so v glavnem inženirji in gospo-
darstveniki. želimo mu obilo uspeha! Dobrih cest Slovenci res rabimo, saj so dobre ceste eden izmed glavnih pogojev za knkoršenkoli napredek.
V UČNEM načrtu za jugoslovanske dekliške meščanske šole je tudi pouk o gospodinjstvu. Mnoge šole so otvorile zadnji čas po naših meščanskih šolah tudi praktične, zlasti kuharske učne tečaje.
QD novega leta do konca meseca februarja je zahteval buenosajreški velemestni promet 47 smrtnih žrtev in 1032 ranjencev, ki so morali v bolnice. Neverjetno!
y MEDNARODNEM kolumni na madridski fronti se bori med drugimi tudi 800 Jugoslovanov, mod katerimi je dobra polovica Slovencev, ld pošiljajo v Franciji izhajajočemu
Žužemberk
“Glasu izseljencev” navdušena poročila, da bodo generalu Franku že v najkrajšem času polomili zobe in strli glavo.
VATOLIČANI v Severni Ameriki prihranijo državi vsako leto 140 mili' jonov dolarjev, ker sami vzdržujejo svoje katoliške šole.
CBBSKI patriarh Varnava .je sklical w izredno zasedanje srbskopravoslav-nega Arhierejskega sabora, vrhovne pravoslavne cerkvene oblasti. Na zborovanju so protestirali proti sprejetju konkordata med Jugoslavijo in Sveto Stolico, ki je bil podpisan pred dvemi loti, sedaj pa je predložen parlamentu, da ga ratificira.
gOLGAESKA pravoslavna 'Cerkev je ustanovila posebno bratovščino, ki ima namen, da vzgoji izobražene in zavedne pravoslavne vernike. Zadnjega letnega zborovanja te bratovščine se je udeležilo nad 2.000 delegatov.
Na paši v nedeljo popoldne
QSREDN.T1 svet ruskih brezbožnikov je imenoval sovjetskega zunanjega ministra Litvinova za častnega brez-božnika. Litvinov jo odgovoril v zahvalnem pismu, da bo povsod v inozemstvu, zlasti pa v Ženevi, v Društvu narodov, s ponosom kazal na podeljeno mu odlikovanje in se ga bo skušal izkazati vrednega.
gLAVNI brezbožnik Jaroslavski jo izjavil v znanem listu 'Brezbožnik', da Rusija ne preganja nobene vere, samo neke predpravice daje protiverski propagandi.
Kmečka idila.
ySE uradništvo ruskega zunanjega ministrstva je moralo do 1. januarja 1937 brezpogojno vstopiti v organizacijo brezbožnikov, ali pa izgubi svoje službe.
Eden izmed slovenskih šolskih tečajev v Franciji pod vodstvom g. Jankoviča.
brezbožnikov v Rusiji. 3. Načrt za enotno, smotrno, in zato tern uspešnejše brezbožno propagando med vsemi narodi sveta. 4. Poročila delegatov raznih narodov o dosedanjih uspehih brezbožne propagande po posameznih deželah. 5. Kako najti dovolj gmotnih sredstev, ki jih taka propaganda ne-obhodno potrebuje.
ALI si že naročil knjige Mohorjeve družbe? šest knjig za štiri pese! Naročila sprejema g. Franc Lakner,. Banco Germanico, L. N. Alem 150.
A VRATNIK ja moške srajce je iz-V umila žena nekega ameriškega kovača blizu New Torka. Ko se je nekoč
Učitelj Jankovič s hčerko Zofko
DRVI svetovni kongres Kristusa Kralja je sklical za čas od 25.—29. junija 1937 ustanovitelj mednarodne katoliške propagande in naš sodelavec g. Janez Evangelist Kalan. Za zborovanja je določeno mesto Poznan na Poljskem, sedež poljskega primasa kardinala Hlonda, ki je obiskal pred d verni leti tudi Buenos Aires.
pOPOLNO gimnazijo bodo s šolskim letom 1937/38 ponovno otvorili v Murski Soboti.
'J’ISOO šest sto brezbožnikov je zborovalo dne 7. februarja 1937 v Moskvi. Zastopanih je bilo 4t> raznih držav. Glavne točke njihovih posvetovanj so bile: 1. Osnovanje glavne pisarne za brezbožno propagando po vsem svetu. 2. Mednarodna organizacija brezbožnikov vsega sveta pod vodstvom
Družinica g. Roka Arharja is St Vida nad Ljubljano, velikega prijatelja naše revije.
J^EPE slovenske jaslice je darovala pretekli božič svojim klijentom ljubljanska podružnica zavarovalne banke Slavija, Naš list je že opeto-vano izrazil željo, da bi kakšna večja izseljenska ustanova, na primor Rafaelova družba, preskrbela jaslice vsem po svetu razkropljenim slovenskim izseljencem in tako pomagala obnoviti star slovenski običaj, ko smo imeli jaslice v vsakem slovenskem domu. Ponavljamo, da .ii treba nobenih dragih in razkošnih jaslic. Opozarjamo pa nanje že'sedaj, ker bi bilo opozorilo neposredno pred božičnimi prazniki pač prekasno.
Solkanski most
IZRAČUNALI so, da bodo čez 60 let izčrpani vsi doslej znani železni rudniki, če bo uporaba železa tudi za naprej tako naraščala, kakor je zadnja leta.
QOSl’OD Vita] Vodušek, ki je pred kratkim prišel iz domovine 'n obiskuje slovenske naselbin-1 po Severni Ameriki, popisuje v enem zadnjih Slovencev ameriški pogreb. Všeč so mu
spot jezila, kor je morala zaradi u-mazanega ovratnika vsak dan prati moževe srajco, je vzela \ jezi škarje in odstrigla z njimi ovratnik, potem pa po isti meri sešila več ovratnikov, ki jih je vsak dan znova pripenjala na moževe srajce, dočim je nosil mož lahko srajco po več dni. Ljudje so se čudili, ko so videli kovača z vedno svežim ovratnikom. Podjetna ženska pa je brž spoznala važnost svoje iznajdbe, ki jo je dala patentirati in ustanovila delavnico za ovratnike, ki je tako hitro rasla, da je moral mož že v nekaterih mesecih pustiti kovaško obrt in se preseliti v ženino tovarno.
posebno pa stanovske zavednosti in stanovskega ponosa. — Tako je govoril na proslavi 50 letnice kmetijske šole na Grmu gospod ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen.
Gorica iz
Y" STAREM trgu pri Lože so nedavno ustrelili 200 kg težkega jelena, kar je vsekakor nekaj posebnega. Imel je izredno lepo razvito rogovje.
Odmor v slovenskem izseljenskem šolskem tečaju na Marini, Francija.
i
VMEČKL stan jc za slovenski narod najvažnejši bil in še vedno je. Med tem, ko so se oni, ki so odhajali v mesta ali še bolj daleč po svetu, dostikrat- brez svoje krivde, vsled sile razmer, izneverili svojemu narodu, je slovenski kmet vedno zvesto ohranjal
JQESET tisoč novih naročnikov upa dobiti ljubljanski Damoljub za svojo petdesetletnico. Uprava zatrjuje, da bo po dosedanjih poročilih ta številka prekoračena.
Naš sodelavec g, Srečko Ferfolja 83 pelje iz Barranqueras čez Parani; v Corrientes
vse naše narodne posebnosti. Danes živi slovenski kmet v težkih stiskah. Za njegovo uspevnnje je treba poleg marljivosti zlasti tudi izobrazbe, sploš up, stanovsko in strokovne, še prav
svete maše s katerimi ameriški Slovenci skoro vedno pokopujejo svoje rajne. Drugače pa so mu razna balzamiranja in električna razsvetljevanja mrličev ii pogrebi z avtomobili tako malo všeč, da se je priporočil Bogu: Če bi že imel umreti tu v Ameriki, naj bi našel smrt v plamenih, valovih ali kjerkoli, samo da me bodo ljudje vsaj mrtvega pustili pri miru. — Kaj bi šele rekel gospod Vodušek, če bi vedel, kako po Argentini umirajo slovenski izseljenci in jih polcopujejo!
Zupančeva domačija, Znojile pri Krki
J AN je dal srednjo množino slabo kvaliteto radi dežja med žetvijo.
JJETEKTIVI so ustrelili prosluk-ga zločinca z imenom Pibe 'Gaboza (Glavica). Niso pa še mogli izslediti vse njegove zločinske tolpe.
žužemberška dekanijska cerkev.
■yLAPNA lista je proti pričakovanju tako temeljito zmagala pri zadnjih februarskih volitvah v provinci Santa Pč, da ne pride v parlament niti en sam član opozicije, ki trdi, da so se vršile največje volilne sleparije.
J^AŠI izseljenci v Hosario in okolico so razdeljeni v vse politične stranke. Največ jih bo vsekakor med Alve-arjevimi radikali, ki so tudi kandidirali našega dr. Ivana Santiča in sicer na tretjem mestu. Naša starejša in premožnejša generacija je med demokrati, dočim je zlasti mnogo mla dine med a.ntipersonalisti. Vzroki za to razdelitev niso kakšno svetovno nazorne narave, marveč izvirajo iz poslovnih in prijateljskih zvez in iz ozi-
Od desne na levo: nadškof dr. Jeglič, nadškof dr. Eožman, bivši rektor ljubljanske univerze dr. Slavič, na skrajni levici dr. Leskovar.
MARTYROLOGIUM Hispaniae ali seznam mučencev za Španijo je začela pisati skupina španskih pisateljev. Natisnili bodo sliko vsakega v revolucionarnih bojih padlega Španca s kratkim njegovim življenjepisom. Če bodo res zbrali podatqe o vseh padlih žrtvah in bodo vsakemu posvetili samo po on četrt strani, bo ob segal ta seznam že po dosedanjih ugotovitvah najmanj 125 knjig po 1000 strani! Kako smo ljudje nespametni in zaslepljeni!
Nočevi iz Javornika pri Jesenicah.
jyjLADEGA Iraola Pereyra so ugrabili roparji zadnje dni.meseca februarja. Take ugrabitve se zadnji čas tudi v Argentini kar vrste in vznemirjajo prebivavstvo. Dveletnega deč ka so čez tri dni našli zadavljenega ne daleč od estancije.
Gorica iz Gradu.
rov mi gmotne koristi. Deloma pro tikat ol iško ost so imeli izmed strank, ki so resneje prihajale v poštev, samo demokratski progresisti pod vodstvom bivšega senatorja De la Torre, ki pa so bili naravnost uničujoče poraženi.
fOSPOD Vladimir Blaznik, naš bivši upravnik, je prejel od doma žalostno vest, da so mu tekom enega samega tedna umrli nečak, svak in tašča. Naše sožalje 1
7ERNA in dobra mati Slomškove šole je bila Marija Penka, ki je imrla za pljučnico v starosti 61 let. faj ji bo Bog obilen plačniki Mi bo-no molili zanjo pri sv. maši na Pater-lalu na cvetno nedeljo dne 21. marca.
QLUIIONEM revež z mnogimi pismenimi priporočili je pobiral pod-porce po slovenskem štajerskem. Ljudem se jo smilil in so mu radi dajali, če so mu kje odrekli je postal nasilen, tako da so ga nekje v Slovenskih go-
Turisti nad Bohinjskim jezerom.
ricah colo pretepli. In glej čudo tepeni gluliomutec je v jezi spregovoril in tudi sliši dobro. Sedaj so se zavzeli zanj orožniki.
AVTOMATIČNO zibelko so iznašli.
Ob otrokovem vzglavju je pritrjen mikrofon, ki sprejme otrokovo kričanje in sam od sebe spravi v tek mehanizem, ki začne zibati jokavega otroka. Ko jok poneha se tudi zibelka sama od sebe ustavi. Ta izum bo' veli ka olajšava za matere, ki so preveč razvadile svojo otroke.
Pogled na Kranj, prestolico Gorenjske.
DŠENICA je letos v Argentini izrod-Ä no dobro obrodila, eno h drugemu po 40 kvintalov na ltvadro, ali na poldrug hektar. Mnogo naših čakarer-jev je pridelalo na isti ploskvi tudi
po 00 in več kvintalov. Cena okrog $11. Tamošnjc srednje čakre so velike po kakih 100 kvader od katerih je povprečno po 50 posejanih s koruzo, 25 s pšenico in 25 z lanom.
V nedeljo po maši na dvorišču našega kolegija Kristusa Kralja, Dock Sud.
J£OBILlCE lenos niso naredile tako velike škode kakor druga leta. Proti kobilicam skakalkam (saltona) se je uspešno borila državna vlada, ki je dala poljedelcem na razpolago potrebni materija!, a voladore (kobilice letnike) letos skoro ni bilo, posebno ne
dokler je bila žetev tierna, kakor pravijo. Kobilice posebno rade pustošijo severne argentinske province.
JJENAR je ključ s katerim lahko odpreš vsaka vrata, izvzemši nebeških, in sredstvo s katerim si lahko vsega kupiš, izvzemši sreče.
JJVE častiti slovenski šolski sestri sta napravili tekom meseca februarja večne obljube in dve sta zaobljubili v Rosario redov, življenje za tri leta.
z župno cerkvijo in g. župnikom
J^ORUZA je rodila srednje. Poznejšim setvam je škodila najprej vročina in pozneje prevelika deževja, tako da kvaliteta ni najboljša. Cene: okrog $ 6.— za kvintal. Iz nekaterih krajev poročajo prav zadnji čas spet. o rekordni koruzni žetvi. Koruzna žetev traja namreč v Argentini več mesecev, začenjajoč se meseca januarja na severu in počasi se pomikajoč proti mrzlojšomu jugu, kjer konča meseca aprila.
Rakovnik pri Ljubljani
DREUREDILI so bogoslovni študij na ljubljanski univerzi in po vseli bogoslovnih učilišč kraljevine Jugoslavijo. študij, ki je trajal svojčas štiri leta, so že pred nekaterimi leti podaljšali na pet let, pred. dvemi leti pa na dvanajst semestrov ali šest let. Ker ne smejo škofje nikogar posvetiti za duhovnika, kdor ni končal predpisanih študij, se je podaljšala doba priprave za duhovsko karijero na najmanj 18 let in sicer najmanj 4 leta osnovne šole, 8 let gimnazije in šest. let univerze. Doktorat bogoslovja, ki ga moreta podeljevati v Jugoslaviji ljubljanska in zagrebška bogoslovna
ali teološka fakulteta, zahteva seveda še daljših študij, samostojen znanstven spis iz bogoslovnih ved in zadevne sttroge izpite, ali rigoroze.
Pred cerkvijo ene največjih hrvatskih kolonij v Argentini, Villa Mugueta 'poleg Rosana.
j^lKJER niso menda pogrebi tako lepi in prisrčni kakor med našimi izseljenca v Franciji. Kadar umre kakšen tamošen rudar — naši izseljenci v Franciji so v ogromni večini rudarji — v rudniku ne delajo, marveč gre za pogrebom vse delavstvo z zastopniki ravnateljstva vred. Od daleč pridejo na pogreb sorodniki in prijatelji umrlega, vsi v elegantnih črnih
Nedeljsko popoldne v Klečetih.
oblačilih. Splošno je znano, da se Slovenci v Franciji elegantno oblačijo. Skoro vsaka naša kolonija ima svoj poseben pevski zbor, ki zapoje pokojniku na domu, v cerkvi in na pokopališču. Slovensko petje jo splošno znano in cenjeno. Včasih pojejo tudi grede za pogrebom pretresljivi spokorni psalm Miserere, Usmili se me,
o Bog. Seveda štiriglasno. Običajno gre za pogrebom godba, ki s pevci menjava žalost.inke. Slovenski izseljenski duhovniki na grobovih redno kratko pridigajo. Tudi še kakšni drugi pretresljivi govori se dostikrat vrste. — Kako neizrečeno dolgočasen in brez vsake tolažbe je nasprotno pogreb slovenskega izseljenca v Buenos Airesu in Argentini.
Slovenski fantje, rudarji v Franciji.
C KO RO vse delo za današnjo števil-U ko našega lista so izvršili buonos-ajreški Slovenci, doČim so doslej stavili in tiskali list ljudje, ki niso razumeli nobene besede našega jezika.
y JEZUITSKO Apostolsko šolo v Cordobi jc vstopil mladi Jožef Glavič, rodom iz Šmihela pri žužember-
Krstna slava na Marini, Francija.
ku. Misli se pripraviti za redovnika-duhovnika. Želimo mu obilo božjega blagoslova in uspehov!
MOVICIJAT bo skoro dovril Ivan Veljak v salezijansk. kolegiju Bio IX.
ta in sta se vrnila šele pozno zjutraj domov, kjer sta našla otroka mrtvega. Kakor je ugotovila sodna komisija, je umrl zaradi strahu in bolečin. Zakonska Grašič se bosta morala pred sodiščem zagovarjati zaradi malomarne skrbi" za svoje nedoletne otroke.
Zima na Gorenjskem
J£ER smo že pri mrličih in pogrebih, naj omenimo, da zlasti po evropskih izseljenskih deželah, Franciji, Nemčiji, Belgiji in Holandiji nad vse ganljivo obhajajo tudi vsesvetske praznike in z njimi spomin svojih pokojnih tovarišev, ki počivajo v tuji zemlji. Naša društva skoro povsod skrbijo, da so grobovi naših pokojnikov popravljeni in dostojno okrašeni, dočim na vse svete popoldne skupno obiščejo pokopališče, pomolijo za pokoj duš naših rajnikov, zapojejo nekaj žalostink v njihov spomin, in na večer prižgo lučke. Vsaj taka poročila prejemamo od drugod. Prav bi bilo, če bi razmišljala o njih tudi naša tukajšnja društva.
ANTON Ostoič, 55 god. zemljeposjed-nik iz Chovet-a, rodom iz Vrsnika-.Telse n|Hvani neženja, je umro ovili (Jana. Ostavlja brata Grgura, nasta-njenog u Bigand, te sestra Antoniju ud. FraničeVič. Umro je u Hospital de N. te Italiano, Itosario.
A NTON Mateljan, od 60 god., iz ftu-martina njBraču, nastanjen u Jun-cal. Ostavlja udovu Franku rod. TaOič te 5 odrasle djece.
Procesija na Dock Sudu.
J^OBENE ovire ni več, da bi se po vsej Jugoslaviji ne izvedlo splošno starostno zavarovanje in zavarovanje za slučaj onemoglosti in smrti, tako je izjavil zagrebškim novinarjem g. Radovan Matjašič, ravnatelj osred-nega urada za zavarovanje delavcev.
Slovenske citrašice v Tucquegnieux, Francija, pod vodstvom g. učitelja Jankoviča.
JQO smrti so oglodale podgane dveletnega otroka v Gornjem Pročcu poleg Zagreba. Oče in mati, ki sta stanovala v zanikrni bajti, sta šla k nekim sorodnikom čakat novega le-
Naše sestre na Dock Sudu bodo povečale svoj kolegij Kristusa Kralja.
JANŠKO leto je bilo ukradenih v Mariboru 761 bicikljev ali kolos.
po poročilih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo zaposljenih koncem leta 19.16 v vseh podjetjih Jugoslavije 610.207 delavcev in sicer 443.335 moških in 166.872 žensk, torej skupno 46.000 delavcev več kakor koncem leta 1935.
Škofja Loka.
pODPISAN je bil ukaz o dalekosež.ni pomilostitvi obsojencev v Jugoslaviji. Zlasti so bile odpuščene kazni za politične in tiskovne pregreške. Samo v Sloveniji je bilo izpuščenih na prosto okoli 2.000 jetnikov. Iz velike mariborske kaznilnice so bili odpuščeni sploh vsi jetniki izvzemši tiste, ki še niso bili sojeni.
Vrhnika.
7AKLAD so našli v Grajeni pri Vur-“bergu na Štajerskem. Ko je neki tamošnji kmet oral, je zadel na lesen zaboj, poln izredno dobro ohranjenih rimskih zlatnikov. Sodijo, da gre za kakšno vojno blagajno, ki jo jo dal poveljnik ob umiku zakopati. Mariborski muzej je zaradi njihove zgodovinske znamenitosti plačal nekaj zlatnikov po Din 600.—- za komad, čeprav zlato samo ni veliko več vredno kakor kakih Din 200.—
p()D geslom “Slovanska vas poje’T so priredili Lužiški Srbi v mestecu Bautzen blizu Berlina velik koncert svojih narodnih pesmi, ki je izredno lepo uspel. Posebno se je čudilo vse prekrasnim narodnim notam. Koncerta se je udeležil tudi zastopnik nemške vlade in je ob koncu prireditve častita! orgnrizr. tor jem, da tako lepo negujejo svojo staro narodno blago in čuvajo svoj narodni ponos.
Idila iz domovine.
J£Alt udomačila se je že navada, da daje jugoslovansko prometno ministrstvo polovično vožnjo vsem izse ljencem, ki prihajajo v domovino na obisk. Izseljenci, ki se hočejo okoristiti s to ugodnosojo, morajo predložiti obmejni železniški postaji zadevno potrdilo, katero jim na prošnjo izstavi katerikoli naš konzularni urad v inozemstvu, ali naša poslanstva.
Avellanedska pevska in igralska družina.
RIKKA pariška tovarna dišav je izumila snov, ki se v temi svetlika, pa je tako umno sestavljena, da ne škoduje niti nežni svežini naravnega cvetja. Če poškropiš s to tekočino sveže cvetje, se v temi bajno lepo svetlika. Sestavu tekočine je za enkrat še tovarniška skrivnost.
CNAJST španskih škofi;v je bilo v zadnji meščanski vojski pomorjenih, nekaj med njimi mučenih na prav zverinski način. Hkratu računajo, da je bilo na podlagi zanesljivih poizvedb pomorjenih v krajih, ki jim zapoveduje vlada v Valenciji, usmrčenih 45— 55 ojo vseh duhovnikov in redovnikov. Ostali so zbežali ali se preoblečeni skrivajo pri prijateljih. Izvzemši razmeroma male Vaseonije ni danes v vsej republikanski Španiji niti enega katoliškega duhovnika, ki bi se smel v svojem duhovskem oblačilu svobodno kretati ali vršiti javno božjo službo. Pač pa ugotavljajo, da je iblo po-
	
	
	
	
Najlepša je mladost
mor jenih razmeroma veliko manj redovni«, ki pa so morale seveda tudi zapustiti samostane
šolska mladina pri Sv. Križu.
POSREČENO Bolgarsko prilogo je izdal ljubljanski Slovenec ob priliki zadnjega, podpisa večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Od ministrskega predsednika Kjusciva-nova in metropolitu Stefana je cela vrsta najodličnejših bolgarskih veljakov in voditeljev napisalo mrpšgo raz-
prav in člankov, ki naj v kratkih besedah in čim bolj pregledno pokažejo čitateljem vse sodobno bolgarsko javno življenje.
Vesela družba v Amnetzu, Francija.
jy|LAD fante je ugovarjal pred neko prireditvijo:	“Kaj bom pel in
igral, saj me zato nihče ne plača! ” Kakor dih smrti so sprejeli to misel mladi fantje, ki so stali okrog. “Saj nas res nihče ne plača! Kaj se bomo mučili in trudili zn prazen nič!” Nekateri so čutili, da ni prav kar mislijo in kar govori zapeljivec, ampak nihče ni vedel pravega odgovora. Nazadnje se le oglasi mlad fant: “Plačal? Prijatelj, najprej plačaj ti svojo mater za bolečine in skrbi v katerih te je rodila in vzgojila, plačaj vso svojo družino, ki je za te skrbela, te varovala, negovala, ljubila, plačaj narod, v katerega besedi govoriš in v cigar duhu misliš, plačaj svojega Stvarnika, ki ti jo dal življenje in vse kar imaš — potem pa pridi in zahtevaj plačilo za to kar morda na-radiš društvu in skupnosti!”
Pozdrav iz Ambrusa na Dolenjskem
j^NA Pečnik iz Zagreba je dala urno riti svojega moža Filipa. Seveda so jo izsledili in zaprli. Državni prav-dnik zahteva sedaj tudi njeno smrt.
JYJAKIJA Andreja Gurdulič, hui našega spoštovanega rosarijskega izseljenca gospoda Antona Gurdulič in gospo Andrejo Grgičevič je pred kratkim umrla stara komaj 20 let. Bila je vseučiliška dijakinja in je ravno zaključevala zadnje farmacevtske izpite. Ves čas je rada in zelo aktivno sodelovala v društvenem življenju naše rosarijslce kolonijo. Q. E. 'P. Di Spoštovani družini naše sožalje!
šolski tečaj v Aumetzu, Francija.
OTJEPAN Barbič, rodom iz Pitava na Hvaru in trgovce v Rosano de Sta. Fe je umrl pred nekaterimi dnevi star 55 lot. Za njim žaluje gospa Amalija Goga, rodom iz Dubrovnika, sin iStjepan, ki študira učiteljišče, in Ivan Karl, ki naj sprejmejo tudi naš' globoko in iskreno sožalje.
I
J^ARODNO zvezo brezbožnih delavcev na Francoskem in v kolonijah so ustanovili v Franciji že leta 10.13. Glasilo zvezo je dobro urejevani mesečnik Protiverska in proletarska borba. Do leta 1933 se je imenovalo isto društvo: Narodna zveza svobodomiselcev na Francoskem in v kolonijah.
ANTUN Ostoič, zemljcposjednik iz Chovcta kod Rosaria, rodom iz Vr-snika-.Tolso na Hvaru, neženja, umro prije malo dana u Hospital Italiano u Rosario. Ostavlja brata Grgura, na-stanjenog u Bigandu, te sestru Anto-niju ud. Franičovič. Pokoj njegovoj duši, a preostalima naše sožalje!
\
£TALIN jo izjavil v govoru, ki so ga pošiljale v svet vse sovjetsko radio postaje: "Vsako vero smatramo za našega največjega sovražnika. Sploh ni govora za strpnost napram veri, ker so njeni cilji odločno nasprotni našim ciljem.”
ANTON Mateljan od 60 godina, rodom iz Sumartina na Braču, nastanjen u Juneal, je umro prije nekoliko dana. Ostavlja udovu Franku Tadič to 5 odrasle djece. Q. E. P. D.
JJNO h drugemu ostane vsaka ladja v pristanišču Rosario po kakih 14 dni in povprečno potroši po .$ 20.000.— za razne nakupe in takse. Vseh dvanajst jugoslovanskih ladij je torej potrošilo tekom meseca januarja samo v Rosariu $ 240.000.— ali dobre tri milijone dinarjev, ne vštevši plače za častnike in moštva.
MLADI dr. Mate Kokič, zdravnik o troške bolnice v Rosario, sin bivšega jugoslovanskega konzula g. Ivana Ivokiča, in svak sedanjega gospoda konzula Branka Rubeša, ki se je pred kratkim vrnil iz domovine, je umrl po težki in dolgotrajni bolezni in bil pokopan ob ogromni udeležbi znancev in prijateljev. Svete maše zadušnice so bile odsluženo v kapeli naših čč. Šolskih sester*. Težko preizkušeni rodbini naše globoko sožalje in večni pokoj našemu odličnemu pokojnemu rojaku!
Razpadajoči starodavni žužemberški grad je še v razvalinah lep.
'1’F.KOM meseca januarja 1937 so se ustavile v rosarijskem pristanišču naslednje jugoslovanske trgovske ladjo: Carica Milica, Sveti Vlaho, Galeb, Z vir, Perast, Federico Glavič, Olga Topič, Sokol, Orno, Izglcil, Rččina, Slava. Torej skupno dvanajst jugoslovanskih ladij tekom enega samega meseca. Tovorile so žito v Evropo, zlasti v Anglijo. Galeb in Sokol sta peljala lan v Severno Ameriko.
JJt'NAJSKI rabelj je izjavil, da ne ho usmrtil 221etnega Edvarda Ilce ko, lci ga je obsodilo sodišče na smrt, ker je potem ko je bil dolga let br ezposeln in je zastonj iskal dela, v roparskem napadu umoril nekega lekarnarja.
Mate Mage, V. Mugueta, in njegovi.
CLOVENSKI sodnik najvišjega sodišča v 'Clevelandu gospod Fran:-, Lauše je n nadoma zbolel. Prepeljati so ga morali v bolnico, kjer je bil operiran za sklepičem. Zbolel je ravno na predvečer velike prireditve, ld so jo pripravili naši rojaki njeihu v čast in katero so se imeli udeležiti poleg drugih imenitnikov predsednik najvišje sodnije v državi Ohio, gou-verneur, nv stni župan in mnogi senatorji in poslanci. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Slovenski obisk v največjem kačjem vrtu na svetu, Butan ta m, poleg Sao
Paolo, Brazilija.
JUGOSLOVANSKI ministrski svet je dne 21. januarja odobril predlog o kmetijskih zbornicah,, ki bodo imele iste pravice, kakor vse druge gorspodarske zbornice. Vsaka banovina bo dobila svojo kmetijsko zbornico.
JQA zima in gospodka ne prizaneseta.
pravi slovenski pregovor. V Slo veni j i so sicer mislili, da jim bo lotos prizanesla. Božič jp bil tako lep kakor ne pomnijo najstarejši ljudje, ampak že januarja so začeli taki viharji, kakor jih tudi že dolga leta ne pomnijo. Mi v Argentini pa smo mislili, da nam bo letos prizanesla
Romana in Paula, dve cenjeni in dobro znani buenosajreški Slovenki.
vročina. Tja do konca februarja se nam skoro ni bilo treba potiti, zadnje dni februarja pa je zavladala vročina. ki je bila posebni neznosna vsled izredno obilne vlage v zraku, humedad, kakor pravijo po teh krajih, in vsled brezvetrja, tako da smo se kar kopali v potu svojega obraza in telesa. Zaključili pa smo mesec februar s silnimi nalivi v nedeljo zjutraj, ki so za nekaj časa ustavili do mala vos silni promet po bucnos-ajreških ulicah.
Slovenska družba, Amnetz, Francija.
^ GORIŠKO malo semenišče je vstopil Branko Furlan, sin naše znane in priljubljene izseljenke gospe Jožefo Furlan.
QDLKEN član vladi' samostojne republike Vasconije in znan katoliški prosvetni delavec je v inozemstvu izjavil časnikarjem, da ne bo nikdar mogoče priti do pomiritve med Vaški in generalom Frankom, ki niti slišati ne mara o kaki avtonomiji Vaško v od katere po Vaški pod nobenim pogojem ne morejo odstopiti, ker imajo do nje vso človeško in božjo pravico. Nobenega dvoma ni, da je poleg socialnih krivic zlasti nerešeno nacijonalno vprašanje Španije bolj kakor kaj drugega vzrok tako težkim razmeram v tej nekdaj slavni danes pa tako nesrečni deželi, saj se opira današnja valencijanska vlada skoro izključno samo na nacijoilalno nezadovoljne Katalonce in Vaške — sami Valcncijani zahtevajo avtonomijo — dočim je skoro vsa kasteljanska Španija v rokah nacijonalistov.
D ADI O Aguila C X 32, Montevideo, Uruguay, ima vsako nedeljo od. -t h do 5 h popoldne posebno uro, med katero prebere g. David Doktorič izmenoma enkrat slovenski, drugič pa hrvatski list in evangelij s prav kratko razlago, na kar opozarjamo vso naše čitatelje! Valovna dolžina 250 m.
I
pdO de Janeiro je znan po svojih velikopoteznih karnevalih. Glavni rezultat letošnjih pustnih praznikov je: 1021 bolnikov, ki jih je bilo treba sprejeti tekom pustnih dni v razne mestne bolnice in sicer med drugim: 03 zaradi ran, ki so jih dobili v pretepih, 141 pohojenih, 18 ožganih, 40 jih je v pijanosti padlo iz tramvij in avtobusov, 103 so povozili avtomobili; (j jih je poizkusilo samomor, 40 sc jih je ponesrečilo z raznimi pustnimi zabavili, 12 so jih pogrizli psi.
JZLET v Berisso pri La Plati in domača božja služba sta vsled neurja precej trpala. Kljub izrednemu nalivu se je odpeljalo iz Buenos Airesa 25 izletnikov, prve slovenske božje službe v Berisso se jih je vdelpžilo okoli 100 izmed katerih jih je izredno veliko prejelo tudi svete zakramente.
Jožef Glavič, iz Šmihela pri žužem berku, ki je stopil te dni v jezuitsko Apostolsko šolo.
^ADN.TO šle vilko smo razposlali vsem, za katere je bila naročena. V zalogi imamo še nekaj izvodov slovenskim deklctam posvečene, kakor tudi današnjo velikonočne številke. Cena: 30 cts. kamorkoli v Ameriko, 40 cts. v Evropo.
J^AD en milijon ljudi je brez stre v Severni Ameriki zaradi o-gromni povodenj_ ki so zajele desel držav, ležečih v centru velike zvezne republike. Prizadetih je tudi več slovenskih naselbin, zlasti v državi Ohio.
Veliki petek
Gornja slika: JEZUS NA KRIŽU. — Slikal Beato Angelico.
Veliki petek je dies ater, črn dan, najnesrečnejši dan v človeški zgodovini, žalni dan Cerkve zavoljo smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Veliki petek ob treh popoldne je ugasnilo njegovo življenje. Dolge tri ure se je na križu od bolečin zvijalo ubogo Jezusovo telo. Nekako ob treh popoldne pa j.e zaklical: “Dopolnjeno je!” in kmalu na to “Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo!” se zdrznil in umrl. Čez nekaj trenutkov je eden izmed tam setoječih vojakov porinil sulico v njegovo stran in mu prebodel srce, da so iztekle iz njega še zadnje kaplje krvi, že pomešane z Vodo.
In tako stoji sedaj pred našimi duhovnimi očmi Kristusov križ s še razpetim njegovim mrtvim truplom, prav kakor smo ga. vajeni gledati vsak dan, pa se nemara ravno vsled navajenosti
redko kdaj spomnimo, kaj da nam kristjanom ta križ prav za prav govori.
Cerkvene molitve in obredi
V	svojih molitvah in obredih velikega petka katoliška Cerkev posebno pozorno opazuje križ in mrtvo Kristusovo truplo na njem. Z muko išče besed in primer, da bi nam mogla nekoliko dopovedati svojo globoko žalost in nesrečo in tudi v nas zbuditi malo sočutja z mrtvim Odrešenikom, in končno tudi prav z jokom utolažiti svojo bolečino.
Prva izmed primer s katerimi hoče Cerkev razkriti svojo bridkost, so žalostne pesmi preroka Jeremija, ki se ponavljajo v njenih molitvah vse zadnje tri dni velikega tedna.
žalostne pesmi preroka Jeremija
V	strahotni vojski so bili Judje premagani. Sovražniki so si osvojili in opustošili njihovo deželo prav na strahotno preprost in barbarski način. Večina ljudstva je bila poklanega. Kar so jih mogli živih ujeti, so jih odpeljali v sužnost, kjer bo treba brez vsakega plačila trdo delati svojim novim gospodarjem. Mnogo je bilo prodanih za denar. Posebno temeljito so pokončali judovsko glavno mesto Jeruzalem.
X' Jeruzalemu so imeli Judje svoje edino svetišče, tempelj, ogromno stavbo, tako umetno izdelano in tako bogato okrašeno, da se je od veselja in ponosa razširilo srce vsakemu Judu, ko je tempelj zagledal ali se ga tudi samo spomnil. Zaradi njene lepote so imenovali tujci to stavbo čudež sveta.
Na svoj tempelj so bili Judje naravnost ljubosumni. Noben tujec, pogan, nihče, ki ni bil njihovega rodu, ni smel prestopiti templjevega praga. Tako predrznost so kaznovali s smrtjo. Vsi odrasli Judje pa so morali vsaj trikrat na leto, za tri največj.e judovske praznike, priti v Jeruzalem in obiskati tempelj.
Toda z deželo in mestom vred je bil osvojen tudi tempelj. In zažgan in oropan in razdejan. Zakleti sovražniki judovskega ljudstva so ponosno hodili med ruševinami, si jih ogledovali, se čudili
Jezusov predhodnik Janez Krstnik.
nekdaj mogočni stavbi, z glavami zmajevali in se norčevali iz Judov, nekdanjih gospodarjev teh lepili in bogatih krajev.
Redki posamezni Judje so se bili skrili v hribe. Tisti, ki so jih bili lovili in vezali, da jih na tuje, v sužnost odpravijo, jih v naglici niso mogli najti. Sedaj počasi in boječe, kakor tatovi, pri-
Reka Jordan, kjer je Jezus pridigal.
ha ja j o iz svojih skrivališč in se kradoma razgledujejo po tej, nekdaj njihovi deželi.
Med njimi je Jeremija, prerok in pesnik. Mož izredno občutljivega srca, ki je globoko ljubil svojo deželo, svoje mesto, tempelj in svoje ljudstvo. Mislite si sedaj njegovo žalost, mislite si obupnost njegovih pesmi, ki jih piše na razvalinah jeruzalemskega mesta in templja, in so v sv. pismu ohranjene do današnjih dni.
Ko stoji danes Cerkev pred tako izničenim mrtvim truplom Njega, ki je bil nekoč najlepši in najboljši človeških otrok, in išče besed v katere bi izlila svojo neizmerno žalost in obupno bridkost, se je spomnila žalostnih pesmi preroka Jeremija, njegovi žalosti primerja svojo bolest, in vse tri dni velikega tedna v posebnih, svojevrstnih žalostnih melodijah, ki najbrže nam vsem še danes zvenijo v ušesih, nekako takole pripoveduje, joka, poje in ponavlja:
Kako samotno je mesto, ki je bilo nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo, ki je bilo še pred kratkim kakor gospa narodov, in kakor sužnja je, ki je bilo še včeraj kraljica dežela. Vse noči joka in solze ji teko po licih, pa ni nikogar, ki bi jo tolažil v njeni brezmejni nesreči in bridkosti.
Še pota na Sion so žalostna, ker ni nikogar, ki bi prišel k praznovanju. Duhovniki, ki so včasih v bogatih ornatih opravljali tod svojo službo, vzdihujejo sedaj v tujini. Dekleta, ki so oblačila za praznike svoje najlepše obleke in prihajala v tempelj, se danes umazana in zanemarjena skrivajo v podzemeljskih luknjah gora,
ali p.a ponižane, prestrašene, oskrunjene begajo po tujih deželah. Vse mesto je kakor strto od bridkosti. Mestni poglavarji so kakor razkropljeni ovni, ki ne morejo nikjer najti paše. Vsi listi, ki so to mesto svojčas častili, se mu sedaj posmehujejo in je zaničujejo.
Sovražnik je stegnil svojo roko po vseh mestnih dragocenostih. Tisti, o katerih si — Bog — zapovedal, da ne smejo stopiti v tempelj, so vdrli v Tvoje svetišče. Tvoje ljudstvo — o Bog — pa vzdihuje in išče kruha. Vse svoje dragocenosti so že razdali, da hi se nasitili in okrepčali. Zavoljo pomanjkanja kar po cestah mro otroci in dojenci. Otroci prosijo kruha, pa ni nikogar, ki bi jim ga lomil. Dojenčkom se je od žeje prisušil jezik na nebo. Oni, ki so jedli nekdaj slaščice, danes od lakote po cestah ginejo. Oni. ki so bili vzrejeni v škrlatu, leže v blatu. — O, vi vsi, ki greste mimo po poti, ozrite se in povejte ali je kje na svetu bolečina, kakor je bolečina tega ljudstva in naroda!
Komu naj te primerjam ali komu naj te prispodobim, mesto Jeruzalem? Komu naj te enačim, da te potolažim? Kakor morje je neizmerna tvoja potrtost. Kateri hodijo mimo in te vidijo, se vesele tvojega ponižanja, privoščijo ti je, od veselja ploskajo z rokami, zasmehljivo žvižgajo in z glavami majejo: Ali je res to tisto slavno mesto, mesto popolne lepote in veselje vse zemlje?
Oči mi pešajo od samega joka. Od žalosti se je razgibalo v meni drobovje. Žolč bom izjokal zaradi nesreče mo.p-ga ljudstva
Sedaj začne prerok uvidevati in spoznavati:
Vzroki nesreče
Budo se je pregrešil Jeruzalem, zato ni obstal. Sedaj se spominja časov svojih pregreh in sladnosti, in jih obžaluje. Prekasno! Tudi če vpijem in prosim, Gospod sedaj mojo molitev zaničuje. Kakor z rezanim kamnom je zaprl vsa pota do sebe in mi je steze razkopal. O, greh mojega ljudstva je večji, kakor je bil greh Sodome. Sodoma je bila pokončana v trenutku, moje ljudstvo pa v takem trpljenju počasi gine in umira.
Dobro pozna prerok staro svetopisemsko napoved, ki mu seda prihaja na misel in se že uresničuje z vso pezo: Ljudstvo moje vedi, da bo hudo in bridko, ko boš zapustilo Gospoda, svojega Boga! Posebno se huduje na krive preroke, slabe božje služabnike.-
Tvoji preroki so gledali in govorili same prazne besede, laži in neumnosti. Niso govorili resnico in pravico svojemu ljudstvu, ampak tako so obračali besedo, kakor so slutili, da se bodo ljudem
Jezus čudežno pomnoži krutie.
sladkali in bolj prikupili. Zato ti niso odkrivali tvojega hudodelstva in te niso nagnili h kesanju in pokori.
Vendar se prerokova pesem kljub vsemu, kakor sama od sebe in nehote razvname v najprisrčnejšp molitev.
i
Molitev preroka Jeremija
Pomisli, Gospod, kaj se nam je zgodilo; poglej in ozri se na našo sramoto! Naša dedščina je prišla tujcem v roke, naše hiše v roke poganom. Kakor sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove. Svoje vodo pijemo za denar, svoja drva kupujemo. Za vratove nas vklepajo in gonijo; ko se utrudimo, nam ne dovolijo počitka. Egiptu nudimo roko in prosimo dela, in Asircem, da bi se kruha najedli! Naši očetje so grešili, in jih ni več, mi pa nosimo sedaj pokoro za njihove grehe. Hlapci nam gospodarijo, p.a ni nikogar, ki bi nas rešil iz njihove roke. V puščavi si pripravljamo kruh, v vedni smrtni nevarnosti pred mečem naših gospodo-vavcev. Od silne lakote se je naša koža osušila kakor peč. Na Sionu pa skrunijo naše žene, in device po judovskih mestih.
In kakor skrbna mati. ki vedno misli in prosi za svoje otroke končuje zaskrbljena Cerkev te svoje molitve s pretresljivo prošnjo, ki jo devetkrat ponavlja in poje v nepozabni, pretresljivo žalostni starodavni cerkveni melodiji:
Jeruzalem, Jeruzalem, spreobrni se vendar in vrni h Gospodu svojemu Bogu!
' ippg
<.;V
Vrt Getsemani s tisočletnimi oljkami
Primera
Samo mesto Jeruzalem je bilo sicer nedolžno. Hudobije njegovih prebivavcev so bile vzrok, da je bilo tako strahotno pokončano. Ravno tako je bil nedolžni Kristus uničen in pokončan zaradi hudobije nas, svojega ljudstva. Kakor Jeremija moli in prosi milosti za svoje ljubo judovsko ljudstvo, o katerem ve, da jo pred Bogom krivo in da je kazen zaslužilo, tako Cerkev kliče božjega usmiljenja nad svoje otroke, kristjane, in nad ves človeški rod, kljub našim vsakovrstnim in velikim grehom. — Kakor je prerok Jeremija opominjal in svaril svoje ljudstvo in je rotil, naj se vendar vrne iz svojih slabih, grešnih in krivičnih potov h Gospodu, svojemu Bogu, če sl hoče dobro, če za svoje težke pregrehe noče občutnih božjih kazni, prav tako dela Cerkev, ki ne neha ponavljati vsakemu izmed nas vsak dan in neprestano, današnji dan pa še prav posebno: Spreobrni se vendar in vrni h Gospodu našemu Bogu! In kakor končno prerok joče in vzdihuje zaradi nesreče svoje ljube judovske domovine, jeruzalemskega mesta In templja in svojega ljudstva, in se kar utolažiti ne more, tako se je današnji dan Cerkev vsa zatopila v bridkost, žalost zaradi nepopisno
Marko Palxnezoni: Obhajilo apostolov.
bridkega Jezusovega spravnega trpljenja, in se kar utolažiti noče, dokler ne prisije iz njenega obupnega joka misel na božjo dobroto in na njegovo vse odpuščajoče usmiljenje, misel na neizgibno končno zmago pravice in na vstajenje in povišanje njenega ljubega Gospoda in Učenika.
Prvo tolažbo v svoji neizmerni žalosti najde Cerkev v starodavnih prerokbah, v katerih je Bog mnogo tisoč let prodno je pri-

Jezus, začetnik nadnaravnega življenja.
šel, po svojih prerokih, napovedoval Odrešenika in napovedoval tudi vse njegovo nečloveško trpljennje v spravo in zadoščenje za grehe ljudi.
Tak dalekoviden prerok je bil imenitni judovski kralj 'm sloveči pevec David, ki je tisoč let pred Jezusovim rojstvom videl Odrešenika in tisoč let preje nekako takole opisoval njegovo strahotno trpljenje velikega petka in smrt na križu, pesniško go voreč v njegovem lastnem imenu:
Kralj David prerokuje o Jezusu
Prebodli so mi roke in noge; prešteli so vse moje kosti. Obstopilo me, je krdelo psov; zbor hudobnežev me je obkrožil. Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo. Kakor lev so, ki grabi in rjove. Kakor voda sem se razlil in vse moje kosti so se razklenile. Kakor črv sem in ne človek: v zasramovanje ljudem in izvržek človeštva. Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, zaničljivo govore in z glavo majejo, češ, saj je v Gospoda zaupal, pa naj ga
Kliku desno: Dolina in potok Cedron, v ozadju Jeruzalem. Zgoraj: Stop-r.jice iz Jeruzalema v dolino Cedron, po katerih je najbrže šel Jezus po zadnji večerji na Oljsko goro, kjer je prebil del noči med molitvijo, na kar
so ga prijeli.
otme, ve mu res dobro hoče! Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Kličem Te podnevi in mi ne odgovarjaš, ponoči, in me ne poslušaš. V Tebe so upali naši očetje in si jih reševal, v Tebe so upali in niso bili osramočeni. Tebi sem bil izročen takoj po rojstvu; ti si moje upanje od materinih prsi. Ne oddaljuj se od mene, zakaj bridkost me objemlje in nikogar ni, ki bi mi pomagal. Toda ne! Kupo bridkosti ho treba izpiti do konea! Izročili so me v roke hudobnežem, in v ničemur niso prizanesli moji duši!
Še drugi preroki
Pa ni samo prerok David oznanjal Odrešenika in tako natančno napovedoval podrobnosti iz njegovega življenja, da bi ga lahko vsak poznal, ko se bodo prerokbe uresničile. Napovedo-vaveev izrednih posebnosti iz Jezusovega življenja je bilo še cela vrsta. Zlasti na primer prerok Izaija, ki je 700 let pred Jezusovim življenjem tako verno popisoval neštete posameznosti o Jezusovem
rojstvu, življenju, oznanjevanju božjega kraljestva in o njegovi smrti, da ga ne imenujejo preroka ampak evangelista. V 53. poglavju svojili prerokb med drugim nekako takole govori o Odrešeniku :
Prerok Izaija govori o Jezusu
Videl sem ga, pa ni bilo nič takega na njem, da bi ga gledal z veseljem. Nobene lepote, niti ne človeške podobe. Zaničevan, zadnji med ljudmi, mož bolečin, preizkušen v vseli bolečinah. Kakor bi ga flospod hotel streti v njegovi slabosti. Kakor za gobavega in od Boga udarjenega in ponižanega sem ga imel.
On pa je bil ranjen zavoljo naših pregreh, potrt zaradi naših hudobij, flospod je nanj položil grehe nas vseh in jih na njem pokoril.
Kristus — naše Velikonočno Jagnje.
Judje so imeli poseben običaj, ki ga ne najdemo pri nobenem drugem narodu. V spomin na čudežno rešitev judovskega ljudstva iz egiptovske sužnjosti so morali zaklati vsako leto za velikonočne praznike jagnje in ga použiti natančno po predpisanem načinu. Takole govori predpis v drugi Mozesovi knjigi (12, 1—11) :
“Deseti dan tega meseca (meseca ramazana, to je po naše nekako meseca marca) naj si vsaka družina in vsaka hiša vzame -jagnje. Če pa je število (družinskih članov) manjše, kakor bi moglo zadostovati, da pojedo jagnje, naj vsak vzame od soseda, ki je najbliže njegovemu domu, toliko duš, da jih bo dovolj, da použijejo jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, same". leto star; po tem predpisu vzamete lahko tudi kozlička. Obdržite ga do štirinajstega dneva tega meseca in daruje naj ga proti večeru vsa množica Izraelovih sinov. In vzamejo naj od njegove krvi in namažejo na oha podboja 'm naddverje tistih hiš, v katerih ga bodo jedli. Jedo naj ono noč meso pečeno na ognju in opresne kruhe s poljskimi zelišči. Ne jejte od njega nič sirovega, tudi ne na vodi kuhanega, ampak samo pečeno na ognju; glavo z njegovimi nogami m drobovjem pojejte in nič od njega naj ne ostane do jutra. Če bi pa kaj ostalo, sežgite na ognju. Takole ga pa jejte: z opa-
Jezus pošlje apostole.
sanimi ledji, z obuvali na nogah in palicami v rokah, in jejte urno: je namreč pasha — mimohod Gospodov”.
Brezmadežno judovsko velikonočno jagnje je ena izmed mnogih Jezusovih predpodob. Saj so jih prav na veliki četrtek klali po judovski deželi. Jezus je velikonočno jagnje se jedel s svojimi učenci, postavil med večerjo zakrament svetega Eešnjega Telesa, sam svojim učenrem prvič maševal, naročil, naj opravljajo daritev svete maše vedno in v njegov spomin, na kar so ga še isti večer prijeli, zvezali, peljali pred sodnike, še isto noč obsodili, naslednjega dne, veliki petek ob treh popoldne, pa je bilo ‘‘naše velikonočno jagnje Kristus” kakor pravi apostol Pavel, že darovano.
Dovolj žalosti
Ko Cerkev veliki petek gleda in motri svojega tako izničenega Gospoda in se zave vzroka njegovih strahotnih bolečin, se na enkrat spomni, da je dovolj neplodne žalosti in obupa, in začne za začetek jutranje pobožnosti velikega petka mogočno in odločno vabiti in klicati:

Judov poljub.
Pridite, vrnimo se h Gospodu; on nas je udaril in on nas bo ozdravil; on nas je ranil, on nam bo tudi rane obvezal. Že v dveh dneh nas bo oživil. Oz ti,2.
Tn ko prebere še dobesedno poročilo o Jezusovem trpljenju, kakor je je opisal evangelist apostol Janez, ki mu je ostal zvest tudi v trpljenju, izlije svoje srce v gorečo in vse odpuščajočo molitev za vse Tj udi:
Prošnje velikega petka
Imenoma moli durovnlk za sveto Cerkev božjo, za papeža, škofe, duhovnike, za vse klerike, spoznavavce, device, vdove, za vse sveto božje ljudstvo, za katehumene (vernike, ki še niso krščeni), za vse, ki so v zmotah, za bolnike, za lačne, za jetnike po zaporih, za popotnike, za mornarje na Visokem morju, za krivoverce za same nezveste Jude, za pogane. Pri vsaki prošnji posebej duhovnik, ki molitve vodi, in za njim vse ljudstvo, pokiekuje, samo ko moli za Jude, se zdrzne in ne poklekne, ker je Cerkev zabolel spomin, ko so Judje v zasramovanje poklekovali pred Kristusa.
Razkrivanje križa
je pretesljiv obred jutranjega cerkvenega opravila velikega petka, ki sledi prošnjam za vse ljudi. Predstavlja naj Gospodovo povišanje na križu. Duhovnik sleče mašni plašč, vzame v roke z vijoličastim zagrinjalom pokriti križ in se obrne z njim proti ljudstvu. Na. listni strani pred stopnicami odkrije Gospodu glavo in zapoje: “Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta” Vsi razen njega padejo na kolena, in zbor pevcev odpoje: “Pridite, molimo!” Vrh altarnih stopnic odkrije zdaj duhovnik Gospodu desno roko, dvigne križ više in zapoje z višjim glasom: “Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!” Zopet vse poklekne in počasti križ. Sredi altarja odgrne duhovnik križ popolnoma in zapoje še z višjim glasom; “Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!” Zdaj tretjič vsi pokleknejo in počaste znamenje načega odrešenja.
Pričujoča prižnica iz stolnice v Jujuy je umetno delo Indijancev/ki so jo izvršili pod vod. stvom jezuitov. Tudi po bue-nosajreških cerkvah je izredno veliko kipov in celih oltarjev, ki so jih za časa slovitih jezuitskih redukcij izrezljali Indijanci pod vodstvom svojih učiteljev.
Ena izmed najznamenitejših zgodovinskih tvorb so slavne je zuitske redukcije v Paraguayu, pa tudi drugod po Južni Ameriki. Samo ozemlje takozvanih paraguavskih redukcij je bilo dvakrat tako veliko kakor ozemlje kraljevine Jugoslavije. Imenujemo pa redukcije samoupravna indijanska ozemlja pod vodstvom očetov jezuitov, v katera, izvzemši patrov, ni ime dostopa noben bel človek, pa tudi redovnikov-jezuitov je bili po teli indijanskih naselbina! le prav malo. Upravo redukci, so vodili sami Indijanci, seveda pod jezuitskim vodstvom, ki so Indijancem primerno uredili vso (Nadaljevanje na strani 38 pod črto!)
češčenje križa Kristusovega
Duhovnik nese zdaj visoko dvignjeni križ na blazino pred altarjem ali pred obhajilno mizo. Sezuje se in se od daleč bliža križu, da ga počasti. Spotoma trikrat poklekne in moli. Nazadnje poljubi Gospodove noge. Za njim prihajajo po vrsti drugi duhovniki, in nazadnje ljudstvo. Ko odhajajo, pred križem na eno koleno pokleku jejo. Kadarkoli gre današnji ali naslednji dan duhovnik nimm tega čaščenega križa, vselej poklekne na eno koleno, kakor sicer pred tabernakljem. Tako danes Cerkev časti zmagoslavni križ.
Očitanja
pojejo pevci med češčenjem križa Gospodovega. Duhovnik, ki je prvi končal s češčenjem bere očitanja pri altarju. V teh e presunljivih spevih govorijo pevci in duhovnik v Jezusovem imenu. Kakor da Odrešenik sam s križa našteva dobrote, ki jih je izkazal svojemu ljudstvu, in mn očita njegovo neverjetno nehvaležnost in nezvestobo, češ, mnogo dobrih del sem vam storil, zaradi katerega izmed njih mi tako povračate. Razžaloščen se obrača Odrešenik na nas in kar naprej sprašuje: “Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim te razžalil, odgovori mi! ”
Na očitanja odgovarjamo s skesanim in neprestanim češčenjem križanega Bog.a, našega Kralja:	“Sveti Bog, nesmrtni,
usmili se nas!’’
Izzvenijo pa očitanja'vendarle v hvaležno češčenje Gospodovega — vstajenja, zakaj po križu je “prišlo veselje na svet’’.
Očitanjem sledi slavospev “Jezik moj, opevaj zmago”, ki je
javno upravo v kolektivističnem smislu. Redukcije so proti pričakovanju sijajno uspevale in živele v splošnem blagostanju, kar pa seveda ni bilo všeč belim magnatom po današnji Argentini, Peruju in Brasilu, ker tako zaščitenih Indijancev niso mogli izko riščati. Južnoameriške redukcije niso bile zadnji vzrok, da je moral papež na zahtevo svetnih velikašev razpustiti jezuitski red. Cerkvi tako škodljivemu razpustu so se jezuiti brez ugovora pokorili in odšli iz redukcij, kamor sc je skoraj naselilo opustošenje, razdejanje in propad, še danes je najti po nekaterih delih Južne Amerike mnogo razvalin mogočnih stavb, ki sosi jih bili pod jezuitskim vodstvom sezidali Indijanci, ki pa so spet tako podivjali, ko so odšli izmed njih jezuiti, «la je njihov današnji položaj naravnost obupen, do pred kratkim pa so se sploh pogostoma, skoro neprestano in z orožjem v rokah upirali belcem, ki so morali pošiljati nanje cele velike vojske. Najznamenitejša je vse kakor razvalina sv Ignacija, v pokrajini Misiones, ki jo vidimo na sliki.
veličastno poveličanje svetega križa, polno prisrčne ljubezni do križa in Križanega, ki je s svojo smrtjo čudovito zmagal. (Med posameznimi kiticami se ponavlja odpev: “Sladki les. na sladkih žebljih nosiš breme presladko”, kakor da se ne moremo ločiti od znamenja našega odrešenja.
Duhovnikovo obhajilo
Po češčenju in po končanih očitanjih prenesejo križ spet na -altan Prižgo sveče in spet popolnoma razgrnejo altarni prt. V slovesni procesiji preneso na glavni altar včeraj posvečeni hostiji, ki sta shranjeni v božjem grobu, v zagrnjenem in spodvezanem kelihu. Spotoma pojejo slavospev: “Kraljevi prapori se pno”, v katerem še vedno častimo sveti križ, slavospev pa velja tudi sveti Evharistiji, ki je pravi spomin trpljenja Gospodovega, dočim je križ samo podoba na križu visečega Zveličarja.
Sledi duhovnikovo obhajilo ali maša s prej posvečeno hostijo.
Po obhajilu dene duhovnik tretjo, včerajšnji dan, na veliki četrtek posvečeno sveto hostijo v monstranco, pregrnjeno s tančico, in jo za sklep slovesno prenese v božji grob, kjer Najsvetejše izpostavi javnemu češčenju kar naj nas spominja, da je bil mrtvi Jezus v tančice zavit in v grob položen. Božji grob okrasimo kar najslovesneje, s svečami, oljnatimi lučkami in rožami. Te dni naj bi pred Najsvetejšim zlasti premišljevali in se' vgljabljali v cerkvene molitve in obrede velikega tedna.
Razgrinjanje oltarjev
Koncem cerkvenega opravila poberejo spet prte, najprej iz velikega oltarja in potem iz vseh drugih, izvzemši božji grob. Vse .je pusto, tabernakelj na glavnem oltarju prazen in odprt. Križe po cerkvi razkrijejo. Kakor da vse žalostno kliče: Gospod je umrl. Večji križ leži na prtu in blazini črne ali vijolične barve, da ljudje prihajajo častit in molit svojega križanega Boga. Ol) križu je pušica za miloščino, ki je namenjena za varuhe božjega groba v J eruzalemu.
Očiščenje
\ eličastna je liturgija velikega petka. Cerkev žaluje v svojih današnjih obredih s trpečim Zveličarjem in poje sočutja polne žalne pesmi. Za trenutek se prepušča naravnost brezupni bolesti.
Dve deklici po prvem svetem obhajilu. Zadnji čas j's izredno veliko slovenskih izseljenskih otrok prejelo Jezusa v zakramentu sv.
Eešnjega telesa.
Toda brž se spet zave in začne povdarjati ljubezen in zvestobo
križu in Križanemu. Celo veselje najdemo na enkrat v njenih
spevih, veselje nad dopolnjenim odrešenjem. S svojim nečloveškim
spravnim trpljenjem je naš Gospod Jezus Kristus zadostil za naše grehe in nam je zaslužil neizmernih milosti, ki se jih moremo udeležiti, če le hočemo. In se jih moramo! Danes moramo postati tudi mi odrešeni! Cilj postne dobe cerkvenega leta, to je odrešenje, mora biti danes dosežen. Pa o teh rečeh bomo govorili na drugem mestu.
Kdaj se še spominjamo Jezusove smrti
Smrt Gospodova je prevelik dogodek, da bi se ga spominjala Cerkev samo enkrat na leto.
“ Kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate smrt
'Gospodovo!” pravi apostol Pavel, ko piše svojim vernikom v Korint (1 Kor 11, 2(i) in jim govori o sveti maši, kako in zakaj je naš Gospod Jezus Kristus postavil in ustanovil to daritev, obred in zakrament, kakšni so njeni sadovi, in kako je treba, da se kristjani svete maše udeležujejo.
Prva sveta maša-
Kakor dobro vemo, je prvič maševal sam naš Gospod Jezus. Veliki četrtek zvečer. Ob tej priliki se je poslovil od svojih apostolov. Napravil je tudi svoj testament. Ne bo minilo 24 ur ali en eel dan, ko bo obveljalo: Dopolnjeno je. Ko Jezusa ne bo več med živimi. Ob tej slovesni priliki je zapustil Jezus svojim, ki jih je ljubil do konca, dragocen dar; daritev svete maše. Potem, ko je sam odmaševal, jim je izrečno naročil:	‘‘To delajte v moj
spomin!”
Kolikokrat je Jezus maševal?
Tisti Jezus, o katerem so mislili njegovi sovražniki, da je za vedno mrtev, je tretji dan vstal od mrtvih in se svojim učencem pogostokrat prikazoval. Zdaj so ga videli posamezni apostoli, zdaj vsi učenci skupaj, zdaj spet pobožne žene, zdaj kje v sobi, v skriti
Vitez moli križ.
kamri, zdaj na vrtu, pa spet na poti, gori v Galileji, ko so učenci lovili ribe, enkrat — pripoveduje apostol — se jim je Jezus prikazal, ko je bilo zbranih več kakor pet sto bratov, izmed katerih jih je takrat, ko je Pavel pisal in govoril, veliko še živelo, nekateri pa so zaspali. Samo veliko nedeljo se je prikazal dvema učencema na poti v Emavs, ki sta ga spoznala pri lomljenju kruha — kakor poroča sveto pismo — to je, ko jima je maševal. Brž sta tedaj vstala — pripoveduje isti apostol — in se vrnila v Jeruzalem, pra-
Mladi deček Tarzi,cij, ki je za časa preganjanja nesel sveto obhajilo bolnikom, pa so ga hudobni, tovariši na cesti s kamenjem do smrti pobili.
vit apostolom, prvakom med učenci, kaj da Se jima je zgodilo. Presrečna sta bila in spotoma govorila med seboj: Kaj ni gorelo najino srce, ko je z nama šel in nama pisma razkladal, in midva ga nisva spoznala? Njune oči so bile namreč pridržane, da ga nista mogla prepoznati. In ko sta razložila apostolom veselo vest, kako se jima je prikazal in kako sta ga spoznala, so jima začeli praviti veseli apostoli, kako so ga ravnokar videli tudi sami.
Štirideset dni se je potem Kristus tako prikazoval apostolom, in tisti o katerem so mislili njegovi sovražniki, da je mrtev, je delal s svojimi učenci načrte, kako bodo šli po vsem svetu, učili vse narode, jih krščevali, pridobivali za njegov nauk. Tisti, o katerem so mislili njegovi sovražniki, da je mrtev, je živel in dajal
Slika na desni: JEZUS VSTANE OD MRTVIH. Slikal Pavel Veronese. —
Muzej v Draždanah.
MS??'

Molitev mističnega Jagnjeta, ki pomeni Kristusa. — Slikal Van d ’Eyok.
svojim učencem zadnja navodila, kako naj osvojijo zanj vesoljni svet. Kakor obema učencema na poti v Bmavs, je brez dvoma večkrat. maševal tudi drugim apostolom in učencem.
Štirideseti dan po svojem vstajenju se je Jezus na Oljski gori še enkrat poslovil od svojih prijateljev, nato se je vpričo njih dvignil in odšel v nebo.
Maše prvih kristjanov
Iz istega svetega pisma vemo, kako so poslej živeli Jezusovi učenci:
Vsako nedeljo so se zbirali ti sveti — o, kako sveti — ljudje h sveti maši po hišah, ker cerkva še niso imeli. Drugoverci so se zgledovali nad njimi, tako sveto je bilo njihovo življenje, Najbolj so se čudili njihovemu medsebojnemu prijateljstvu. .Nobenega reveža ni bilo med njimi. Kar jih je bilo namreč med njimi bogatejših, — berem spet v svetem pismu — so prodajali svoje imetje in
prinašali izkupiček k nogam apostolov, da je bil razdeljen med reveže 'm potrebne.
t
Odlična in skrivnostna družba
Kadarkoli se tudi danes zberemo k sveti maši, smo v skrivnostni družbi teh svetih ljudi, saj se zbiramo k eni in isti daritvi: spominskemu obedu na zadnjo večerjo in k obnavljanju Jezusove krvave daritve na križu. Vse maše namreč, hkrati z Jezusovo zadnjo večerjo in njegovo daritvijo na križu in hkrati z mašami od mrtvih vstalega Jezusa njegovim učencem, in prve maše apostolov, skrivne maše po dvoriščih in sobah judovskih in rimskih hiš, maše po katakombah, podzemeljskih pokopališčih, maše po rimskih javnih trgih in tržnicah (bazilikah!), ko je postalo krščanstvo svobodno, maše po prvih krščanskih cerkvah, ko je zajelo ljudi veselo upanje v nepopisno lepo bodočnost, katero da bo krščanstvo že na tem svetu ustvarilo človeštvu, veličastne maše po starodavnih stolnicah, ki jih še danes obhajajo z nepopisnim sijajem, maše po naših preprostih slovenskih cerkvah in cerkvicah, in naše skromne slovenske izseljenske božje službe — vse te svete maše so ena sama in ista daritev: obnavljanje velikega petka, Jezusove krvave daritve na križu. Nekaj besed, ki jih pri sveti maši izgovarja duhovnik, je ostalo neizpr.emenjenih prav od velikega četrtka, ko je Jezus svojim učencem prvikrat maševal. Mnogi mašni obredi so ostali neizpremenjeni od najstarejših apostolskih časov do današnjih dni. Nekateri ostanki današnjih mašnih obredov segajo v čase katakomb. Mnoga stoletja se niso izpremenili mnogi mašni obredi prav nič. Po vsem vesoljnem krščanskem sv,etu - obhajamo danes svete maše z natančno istimi molitvami, istimi kretnjami in celo tudi prav v enem in istem latinskem jeziku, da je Te bolj povdarjena enotnost po vsem svetu razkropljene krščanske družbe, ki se zbira vsako nedeljo in vsak praznik k eni in isti daritvi. Kakšna silna misel za krščanskega in vernega, pa tudi za vsakega mislečega človeka! Človek mora nehote misliti na slavno Malahi-jevo prerokbo: Od solnčnega vzhoda do zahoda bo veliko moj,e ime med narodi in po vseh krajih mi bodo darovali eno in isto čisto daritev (Mal 1, 11).
Kriz na oltarju
Gotovo ste že opazili na oltarju križ. Gotovo ste tudi videli, kako se duhovnik med sveto mašo večkrat ozre na križ in z očmi na njem ostaja. Zato, da se toliko bolj živo spominja in ves čas med sveto mašo toliko bolj trdno zaveda:	zdaj po izrecnem
Jezusovem naročilu in po njegovi sveti želji ponavljam spomin Jezusove daritve na križu, njegove smrti v spravo za grehe sveta, njegovega nedopovedljivega trpljenja, s katerim nam je zaslužil neizmernih milosti, ki se jih moremo udeležiti tudi mi njegovi verniki, ne po naši lastni vrednosti, ampak vsled zasluženja Gospoda našega Jezusa Kristusa. Gotovo ste že opazili, kako se duhovnik po mnogih mašnih molitvah obrne h križu, prikloni, sklene roki in govori: Per Dominum nostrum ... po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj, s čimer hoče reči, da zaradi Kristusa, našega Gospoda, zaradi njegovih zaslug, pričakujemo, da bo Bog uslišal naše prošnje, ne pa morda zato, ker prosimo mi, nevredni grešniki.
Križ je tako važen, da pri oltarju, na katerem bi ne bilo križa, ne more biti svete maše. Mnogo drugih stvari je na oltarju postranskega pomena: dragocene slike, umetniški kipi, žlahtno cvetje, umetna razsvetljava, dragoceno vezeni prti, bogati ornamenti in kar je podobnega. Najbistvenejša, najdragocenejša stvar na oltarju na katerem naj se daruje sveta maša, je Kristusov križ. Če bi ga na njem ne bilo, je najdragocenejši oltar nesposoben, da bi se opravila ob njem ta najsvetejša daritev.
Maše v čast svetnikom
Dostikrat slišimo, kako govorijo ljudje o mašah v čast Materi božji ali kateremu izmed svetnikov, in vendar mora vedeti vsak krščanski človek, da maše v čast Materi božji ali kateremukoli izmed svetnikov biti ne more. Kakor prav za prav tudi nobene molitve v čast svetnikom ne. S sveto mašo moremo častiti samo Kristusa-Boga in moliti moremo samo Boga. Pač moremo s sveto mašo združiti tudi češčenje božje matere ali katerega izmed svetnikov, in naše prošnje k Bogu moremo podpirati s prošnjami, ki
Bitka pri Milvijskem mostu pri Rimu,v kateri je slavni, kristjanom prijazni rimski cesar Konstantin Včliki leta 313, torej pred 1624 leti, premagal odločno protikrščanskega Maksencija. Po tej zmagi so dobili dotlej zatirani in državno preganjani kristjani vse državljanske pravice, radi česar je zavladalo nepopisno veselje po vsem krščanskem svetu.

jih pošiljamo Bogu po posredovanju katerega izmed svetnikov, odličnih, mogočnih božjih prijateljev, maša sama pa nikdar ne more biti nič drugega, kakor spomin na Jezusovo zadnjo večerjo in na njegovo spravno smrt, še več: skrivnostno obnavljanje njegove zadostilne smrti na križu.
Pri vsaki sveti maši
se torej lahko postavimo v duhu v dvorano zadnje večerje, med ljubljene Jezusove učence, okrog našega učitelja Jezusa Kristusa v čigar spomin sveto mašo darujemo. Ravno tako pa se lahko vstopimo v duhu, kadar smo pri sveti maši, pod sam Kristusov križ na Golgoti, na kraju mrtvaške glave, med tiste redke Jezusove prijatelje, njegovo sveto mater, Janeza In nekatere pobožne žene, in prisostvujemo pravi, krvavi — o, tako krvavi — Jezusovi sprav ni daritvi za grehe vseta. Po pravici, saj vemo, da je sveta maša ravno tako kakor je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo z učenci, tudi sicer skrivnostno in nekrvavo, vendar pravo in resnično obnavljanje Jezusove krvave daritve na križu, izven jeruzalemskih vrat, na sramotni Golgoti ali Kalvariji.
KAJ MI PA MAŠA DA?
Tako vprašujejo nekateri, ko jih vabi Cerkev, da vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pridejo h sveti maši in jim nudi priliko, da prisostvujejo sicer nekrvavemu in skrivnostnemu, vendar pravemu in resničnemu obnavljanju Jezusove krvave spravne daritve za grehe sveta, naj pridejo in “z veseljem zajemajo iz studencev Odrešenikovih”, milosti, ki jih potrebujejo za varno pot skozi zmešnjave življenja v nebeško domovino.
Kateri tako modrujejo in imajo še kaj vere, imajo malo pameti, srca pa sploh nič. Kaj malo vere? Tudi vere že nič več, čeprav se tega morda še ne zavedajo. Z njimi je odveč vsak razgovor o tako vzvišenih skrivnostih naše vere, dokler ne bo vera od druge strani posijala v njihove duše in razjasnila njihovih misli.
Onstran: Westminsterska katedrala v Londonu, velika stavbarska 'umetnina, Splošno je znano in priznano, da Cer k'ev ni samo nositeljica resnice, ampak da hodi z njo, po vseh njenih potih tudi umetnost, umetnost vseh vrst.
Dovoljujem si jih spomniti razprave v številki 31 Duhovnega življenja, ki bolj obširno govori o veri. Tukaj naj samo ponovim, da se zdijo po pričevanju svetega jfhsma in cerkvenega izročila mnoge in zlasti najgloblje krščanske resnice nevernim ljudem običajno nespametne in prazne, vernim pa same ob šemi umevne in jasne. Posebno je poudarjalo to neutajljivo dejstvo prvo krščanstvo, ki je uveljavilo zaradi tega takozvano disciplino arcani vsled katere takratni kristjani sploh niso smeli govoriti z nekrščanskim: ljudmi o največjih krščanskih skrivnsti in posebno ne o sveti maši. Vedeli so namreč, da z golim modrovanjem in s suhim razumom teh resnic nevernim ljudem nikdar :ii mogoče raztolmačiti, š,e veliko manj jih zanje pridobiti. Tudi niso dovoljevali, da bi neverni'ljudje prisostvovali daritvi svete maše in je ta prepoved prav za prav še danes v veljavi. Katehumene so poučih o daritvi svete maše in o še nekaterih drugih velikih krščanskih skrivnosti šele tik pred svetim krstom.
Kaj nam torej sveta maša da, z nevernimi ljudmi ni mogoče razpravljati, Verni pa to dobro vedo. Zato jim tudi postaja maša tem ljubša in dražja, čim večkrat se je udeležujejo.
Pri. lomljenju kruha, to je, ko jima je maševal, sta ga spoznala.
A
SLOVENSKI NAGROBNI NAPISI
OZNANJUJEJO VERO V VSTAJENJE IN VEČNO ŽIVLJENJE.
OČETU:
Zvon jo zbudil se v zvoniku, ko si večno ti zaspal.
Grob je kriknil v nemem kriku: kar si mogel, vse si dal!
MATERI:
Sinu dala si življenje, ki je bilo tvoja smrt.
Kristus tvoje je vstajenje, večni zdaj ti cvčte vrt.
BRATU:
Srečen ti med rajske svate Sel si iz sveta temin.
Brata nimam. V mislili nate, brat mi bodi vsak trpin.
SESTRI:
Polno sladkega nasmeha videl sem te zadnjikrat.
Onkraj groba ne preneha sestre ljubiti njen brat.
PRIJATELJU:
Dan je moj ko v vežnih vratih v gluhi noči glasen ključ; grob je tvoj ko v žarkih zlatih v tihem domu sončna luč.
MAŠNIKU:
Pozdrav od vsako svete mašo prihaja v grob iz cerkve naše, in večne luči sije žar
na grob tvoj, žrtvenih, oltar.
UČITELJU:
Ne bo pod večnim soncem veka, pod milim nebom no človeka, da tvojih likov zbriše sled; odmev je božjih nam besed.
UMETNIKU:
Nad temne sence, tesne zniNtc, k izviru Luči in Dobrote ožarjen orel si se vzpel:
Resnica tvoj je dom in dol.
OTROKU:
Očtivala so te nebesa v lepoti duše in telesa; in preden si razgledal svet, zacvetel si v nebeški cvet.
STARČKU:
Sejal ljubezen si med brati, ljubezen žanješ v žetvi zlati; pretesen zemeljski je grob za tvoj prepolni zreli snop.
POLJEDELCU:
Kaj je bilo truda tvojggh z menoj; spavaj — poje gruda ljub objem je moj.
PASTIRJU:
Po planinah hodi s čredo drug pastir; hitri čas ga vodi — k tebi, v grobni mir.
PEVCU:
Pevec vsak utihne, prava pesem ne; pevec njen izdihne, pesem ne umre.
VRTNARJU:
Lepše ti pomladi nisi zrl nikdar, kot goji v ogradi večni jo Vrtnar.
IZSELJENCU:
Dolgo romal si po svetu, sreče si povsod iskal v upanju, skrbeh, trepetu: zdaj ti' Bog je pokoj dal.
Vsakemu:
Zvezda se utrne, zapusti nebo; duša se povrne, dvigne si telo.
I.
II.
Kjer resnična je ljubezen, tam Bog sam prebiva.
Kristusova je ljubezen v eno nas
združila.
Veselimo v njem se in radujmo. Živega Boga ljubimo, zraven se ga
bojmo.
Kjer resnična je ljubezen, tam Bog sam prebiva.
Jezik moj, opevaj zmago slavno in prečudežno. Zmagoslavno pesem križu, zmage znamenju, zapoj!
In povej, kako Zveličar darovan jo zmagal smrt.
Zvesti križ, edino ti si plemenito ros drevo.
Ni lesa, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako.
Ko smo torej združeni vsi v eno, ljubezen v srcih skrbno ohranimo. Zdaj naj nehajo se kregi in prepiri. V naši sredi Kristus Bog naj biva.
Kjer resnična je ljubezen, tam Bog sam prebiva.
Zapeljani prvi človek se je smilil Stvarniku: sad nesrečni je poskusil, s tem usužnjil se peklu.
Les tedaj Bog sam izbral jo, da lesa izmil bi greh.
V družbi blaženih naj zremo v slavi tvoje kdaj obličje, Kristus Bog O veselje neizmerno, o veselje neskaljeno, na vse vekov veke. Amen.
Sladki les, na sladkih žčbljir nosiš breme presladkö.
To za naše odrešenje res primerno je bilo, da je zapeljivec zviti vendar sam prekanjen bil in da kakor les je ranil, tudi leg ozdravlja nas.
DA bodo mogli naši cenjeni eitatc-Iji tudi sami nekoliko okusiti preprosto pa osvojajočo lepoto cerkvenih molitev velikega tedna, jim prinašamo izmed mnogih štiri značilne pesmi, pravzaprav pesniško občutene molitve.
Prvo zapojejo pevci med tem, ko na veliki četrtek škof umiva noge dvanajstim starčkom.
Drugi slavospev je seveda v latinskem jeziku zložil v 6. stoletju škof Vonancij Fortunat. Pojejo ga cerkveni pevci veliki petek zjutraj, neposredno po oitanjih (glej stran 38.)
Kjer ni na razpolago dovolj sposobnih pevcev, ga poje ali moli duhov-	„	. ,
nik sam.	Zvestl krlž • • •
Tretji slavospev je zložil isti pesnik in ga pojejo med tem, ko veliki petek zjutraj v procesiji prenašajo iz stranskega na glavni oltar sv. hostijo zn duhovnikovo obhajilo in za božji grob.
Zadnjo hvalnico velikonočni žrtvi Jezusu pojejo pri sv. maši veliko nedelje po berilu in pred evangelijem. Po naših cerkvah navadno moli to pesem samo duhovnik pred oltarjem.	‘i
Zvesti križ...
Ko se torej čas dopolni odrešenja našega,
Oče pošlje nam nebeški Sina, zemlje Stvarnika. Ta za nas postane človek, iz Device se rodi.
Sladki les ...
V temne jasli položeno joka božje Detece, ko deviška Mati deva v skromne ga plcnčice in mu majhne roke, noge rahlo veže v trd povoj.
S tridesetimi že leti tek življenja dovrši in voljno se naš Zveličar sani v trpljenje izroči; da daruje so kot jagnje, se na križ razpeti d-j.
Sladki les ...
Žolča vzame in omahne.
Trni, žeblji, sulica nežno so telo prebodli, kri z vodo mu vre iz ran.
Zemljo, morje, zvezde, stvarstvo ta studenec je opral.
Zvesti križ ...
Les visoki, skloni veji, svoja vlakna omehčaj in naravna vsa trdota v tebi popusti naj zdaj.
Ude Kralja in Gospoda prav narahlo le razpni!
Sladki les .. .
Les presrečni, ti edini nosiš žrtev za ves svet.
Ladja si —■ v pristan domači svet zgubljeni nosiš spet, ker te je zaznamovala sveta Jagnjetova kri.
Zvesti križ ...
Večna slava naj doni ti, o Trojica blažena! čast Očetu, njega Sinu, ista Duhu Svetemu!
Vse stvari pojö naj hvalo troedinemu Bogu! Amen.
Sladki les .. .
III.
Kraljevo znamenje, o križ, kako v skrivnosti se blestiš' Življenju si prinesel smrt, življenje v smrti spot deliš!
Zamahljaj sulice grozan odpre Gospodu sveto stran: in s križa teče sveta Kri, da greli izpira vseh ljudi.
Po križu zdaj spolnjuje so, kar David napovedal je:
Kraljuje Bog nad narodi,
Gospodu poklonite se!
O krasno, slavljeno drevo, s škrlatno zaljšano Krvjo, izbrano, da tvoj srečni les dotika Kralja se nebesn
Na tvojih ramenih visi odkup za grehe vseh ljudi; peklu postal si tehtnica, ki plen mu je iztrgala.
Pozdravljen, o presveti križ, edini ti nam up deliš: pravičnim milost pomnožuj, krivičnim krivdo izbrisuj!
Bog Troedini, kar živi,
Rešitelja naj te slavi, in ti sam zmago križa daj, za križ plačilo — sveti raj.
Amen.
IV.
Velikonočni žrtvi hvalnice pojte, kristjani!
Jagnje je ovce rešilo:
Kristus — nedolžni — je grešnike spravil z Očetom.
Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju:
Gospod življenja je mrtev in živ kraljuje!
Povej nam, Marija, kaj si videla na potil
Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povoje.
Vstal je Kristus, upanje moje, pred vami pojde v Galilejo.
Vemo: Kristus je res od mrtvih vst".!'f
Ti, o Kralj zmagoslavni,
pa so nas usmili. Amen. Alelujo.
papinijeva molitev f] J{nstupu
Odlomek. Levo zgoraj ena izmed najnovejših slik včlikega pisatelja z njegovim podpisom.
Še vedno i:i vsak dan si med nami. In z nami boš vedno.
Med nami živiš, pri nas, na zemlji, ki je Tvoja in naša, ki Te je nedolžnega kakor otroka zgrabila in obsodila med zločince; neviden onim, ki Te iščejo živiš morda v podobi zapuščenega reveža, ki se nihče ne meni zanj.
Ali sedaj, Jezus, je prišel čas, ko je treba, da se nam znova razodeneš in se nedvomno izkažeš temu rodu. Ti, Jezus, poznaš našo revščino, veš kako je ogromna naša beda, priznati moraš, da smo nedopovedljivo ubogi, da so naše tegobe težke in resnične, poznati moraš naše pomanjkanje In našo obupnost; Ti veš, kako potrebujemo Tvojega posredovanja, kako neodložljiv je Tvoj povratek med nas.
Pridi morda samo za malo časa, nepričakovano in nenadoma, pa nam takoj spet izgini izpred oči; samo da se pokažeš, prideš in greš, eno edino besedico reci ob svojem prihodu, eno edino sporočilo nam izroči, morda naj bo to svojevrsten blisk na nebu, luč v noči, daruj nam eno samo uro svoje večnosti, z eno edino besedo prelomi svoj molk.
Potrebujemo Tebe samega in nikogar drugega! Samo Ti, ki nas ljubiš, nas moreš razumeti. Samo Ti moreš v svoji neiz-
merni ljubezni vedeti, kako nedopovedljivo nujno da te potrebujemo.
Prvikrat si prišel, da nas rešiš, govoril si, da nas rešiš, križati si se dal, da nas rešiš, Tvoja umetnost, vse Tvoje delo, Tvoje poslanstvo, vse Tvoje življenje je bilo posvečeno naši rešitvi. In mi smo danes, v teh črnih dneh, polnih bridkosti in hudobije, v teh strašnih in obupnih letih, ki so kakor ena sama kondenzirana groza in bolest, še bolj potrebni, da nas rešiš!
A ko bi bil ti ljubosumen in samoljuben Bog, ali maščevalen, ali tudi samo pravičen, vem da bi ne poslušal moje prošnje. Kar smo Ti namreč ljudje mogli narediti hudega, smo Ti naredili. Po Tvoji mučeniški smrti še več, kakor v življenju. Vsi, jaz, ki Ti sedajle govorim, ravno tako kakor drugi. Milijoni Judov so Te poljubljali potem, ko so Te prodali, ne za samo trideset srebrnikov in ne samo enkrat; deset tisoči farizejev in Kajfov so Te obsodili za hudodelca, ki zasluži križ; ničvredna druhal Ti večno daje zaušnice in Ti pljuje v obraz; sluge, vratarji in vojaki krivičnih denarnih magnatov in posvetnih oblastnikov so Ti okrutno izmrcvarili hrbet in okrvavili čelo; tisoči črno ali rdeče oblečenih Pilatov, parfumiranih, elegantno oblečenih in počesanih, ki so ravnokar stopili iz kopeli, ki naj bi jih očistila, so te tisočkrat izročali rabljem in krvnikom potem ko so priznali, da si nedolžen; nešteti prevzetnosti in nevoščljivosti pijani napuhnjenci kriče zahtevajo svobodo za uporne tatove priznane hudodelce, za javne morilce, Tebe pa gonijo na Kalvarijo in Te pribijajo na križ z žeblji, ki sta jih skovali strahopetnost in sovraštvo.
Ali Ti si oprostili vse in vedno. Ti, ki si živel sredi med nami, poznaš našo nesrečno naravo. Kakor listje smo, katero nosi veter kamor hoče, svoji lastni krvniki, rod, ki se je izvrgel, basta rdi, ki smo se ud ali grehu in sc po njem valjamo kakor se pijanec valja v	svojih izbljuvkih, kakor	zabodeni v svoji	krvi, kakor gobavec	v gnoju svojega telesa,	Zavrgli	smo Te,	ker
si bil za nas preveč čist; obsodili smo Te na smrt, ker si Ti obsojal naš način	življenja. Ti sam si rekel: Med	svetom	sem
bil in sem se jim	dal spoznati v človeški	podobi,	in moja	du-
ša trpi zaradi ljudi, zato ker so slepa njihova srca.” Vsi rodovi
Papež Pij XI.
so tistemu podobni, ki Te je križal, in na kakoršen koli način se jim približaš, Te zavračajo.
Ti veš, da je tako, Jezus Kristus. Veš, da so se znova dopolnili časi in da ta poziv "m j eni, nervozni in nemirni svet ne more pričakovati drugega kakor da ga kaznuje ognjen potop, ali pa da ga prideš ponovno rešit. Kes je, da Tvoja Cerkev, ki si jo postavil na Petrovo skalo, edina, ki zasluži ime Cerkve, ves svet
Načrt Vatikanskega mesta. Samostojna Vatikanska državica, katere ozemlje mori 44 ha ali približno 25 argentinskih kvader. Državica je bila ustvarjena na podlagi takozvane lateranske pogodbe z dne 11. februarja 1929, ki je bila ratificirana dne 17. junija istega leta. V Vatikanu živi stalno kakih 1200 oseb, od katerih jih ima kakih 950 vatikansko državljanstvo. Vatikanski državljani so poleg drugih vsi stalno v Rimu stanujoči kardinali — Sveti Oče je tudi svetni vladar Vatikanske državiqe. V notranjih državnih poslih ga nadomešča guverner, dočim pred tujimi državami zastopa Vatikan kardinal državni tajnik, ta čas Eugen Pacelli, ka ga dobro poznamo iz njegovega obiska v Buenos Airesu.. p0 svojem značaju bi odgovarjalo njegovo mesto ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru. Poleg Vatikanske palače in cerkve sv. Petra so tudi še nekatere druge stavbe v Rimu in Italiji last Vatikana ter uživajo tako-firžavi. Mfcd njimi je treba zlasti omeniti vatikansko letovišče Gastel Gandolfo. Razumljivo je, da ima Vatikansko samostojna država svoj denar, svojo poštno upravo, in poštne znamke, svoje sodišče, kakih 70 mož švicarske garde in vatikanske žandamierije, in celo svojo železniško postajo.
obsegajoča, ki iz Rima nezmotljivo govori po Tvojem namestniku, še vedno kljubuje časom da je kljub napadom stoletij vedno bolj čvrsta, da kljub shizmam in odpadom raste in se skozi vsa stoletja pomlaja sredi pokvarjenega in besnega sveta. Ampak
Ti, ki jo s svojim Duhom, varuješ, veš, koliko jih živi izven nje,
čeprav so bili rojeni v njenem okrilju.
Rekel si nekoč: “Če je kdo sam, jaz sem z njim. Premaknil bo kamen in me bo našel. Razcepil bo les in me ho dobil.” Ali če Te hoče kdo najti pod kamnom ali v lesu, Te mora iskati In mora biti sposoben, da Te vidi. Toda danes Te večina ljudi no-
ee iskati in Te ne more videti. Če Ti sam ne položiš svoje roke na njihove glave in ne zakličeš v njihova srca, bodo še naprej iskali sami sebe, pa se ne bodo našli, zakaj nihče ne pozna samega sebe, kdor ne pozna Tebe.
Kristus, mi Te torej prosimo, mi odpadniki, krivci, :ie rojeni pravi čas, ki se Te še vedno spominjamo, ki se trudimo, da bi živeli s Teboj, pa smo vedno daleč od Tebe, mi, poslednji, obupani, ki smo se vrnili iz nevarnosti in prepadov, Te prosimo, da se še enkrat vrneš med nas, ki smo Te ubili in ki Te še vedno ubijamo, da nam daš, ubijavcem, ki tavamo v temi, luč resničnega življenja.
Po svojem vstajenju si se že večkrat vrnil med žive.
Po odljudnih pustinjah samujoči puščavniki, menihi v dolgih samostanskih nočeh, svetniki v gorovju, so Te videli In od tistega dne Te ne prosijo druge milosti, kakor da bi kmalu umrli in se za vedno združili s Teboj. Ti si bil luč in beseda na potu svetega Pavla, ogenj in kri v Frančiškovi votlini, brezmejna in popolna ljubezen v celicah Katarine in Terezije. Če si se vrnil zo enega, zakaj se ne vrneš za vse? Če so oni vsled svojega brezmejnega in trdnega upanja zaslužili, da Te vidijo, zaslužimo mi vsled našega žgočega obupa. Oni so se priklicali z močjo svoje nedolžnosti, naše duše pa Te kličejo iz globin naših slabosti in naše ničvrednosti; če si tešil svetnike v zamaknjenost, zakaj bi onim ne pomagal, ki jih duši jok obsojenih? Kaj nisi rekel, da sl prišel na svet zaradi bolnih, ne zaradi zdravih, zaradi tistih, ki so zašli, ne zaradi tistih, ki so ostali zvesti Ti vidiš, da smo ljudje kakor okuženi, da živimo v vročici, da smo iskali, pa izgubili sebe in Tebe. Tvoja blagovest ni bila nikdar tako potrebna kakor danes, pa tudi nikdar tako zabljena in zaničevana. Satanovo kraljestvo je doseglo danes svoj višek rešitve pa. za katero vsi tipljejo, ne more biti drugje, kakor v Tvojem kraljestvu.
Velika izkušnja se bliža svojemu koncu. Ljudje so se oddaljili od Evangelija in našli obup in smrt. Ni izpolnjena samo ena obljuba in ne same ena grožnja. Mi, obupanci, nimamo drugega upanja, kakor Tvojo vrnitev. Ako ne prideš in nas ne zbudiš iz ležišč našega peklenskega gnoja, pomeni, da se Ti zdi naša kazen prekratka za naše izdajstvo in da nočeš sprejmiti svojih sklepov. Naj se vedno godi Tvoja volja v nebesih in na zemlji!
Gregor J/l ali:
V asovanja
i
Moja draga domovina, nato mislim noč in dan, ko deli mi kruh tujina, križ življenja nosim sata.
V	tebi še žare zakladi mojih zlatili mladih dni, vem, da ljubiš me ko mati, ki po sinu hrepeni.
Ne pozabi domovina, da še ljubim zvesto to, varuj nezvestobe sina, tebi, glej, izroča se!
V	zemlji tvoji, domovina, bi počival rad nekoč, reši iz tujine sina, preden pride smrtna noč.
II
Oče, mati in otroci, skupaj k peči sedli so; daleč romajo njih misli, — sina, brata iščejo.
Ni še dolgo, kar poslovil se od njih je sin in brat, šel močan in zdrav v tujino kruha boljšega iskat.
Toda upanja tujina njemu izpolnila ni, le moči mu je zdrobila, — v tuji zemlji mrtev spi.
Z materinega očesa solza se vtrnila je,
“Bog mu sveta daj nebesa!’’, oče bridko vzdihnil je.
III
Ko nam zvon božični poje, ali je pokore čas, kadar praznik je vstajenja, vedno mislimo na vas, ki ste šli od nas v tujino preka širnega morja, zapustili domovino, ki po vas je plakala.
Kadi bi pogovorili z vami, bratje, sestre, se, radi vas potolažili, če po domu plakate.
Ali vero še očetov svojih zvesto hranite?
Ali tam še govorite jezik svoje matere?
Ali k jaselcam hitite vsako noč božično še, o veliki noči jagnje k blagoslovu nesete?
Naj nas ločijo daljave, naj med nami bo morje, druži nas slovenska mati, njena vera in srce.
IV
Bratje, sestre, ki v tujini se borite za življenje, sveta noč je v domovini, — pozabite na trpljenje!
Lučko Njemu smo prižgali, ki rodil se je med nami, v hišo jaselce smo dali, ves večer smo bili z vami.
Radi bi vas v svoji sredi, bratje, sestre, vse imeli, da po večni bi Besedi svetonočni mir prejeli.
VEČNI POPOTNIK
L
J
U
B
K
A
V
S
0 R L
1
JESENSKA MISEL
Listje jesensko pada z dreves, listje jesensko, uvelo; kot bi hotelo do sivih nebes veter podi ga smelo.
Temnih obrazov, temnili skrbi mipio hitijo ljudje ...
Glej jih! I v njih več sonca ni nihče za pomlad no ve ...
V tiho svetišče mrak je večerni se med zidove skril...
Bledi plamenček lučke je večne ves tabernakelj oblil . ..
Ah, kako duši tnoji nemirni tu je prijetno, toplo,..
Tajno razkriva pokoj večerni tisoč skrivnosti pred njo...
I
Tavam v teminah, v dvomov viharjih, pred menoj noč, tema ...
Slutim te komaj, Bog — večni Popot-slutim v globini srca ...	nik,
Večno od duše do duše potuješ, poln si usmiljenja, poln si dobrot... Trkaš in iščeš, vprašuješ in prosiš: glej, saj ne veš več ne kam, ne kod...
f
Mesto ljubezni najdeš zasmeh —
To te, o Bog, boli, boli...
Ob vsakem zasmehu na čelu, očeh — glej, o človek: , spet kaplja krvi...
Kjer pa so duše ti duri odprle, kjer je i zate prostora, tam, o Bog, večno lučke prižigaš, tam ni več teme zastora ...
PO NJIVAH RUMENIH ...
'Po njivah rumenih jo burja zavela in tužno zapela je pesom jeseni.
A bori so temni do tal se sklonili in tiho molili molitev jeseni...
Tam v vrtu za hišo so astre zacvelc in težko so vplele v nas misel jeseni.
HLADNIK JANEZ, Buenos Aires
S 11 va
Nemočna je omahnila na posteljo. Ždela je nekaj trenutkov. Iz trpkih misli jo je vzdramil veter, ki je sunil skozi priprta vrata.
•‘Vse je izgubljeno,” se ji je trgalo iz prsi, ko je stopila da zapre vrata. ‘‘Vse je končano. In sedaj ...”
Vrgla se je v naslonjač. Grenko je občutila v grlu in bridkost je rastla vse bolj in se izlila nazadnje v ihtenje .. . Tako brezmejno sama, tako zapuščena. Nima živega človeku, kateremu bi mogla potožiti svoje gorje. Kakor umazana cunja je, ob katero si bo morda kdo še čevlje brisal..., tako je trpela.
Pa je bila Silva nekoč lepo dekle, polna življenja, polna smeha in veselja. Brez umetnih mazil, brez ponarejenega zdravja je bila vabljiva neštetim pogledom. In Silva se je svoje prikupnosti tud'i zavedala. Saj je nekaterikrat segla do njenih ušes beseda: ‘ ‘ Que preciosa”. Nikdar ji ni bilo treba stati v omnibusu ali kolektivu, zanje se je vedno sedež dobil, in če se je slučajno kaj izmuznilo na tla, vedno so bile druge roke pr.eje pripravljene, da ji store uslugo kot njene lastne.
Ko bi Silva prav razumela vrednost tega daru, ko bi doumela, da ni nihče prejel ničesar, kar bi mu ne nalagalo tudi nekih dolžnost ... Da bo treba o vseh talentih odgovarjati tistemu, ki jih je dal. In lepega obraza, ljubeznivega značaja, vitke postave m prikupne zunanjosti si Silva ni pridobila sama!
Smehljalo se ji je življenje. Skoro pestovali so jo doma. Na ladji je bilo vedno najveseleje okoli nje. In v novi domovini je našla kmalu službo. Prijateljice so jo priporočile dobri gospej, m ji je bilo kot doma.
Samo nekaj ji je grenilo življenje. Da ima tako malo svobode. Rada bi šhi na sprehod, v kino, na ples . . . Sedaj, ko sem mlada, moram okusiti življenje, tako si je skušala otopeti glas vesti, ki jo je vabil k skromnosti in ponižnosti.
Bila je razumno dekle in tako ji je tuja govorica kaj hitro šla v glavo. Komaj je minilo leto njenega življenja v tej zemlji,
Notranjščina največje in najlepše kr ščanske cerkve, cerke sv. Petra v Rimu.
že je brbrala po kasteljansko, kot da se je že v zibki učila španščine. Komaj je čakala, da bi znala govoriti kakor tod govore ljudje. Potem se bo osvobodila jarma, ki jo je žulil. Ven v svobodo. Sama svoja hoče biti, sama hoče imeti ključ od svojih vrat. In vračati se hoče domov kadar se ji bo zdelo!
Zaprosila je mesta blagajničarke pri znanem kinu. Priložila je fotografijo, in ko se je ravnatelju še osebno predstavila, je bila kar takoj sprejeta. Lepo plačo so ji ponudili, službo naj kar takoj nastopi. Vsa blažena se je vrnila domov in sporočila gospodinji. da z zadnjim v mesecu službo pusti, Samo še dva dni bo “dekla”, potem pa... O, zelo visoko so ji tekle misli!
Z naslado je sledila strastnim zgodbam, ki so jih prodajali v kinu, prijetno so ji dele sladke besede kavalirjev, ki so ji dvorili ob vsaki priliki, vedela je za vse slaščičarne v bližini in drugod, ob času počitnic je bila deležna sladkosti letoviškega življenja, kamor so jo vabili številni prijatelji.
Doslej ni nikoli občutila, da je življenje resna stvar. Zanjo je bilo kakor sladki sen. Kakor življenje otroka, kateremu se spolni slednja želja. Nikdar ni bila v stiski, nikoli lačna, nikoli brez človeka, kateremu bi mogla potožiti, če jo je kaj težilo.
Nova služba v kinu ji je pokazala drugo živi jensko pot, kakor jo je dotlej smatrala za pravo. Nekaj časa se ji je upiralo, da bi se vrgla v uživanje, kakor ga je kazal film, kakoršno je opa-
zovala okoli sebe, kakor so jo navajali njeni častilci. Toda malo po malo je njena stanovitnost popuščala, vedno bolj ji je bledela misel na dolžnost, zapisano z božjo zapovedjo, vedno bolj se ji je odmikala podoba matere, “ki ne ve, kaj je življenje”, vedno glasneje so se ji ponujali grešni užitki. Zakaj bi si življenja ne napravila prijetnega, zakaj nebi okusila sladkosti, ki se ji tako prijetno ponujajo, zakaj bi se upirala sreči, ki se ji smehlja, tako ji je šlo po glavi! Kmalu se je odločila, da si hoče napraviti nebesa že tukaj, na zemlji. Z.a ona druga nebesa, v katera-je preje upala, bo že pozneje časa dovolj. Kakor delajo miljoni deklet, tako tudi ona. Zakaj bi si grenila življenje z vedno odpovedjo ...
Leta so tekla. Novega življenja se je že kar čisto privadila. Vest, ki ji je zagrenila skraja še kake trenutke, je onemogla. Silva je nemoteno uživala vse tisto, kar more užiti zdrav človek, ki ni nikoli v stiskali za groš.
Toda nobena pesen ni tako dolga, da ne bi bila nikoli izpeta! Kar zamrazilo je Silvo, ko sc je po prečuti noči postavila pred zrcalo, da se odpravi na službo. Saj se je komaj spoznala! S spretno roko si je kmalu spet pričarala nazaj prejšnji obraz, a zavedla se je, da se bogastvo njene lepote bliža koncu. In od česa bo živela potem? . .. Omožila s,e bol Tako je presodila. Saj je ženinov dovolj! Na vsak prst jih lahko dobi po pet!
Res ji ni bilo treba iskati takih, ki so rekli, da! Toda nikomur se ni mudilo. Raje so jo imeli za igračko, kot za ženo .
Njeno lice je pa venelo bolj in bolj. V duši je začelo vstajati spoznanje, da se je prevarala. Toda na kratko je skušala odpraviti take temne misli. Ni bila dovolj močna, da bi si priznala svoje žalostno stanje. Neodločna je pustila, da jo je življenje vleklo dalje, in se je uspavala s sladkimi besedami, ki so jih ji razni kavalirji še vedno šepetali na uho ...
Končno je dobila človeka, ki se ji je zdel resnejši in ji je dal besedo. Toda Silva, ki je nekoč imela dober čut in je znala razločiti med dobrim in nevrednim človekom, je opešala v vsem. Tudi ta ženin je bil prejšnjim enakovreden . . .
Pogled na stebrišče, ki obdaja trg Sv. Petra v Rimu, najlepši trg na svetu. V ozadju kupola cerkve sv. Petra, v ospredju nepregledna množica umetniških kipov nadnaravne velikosti vrh kolonade.
E/* .wL£tm	j		ISagte* m	
	'•^*ä'	■• W		
sÄFf-p'wE'	jSaB^gp		''
		Mjp	1.^	, ■■imaTiai UBwWr	- • -• m<ri ~1 ~ mMnwwrvfn
Zjutraj je opazila, da se ji pripravljajo po obrazu neki izpuščaji. Zaskrbelo jo je, kaj naj to pomeni. Sitno ji je bilo s takim licem. Prišla je v službo. Poklicali so jo h ravnatelju. Kaj naj to pomeni? Kaj neki bo?
Hladno jo je ravnatelj sprejel in ji neusmiljeno povedal: “Odpuščeni ste, gospodična.” Prodirno jo je pogledal in pristavil: “Radi poneverbe in iz zdravstvenih razlogov.”
Kakor strela jo je zadelo. Napela je vse moči, da je ostala mirna. Hladno jo je pozdravila njena namestnica in ji pokaz.ala naj prebere vrstico v “Prcnsi”. Silva je sledila prstu in našla: “G. N. se je zaročil z gospodično A. M....”
Onemogla se je zgrudila in zbudila šele na rešilni postaji.
★ 'Ar ★
i
In kaj s.edaj?
Ali haj si življenje konča? Oči so iskale za plinskim zapira-eem. Ali naj izpije strup? Ali naj sc vrže skozi okno?
Tako so se reševale mnoge tragedije v filmih, tako se končujejo v življenju...
Brezmejna bridkost je napolnila Silvino srce In znova je zaihtela. Brez časti, brez službe, brez denarja, brez svojega človeka, in še bolna. Ali je res vsega konec? /
Strašna doživetja preteklega dne so ji izpila vso moč. Zmagala .jo je onemoglost in je zaspala.
Zbudil jo je glas zvona. Grenlcost jo je spet napolnila do dna, ko se je zavedla brezupnega položaja. Zvon pa je klical, kakor božji glas in odzv.enel tudi v duši nesrečne Silve.
Vstal ji je v duši spomin, kako je bilo nekoč doma. Zbudil jo je zvon, ki je klical k maši, ki je klical v cerkev, jer so učili drugače živeti, kakor je ona živela vsa ta leta, kjer so učili, da se mora odreči mnogim svetnim nasladam, kdor hoče najti pravo srečo .. . Popolne sreče pa da na zemlji na vse zadnje sploh ni.
Koliko srečnih in veselih dni je doživela tedaj. Davno, davno, je že bilo to. In potem je krenila n.a drugo pot...
Spomnila se je besede, ki ji jo je rekel župnik pri odhodu: Pazi sc Silva. Vešče poznaš, ki se zaganjajo tako dolgo v plamen, da obleže nazadnje z ožganimi krili. Mnogo deklet je že doživelo isto. Mesto da bi hrepenela pb tem, kar jo resnično osrečiti more,
Motiv iz vatikanskih vrtov z veličanstno kupolo cerkve sv. Petra. ..
in to je nedolžno življenje, se vržejo v grešno naslado, meneč da jih bo greh osrečil. Ko pohojene obležijo, kakor vešče z osmojenimi kri'i, pozno ali celo prepozno spoznajo svojo zmoto. Pazi, da tudi tebe svet ne bo motil. Bojim se zate, Silviea!
Tako so se v. Silvi obnovile že davno pozabljene besede duhovnega očeta, ki jo je krstil, ki ji je prvič Jezusa v svetem obhajilu dal, ki jo je v šoli učil in ki ji je tudi poslednje besede v slovo naročal. Kako daljni so bili ti spomini!
In še se je domislila naročila: Varuj se Silva! Nekateri se odreko nebesom v večnosti, in jih hočejo imeti na svetu. Vedi da so ta zemeljska nebesa zelo kratka. Nekaj let človek res več .ali manj nemoteno uživa naslado, potem pa pride plačilo za greh, ki je smrt! Če se tebi kaj takega zgodi, česar te naj varjejo Bog in Marija in tvoj angel j varuh, potem bodi vsaj toliko močna, da ne boš sledila drugim še v zadnjem koraku, ki je obup. Vedi in nikdar ne pozabi, da je za smrtjo .večnost! Iz greha in pekla je živ.emu en sam izhod, to je — spoved...
In še ji je dal podobico svetogorske Marije, kateri naj bo vedno zvesta hči, kot ji je bila doma: Če je ti ne boš zapustila, tudi ona tebe ne bo.
Tele misli in takile spomini so vstajali iz pozabe in solze so orosile oko ob bridkem spoznanju, da si je ona sama, čisto sama
kriva vsega gorja, ki je sedaj čeznjo prišlo, ker je zapustila pravo pot in tako morala pasti v prepad.
Kaj naj stori. Ali naj se prepusti obupu. Nikoli vajena trpeti, ki ji je bilo življenje vedno z rožicami nasuto, danes pa tako brezmejno nesrečna in zapuščena, kam naj krene Kaj naj stori?
Spet se je oglasil zvon in zazdelo se je Silvi, da kliče ravno njo. Res. je vstala, se odpravila in stopila v cerkev. Kakor nekoč doma je vzela molitvenik, ki ga je vsega prašnega izkopala izmed drugih knjig. Neodločno, plašno sc je stisnila v skrit kotiček in -odprla knjižico. Prav svetogorska Marija jo je pozdravila in prav spovedne molitve so sc ji odprle.
Spet ji je zaživela beseda, ki ji jo je župnik naročil o spovedi, ki je edini izhod iz greha in pekla in nesreče.
Skušala se je zatopiti v spovedne molitve, toda prazna ji je bila duša, tako neizmerno prazna, d.a besede kar razumela ni. Saj je slovensko že skoro pozabila, v tujem jeziku pa nikdar božjega čitala ni. Da, kadar je goba do kraja suha, ni mogoče iztisniti iz nje ničesar. In Silva že davno ni imela v sebi nikakih božjih misli več. Edino prekrižata je še vsak večer svoje grešno telo. Iz gole navade. In kako naj sedaj najde pobožno misel.
Sedaj šele se je zavedla, kako daleč je zašla od božjih potov. Do danes je še vedno mislila, da je še tam kjer je bila nekoč, sedaj ko niti očenaša ni mogla gladko domoliti, ko ne more najti nikake pobožne misli, jo je zajel strah, če je ni Bog že popolnoma zavrgel.
Zazrla se je spet v podobo Matere božje. Pritisnila ji je vroč poljub z grenkim občutkom, da s svojimi grešnimi ustnicami ni vredna poljubiti Nje, ki je bila tako čista In nedolžna, Nje, ki si jo je nekoč za mater izbrala, pa ji je tako nezvesta postala . ..
Obrnila je podobico in na drugi strani ji je obstalo oko na prošnji: “Spomni se, o premila devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod Tvoje varstvo pribežal, Tebe pomoči pposil in se Tvoji prošnji priporočal ...
Solze so jo oblile in prikipela .ji je iz dna nesrečnega srca zaupna-prošnja in topla1 molitev: “Glej, o Marija, ki sem bila tako nevredna tvoja hči, usmili se me, pomagaj mi v tej stiski.
Leta in leta so preje v nasladah minila brez misli na božje stvari in pr.av to ji je bilo sedaj tako bridko. Saj ni vredna več
Oglejska bazilika, ki je bila sezidana leta 1031 in restavrirana leta 1381.
nobene milosti. Saj ni vredna, da bi ji Marija pomagala, ko ona tolika leta ni imela "hiti misli zanjo in za njenega Sina.
Misel ji je našla zgodbo o izgubljenem sinu. Dobro jo je znala nekoč. Kako je lahkomiselno zapustil dobrega očeta in ocetni dom, in šel uživat sladnosti sveta. Kako se je nazadnje v skrajni bedi skesan vrnil domov, in prosil očeta odpuščanja . . . Zares, moja lastna podoba, ji je rastlo v duši spoznanje. Saj je ona prav tako razsipala svoje moči in zdravje in lepoto, in sedaj je v bedo in pomanjkanje padla kakor izgubljeni sin.
Pa se je vrnil domov, in oče mu je vse odpustil.
In ona v tej stiski, zavržena od vseh, v tuji deželi, kjer nihče nima zanjo srca, daleč od doma, daleč od matere in očeta, umazana cunja, ki je nihče ne mara več. Tako ji je bridko spoznanje vrtalo v dušo, ob enem pa ji je prav rahlo rastlo tudi zaupanje v Marijo in Jezusa. “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas poživim”!
Da, tako je doumela. Najprej moram dobiti nazaj božje prijateljstvo. Vem, da sem nevredna. Toda, če je bilo odpuščeno grešni Magdaleni, smem upati odpuščenja tudi jaz.
Modeme monstrance.
Pogled ji j,e obvisel na Križanem. Gol, razpet na križ, s trpečim obrazom ... Gol! Prvič ji je vstalo spoznanje, zakaj se je dal križati tako ... In zakaj je pustil, da so tako kruto razmesarili njegovo nedolžno telo! — Ona je pa tolika leta stregla vsem željam tega telesa ...
Vem, da nisem vredna, toda prihajam s ponižno prošnjo.
Mozaični tlak v oglejski stolnici. Spodaj:	Bazne
živali, vesele potem ko so se nasitile. Predstavljajo duhovno veselje kristjanov potem ko so se nasitili s sv. Evharistijo.
•Si,-

i£3gt
Gospod, ki si tudi zame trpel! Vse me je zavrglo, vsa nesrečna sem,
naj najdem vsaj pri Tebi, o Gospod, usmiljenje.
Prav tedaj je prišel duhovnik v spovednico. Saj res, kar grem, tako se je odločila. Sicer ne znam moliti po špansko, pa
bo že kako. Saj spovedne molitve pri spovedi niso glavna stvar.
Šla je po vrsti, kot sledijo zapovedi in skušala pravično soditi sama sebe. Kar mrzlo je občutila, ko so sc ji odpirali prepadi, v katere je zašla. In vendar s.e je doslej vedno slepila z mislijo, da je še vedno tam kjer je bila nekoč. Saj je zanemarila vse, vse! Samo klela ni Boga in ubila ni nikogar.... da ga ni? Ne, niti v tem ni nedolžna! Ali je ne bo njen lasten otrok klical na od-
govor!? Moj Bog, kakšna neverjetna nesnaga pride na dan, ko začne človek takole prav odkritosrčno izpraševati svojo vest.. .
Pokleknila je in po redu skušala razkriti božjemu namestniku bolečino, ki jo nosi, in grehe, ki jo zadolžujejo. Spovednikova beseda je bila kakor nož, ki ji je rezal v dušo, ki ji je razkril, kako da zaide človek, ki je izgubil Boga, in ga zamenjal z malikom svojega lastnega telesa. In če je njena usoda sedaj tako bridka, ali ni prav to posebno delo božje ljubezni? Sedaj vidi m spozna, da je greli za človeka nesreča, čeprav ga za hip prijetno omami. In če jo je dobri Bog sedaj predramil iz njenega zgubljenega življenja, ali ni brezkončno bolje, kot če bi se zbudila šele v večnosti, ko bi bilo zamujeno vse? Dober je bil Bog s teboj, tako tolažbo je čula in če tudi si bila v mnogem nevredna, si našla usmiljenje, in Bog te je vzdramil, da vstaneš na drugo življensko pot, ki ne bo
končala v temi in pogubi.	_	,
Spovednik je zaključeval svoje nauke in jo vspodbujal:	Poj-
di spet v življenje in vedi: Če ne boš z žrtvijo služila Bogu, če ne boš vsako nedeljo dala svoji duši okrepčila v cerkvi, pri sveti maši, če ne boš molila, če boš hotela vse videti in vse slišati, vse razumeti in ničemur se odreči, boš kmalu spet omahnila, in kdo
ve, če boš še kdaj vstala!”
Umirilo se je Silvino trpeče srce. Predno je vstala od spovednice, si je obrisala solzo, solzo hvaležnosti! Malo preje tako zdvojena, tako obupana! Sedaj se ji je kakor nov dan odprlo spoznanje, da je Bog vendarle še ni zapustil, da je bil on njen pomočnik v tej teški uri preizkušnje.
Čeprav ga je tako zelo pozabila, čeprav ga je tolikokrat žalila, čeprav se je včasih norčevala iz njemu zvestih, jo je čakal m celo to bridko preizkušnjo ji je v svoji dobroti poslal, da jo je lahko rešil. Sedaj bo pač moghi iz srca ljubečega otroka klicati k svojemu božjemu Očetu: “Oče naš, kateri si v nebesih .
“Pridite in okusite, kako sladak je Gospod!” je brala v molitveniku, ko'sc je pripravljala na sveto obhajilo, m tedaj je živo občutila, da užijejo prijatelji božji, ki se grehu odrečejo, mnogo več sreče, veselja in srčnega miru kakor tisti, ki se naslajajo v grehu, in vdajajo strastem, ki jim bodo predložile ob svojem času tak račun, da jih bo groza in strah.
				
		Tjj		I
				
Buenosajreška stolnica.
HLADNIK JANEZ, Buenos Aires
Jože je pa takole rekel
Babo so žagali. Sicer nismo mogli vaški pob j e nikdar vedeti prav za gotovo, katero babo, ali Lukačevo Marušo ali Jureševo Polono, ali katero drugo, saj jih je bilo dovolj, ki so kupovale po vaseh jajca in puter, in stare so bile vse, in škrbaste tudi... Zato smo pa še bolj tekli gori na grič za vasjo. Kaj takega j,e vendar treba videti. Ampak videli nismo nikoli. Samo, da slišijo se je nekaterim zdelo. Med tem so nam pa doma lepo pojedli zabeljene žganec, tiste, ki niso nikoli tako dobri, kakor na sredapostno sredo. Da morajo ravno takrat žagati babe! Babe namreč žagajo po Slovenskem, ko se post prelomi, ko ga je polovica že minila.
Ampak Jože je imel takrat drugo skrb. Kako “žagajo babo”, je že davno vedel. Vedel je pa tudi, da bo jutri sveti Jožef, ki je njegov nebeški zaščitnik, in spomnil se je, da je že kar čas, da
spet očedi svoje srce vsega nelepega, kar se je od adventa sem nabralo v njem. Bo ravno prav, ker bo veljalo tudi za Veliko noč. Saj Velike noči po naših krajih brez spovedi sploh ni.
Pa saj v.este kako je s fanti. Tako nekam težak je tak korak. Čeprav nemara niti ni Bog ve kaj nečednega na vesti. Kar težko je spolniti sklep in često človek odlaša in odlaša... Tako da postane kar narobe in včasih celo zelo narobe.
Že preje enkrat je bil v domenku z Brinskim Francetom, ki mu je bil najboljši prijatelj, s katerim sta nekatero zabavno skupaj užagala, pa tudi svoje krščanske dolžnosti sta skupaj spolnjevala. Zato je krenil pod noč do Brinških, da se dogovorita za jutri.
Bog daj, France!
Bog daj, Jože! Ravno prav. Že jaz sem 'imel v misli, da stopim do teb.e, je menil France Jožetu v odgovor, in sla stopila v hlev in sedla na kad, kjer se rezanca kisa.
Torej koliko zgodaj greva?
Preje kot bo dan menda že morava iti. Veš, mi je kar sitno, če me vse zija. Čkivek take račune najraje ureja, kadar ni preveč klcpatavih čenč okoli. Kar tako bi šla, da že pred prvo mašo opraviva spoved in obhajilo, tako je predlagal Jože.
Prav. Torej že ob petih. Dobro. Ti, Jože, kaj se ti zdi, kaj je to, da je človeku tako težak korak, kadar je treba iti na kako takole pot. Oni dan, ko smo vozili Frančno balo, zadnjič, ko sem šel v mesto, ko sem šel na matijevski sejem tja v Osoje, sem moral tudi vstati zgodaj, pa sem se tako lahko vzdignil, da je bilo kaj ... kadar je treba vstati za spoved, pa ne vem, kako bi pravi čas vzdignil svoje kosti, če bi mi mati ne pomogli.
Vidiš, France, sva menda oba enaka. Kot da bi človeka nekaj nazaj vleklo, tako sc mi zdi, kadar gre za božje stvari. Težko je vstati. Najraje bi, da me nihče ne vidi. Oni dan sem gospoda prav o tem povprašal, in sedaj se mi zdi, da to stvar vseeno nekoliko boljše razumem.
“Ali veš, kaj je hudič”, so me vprašali.
“Da človeku ni prijatelj, in da se ž njim ni dobro spuščati v kupčijo, to vem. In da je vajen ljudi delati za božje sovražnike, da ima nešteto zvijač in naslad s katerimi ljudi skuša odvrniti od Boga, tudi vem.” Tako sem skušal dati primeren odgovor. In potem so mi gospod Anton takole razložili:
	
mk.; j	
Evharistična slavnost v Rosario de Santa Fč..
“Hudič ni samo beseda, s katero se Slovenci radi pred svetom postavljamo, temveč je živa resnica. Seveda ne tak h mn v kakor ga mala jo: z rogovi in repom in kopiti in kdo ve še kako. To je le človeški način s katerim se označuje odvratnost in zoprnost, ki je hudobcu lastna. Nevernemu človeku se zdi govorjenje o hudiču otročja bajka . .. prav tako bi se zdelo bajka, če bi kdo pred sto leti govoril o radiju in avtomobilu in drugim modernih iznajdbah. Vprašujejo: kdo je videl hudiča in podobno. Jože, ali si ti .elektriko že videl? Nisi je, pa bi bil nor, če bi jo tajil. Saj vidiš luč katero da, i:i sttroje ki jih vrti. Greje in mraz dela, tramvaj goni In železnice, po brzojavnih žicah prenaša novice in pozdrave, po radiu muziko in pesmi, bliska in treska in zdravi in mori. Tako je s hudičem. Vidimo ga ne, ker je duh, a njegovo delo se vidi in čuti na vse strani. Moderno življenje je dalo človeku toliko koristnih iznajdb, da bi mogli biti vsi ljudje srečni in veseli ob njih, pa je na svetu tolike zmede in nezadovoljnosti ... Saj ljudje sami po sebi niso tako zelo zlobni, da nebi pustili drug drugemu živeti v miru in zadovoljnosti. Č.e človek te stvari na dolgo in široko prevdarja, potem pride do določnega spoznanja, da je prav hudič tisti, ki vedno nasiplje med ljudi kaj takega, da jih nesrečne dela, ker nevoščljivec od začetka človeka ne more videti zadovoljnega in ne Bogu zvestega. Zloba, sovraštvo, socijalne krivice — čeprav se vse to vrši po ljudeh — je v glavnem delo peklenskih sil, ki vedno delujejo na to, kako bi človeka napravile nesrečnega' in ga odtujile Bogu in tako spravile še v večno pogubo.
In če ti čutiš odpor sam v sebi, kadar je treba iti k spovedi, ali se tako težko odločiš za molitev, ima tudi v tem vrag svoje kremlje. Gotovo je kosa in brazda bolj težka kot beseda, s katero grehe poveš in vendar ti ni težko vstati za naporno delo, za spoved pa. Vidiš, stvar je takole: Pajek se metle boji, hudič pa spovedi. Od tod potem tista neodločnost premnogih kristjanov, ki zanemarjajo svoje verske dolžnosti. Nebroj 'izgovorov vedo povedati, a prava resnica je njihova neodločnost v odporu proti delovanju hudičevemu, ki jih skuša zadržati od kolikor mogoče daleč stran od Boga. Žal, da se mu tolikokrat tudi posreči.”
Meni se zdi, da sedaj to stvar nekako razumem. Ali se tebi ne vidi tudi tako, France?
Menda bo že tako. Gospod že nekaj ve. Res je, da so človeku stopinje ki vodijo po pobožnih potih nekoliko težje kot pa tiste, ki po delu tečejo.
Ti Jože, kaj pa k temu rečeš: slišal sem zadnjič, ne vem kdo jo je zinil: Spoved so si gospodje sami izmislili.
Veš Tone, sliši se marsikaj, pa ni vse modro, kar jeziki blebetajo. Tudi jaz sem to že večkrat slišal. Samo to lahko rečem, da ne iz ust resnega in pametnega človeka. Sam sem potem razmlšljeval, kakšno korist bi imeli duhovni od spovedi, ker če so si jo sami izmislili, so pač nekaj iskali od nje. Pa veš do česa sem prišel”
Ne vem. Kako bi vedel?
Da taki bedaki duhovni niso, ki so toliko šol skozi djali, da bi si nalagali s spovedjo tako velike neprilike. Kdo p.a hodi najbolj k spovedi? Menda stare ženske. Ali si ti že kdaj govoril s Kotlovsko Marjano?
Enkrat me je vstavila, pa me ne bo več, ji tako prekleto smrdi iz ust, da je ne bi duhal za zlat denar.
No vidiš in takih Marjan je več in gospod ima v spovednici z njimi največ opravka. In če gospod ni tobakar, pa naj požira dišave čikarjev... in Čebularjev in česnarjev. .. In čepeti tam v tisti kišti celo dopoldne, in vstati tako zgodaj, in prezebati! Kaj misliš da ne bi gospod raje spal v topli postelji? To je meni čisto jasno, da tako čenčajo samo ljudje, katere je hudič že tako daleč zvodll, da se spoved zasovražili, in sedaj satanu pomagajo kako bi zaslepili še druge. Od vseh zakramentov je spoved duhovnikom najbolj v nepriliko in zato je jasno, da si je niso izmislili sami.
Trg in cerkev sv. Petra z znamenitim obeliskom in vatikanskimi palačami.
Bo že tako, kot praviš, je odgovarjal Tone, in jaz o tem tudi nikdar dvomil nisem. Saj je vendar jasna beseda Jezusova, ko se je po vstajenju apostolom prikazal in jim rekel: “Prejmite Svetega Duha, katerim boste grehe odpustili so jim odpuščeni.,.” Na tolsto nedeljo je pa Birtov Stane povedal eno prav modro, .je nadaljeval Jože: “Kaj bi pravil svoje grehe človeku, ki je nemara bolj težak grešnik kot jaz! Kaj ima človek, gospod, opraviti med menoj in Bogom 1 Se bom ž„e Bogu spovedal!” Zelo si modem Stane, tako sem odgovoril. Kje si se pa take modrosti nalezel, sem ga vprašal.
če človek po svetu gre, se mu oči bolj na široko odpro, in se marsičesa nauči,” je odgovoril Stane.
“Tn kod si ti že vse bil in česa si se naučil?”
“Bil som v Trstu, Gorici, Ljubljani, Zagrebu in šc v nemškem Gradcu, in sem marsikaj videl in spoznal.”
“O, da, Stane je pravi tiček. Se je učil za trgovca, mesarja, za mehanika, za šoferja, nazadnje so ga pa orožniki pritirali domov. In sedaj ne zna ne trte cepiti, ne kose sklepati, in še liter vina zna komaj na mizo postaviti, čeprav je birtov sin, pa se tako brihtnega dela.” Tako je pristavil France.
No vidiš. Taki so potem “najbolj modri’’ in ti klatijo sto neslanosti, katere bedaki radi verjamejo. Le kako naj preprost človek brez učenja, po oštarijah in med kvantači spozna več, kot so študiran človek more naučiti od učenih profesorjev in iz pametnih knjig, ki jih je študiral dolga leta.
Stane se ni izučil ne za trgovca ne za šlosarja ne za šoferja — ali ima potem mar sposobno glavo za pridigarja? Samo krovec se v enem dnevu nauči svojega dela, vsakega drugega poklica se je treba učiti nekaj let. Nobeden ni rojen kovač in ne čevljar in ne mehanik. Vero pa hočejo nekateri poznati, čeprav je niso nikoli študirali, in se delajo učene in modre, kot da so Salamona na tešče pojedli. Kaj bo pravil Stane o spovedi, ki komaj brati zna. Kdor hoče o veri govoriti, jo mora poznati. A poznati jo tako, kot je! ne kakor jo potvarjajo in predstavljajo tisti, kateri so vero izgubili in hočejo še druge pripraviti ob njo. Jezus je dostikrat svaril k previdnosti in čuječnosti. In s človekom je tako kot z njivo. Plevel sam od sebe raste, čeprav ga ne seješ, plemenito zrnje moraš pa negovati, da ti sad obrodi. Plevel tudi cvete, toda sadu ne da nikakega, vsaj ne koristnega. In kaj je greh drugega kakor plevel?
Da ne rabi nobenega med Bogom in seboj! Jaz to vem, da bi nikoli ne mogel biti gotov, da imam z Bogom poravnan račun, če mi tega kdo ne pove. In ker si je Bog izbral in postavil spovednika za to, da mi po njem pove, da ml je greh odpuščen, moram pač k spovedi. Čeprav je včasih malo nerodno in težko.
In da je spovednik večji grešnik kakor Birtov Stane? Kdo mu bo pa to verjel! In na vse zadnje, kaj mene zanima, kakšen grešnik da je spovednik. To je njegova stvar, ki naj jo z Bogom poravna, kakor on hoče. Saj ni prišel spovednik k meni k spovedi. Kadar bo šel sam k spovedi, bo že povedal, kako je z njim. Jaz vem to, da je meni, kadar sem res žejen, vseeno, č,e pijem vodo iz čutare ali iz vrča, ali steklenice, ali čaše ali lončka ali iz pergišča. Glavno je, da je voda dobra. Ravno tako je s spovednikom in spovedjo.
Tisto o gospodih, kakšni so — tako je menil France — strašno radi klatijo. Pa le taki, ki so sami prav malo prida, se spod-tikajo nad gospodi. Tako me uči moja izkušnja. Še nikogar, o katerem vem, da je res dober, nisem slišal govoriti o slabih duhovnikih. Kaj imajo tisti malopridneži drugačne oči, kakor jih imamo
7S
drugi? Saj vendar poznam jaz nekaj gospodov tod okrog, pa si o nobenem ne upam reci, da bi bil slab. Seveda niso vsi enako sveti. Meni se le tako zdi, da hudobne oči tudi tam vidijo greh, kjer ga ni. Ne bom rekel, da ni nobenega duhobnika, ki bi ne bil kdaj zašel v greh. Saj je bil še med apostoli eden izdajavec. Ampak med splošnostjo in izjemo je razlika. Tu in tam je kakšen človek
gluh, ali slep, ali kruljev, ali zmešan. Pa bi bilo vseeno malo napačno, če bi kdo naenkrat začel trditi, da živimo na svetu sami glušci in slepci in kruljavi in zmešani. Ali se ti ne zdi tako? Govorjenje o slabih duhovnikih po moji pameti nima drugega pamena kakor da si hočejo nekateri olajšati z njim svojo vest.
Še ena mi pade v glavo. Balant, oni ki je nedavno iz Tmerike prišel, je rekel: “Kakšna spoved?? T o j e n o r č i j a ! Eden drugega imata za norca. Spovednik spovedenca in narobe. Spovedenec obeta, da se bo poboljšal, čepraV dobro ve, da ne bo nič res, spovednik se pa dela kot da mu verjame, čeprav ve, da se bo vrnil iz “Zagreba isti Martin, kot je v Zagreb šel’’. Spoved je otročarija, to ni za pametnega človeka,’’ tako je trdil Balant.
Balant ni neumen človek. Vse kaj drugega je ko Stane, tukaj se pa le dela učenega v stvareh, ki jih ne pozna.
To sploh ni mogoče, da bi postal človek že po prvi spovedi brezgrešen svetnik. Saj bi po mnenju tistih, ki jim spoved ne diši, človek po dobri spovedi sploh ne mogel več grešiti. To pa vemo, da ni tako. Sveto pismo pravi, da samega sebe vara člov.ck, ki misli, da .je brez greha. Kaj šele, kdor bi mislil, da sploh ne more grešiti. Saj vemo, da ni tako. Človek je prav do smrti podvržen grehu in greha zmožen. Pravi sveto pismo, naj gleda da ne pade, kdor stoji, to se pravi, naj bo v skrbeh, kako bi ne zašel znova 'v greh, kdor se je greha očistil pri spovedi. Pri spovedi sicer človek mora obžalovati greh in imeti resnično voljo, da ne bo v.eč grešil. Brez take volje ni spovedi. Raje umreti, kakor smrtno grešiti, prav taka mora biti volja tistega, kdor hoče po smrtnem grehu opraviti dobro spoved. Dobra spoved sicer človeku grehe odpusti, ampak vsevednega ga pa ne naredi. Pač pa dobi z odvezo tudi posebnih milosti, posebne božje pomoči, in bo mogel svoje dobre sklepe tem boljše izvrševati, čim bolj bo z milostjo sodeloval. Kdor bi šel seveda k spovedi z mislijo in voljo, da se bo po spovedi spet vrnil nazaj na stara pota, njegova spoved sploh ne more biti veljavna, sploh ne more biti spoved. I;n tudi, če bi mu duhovnik odvezo dal, njegova odveza pred Bogom ne velja, ker sta kesanje in trden sklep dve tako važni in neobhodno potrebni stvari za dobro spoved, da brez njiju prave spovedi sploh ni. Človek je pač slab. ‘Mogoče, verjetno in celo gotovo j,e, da bo po spovedi
spet zašel v greh, vendar ima ta trenutek, pri spovedi, vseeno lahko trdno voljo varovati se greha in celo raje umreti, kakor smrtno grešiti. In, vidiš, taka volja je za dobro spoved neobhodno potrebna, pa tudi dovolj za odpuščenje grehov.
Ali se' spomniš Lipovcove Reze, kakšnega vraga je počela ob zadnjem misijonu, ker ni dobila odveze. Baba neumna, molčala
bi, tako je pa cel svet zvedel njene nečednosti. Saj vendar mora vedeti vsak človek, da spovednik more in mora odreči odvezo samo iz dveh ali treh razlogov: če je opazil, da se spovedenec svojih grehov ne kesa, ali če vidi, da nima volje poboljšan j a, in še nazadnje, če noče popraviti škode, ki jo je s svojim grehom prizadejal bližnjemu bodisi na njegovem imetju, bodisi na časti, in dasi bi škodo poravnati mogel. To je pa res samo ob sebi umevno, da tak človek odveze ne zasluži! Saj spoved vendar ni igrača, kakor mislijo nekateri! Greha samega pa ni nobenega tako velikega, da bi ne mogel biti odpuščen. O nekih posameznih velikih grehih se sicer spominjam iz šole, da so si pridržali sodbo škofje ali celo sam papež, ampak ti grehi so tako redki, da komaj pridejo v poštev, pa še zanje je marsikateri spovednik posebej pooblaščen. Pa tudi če ni pooblaščen, ve zadevo tako urediti, da bo ostalo brez vsakega dvoma zavarovana spovedna molčečnost, kakor tudi spovedenčeva čast pred ljudmi.
Veš kaj, France! Pustiva to. To so učene stvari. Jaz se tega držim in se bom držal zmiraj: čevljar se na kopito zastopi, gospod pa na knjige. Če čevljar svoje delo slabo vrši, kaj hitro mu dela zmanjka. Če bi gospodje ljudi varali, že davno bi bilo vere konec. Pa je že dva tisoč let stara. In jo vedno pobijajo, pa je še niso ubili. Če bi bila lažnjiva, bi je bilo že davno konec. Tako pa jaz kar lepo mirno držim in bom držal tisto, kar v katekizmu najdem. Vero moramo držati pač tako kot hoče Bog, ne kot bi si mi ljudje želeli, ker je on gospodar ne mi. Zato seveda greva jutri zjutraj oba lepo k spovedi.
“Torej ob petih že z doma. Lahko noč!” se je poslovil in vrnil domov k potrebnemu in osvežujočemu počitku.
Molče sta stopala drugo jutro Jože in France, zatopljena vsak vase. Treba je biti najprej samemu sebi sodnik, natančen, neiz-
prosen, da bo vse v redu in prav. Zato sta iskala po duši, kaj j< bilo narobe. Njune samotne stopinje so umirale med borovci. Tam 7. one strani je bilo slišati govorenje. Pospešila sta .korak, da ju kdo ne prehiti, in prišla ravno prav, ko je mežnar odprl cerkev. Postavila sta se na moško plat. Kaki trije moški in nekaj žensk je bilo pred njima. S knjižico je skušal Jože dopolniti spraševanje vesti, katero je bil začel že sinoči in nadaljeval spotoma.
Veruj v enega Boga. Torej glede vere, upanja in ljubezni!
Če s,em dvomil o Bogu, godrnjal zoper Njega! Ali sem molil! Sem se vere sramoval!______Menda ni tako huda stvar, če se ni-
sem odkril, ko je zvonilo poldne!... Pa mu je prišla na misel beseda: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, bom tudi jaz njega zatajil pred svojim Očetom v nebesih .. . Res pa je, da se zato odkril nisem, ker me je bilo sram!
Po vrsti je prešel vseli deset zapovedi. Našel to in ono pri četrti, ker je z očetom prišel nekaj vprek, pri šesti, da je poslušal neke kvante ... In ono ...! Skoro da se je igral z grehom-----
Tako j.e preiskoval svoje srce, in spoznal, da je bilo marsikaj narobe, in če tudi največjih stvari ni zakrivil, je doumel, da je bil samemu smrtnemu grehu dosti blizu. Hvaležno je vzdihnil in poln ponižnega kesanja prosil v svojem srcu, naj mu Bog odpusti, kar je bilo nevrednega.
N,e, nikakor se ne bo podal v nečednosti. Sedaj, ko so tako redki pošteni ljudje, ko je svet tako poln krivic in krivičnežev, tako poln kričačev, kateri iščejo krivcev nezgodam in bedi človeški, kateri nočejo doumeti, da so oni sami nevredni člani človeške družbe. Da, on hoče ukrotiti v sebi žival, in če je bil nekoliko šibek, če je omaheval, ne! Sedaj bo trden, bo mož!
Tako je doumeval Jože, kako je ravno spoved luč, ki človeku z močno svetlobo posveti v dušo in tudi v življenje. Kako človek,, ki skuša biti sam sebi nepristranski, ko si vest izprašuje, spozna, na koliko načinov je pogrešil v življenju, ker ni delal drugim, kar bi od drugih sam zase želel in pričakoval.
Spoved mora biti kakor mikroskop, kakor povečalno steklo, skozi katero človek ogleduje in spoznava samega seb.e in svoje napake; skozi katero skuša premotriti vso vsebino in smisel svojega življenja, ki ni in ne more biti nič drugega, kakor izpolnjevanje
volj> božje. Božja volja pa se nam razodeva v zapovedih.
hi če si bil božji postavi nezvest, če si jih spolnjeval po svoje, če si držal le nekatere, druge zanemarjal; nepokoren si bil svojemu Bogu, svojemu Stvarniku in svojemu Odrešeniku in tudi svojemu večnemu Sodniku. Ne varaj sc z besedo: Bog je dober in usmiljen. Res je dober, toda dober je v zakramentu svete spovedi, dober je s tistim, ki ga pravi čas odpuščanja nrosi. Kadar tc bo sodil, ko spovedi in odveze in maše zate več ne bo, tedaj te bo sodil le po neizprosni pravičnosti.
Tako poln je danes svet krivice, da vse toži in jadikuje. Toda nihče noče hiti tega kriv. Vsak krivdo na druge vali. Noče biti kriv, ker sam vase pogledati noče. Ko bi vsi: veljavni in preprosti, delavci in delodajalci, bogati in revni, resnično sami vase šli, ko hi vsak čisto nepristransko sam sebe presodil in hotel videti s čim drugemu krivice dela — ne samo to v čem se njemu krivica godi — potem bi bilo socijalne krivice na mah konec in bi imeli vsi mirno, zadovoljno življenje, pravi raj na zemlji.
Ne reči, človek božji, kadar bodo šli k spovedi vsi, bom šel pa še jaz. Tukaj ni na tehtnici samo čas, temveč tudi večnost. V večnosti bo moral vsak napraviti natančno spoved, in tisti, ki se je spovedi v življenju bal, bo tam pred njo toliko bolj trepetal. Tukaj se je spovedi mogel lahko ogniti. Tam bo drugače. Tukaj ti je vse dano na svobodo, da lahko pokažeš ali hočeš biti božji ali ne. In če sc nisi tukaj nič potrudil, če si iskal samo kar je tebi prijalo in se nisi menil za to, kaj hoče od tebe gospodar tvojega življenja, se mu takrat, ko te bo poklical, ne boš mogel več ogniti.
Tako je Jože razmišljal in doumeval, da sv. spoved ni neprijetno breme, temveč dragocen božji dar, ki človeku daje spoznanje samega sebe in ga očiščuje grehov, lci. ga dela vedno bolj prijatelja božjega, in je koristna človeku za čas in za večnost.
Pokleknil je, ko je prišla vrsta na njega in povedal vse, kar se mu je zdelo, da v njegovem dosedanjem življenju ni bilo prav. Saj kar pri spovedi pove, je kakor s tistim, ki ga denejo v grob: Nikdar več ne vstane. Tako si je mislil Jože.
Po končani spovedi je pokleknil pred podobo Križanega, in tam se je še bolj živo zavedal, da je življenje dolžnost, in da mora
Panorama vatikanske državice.
v sebi zatreti vsa neurejena nagnenja, da ne postane 'igrača svojim strastem, kdor ga hoče živeti prav. Kakor je naš Gospod odrešil svet s tem, da je dal samega sebe uničiti, tako moramo tudi mi odreči se samemu sebi in neurejenim željam, da moremo postati koristni drugim in vredni služabniki božji.
In prav te moči je prosil Jože, naj bi mu jo Bog dal po spovedi in. svetem obhajilu, da bi mogel biti vreden prijatelj božji, ljudem pa ne nadlega, ki samo od drugih tirja in nikomur nič ne da, ki je samo v napotje in za nobeno korist.
Bolj kot kdajkoli prej je občutil Jože oni dan, kako zadovoljen in miren je človek, ki nosi v srcu zavest božjega prijatelj-sttva, ki čuti, da ga varje močna roka božja, človek, kateremu se ničesar' ni treba bati, ker so vse njegove stopinje v varstvu božjem.
Med podobnimi razgovori, z vedno jasnejšim spoznanjem in veselim korakom sta se vračala prijatelja vsak na svoj dom.
Buenosajreški kardinal dr. Santiago Luis Copello, blagoslavlja vernike z najsvetejšim ob pri liki ene zadnjih procesij okrog velikega trga Plaza de May o.
DR. P. ANGELIK TOMINEC, Ljubljana
Velikonočno sveto obhajilo
Kristjan in Kristus ne smeta živeti eden poleg drrzega, ampak morata takorekoč zrasti eden v drugega.
Kje in kako bi se to bolje zgodilo kakor p r i svetem obhajilu? Saj pravi Zveličar sam:	Kdor
je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem” (Jan. 6, 56). Tu se torej izvrši najprisrčnejša živi jenska skupnost s Kristusom in od Njega, ki je vir vseh milosti, teko milosti v našo dušo. On nas napolni s svojim duhom ter po svoje preobrazil j e naše spoznanje, hotenje in dejanje. Zato vrši Cerkev samo voljo Gospodovo, če poziva vernike k večkratnem prejemu svetega obhajila.
Odkod torej pojav, da kljub temu mnogo katoličanov ne najde pota k obhajilni mizi in da celo svojo velikonočno dolžnost opuščajo? Ali je temu v resnici vzrok le pomanjkanje časa in pomanj kanje primernega spovednika Morda bo to veljalo za redke, posamezne slučaje, navadno pa je vzrok mnogo globlji. Taki katoličani so postali mlačni in slabotni v svoji veri. Brezverska okolica je nanje vplivala. Misel na večnost jih več :ie pretrese. Skrb za neumrjočo dušo se mora umakniti zemeljskim interesom. Življenska skupnost s Kristusom in njegovo Cerkvijo se jim zdi nekaj postranskega. S povdarjanjem teh dejstev nočemo nikomur ničesar očitati, toda zanemarjanje velikonočne dolžnosti, je nedvomno znamenje, da je vera, ta živi jenski element kristjana, težko bolna, kar je vsekakor vredno pomisleka.
Pri mnogih seveda najdemo tudi druge vzroke zanemarjanja velikonočne dolžnosti, katerih ne moremo molče preiti, četudi bi jih radi. Mnogi so od poti božjih zapovedi zašli na stran pota. Zapustiti ta prepovedana pota se jim zdi pretežko, k spovedi iti brez trdnega sklepa, da bodo življenje spremenili, pa nasprotuje njih
škof msgr. dr. Jožef Fietta, novi apostolski nuncij v Buenos Airesu.
poštenosti. Torla bili naj bi tudi toliko pošteni, da bi pomislili, kakšne bodo posledice njihovega od Boga ločenega življenja. Ali hočejo v svojih grehih umreti? Kdo more mirno živeti pri več ali manj bogato pogrnjeni mizi življenja in vživati dobrine tega sveta, če se mora vsak trenotek bati, da pred božjo pravičnostjo ne bo mogel obstati. Ali ni taka brezskrbnost nespamet?
Msgr. dr. Anton Bocca, buenosajreški pomožni škof in nadškofijski generalni vikar.
1'a pravi eden ali drugi: “Rad bi se spravil s svojim Bogom, toda ne morem. Prelomil sem krstno obljubo, strgal sleherno vez
s Cerkvijo in se takorekoč popolnoma lovil od Cerkve.” To je sicer žalostno, toda obupati tudi v takih slučajih nihče ne sme. Kako je vendar delal dobri pastir. Namesto, da bi zašlo ovčico
prepustil svoji usodi, je sel za njo, in namesto, da bi jo zmerjal in kaznoval, jo je ljubkoval, da bi prestrašeno živalico opogumil; da, položil jo je celo na svoja ramena ter jo nesel domov. Prav tako dela cerkev. Ona ki pošilja svoje misijonarje v paganske dežele, tudi lastnih zašhh sinov in hčera ne zavrže, če se skesano in z dobro voljo vrnejo domov, in to toliko manj, ker dobro ve, da je bil korak, ki je vodil k ločitvi, večkrat storjen radi pomanjkljivega spoznanja in pod pritiskom težkih razmer, kakor
pa iz hudobije.
Zato naj se nihče ne obotavlja priti nazaj v Očetovo hišo.
	'i * ' ' v	'	• ...r	V" •		w ^ac
			
			
	$v4		
F" :• Ä. .		|®p ■ t?y
	5^aFv; ■<mS	
Kdor noč,e iti takoj v spovednico, naj se preje zasebno pogovori z duhovnikom, pa naj - si se obrne v župnišče ali potrka na samostanska vrata ali gre v zakristijo ali kakemu duhovniku Izrazi pismeno ali telefonično ali po kakem znancu željo, da bi rad ž njim govoril. Vseeno je, če se to zgodi doma ali drugje, na potovanju za razvedrilo ali pri opravkih. Gospod je nekoč v nočni uri govoril z Nikodemom ter razpravljal z njim o vprašanjih večnosti, tako je tudi dušni pastir vedno pripravljen za pogovor.
In ko je enkrat pot zravnana in se je sprava izvršila, tedaj je treba, zopet upostavljeno življensko skupnost s Kristusom in Cerkvijo v polnem obsegu obnoviti. Reden obisk službe božje, večkratni prejem sv. zakramentov, udeležba pri katoliških organizacijah, zlasti dobrodelnih, branje katoliških knjig in časopisov, bodo utrdile življensko skupnost s Kristusom in Cerkvijo. Šele ko boš sam postal apostol, boš spoznal, kaj se pravi biti kristjan. Kako goreče sta delovala nekoč' Pavel in Avguštin po svojem spreobrnjenju. Kako sta zopet obilno popravila, kar sta grešila in kako je Gospod Bog njihovo delovanje blagoslovil. Naj bi tudi danes njihov zgled našel posnemovalcev!
Onstran:
Znamenita Rafaelova slika, znana pod imenom Disputa ali kakor bi rekli morda bolj pravilno: geščenje presvetega Rešnjega Telesa. To je prvo znamenito delo mladega umetnika, katero je na prošnjo papeža Julija XI. naslikal na stieno signature ali vatikanske dvorane namenjene za sodne razprave. Ogromna freska je ohranjena še danes in jo občudujejo vsi obiskovalci Vatikanskih muzejev.
Na sliki moramo razlikovati pred vsem dve skupini. Središčfe gornje skupine je Jezus Kristus sedeč na oblakih, krotek in iz srca ponižen, vendar poveličan, v nebeški slavi, dajoč se vsem v jed in hrano. Na njegovi desni Marija, ki ga ponižno moli. Na levi njegov predhodnik Janez Krstnik. Pod njegpvimi nogami Sveti Duh v podobi goloba, ki plava med štirimi evangeljskimi knjigami, od njega izhajajoči žarki pa segajo do monstrance in hostij® v spodnji skupini. — Na Jezusovi desni sede: Peter, Adam, Janez Evangelist, David, prvi mučenec Stefan, prerok Jeremija. Na Jezusovi levici: Juda Makabejec, Lovrenc, Mozes, Jakob, Abraham, pavel.
Središče spodnje skupine je povsem preprost altar z monstrance, v njej Kristus, ne kakor v nebesih, ampak zakrit človeškim očem, čeprav resničen. — Dočim vlada, v goriji skupini blažen svetniški mir, je spodnja, zemeljska vsa razgibana. Tu ni enotnega mišljenja o presveti Evharistiji: eni se čudijo, drugi razmišljajo, tretji dvomijo, se prerekajo, pa jo spet molijo, pridigajo, ljubijo.
Da se bomo lahko bolj nagledali te znamenite in lepe slike, prinašamo
poleg celotnega pregleda še štiri detajle na naslednjih straneh.
Jaroslav Ljubljanski
ZA KRUHOM	.	PESEM
Parnik že izgublja se v sivo daljino, v mrzlo, neznano, brezmejno tujine.
Tam na obrežju vse polno ljudi gloda za njim in roko mu vihti u pozdrav. A morje molči, le nizko v globinah šumi.
Od množice glasne se z vzdihom bolest-odtrgala mlada je žena.	[nlm
Otroka si k sebi privija ihte, v daljavo strmi, zapuščena.
‘Odšel si! Za kruhom si bornim odšel Od zemlje si rodne, od doma se ločil in pustil si naju sama.
Kdaj dan bo vrnitve spet tvoje na-
[počil'
O, »morje je mirno, a v meni vihar razsaja in poje' mi pesem obupa.
Kaj slišiš jo, čutiš, ti otrok moj mali ' Ke, tebi življenje ni dalo še strupa.
Odšli od obrežja že vsi so ljudje, le onadva v sivo strmita morje ...
OPOLDNE
I ravnik v marjeticah belih se skriva.
\ brazdah globokih vije se njiva.
Poldne. V zvoniku sc zvon oglasil je, Ko da ob soncu se toplem zbudil je.
Kmetič se truden nad njivo jo sklonil, glas mu v pobožno molitev je utonil.
Ob poti tam za vasjd, rože jesenske cvetijo.
Tiho, ko da se bojijo po poti fantje pojo.
V travi nekje za potjo se deklica je oglasila.
Z glasom ko zvonko srebro je pesmi odgovorila.
Tiha pesem mladosti Čez polja sc je razlila in se rahlo, prav rahlo duše mi dotaknila.
POMLADNA
Zvončki pomladni so se iz snd prebudili.
Polju, gozdovom so zazvonili, pesem srebrno
Zvončki s poljane še naša srca odprite in jim veselo, svetlo pomlad oznanite!
V NEDELJO POPOLDNE
Kraj steze pred malo vasjo kapelica bela stoji.
Griček se v soncu blesti pred njo za njo pisano polje dehti.
Med rožami tam na travi dekleta pesmi pojo, v srcih pa cvetko mladosti kot lilije jim cvetd.
edäümi
Detajl iz Rafaelove Dispute: Primerjaj strani 90 in 91,


TORD, Ljubljana
Baragovo semenišče
Ena izmed zadev, kateri bo posvetil v,es katoliški del slovenskega naroda v domovini svojo posebno pozornost in svoje žrtve, je Baragovo semenišče, ki ga mislijo sezidati v Ljubljani.
Pre vzvišeni škof dr. Rožman je jeseni s posebnim pastirskim pismom pojasnil narodu to zadevo in neovajsfrio dokazal, da je resnično vredna narodove pozornosti in vseh njegovih žrtev. Pa če bi že drugega velikega pomena ne imela ta monumentalna stavba, j,e lepa že sama misel, da naj se s tem semeniščem postavi v srcu Slovenije mogočen spomenik ameriškim Slovencem, še poz-
nim rodovom, ko morda v Ameriki ne bo ver. slovensko govorečega Slovenca, naj ta zgradba s svojo mogočnostjo govori o ogromnem kulturnem in verskem delu, katerega je mali slovenski narod po svojih izseljencih izvršil v najmogočnejši državi sedanjega sveta, da je v mogočni stavbi te države tudi Slovenec udeležen s svojim genijem, s svojim znojem, s svojim delom in s svojimi žrtvami. Pri nas doma vemo, da se Slovenstvo v Ameriki ne bo vzdržalo trajno, da bo prišel čas, ko bo slovenska govorica za vedno utihnila tudi med Vami. Bridka je sicer ta zavest. Vendar predno slovenski živelj izgine, naj se postavi tu doma trajen spomenik m. tako številne naše ljudi, ki bodo utonili v tujem morju.
Doma so se priprave za to veliko delo začele s tem, da se je začelo zbirati darove in da se stalno po vseh cerkvah moli za beatifikacijo škofa Barage, največjega ameriškega Slovenca.
Vsako leto mora vsaka župnija praznovati Baragovo nedeljo,
cm
P V IT,, pl s Rti ^IN-DItlülS' i
(Fmv [VANCW 'mar: til ltsvi
C V M: cHR,s r6
mmifk*-’
g=S&'
0%
jOtNrRjfiJjjm
tjriONi»*’

: • ■ V-
,
k
mm..
Detajl iz Rafaelove Dispute: Primerjaj strani 90 in 91.
ko se bo po vseh cerkvah govorilo ljudstvu o tem velikem možu, pa tudi o Vas vseh, ki boste v veliki ameriški zemlji polegli v hladne grobove. Spomeniki nad Vašimi grobovi bodo preje ali sleje padli. Vaši grobovi se bodo zarasli, Vaši potomci bodo morda tudi svoja slovenska imena poamerikanili. Doma v Sloveniji, v Vaši prelepi domovini, bo pa spomenik na Vas ostal trajno in mogočno, kakor je bilo mogočno tudi Vaše delo v mogočni Ameriki. In še pozni slovenski rod bo ponosen na Vas, svoje rojake.
Zato smo pa vsi katoliški Slovenci v domovini trdno prepričani, da nam boste ameriški Slovenci v tem ogromnem delu krepko pomagali, da Vam nobena žrtev za ta Vaš spomenik ne bo pretežka in prevelika, temveč, da boste navdušeno zbirali prispevke zanj in nam pomagali postaviti dostojen spomenok Vam izseljencem in Frideriku Baraga, enemu izem najodličnejših sinov slovenske matere.
Papež in Vatikan
V papeštvu imamo katoličani centralno silo, ki vlada in vodi vse naše versko in c.erkveno življenje. V papežu imamo vrhovnega delivca božjih milosti in posebno vidno vez med ljudmi 'in Bogom, vrhovnega razlagavea, oznarijevavca in ohranjevavca prave, razodete resnice. V njem je najvišja avtoriteta, ki jo je postavil Bog.
Zgodovina vedno znova izpričuje, da papež ni zapovedova-vee in vladar iz ohlastiželnosti in iz človeškega napuha, marveč, da v ponižnem izvrševanju svoje naj višje dolžnosti dan za dnem kleči, moli in prosi za nas, servus servorum Del — služabnik božjih služabnikov, kakoršen uradni naslov so si papeži sami privzeli In ga navajajo v začetku vseh svojih uradnih spisov.
To prepričanje je v naši veri ustanovljeno, v dogmi potrjeno in j,e izpričuje tudi zgodovina devetnajstih stoletij vsem, ki zgodovino res poznajo, in je vedoma ali nevedoma ne potvarjojo.
Papeštvo je ostalo devetnajst sto let neizpremenjeno. Od Vetra do Pij a XI. je ostala papeška oblast vedno ista. Ni je izpre-menil časovni razvoj, ne različni obseg cerkvenih teritorijev in cerkvene države, ne rastoče število vernikov, ne svetni položaj nosivcev papeške časti, ne njihova posvetna veljava in v raznih časih tako različna mogočnost, ne njihova osebna inteligenca, ki je pri posameznih ljudeh pač različna in se razvija in deluje v različne smeri, ne njihova osebna pobožnost in moralna kvaliteta, ki tudi nista nikdar enaki pri dveh ljudeh. Papeštvo je ostalo neizpremenjeno tudi po obliki, dasi so se med tem neprestano izprc-minjale vse oblike vodstev posvetnih človeških družb in zlasti držav, ker se je vršil tudi takorekoč pred našimi očmi.
Devetnajst stoletij je ostalo papeštvo neomajno kakor mogočna skala. Poedine papeže so sicer križali, metali v morje, morili, zapirali, preganjali v tuje dežele — vseh prvih trideset papežev je po vrsti umrlo mučeniške smrti — zasmehovali so jih in na vse načine poniževali, ampak papeštvo kot celota je ostalo neomajno
Park Palermo z znamenitim spomenikom, ki ga je Španija darovala Argentini ob priliki stoletnega spomina argentinske neodvisnosti. Ta prelepi park so izbrali za proslavo 32. mednarodnega evharističnega kongresa leta 1934.
ih neomadeževano, Mogočni rimski imperij sv jv izgubil v pozabi, slavljena grška kultura jv izginila v muzej,e, razpadlo je rimsko-nemško in vzhodno rimsko cesarstvo, brez. sledu so izumrli rodovi, ki so sv ob preseljevanju narodov prešerno zaletavali v papeški Rim, pnpeštvo pa je ostalo. Padali so prestoli, izginjale so vlade, podirali so se vladarski prestoli, papeštvo pa je ostalo. Napoleon, največji genij svojega časa, je s silo v jel papeža in ga zaprtega odpeljal v ujetništvo. A zgodilo se je, da se je papež-mučenik ob zvonenju zvonov vsega sveta, kmalu in popolnoma svoboden in nezlomljen vračal v Vatikan, med tem ko so peljali Napoleona na otok Svete Helene, kjer je umrl kot jetnik v premišljevanju revščine in minljivosti posvetne slave in svojih podjetij s katerimi je nekaj časa razburjal vesoljni svet.
Papeštvo je čuvar resnice in voditelj človeštva po edino pravih moralnih načelih. V čuvanju resnice in morale je papeštvo raje žrtvovalo milijone vernikov, cele dežele in države odpadnikov, cela desetletja in stoletja strašnih bojev.
Mnogi ljudje najdejo mnogo vzrokov in	izgovorov in
so veseli vsake prilike na podlagi katere bi mogli med ljudmi iz podkopiiti papežev ugled in veljavo Cerkve, po načelu: Udaril bom pastirja in ovce se bodo same od sebe razkropile. Zadnji čas kri-
vi jo papeža zlasti očividno krivičnega zatiranja in preganjanja naših bratov v neki sosednji tuji državi, katero mora obsojati vsak pošten, kaj šele vsak krščanski človek. Posebno žalostni smo teh krivic mi dvakrat bratje naših ubogih, tako teško preizkušenih bratov. Ni samo naša pravica, marveč naša dolžnost, da vse 'naredimo, kar je v naši moči in pametno in pošteno, da to neznosno stanje preneha! Vendar moramo katoliški Slovenci protestirati proti večnemu ponavljanju nekaterih, da je edini papež kriv neznosnega trpljenja stotisočev naših ljudi, ki se nam vsem smilijo. Edini papež in nihče drug. Svetne oblasti, ki jih tepe, poleg pape ža slcoro niti ne imenujejo. In vendar je papež večkrat in na različne načine povzdignil svoj glas in protestiral proti krivicam, ki sc jim gode. Ali kaj more papež pomagati, če svetna oblast, ki je oborožena s fizično silo, s puškami in kanoni, ne upošteva njegovih protestov in zahtev, ki so in morajo biti samo moralnega značaja in jih ne more in noče s silo nikdar uveljavljati Koliko-
Slovenske in jugoslovanske zastave na evharističnem kongresu, v društvi tovarišis vseh narodov sveta. — Onstran:
, Pogled na del ogromne množide udeležencev mednarodnega evharističnega kongresa v Buenos Airesu meseca oktobra 1934. Ker so bile množice zgr-njene okrog velikega križa in oltarja ob štirih širokih avenijah, je bilo mogoče slikati na eni sliki seveda samo četrti del kongresistov.
krat in v kako različnih zadevali so sc- morali papeži že tudi sicer mlati surovi sili in se ji v raznih deželah in državah sveta in v najrazličnejših zadevah še vedno udajajo!
Nobenega dvoma ni, da so težke krivice, ki se gode našim bratom, politične krivice. Nobenega dvoma pa ni spet, da so kateri drugi bolj poklicani pomagati in protestirati zaradi kršenja političnih pravic, kakor papež, ki je verski in cerkveni poglavar svojih vernikov. In če vidimo, da niti tisti, ki bi bili veliko preje in veliko bolj poklicani pomagati svojim rojakom in protestirati v političnih zadevah, niso mogli do danes še ničesar narediti v teh neznosnih razmerah naših nesrečnih bratov, kdo mor,e dolžiti po pameti papeža, če mu ni uspelo pomagati kakor bi rad, kakor je
Drug pogled na množico kongresistov.
hotel in kakor je poizkusil? Zaradi teh ,nesrečnih, krivičnih, obsodbe in borbe vrednih razmer ne smemo ne očitati ne njim ne papežu, da ne marajo za nas, Slovenec, in da za nas, svoje sinove, nimajo očetovskega srca.
Poleg mnogih drugih vprašanj, ki so v zvezi s papeštvom, se nam ob tej priliki zlasti vsiljuje vprašanje: Če je verska resnica, ki jo potrjuje tudi zgodovina devetnajstih stoletij, da so papeži nezmotljivi v verskih in moralnih zadevah, ali se pa morejo motiti v političnih?
Samo po sebi se papež v političnih zadevah prav gotovo more motiti, čeprav je ravno tako gotovo, da so se zmotili papeži tudi v čisto političnih zadevah razmeroma le malokdaj in je zato več ko lahkomiselno in napačno domnevati ali sumiti zmoto v vsakem papeškem odloku.
Ali more narediti končno papež komu tudi krivico, bodisi vede bodisi nevede?
Tudi to je gotovo, da jo mor,e. Posebno, ker je razumljivo, da tudi pri najboljši volji ne more sam osebno reševati vseh mnogih in zapletenih zadev in težkih problemov modernega sveta, odgovornost pa nosi za vse odločbe Vatikana • pred svetom on sam. Poleg tega j“ treba vedeti, da je razširjena katoliška Cerkev po vsem svetu in da šteje 320 milijonov vernikov. (Jugoslavija ima 14. Argentina pa 12 milijonov prebivalcev.) Svet pa je zlasti danes tako poln najrazličnejših problemov, ki težko razburjajo mnoge narode, da je povsem nemogoče pravično in v splošno zadovoljnost razvozi jati ne te spore, niti med katoliškimi kaj šele med nekatoliškimi narodi, niti če bi bil papež za to poklican, in bi se narodi hoteli podvreči njegovi razsodbi.
Da bi papež komurkoli vedoma in hote storil ali želel krivico, si pač noben pameten in pošten človek misliti ne more.
Katoliška Cerkev neprestano prosi, naj molimo za papeža, da bo na vse načine dober pastir svoji čredi in enako pravičen do vseh svojih vernikov, kar prav gotovo ne more biti lahko. Ali smo navsezadnje Slovenci molili kdaj tako za papeža, prav z zaup m-njem in prav od srca?
Iz vsega tega pameten človek lahko razvidi, kako da so krivični neprestani in grobi napadi na Svetega Očeta, da ne mara za Slovence, da je on kriv njihovega zatiranja in preganjanja.
Priredil Albin Mekine, Buenos Aires
Velika noč v starem Buenos Airesu
Povsem naravno je, da so vedno znova prihajajoči tujci iz-premenili v Argentini marsikaj. Da bi se razvijala Argentina v čisto drugo smer, če bi se ne bilo naselilo v njej toliko in tako različnih tujcev.
Vr tej velikonočni številki Duhovnega življenja si bomo zlasti prav na kratko ogledali, kako so svojčas praznovali v mestu Buenos Aires velikonočne praznike.
S praznovanjem Velike noči so začeli že veliki pondeljek.
Ker je bil Buenos Aires že od nekdaj predvsem trgovsko središče, je praznovala zlasti trgovina, ki je veliki pondeljek skoro ukinila svoje poslovanje tja do torka ali celo srede po Veliki noči. [Mlekarji so pustili svoje vozičke doma in peš raznašali mleko. Delo konj za ježo se po mestu niso posluževali. Ravno tako so pekarji zagnali svoje mule ven, na travnike izven me sta in na svojih ramenih raznašali kruh. Kakšna žrtev da je to bila si morejo misliti samo tisti, ki poznajo vlogo konja v tedanjih argentinskih in buenosajreških razmerah. Mesa te dni ni bilo mogoče kupiti niti za najdražji denar. Klavnico so enostavno zaprli. Ravno tako mesarske stojnice v edini tedanji tržnici, današnji Mercado del Centro. Za bolnike so morali klati domačo perutnino.
Vs,e mesto se je zavilo v skrivnostno tišino. Zvonove so zavezali in nadomeščali njihova vabila z raglami. Edino veliki petek popoldne so v treh presledkih z zvonovi žalostno oznanjali Gospodovo agonijo, o kateri so govorili pridigarji s prav kratkimi
presledki v katerih so zlasti peli žalostinke, po tri ure, od poldne do treh popoldne, smrtne ure Gospodove.
Tudi vsi drugi cerkveni obredi so bili izredno dolgi, lepo pripravljeni in ganljivi. Prav posebno obredi velikega petka.
S čitanjem in razlago Jezusovega trpljenja so začenjali ob eni zjutraj pred začasnim oltarjem Nazarenca, postavljenim sredi mesta pod arkadami Cabilda, tedanjega mestnega magistrata. Hkrati so čitali in razlagali Jezusovo trpljenje tudi še po nekaterih drugih delih Buenos Airesa, vedno na prostem. Ob zori je
Kakšnih 30 km severozahodno Buenos Airesa se začne znamenita Delta reke Paranä, kakih 6.000 km2 — torej kakor Dolenjska in Gorenjska — velika popolnoma ravna pokrajina, vsa preprečena s kanali, jezeri, močvirji, hitreje ali počasneje tekočimi rokavi reke Parana, ki se koncem Delte zdru žuje z reko Uruguay v takoj ob začetku 50 km široki veletok Rio de la Plata. Ker ne more biti tod zaradi stalnih poplav nobenih cest, se viši ves promet po ladjah in s čolni. — v Delti živi kakih 25.000 ljudi in imajo zgrajeno zanje posfcbno kapelo — na ladji, ki jo prepeljavajo kamor je treba. Nekaj posebnega so procesije s čolni. — Naša slika nam kaže eno tako procesijo s svetim Rešnjim Telesom. Posebno slikovite so procesije z ogromnim kipom Matere božje in kipi svetnikov.
prišel na vrsto govor o zaušnici.
Na te slovesnosti so prišle velike ljudske množice iz dežele, da opravijo hkrati svoje velikonočne dolžnosti. Posebno slikoviti so morali biti znameniti gauči, pol divji goveji in konjski pastirji, ki sicer skoraj niso razjahali iz konja. Vse ulice so bile polne ljudstva, vse cerkve natrpane mo :tva.
Nekaj posebnega je bila procesija svetnikov iz ('asa de Ejer-cicios, doma duhovnih vaj, ki je star že nad dvesto let, na glavni mestni trg h slovesnostim velikega četrtka. V domu duhovnih vaj so bili namreč te kipe že preje zbrali iz vseh buenosajreških cerkva. Od žetrtka do sobote so ostali ti kipi izpostavljeni v češčenje na glavnem mestnem trgu pod arkadami mestne hiše.
Številne procesije so res izražale nepopisno versko navdušenje buenosajreških meščanov. Vse ulice po katerih so šle procesije so nastlali z zelenjem, da so preprečili cestni prah tedanjih primitivnih ulic.
H posebnemu hrupnemu veselju se je zbudilo mesto veliko soboto po končanih cerkvenih opravilih, nekako o poldne. V znamenje veselja so zazvonili zvonovi vseh cerkva. Posebno je po tedanjem in tukajšnjem mnenju povečalo slavlje streljanje topov in vseh vrst orožja. Ob piramidi na Plazi de Mayo — tedaj Plaza Victoria — so zabijali v zemljo visoke stebre in obešali nanje slamnate Judeže, v znamenje žalostnega Judovega konca.
To je samo majhen, kratek in bežen pregled, kako je v starih, dobrih časih slavil Buenos Aires spomin Jezusovega trpljenja in velikonočne praznike. Kdor pozna tudi .argentinsko deželo in ne samo pomednarodenega velemesta, pa tudi argentinsko zgodovino, bo najbrže v marsičem pravilneje, pravičneje in prijazneje sodil svojo novo domovino, kakor jo je doslej.
e
e
V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal m dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma,, ker so bili njih bančni posli pri na-s POCENI,
HITRO, NAJTOČNEJE izvršeni
TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE
ker je ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami, dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite.
BANCO HO LANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
Slovenski Oddelek
Centrala:	Podružnica:
CANGALLO 360	CORRIENTES 1900
DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VOZNIH LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA
O
e
Ü
Pri najboljši volji Vam Vaši ne morejo pisati vseh novic iz domačih krajev, Vi bi pa radi vsa vedeli. Naročite si torej najboljši slovenski dnevnik SLOVENEC ali najboljši slovenski tednik DOMOLJUB. Naročnina dnevnika ‘Slovenec’ z ilustrirano prilogo vred mesečno $ 3.50 ali letno $ 37.50, tednika Domoljub letno $ 5.— in mesečnika Bogoljuba letno $ 2.—
UPRAVA SLOVENCA. DOMOLJUBA in BOGOLJUBA Kopitarjeva ulica 6 LJUBLJANA	Jugoslavija
FOTO SAVA
Domov ne moreš. Vsaj verno svojo sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas!
Fotografija vsake velikosti. Povečave. — Razvijanje.
Hitro in točno! — Po slovensko.
SAN MARTIN (Križišče Tucuman)
Buenos Aires.
* * * *
f
SLO YENS K A KR( )J AČN I( 'A IN TRGOVINA manufakturnim blagom po konkurenčnih cenah.
Priporoča se: Sebastian Mozetič
O SORI O 5025 (La Patemal)
Buenos Aires
PARA TI
j,e najboljša argentinska tedenska revija za žene in dekleta. Številka 20 cts., letno $ 11.—
Mejico y Azopardo Buenos Aires, Argentina
NAŠA PRIHODN JA ŠTEVILKA
bo izšla ilue 15. aprilu in prosimo cen jene naročnike, naj je 'preje ne reklamirajo. Posvečena bo jugoslovanski koloniji v Rosario in okolici," natisnjena v povečanem obsegu in res nekaj izrednega, tako. da nanjo že sedaj .opozarjamo.
KJE IN KAKO SE LAHKO SPOVEŠ.
če se znaš za svoje tela zmeniti po argentinsko za vse, kar potrebuješ, potem čisto brez težave lahko opraviš tudi spoved po argentinsko. Malo se potrudiš, malo pa gospod s teboj potrpi, pa bo spoved dobra. Molitve lahko moliš po slovensko. Samo če namenoma ne zamolčiš kakega greha, in če se potrudiš za pravo kesanje in imaš voljo, da v naprej storiš, kar bo mogoče, da ne padeš zopet v greh, pa bo vse prav dobro. Pojdi torej kar v najbližnjo cerkev in se spovej. Premagaj predsodke in pomisleke in duhovno lenobo. Tvoje dušno dobro in tudi časna korist je to. Nebesa si osvajajo le močni, tako je rekel Gospod. Zato se ne daj zadržati od slabih ljudi niti od opravkov, niti od strahu.
Če se želiš spovedati po slovensko imaš tudi za to priliko.
V cerkvi sv. Antona na Caseros 2780 (Parque Patricios), lahko opraviš spoved vsak dan zjutraj med pol 8 in pol !) uro. V ponedeljek, torek, četrtek in soboto tudi po (i uri zvečer. Tam spoveduje slovenski kaplan Hladnik Janez. Če ga ne bi bilo v spovednici , pritisni na zvonec, ki je polog spo-vednice_ ali povprašaj za padrc esloveno. Spoveduje poleg prižnice.
Ob nedeljah je prilika za spoved pred in po slovenski službi božji, dopoldne in popoldne.
Tudi v cerkvi Kraljice apostolov, Avellaneda 2085; vhod tudi Condarcn 515, telefon 03 (\ olta) 2435, je prilika za spoved. Tam spoveduje gospod Kastelic Jože. Na razpolago je vsako jutro od Tli do i)h. V soboto tudi zvečer od Oh do 7h in v nedeljo zjutraj od 7h do 8h. če bi gospoda ne bilo v cerkvi, prosi, naj ga pokličejo. —- Iz.vzemši seveda veliki teden, ko gospoda Kastelica ne bo v Buenos Airesu.
Naši rojaki v Rosario bodo na običajen način, to je po letakih, posebej obveščeni, kdaj in kje morejo opraviti sveto spoved v domačem jeziku. Vsak čas se lahko informiraš o tem pri naših čč. šolskih sestrah, Calle Cordoba 1 040, telefon 28-083. Slovenski spovednik se bo mudil v mestu Rosario in okolici vse dni velikega tedna, vključivši veliko nedeljo.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA
&
Bratovščina živega rožnega venca je kakor veriga, ki sklepa vse brate in sestre in jih dviga k Bogu, če tudi pokažejo samo malo dobre volje.
Dolžnost ni velika. Zmoliti jo treba vsak dan deset zdrava-marij in en očenaš s pristavkom skrivnosti rožnega venca, ki je za dotični mesec določena, glede česar dobi vsak podre bna navodila. Če kdo pozabi in ne zmoli svojega dela, nima greha, 111 tudi no, če predpisano molitev nalašč opusti. Le milosti in odpustkov ne dobi, ki so sicer bratovščini podeljeni.
Poleg tega ima vsak član dolžnost priti vsaj enkrat na mesec k slovenski službi božji in sicer tja in tedaj, kjer in kadar mu je najugodneje. Bodisi dopoldne bodisi popoldne.
Bratovščina živega rožnega venca želi pomagati tudi vsem onim rojakom, kateri se odtujujejo Bogu in sc postavljajo v nevarnost za celo večnost, hoče delovati torej tudi apost tdsko. Doslej se je prijavilo že nad 400 bratov in sestra!
Dne 11. aprila, popoldne ob četrti uri, bodo na Pater-nalu, Avenida del Čampo 1053, poleg bolnice Toniu, večernice in po večernicah občni zbor bratovščine, h kateremu so povabljeni vsi člani in vsi prijatelji bratovščine.