LETUS
NAROČILA KURILNEGA OLJA		
tel	. 03 891	56 11
Na slavnostni seji občine Mozirje podelili priznanja in denarno nagrado
STRAN 7
Minili je 70 let od osvoboditve Zgornje Savinjske doline in smrti Karla Destovnika Kajuha
STRAN 15
BENCINSKI SERVIS
Oglasi
2 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Iz vsebine:
Tretja stran
Nezadovoljni s pogoji dela brez prave volje za praznovanje
Tema tedna:
1. maj, (še vedno) praznik dela?......................4
Budnice letos ne bo:
Godba Zgornje Savinjske doline
želi igrati, vendar sredstev ni..............................5
Občinski svet Nazarje:
JP Dom bo pripravil program prestrukturiranja,
upajo na uspešne dogovore z upniki................6
KZ Šaleška dolina:
Za doseganje dobrih rezultatov si prizadevajo vsi udeleženi...............................8
SŠGZ:
Gospodarsto je lahko le s skupnimi močmi kompetenten sogovornik vladi..........9
Občinski svet Mozirje:
Prostore ambulante bodo
odprodali zdravnici Karmen Fürst....................9
Posledice žledoloma
Poškodovanih 39 odstotkov gozdov in skoraj vse gozdne prometnice...................10
Mozirski gaj:
Zacveteli milijoni cvetov....................................17
Gornji Grad:
O naglušnosti in slušnih pripomočkih.........21
(ŠS)
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 18, 2. maj 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
V začetku aprila je v 28 članicah Evropske unije potekala raziskava Eurobarometer, v kateri je 26.572 vprašanih odgovarjalo na vprašanja, kako so zadovoljni z razmerami, v katerih delajo. Analiza odgovorov je pokazala, da dobra polovica (57 %) anketiranih meni, da so se njihovi pogoji dela v zadnjih petih letih poslabšali, kar 66 odstotkov Slovencev pa je odgovorilo, da delajo v slabih razmerah.
Kot pogoje dela so izvajalci raziskave opredelili delovni čas, organizacijo dela, zdravje in varnost pri delu, sodelovanje delavcev pri odločanju o pogojih dela in odnose z delodajalci. Najbolj zadovoljni z razmerami, v katerih delajo, so na Danskem, kjer je kar 87 odstotkov vprašanih povsem zadovoljnih, sledijo jim Luksemburžani s 86 in Finci s 84 odstotki, na dnu lestvice pa so Grki, med katerimi jih je s pogoji dela zadovoljnih le 16 odstotkov. Bolj pri koncu lestvice smo skupaj z Romuni in Portugalci s tretjino povsem zadovoljnih tudi Slovenci.
Delovne razmere so se v zadnjih petih letih izboljšale le v Estoniji, na Malti in v Litvi. Slovenija se je po tem kriteriju uvrstila na zadnje mesto, saj je več kot štiri petine vprašanih odgovorilo, da so se njihovi pogoji dela v minulih letih poslabšali. Med manj zadovoljnimi so starejši od 55 let, tisti z nižjo izobrazbo in ženske.
Večina vprašanih v 28 državah EU, tudi v Sloveniji, je zadovoljna z delovnim časom, podob-
no velja tudi za zanimivost njihovih delovnih nalog, nekoliko manj pa so ljudje zadovoljni s količino dela, ki ga morajo opraviti. 91 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da lahko svoje delo opravljajo samostojno in brez pretiranega vmešavanja nadrejenih, precej manj pa jih uspeva dovolj dobro usklajevati svojo službo z zasebnim življenjem.
85 odstotkov vprašanih v Evropski uniji meni, da delajo v zdravih in varnih razmerah. Slovenci smo pri tem za odtenek pod evropskim povprečjem. Kot največje tveganje za zdravje so vprašani prepoznali stres, saj jih več kot polovica meni, da jim vsakodnevno uničuje zdravje. Zaradi stresa najbolj trpijo na Švedskem, v Belgiji in na Hrvaškem, Slovenci pa smo glede stresa dva odstotka nad povprečjem EU. Več kot petini vprašanih zdravje ogrožajo tudi anksiozne motnje in depresivnost.
Praznovanje letošnjega praznika dela ne bo tako slovesno kot včasih, tudi v Zgornji Savinjski dolini ne. Sindikati so se odrekli tradicionalni bu-dnici z godbo na pihala, a to je le simboličen pokazatelj stanja, v katerem se nahaja naša družba. Politika vestno skrbi za ustvarjanje negotovosti in komu, ki je zaskrbljen, je sploh do praznovanja?
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
3
Tema tedna
1. MAJ, (ŠE VEDNO) PRAZNIK DELA?
Večja zaposlenost (in razlog za praznovanje) da, a šele čez nekaj let
V Savinjsko-šaleški regiji je vsako leto najbolj obiskana prireditev ob prazniku dela prvomajsko srečanje na Graški gori. (Foto: Jože Miklavc)
Makroekonomske napovedi kažejo, da je Slovenija zunaj gospodarske recesije. Takšen podatek bi lahko bil razlog za veselo praznovanje praznika dela. Tudi informacija, da vlada v nacionalnem reformnem programu obljublja 60 tisoč novih delovnih mest, vzbuja optimistično razpoloženje mnogih, ki iščejo delo. A ekonomisti opozarjajo, da bo za slovenskega delavca potrebnih še vsaj nekaj težkih let, preden bo lahko 1. maj, praznik dela, praznoval v pravem pomenu besede. Padec brezposelnosti lahko v najboljšem primeru pričakujemo šele leta 2016.
VLADA IN PODJETNIKI OPTIMISTIČNO NAPOVEDUJEJO POVEČANJE ZAPOSLENOSTI
Banka Slovenije je za letošnje leto napovedala gospodarsko rast v višini 0,6 odstotka, za naslednji dve leti pa 1,4- in 1,7-odstotno rast. Vlada je v nacionalnem reformnem programu 2014-
Nada Pritržnik, sekretarka Šaleško-savinjske-ga sindikata:
»Delodajalci odpuščajo, kršijo zakonodajo, ne plačujejo prispevkov, ne izplačujejo plač, načrtno zapirajo podjetja in ustanavljajo nova z namenom izogibanja poplačil obveznosti. Zakonodaja to dopušča. Plače se zmanjšujejo, povečuje se samo še minimalna plača. Le-ta sega že nekje v V. tarifni razred, kar pomeni, da jo prejema vedno več delavcev.
Število brezposelnih narašča, mladi intelektualci in obrtniki se selijo v tujino. Potem je tu še nevzdržen socialni, pokojninski in zdravstveni sistem, premajhna inovativnost in podjetnost, visoka obdavčitev plač. Podjetja in z njimi cela Slovenija propadajo, stagnirajo in nazadujejo.
V teh časih je vprašanje, kaj delavci še sploh lahko praznujejo 1. maja. Vsekakor to, da so se delavci na ta dan leta 1886 začeli boriti za svoje pravice in skozi zgodovino dosegli mnogo. Povezani, enotni in odločni moramo imeti upanje. Ostati moramo pozitivni, ne smemo pa pomešati med resnico in slepim optimizmom.
Postati moramo aktivni, se razvijati in na vseh področjih težiti k odličnosti. Ne smemo si dovoliti niti en sam dan stagniranja in ne smemo prenašati izkoriščanja. Ne smemo biti brezvoljni in brezplodno razpravljati o težavah. Zastaviti si moramo cilje in jih z znanjem ter trdim delom doseči. Biti moramo vztrajni, močni, ponosni in samozavestni.«
V_J
2015, namenjenemu Bruslju, napovedala povečanje zaposlenosti na raven 850 tisoč delovno aktivnih prebivalcev do konca leta 2015. Letošnjega februarja je bilo delovno aktivnih 783.276 oseb, kar je najnižji nivo zaposlitve od osamosvojitve dalje.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije so optimistični glede možnosti ustvarjanja novih delovnih mest. Menijo, da jih je do leta 2020 mogoče ustvariti 83 tisoč. Podjetniki ocenjujejo, da
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v februarju je bila 14,2-odstotna. V 18 občinah je bila več kot 20-odstotna, v štirih pa več kot 25-odstotna. Nnajvišja v Sloveniji je bila v občini Kuzmi 26,7-odstotna.
Občine Zgornje Savinjske doline ne spadajo med kritične glede brezposelnosti, saj je bila v letu 2013 v vseh stopnja registrirane brezposelnosti nižja od februarskega povprečja. Z največjo registrirano brezposelnostjo se spo-
je te številke mogoče doseči, za kar pa so nujne strukturne spremembe, predvsem znižanje stroškov dela in davkov. Industrije s potencialom pa je treba podpreti s subvencijami.
SINDIKATI V VARČEVALNIH UKREPIH NE VIDIJO ZAGONA GOSPODARSTVA
Ljudi, ki se iz meseca v mesec prebijajo z nizkimi prihodki ali so zaradi izgube službe celo ob te, pa zanimajo konkretna dejstva: kdaj bo gospodarska rast dejansko omogočila nova delov-
na mesta in zmanjšala brezposelnost?
Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih v Sloveniji prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 več kot februarja lani in največ po letu 1998. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (STAT) kažejo, da se je v letošnjem februarju stopnja registrirane brezposelnosti znižala pri osebah starih 50 in več let, prav tako se je nekoliko (za 0,1 odstotne točke) znižala med mladimi v starostnem razredu 25 do 29 let. Tudi šte-
padajo v občini Luče, kjer je bilo po podatkih STAT-a v lanskem letu brezposelnih 14 odstotkov občanov. Z 12,8 odstotka jim sledi občina Gornji Grad, nekoliko manjšo (12 odstotkov) so namerili na Ljubnem ob Savinji. V občinah Nazarje in Solčava je bilo lani zabeleženih 11,2 odstotka brezposelnih, v Mozirju še nekoliko manj (11,1 odstotka). Najmanj brezposelnih (10,9 odstotka) pa so v letu 2013 registrirali v občini Rečica ob Savinji.
vilo samostojnih podjetnikov se je februarja glede na enako obdobje lani povečalo za 5,6 odstotka.
Z uvajanjem varčevalnih ukrepov in vladnimi »grožnjami« z zmanjšanjem števila zaposlenih v javnem sektorju v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne vidijo možnosti povečanja delovnih mest. Zato od vlade zahtevajo, da pripravi nacionalni investicijski program, ki bo dejansko zagnal gospodarstvo in pripomogel k odprtju kakovostnih delovnih mest.
Tatiana Golob
Najmanj brezposelnih v letu 2013 v občini Rečica ob Savinji
4 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Aktualno
PRVOMAJSKE BUDNICE LETOS NE BO
Godba Zgornje Savinjske doline želi igrati, vendar
sredstev ni
Prvomajska budnica ima dolgo tradicijo. Prebivalce Zgornje Savinjske doline je v zadnjem desetletju, z izjemo enega leta, vsako leto ob prazniku dela razveseljevala glasba Godbe Zgornje Savinjske doline. Godbeniki so vsakokrat z veseljem prekrižarili celotno dolino, saj pravijo, da je bil odziv prebivalcev zelo dober. Letos prvomajske budnice ne bo.
Po besedah sekretarke Šaleško-savinjski sindikatov Nade Pritržnik razlog tiči v težavah pri dogovarjanju med občinami in predstavniki godbe. Na drugi strani pa godbeniki trdijo, da sami niso krivci, saj so le izvajalci budnice, medtem ko je za organizacijo in dogovarjanje z župani zadolžen sindikat.
VEDNO TEŽJI DOGOVORI Z DONATORJI
Pritržnikova je povedala, da težave z organizacijo budnice nastajajo zadnjih nekaj let: »Predvsem nastajajo težave pri dogovarjanju med občinami in izvajalcem Godbo Zgornje Savinjske doline, konkretneje z njenimi predstavniki. V lokalnih skupnostih v Zgornji Savinjski dolini se je bilo vedno težje dogovoriti o finančnih prispevkih, ki jih je za izvedbo potreboval izvajalec. Kot da ni bilo pravega posluha ali interesa, predvsem pa vedno manj oziroma premalo denarja. Izvajalcu so tako ostajali odprti računi, mi kot organizator smo se počutili odgovorne zanje, dogovori z donatorji, ki so v preteklosti prispevali v te namene, pa so bili vedno težji.«
PREDSTAVNIK SINDIKATA NE OBISKUJE VEČ ŽUPANOV
Matej Kranjc, predstavnik Godbe Zgornje Savinjske doline na očitke Pritržnikove, da se pred-
stavniki godbe niso znali dogovoriti z občinami za financiranje, odgovarja: »V prejšnjih časih je predstavnik sindikata obiskal vse župane v dolini in priskrbel sredstva, ki jih potrebujemo za avtobusni prevoz, prehrano in ostale stroške. V zadnjem času pa župani s strani sindikatov dobijo samo dopis s prošnjo o financiranju prvomajske budnice. Na tej prošnji je moj kontakt in se nato jaz ukvarjam s prepričevanjem županov, kar pa v bistvu ni moje delo, ampak delo sindikata.
Nekatere občine krijejo materialne stroške, ostale v neki meri pomagajo finančno, vendar ne pokrijemo vseh stroškov izvedbe. Pojavlja se tudi neplačevanje izdanih računov. Mi imamo sprejet letni finančni ter delovni plan, v katerem so sredstva namenjena za redno delovanje društva, s katerimi nikakor ne moremo
(so)financirati organizacije drugih organizatorjev.«
V GODBI ZAVRAČAJO TRDITVE SINDIKATA
Kranjc je kritičen do sindikata, saj pravi, da so godbeniki do sedaj z veseljem vsako leto obiskali vse kraje v dolini in zaigrali tudi prebivalcem Centra starejših Gornji Grad: »Zato vsekakor zavračamo trditve, da so vzrok težavam pri organizaciji budnice tudi predstavniki godbe, kot je navedeno v dopisu sindikata,« je bil jasen.
Dodal je še, da bi lahko v prihodnjih letih organizator z malo truda zagotovil minimalna sredstva za izvedbo tradicionalne budnice, saj bi bilo tradicijo škoda prekiniti. O zadevi bo razpravljal upravni odbor godbe, ki bo dorekel, na kakšen način se bo prvomajska budnica izvajala v prihodnje.
Katja Remic Novak
Slika, ki je letos 1. maja v živo ne bomo videli. (Foto: Ciril M. Sem)
DRUŠTVO SREČALIŠČE, DRUŠTVO ZA PSIHOTERAPIJO IN SKUPINSKO DELO
Brezplačna psihosocialna podpora bolnim in
njihovim svojcem
Društvo Srečališče s sedežem v Celju je za projekt Organizacija in izvedba psihosocialne podpore dolgotrajno bolnih v celjski regiji pridobilo podporo sredstev finančnega mehanizma EGP 2009-2014. Podpora prebivalcem regije je tako brezplačno na voljo v letih 2014 in 2015.
Cilj projekta je podpreti družino, ki se sooča z rakom oziroma drugo dolgotrajno boleznijo. Za delo s prizadetimi se bo društvo posluževalo dobrih praks psihosocialne podpore svojih norveški partnerjev. V Srečališču so si za cilj zadali spodbujanje pogovora o doživljanju bolezni in njenih posledicah za čustvovanje posameznika
ter družine. S pomočjo projekta želijo ustvariti skupnost, v kateri je bolan človek sprejet in podprt in ne izločen, kot se pogosto zgodi.
Vsem, ki želijo pomoč, v društvu ponujajo različne oblike podpore, med njimi individualne pogovore na oddelku za hematologijo in onkologi-jo v Splošni bolnišnici Celje, posvete, na katerih je lahko prisotna vsa družina, ter organizirane skupine namenjene različnim profilom oseb povezanih z boleznijo.
V društvu jim bodo pomagali najti zanje najbolj primerno obliko podpore. K sodelovanju vabijo prostovoljce, še posebej takšne z izkušnjami, in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s
podpornimi dejavnostmi.
Partnerji projekta so Fakulteta za psihotera-pevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, Splošna bolnišnica Celje in oddelek za družinsko terapijo na Diakonhjemmet University College v Oslu na Norveškem.
TG
Vsaka oblika podpore ima svoje prednosti in omejitve, zato v društvu zainteresirane vabijo, da pokličejo na GSM številko 041 454 415 ali jim pišejo na elektronski naslov info@srecalisce.si.
v_^
5 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014	I
Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE
JP Dom bo pripravil program prestrukturiranja, upajo na uspešne dogovore z upniki
O problematiki Javnega podjetja Dom Nazarje bi morali nazar-ski svetniki razpravljati že na pretekli seji, a so zaradi obširne tematike zahtevali posebno sejo, Ta je bila v sredo, 23. aprila. Predloga županje Majde Podkrižnik, da bi bila seja zaprta za javnost, svetniki niso podprli. Razlog za zaprto sejo naj bi bili zaupni podatki iz gradiva, ki so se nanašali na podjetje Dom Nazarje.
Na seji se je izkazalo, da imajo svetniki željo, da podjetje ostane, saj je pomembno za občane. Občinski svet se je seznanil s poslovnim poročilom podjetja in njegovo insolventnostjo. Po dolgi razpravi so bili sprejeti sklepi, da JP Dom v dveh mesecih pripravi program prestrukturiranja podjetja v skladu z zakonodajo ter da se od-
nadzorni organ podjetja podali tudi svetniki.
Rdeča nit na trenutke tudi vroče debate je bila rešitev podjetja, kar pa je v veliki meri odvisno od upnikov. Oplotnik in Mlinarič sta namreč povedala, da je občina le še pravni lastnik podjetja, ekonomski pa ne več, saj so obveznosti presegle vrednost podjetja in s tem so ekonomski lastniki postali upniki. Zato je prestrukturiranje podjetja nujno, predvsem pa bi bilo dobro v dogovoru z upniki kratkoročne obveznosti spremeniti v dolgoročne in seveda najti še kakšen nov posel, saj se stroškov skoraj ne da več nižati.
DOKAPITALIZACIJE NE BO
Županja Podkrižnikova je povedala, da sredstev za dokapitaliza-
Direktor JP Dom Matej Pečovnik (prvi z leve) je od pripravljavcev analize
Franja Mlinariča (na sredini) in Žana Jana Oplotnika pridobil številne dobrodošle informacije za pripravo programa prestrukturiranja podjetja.
(Foto: Štefka Sem)
slej vse pogodbe za upravljanje cijo v proračunu ni planiranih in da
občinskih objektov podpisujejo tri-partitno.
BESEDA VSEM
Možnost razprave na seji so dobili vsi udeleženci, problematiko je najprej predstavila županja Majda Podkrižnik, svoje mnenje je podal direktor JP Dom Matej Pečovnik. Izsledke analize poslovanja in predlagane ukrepe sta predstavila pripravljavca dr. Žan Jan Oplotnik in dr. Franjo Mlinarič iz Inštituta Iris Maribor, svoje mišljenje pa so kot
stranska. Povedala je, da so določene podatke zahtevali tudi od JP Dom, ampak niso prejeli vseh. Dodala je še, da nikoli ni izjavila, da bo šlo podjetje v stečaj, in to tudi ni njena želja.
Direktor Matej Pečovnik je opisal stanje v podjetju ter omenil, da je trenutno težko pridobivati nove
pravljena po meri naročnika, pa se je s Štiglicem strinjala tudi svetnica Zora Štrucl.
Jože Pogorelčnik je izpostavil, da o naročilu analize niso bili obveščeni, kot trdi županja, prav tako se vidi, da ni sinergije med njo in Pečovnikom, kar še otežuje dogovarjanje in reševanje težav. Menil je
Županja Majda Podkrižnik je zavrnila očitke, da je analiza poslovanja podjetja Dom pristranska. (Foto: Štefka Sem)
je bilo vlaganja v podjetje in pokrivanja izgub dovolj. Ravno iz tega razloga so se odločili, da inštitutu naročijo izdelavo analize poslovanja in možnosti reševanja podjetja.
Povedala je, da doslej direktor Doma ni redno izvrševal sklepov občinskega sveta, prav tako komunikacija med njima ni bila najboljša, zato je dogovarjanje s Pe-čovnikom predala podžupanji Ireni Vačovnik in direktorju občinske uprave Samu Begiču. Prav tako je zavrnila očitke, da je analiza pri-
posle, predvsem zaradi negativnega predznaka, ki spremlja podjetje. Izpostavil je, da je potrebno zvišati ceno upravljanja stavb. Prav tako je izpostavil, da je bilo podjetje občini ves čas na razpolago, tudi za najemanje kreditov, občina pa bi lahko v sedanji situaciji podjetje podpirala in dala boljša izhodišča za dogovore z upniki. Glede na to, da je občina solastnik tudi pri obeh največjih upnikih, Energetiki Nazarje in JP Komunala Mozirje, pričakuje, da bi lahko bili dogovori uspešni.
SVETNIKI KRITIČNI Svetnik Janez Štiglic je v razpravi izpostavil odkup poslovnih prostorov občine od JP Dom, saj še vedno meni, da je bilo podjetje pri tem oškodovano. Prav tako je sporno obdobje od leta 2007-2012, brezpravno obdobje, kot ga imenuje Štiglic, saj v tistem času eden od odlokov, bistven za poslovanje JP Dom, ni veljal in vsi posli iz tega obdobja so po njegovem mnenju pravno nični. Da je analiza pri-
tudi, da bi občina svojemu podjetju morala dati več dela, ne pa, da išče zunanje izvajalce, ter da niso le svetniki, ampak cela občina sita nerazumevanja med glavnima akterjema. Temu mnenju se je pridružil tudi Bojan Štrukelj in dodal, da je JP Dom treba dati možnost in delo. Filip Strnišnik pa je opomnil, da so se zbrali, da bodo pomagali podjetju, in da je čas, da se najdejo prave rešitve.
KAJ TOREJ SLEDI?
Direktor podjetja Dom je dobil zeleno luč za pripravo programa za prestrukturiranja podjetja, vanj mora vključiti upnike. Rezultat bo sanacijski program. Pogoj za uspeh pa je prav gotovo to, da lastnik, to je občina, stoji za podjetjem, da bodo upniki verjeli, da obstaja možnost, da podjetje izplava iz rdečih številk. Vsi nadaljnji ukrepi bodo namreč odvisni od dogovorov z njimi in seveda od premoženja podjetja, ki je ključni faktor pri dogovarjanjih.
Štefka Sem
6 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Iz občin, Ljudje in dogodki
OBČINA MOZIRJE
Na slavnostni seji podelili priznanja in denarno
nagrado
Občina Mozirje na jurjevo, 24. aprila, vsako leto praznuje svoj praznik. Osrednji dogodek je bila tudi letos slavnostna seja v dvorani kulturnega doma, na kateri je župan Ivan Suhoveršnik zaslužnim občanom in organizacijam podelil priznanja in nagrado občine.
USPEŠNO ZAKLJUČENI PROJEKTI
Župan je obiskovalcem predstavil projekte v občini, ki so bili pred kratkim speljani do konca, in tiste, ki še potekajo. Uspešno so zaključili projekt gradnje široko pasovnega omrežja, s kate-
NAGRAJENCI OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2014:
ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
so prejeli: Osrednja knjižnica Mozirje za štirideset let delovanja knjižničarstva v občini Mozirje in celotni Zgornji Savinjski dolini, Peter Šir-ko za bogato udejstvovanje na vseh področjih kulture, za skrb pri razvoju kulturnih društev in dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, in Franja Na-raločnik za dolgoletno delovanje v različnih društvih, za srčno predanost učiteljevanju v Šmihe-lu in stalni skrbi za sočlovekov blagor.
DENARNO NAGRADO OBČINE MOZIRJE je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje za nesebično pomoč članov društva, ki se je pokazala predvsem ob predlanskih poplavah, ob lanski toči in letošnjem žledolomu.
rim bodo iz centrov oddaljeni občani imeli možnost priključitve na kvalitetno brezžično omrežje elektronskih komunikacij.
Na obeh podružničnih šolah in mozirskem vrtcu so izvedli energetske sanacije. Vsi ti objekti in stavba osnovne šole so ob tem dobili nove strehe. Lani je bil moderniziran še za-
PRED NOVIMI NALOGAMI
Še več je nalog, ki so pred njim in občinsko upravo. Veliko je projektov, za katere pridobivajo potrebne dokumente. Nekaj jih je že v izvedbi, še več jih čaka na čase, ko bo končana finančna kriza in s tem omogočen večji dotok sredstev iz državnega proračuna.
Nagrajenci z županom (od leve): Roman Cretnik mlajši (PGD Mozirje), Franja Naraločnik, Peter Sirko, Petra Širko Poljanšek (Osrednja knjižnica Mozirje) in župan Ivan Suhoveršnik
(Foto: Benjamin Kanjir)
dnji odsek petnajst kilometrov dolge ceste med dolino in Goltmi. Saniranih je bilo nekaj vodotokov, ki so prestopili bregove ob poplavah novembra 2012.
Evropski denar dela
v ■ v
<udeze
Če se dela z evropskimi sredstvi, se dela po evropskih pravilih in merilih. To prakticirajo tudi v občini Ljubno, kjer so javno razsvetljavo postavili kar na novo zgrajen pločnik. Vsak pešec se tako znajde v zagati obiti ali preplezati »kandelaber«?
Kdo je zakuhal to novodobno umetnost, ni znano. Je pa znano, da je vsaj eden od dveh lastnikov zemljišča ob pločniku, kjer stoji javna razsvetljava, izvajalcu del sam ponudil, da se »kandelaber« postavi na njegovo zemljišče, pa je izvedel, da ni potrebno in da je tako pač predvideno v projektu.
Gostje sosednjega lokala se sedaj zabavajo na račun »postojanke« preko ceste, saj bodo lahko tam v »težkih trenutkih« zajeli sapo, se »kalibrirali« in se nato pogumno podali desno ali levo v smer svojega doma. Vse to na račun evropskega denarja. Pa naj še kdo reče, da v zgornjem koncu doline niso napredni.
NN
Potrebno bo zgraditi novi vodovodni sistem. Gradnja novega ločkega jezu naj bi bila začeta in končana še letos. Enako je pred začetkom investicija energetske sanacije zdravstvenega doma v središču kraja. Letos bo urejeno tudi vaško jedro v Šmihelu.
V načrtu imajo gradnjo večih krožišč na regionalni cesti, med njimi najpomembnejše tik ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, na mestu križišča za Velenje in Celje. Podobni bosta ob avtobusni postaji in pri sedežu obrtne zbornice. Še letos naj bi zaživela gozdna šola v Lokah.
PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD
Po govoru je sledila podelitev priznanj in nagrad. Prispele predloge je obravnavala pristojna komisija občinskega sveta in jih nato potrdil občinski svet. Denarno nagrado so namenili Prostovoljnega gasilskemu društvu Mozirje, v imenu katerega jo je sprejel predsednik Roman Čre-tnik mlajši. Zlate plakete s priznanjem so tokrat šle Franji Naraločnik, Petru Širku in Osrednji knjižnici Mozirje, sprejela jo je direktorica Petra Šir-ko Poljanšek.
Kulturni program slovesnosti so pripravili mladi člani kulturnega društva iz Lepe Njive.
Benjamin Kanjir
7 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Gospodarstvo, Organizacije, Informacije
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Za doseganje dobrih rezultatov si prizadevajo vsi
Člani in zaposleni Kmetijske zadruge Šaleška dolina so se sredi meseca zbrali na 22. rednem občnem zboru. Iz poročila direktorja je bilo razbrati uspešno poslovanje v preteklem letu, saj so prihodke povečali za sedem odstotkov. Na rast in razvoj kažejo tudi nekateri drugi podatki. Spregovorili so vabljeni člani, na koncu pa so podelili priznanja najuspešnejšim zadružnikom v letu 2013 za vsako od treh poslovnih enot.
ZAPOSLENOST POVEČALI ZA 30 ODSTOTKOV
Direktor Ivan Drev je povedal: »V letu 2013 smo povečali zaposlenost kar za 30 odstotkov, bili smo ustvarjalni, pogumni in vse sile smo usmerili k blažitvi krize pri naših članih zadruge in gradili korektne poslovne odnose pri zunanjih partnerjih. Posebna pozornost je bila namenjena zaposlenim predvsem pri strokovnem izobraževanju in krepitvi pripadnosti podjetju, kar je izrednega pomena na vsakem zaupanem delovnem mestu.«
Čisti poslovni izid je bil okoli 15.000 evrov. Razveseljivo je, da v strukturi celotnih prihodkov znaša delež odkupa kmetijskih proizvodov kar 42,20 odstotka, prodaja v trgovinskih enotah nekaj čez polovico, ostale dejavnosti zadruge in lastna proizvodnja pa znesejo nekaj čez sedem odstotkov.
BLAGOVNA ZNAMKA EKODAR VSE BOLJ PREPOZNAVNA
»Posebno dobra zgodba je odkup in trženje ekološkega mesa in izdelkov, kar nas uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Naša blagovna znamka Ekodar postaja vse bolj prepoznavna in prav v teh dneh je bila s strani Biotehniške fakultete v
Direktor zadruge Ivan Drev (tretji z leve) je z gosti z zanimanjem spremljal kulturni program.
(Fotodokumentacija KZŠD)
Mariboru imenovana kot najboljša slovenska blagovna znamka v okviru zdrave prehrane in se uvrščamo v boj za najboljšo evropsko blagovno znamko,« je še dejal Drev.
SLEDIJO TRENDU POVPRAŠEVANJA
S področja vlaganj je bil omenjen novi prodajni center Saša v Nazarjah. »Sledimo trendu povpraševanja, pri tem si je center že izboril mesto korektnega oskrbovalca v Zgornji Savinjski dolini. Stranke gojijo zelo pozitiven odnos in to je garancija za še boljše poslovanje in umeščanje dodatnih blagovnih skupin.«
Vse omenjeno pa je mogoče dosegati samo z urejenim blagovnim tokom, ki ga v zadrugi zagotavljajo že nekaj let. Prav tako je direktor izpostavil sodelovanje in zavzemanje za dobrobit
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
S telefonskim klicem lahko rešite veliko čebel
V pomladanskih razmerah in ob dobri paši se čebelje družine burno razvijajo. Prihaja čas, ko bodo družine tako razvite, da bo prišlo do naravnega razmnoževanja - torej rojenja. Čebelarjem kljub skrbi za družine veliko rojev pobegne. Obesijo se na drevje ali grmovje in si iščejo novo domovanje. Če rojev ne ujamejo čebelarji in ostanejo čebele prepuščene same sebi, v naravi žalostno propadejo.
Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je v javnost poslala javni poziv, v katerem so zapisali, da naprošajo vsakogar, ki opazi pobegli roj
v svoji bližini, da o tem obvesti bližnjega čebelarja ali tajništvo ČZS. Na zvezi bodo poskrbeli, da bodo obvestili katerega od bližnjih čebelarjev, ki bo prišel po roj. S tem bo pred propadom rešenih veliko čebel, ki so izjemno koristne za okolje, ne le zaradi svojih pridelkov, temveč predvsem kot opraševalke kulturnih rastlin.
Tudi na območju Čebelarske zveze SAŠA so letos že opazili prve roje. O tem poročajo čebelarji iz Šmartnega ob Paki, pa tudi iz Kokarij.
Marija Lebar
zadruge tako upravnega in nadzornega odbora kot vseh zaposlenih.
V imenu Zadružne zveze Slovenije je spregovoril njen direktor Bogdan Štepec. Menil je, da država z zadrugami še vedno ne ravna tako, kot si te zaslužijo. Podžupan Mestne občine Velenje Franc Žerdin pa je spregovoril o možnosti novih zelenih delovnih mest, ki se kažejo v kmetijstvu.
Marija Lebar
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v aprilu
ODRASLI:
Austen, Jane: Mansfield park, Gori, doli, sem
in tja : folklorne pripovedi iz Zgornje Savinjske doline, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Milek, Vesna: Cavazza : biografski roman, Sparks, Nicholas: Najdaljša pot, Phillips, Carly: Usodna preteklost, McGuire, Jamie: Čudovita polomija, Brown, Dan: Inferno, Dodd, Christina: Pravila privlačnosti, Moyes, Jojo: Ob tebi, Stockett, Kathryn: Služkinje.
MLADINA:
Russell, Rachel Renée: Zguba : dnevnik, Bevk, France: Grivarjevi otroci, Prežihov Voranc: Solzice, Lindgren, Astrid: Erazem in potepuh, Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in La-kotnika, Gleitzman, Morris: Nekoč, Davis, Jim: Garfield, brez dela ni jela, Černič, Jure: Bebo : o fantu, ki je bil malo tako, Lamb, Charles: Zgodbe po Shakespearu.
8 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Gospodarstvo, Iz občin
SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Gospodarsto je lahko le s skupnimi močmi kompetenten sogovornik vladi
Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je potekala v torek, 22. aprila, so potrdili lanskoletno poslovanje in predlog upravnega odbora glede članarine. Prisotni so se seznanili s predlogom regionalnega razvojnega programa statistične Savinjske regije do leta 2020, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič pa je predstavil predloge zbornice, ki bi lahko znatno pripomogli k odpiranju novih delovnih mest. Govora je bilo tudi o 3. razvojni osi.
POVABILO VLADI
V razpravi so se udeleženci ponovno lotili pereče teme hitre ceste 3. razvojne osi in odziva predsednice vlade. Podpredsednica SŠGZ in predsedujoča skupščini Uršula Menih Dokl je ob tem predlagala, da bi v regijo povabili premier-ko Alenko Bratušek in ji predstavili dodatne argumente, zakaj gospodarstvo Šaleške in Zgornje Savinjske doline nujno potrebuje hitro cesto do avtoceste A1. Predlog Menih Doklove so udeleženci skupščine podprli.
PONOVNO PREVERITI RAZPOLOŽENJE MED ČLANICAMI
Sicer pa je v uvodnem delu seje skupščine predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer preletela trenutno stanje na ekonomskem področju, kjer se že šest let spopadamo s krizo, katere posledice so daljnosežne in ne bodo kmalu odpravljene. Zahtev gospodarstva, ki je edini voz, ki bo družbo potegnil iz recesije, se na ravni države ne upošteva dovolj.
Glede delovanja SŠGZ je predsednica dejala, da je organizirala dogodke na najvišjem nivoju s poudarkom na internacionalizaciji. Odziv članic, zlasti malih in srednjih podjetij, je bil pod pričakovanji, čeprav bi ta lahko na takih srečanjih pridobila največ. »Ponovno bo-
Sejo skupščine je vodila podpredsednica SSGZ Uršula Menih Dokl iz Gorenja.
(Foto: Marija Lebar)
mo preverili želje in pričakovanja, ki jih imajo do zbornice naše članice,« je dejala Tina-urjeva.
ŠTEVILNE MOŽNOSTI KREIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST
Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je dejal, da je asociacija, kot je zbornica, nujna, saj je le s skupnimi močmi možno biti kompetenten sogovornik vladi in predstavljati zahteve ter pobude gospodarstva.
Tako je krovna zbornica že pred časom pri-
pravila usmeritve s konkretnimi predlogi, po katerih bi lahko do leta 2016 dobili 50.000 novih delovnih mest. Pri tem postavljajo na prvo mesto turizem, kjer je infrastruktura večinoma že zgrajena, kapacitete pa so zasedene le 40-od-stotno, saj je za promocijo slabo poskrbljeno. Naštel je še izgradnjo komunalne infrastrukture, učinkovito rabo energije, lesno panogo, ki ni izkoriščena, in izvoz.
SREDSTVA NOVE PERSPEKTIVE ŠE NEZNANKA
Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec in direktorica Savinjsko-ša-leške območne razvojne agencije Jasna Kle-pec sta predstavila regionalni razvojni program statistične Savinjske regije, ki bo podlaga za možnost koriščenja sredstev evropskih skladov v obdobju 2014-2020. Na ravni države še ni sklenjen partnerski sporazum, zato še ni mogoče povedati, koliko sredstev bo pripadlo vzhodni slovenski regiji, kamor sodi tudi Saša subregija.
DO POLOVICE DENARJA Z LASTNO DEJAVNOSTJO
O poslovanju v letu 2013 je poročal direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. Zbornica je lani beležila manjši upad članstva, kar pa se ni bistveno odrazilo na strukturi, saj podjetja z največ kadrov in kapitala ostajajo članice. Podal je tudi rezultate poslovanja.
Zbornica je ustvarila okoli 106.000 evrov prihodkov, od tega je le še približno polovica iz članarine, vse ostalo pa iz dejavnosti zbornice. Odhodkov so imeli za okoli 101.000 evrov. Skupščina je poročilo potrdila. Prav tako so potrdili višino članarine, ki ostane na ravni prejšnjih let in torej nespremenjena.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Prostore ambulante bodo odprodali zdravnici
Karmen Fürst
Mozirski svetniki so poleg potrditve prejemnikov občinskih nagrad in priznanj ter višine denarne nagrade, ki znaša 1.250 evrov, obravnavali še prodajo občinskega premoženja. Med drugim so se odločali tudi o prodaji prostorov ambulante zdravnici Karmen Fürst. Le-ta je izrazila željo po odkupu ambulante, ki bi jo temeljito obnovila, medtem ko bi čakalnico in sanitarije še naprej imela v najemu, saj si te prostore deli z zobno ambulanto. Zoboz-
dravnik Saud Mešic se trenutno za nakup še ni odločil.
Občinska uprava je o tem svetnike seznanila že na pretekli seji, uredila je uradno cenitev prostorov, župan pa je omenil, da bo v pogodbi o prodaji navedena klavzula, da morajo biti prostori namenjeni izključno zdravstveni dejavnosti. Marjan Habjan je dodal, da mora biti v pogodbi navedeno, da ima občina predkupno pravico v primeru, da bi zdravnica kdaj te prostore
prodajala, saj morajo biti prostori v zdravstveni postaji namenjeni ambulantam.
Svetniki so potrdili prodajo prostorov, nekatere je zmotilo le to, da odbor za gospodarstvo in proračun nista svoje pozitivne odločitve podprla s sklepom, da podpirata prodajo. Župan Ivan Suhoveršnik pa je omenil, da je na žalost člane odbora za proračun zelo težko zbrati skupaj.
Štefka Sem
9 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
OCENA IN ODPRAVA POSLEDIC ZLEDOLOMA
Poškodovanih 39 odstotkov gozdov in skoraj vse
gozdne prometnice
Februarski žledolom je največ škode na gozdovih naredil v gozdno gospodarskih enotah Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. Na območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so
POŠKODOVANE VSE PROMETNICE
Velika je tudi škoda na gozdnih prometnicah. V času žledoloma je bilo neprevoznih skoraj vseh 271 kilometrov gozdnih cest na poškodovanem območju, predvsem zaradi podrtega, polomljenega in povitega drevja. Nekaj je bilo tudi usadov in zdrsov zemljin ter usadov cestnega telesa, je omenil vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazarski območni enoti ZGS Marijan Denša. Ocena stroškov priprave, gradnje in vzpostavitve prevoznosti novih vlak za spravilo lesa ter ocena stroškov prevoznosti gozdnih cest za prevoz lesa znaša skupaj 478 tisoč evrov.
ROK ZA POSEK IGLAVCEV DO 15. MAJA
Do začetka aprila so na območju nazarske območne enote ZGS odkazali za posek 41 od-
stotkov vsega poškodovanega drevja za posek, kar je dobrih 62 tisoč kubičnih metrov. Do takrat je bila posekana četrtina vsega poškodovanega drevja.
OTEŽENA SANACIJA
Sanacijo gozdov otežuje izredno naporno in zlasti nevarno delo zaradi poškodovanega drevja in zaradi strmin, je povedal Denša in dodal, da so tudi na našem območju že zaznali nekaj poškodb izvajalcev del, medtem ko o drugih predelih Slovenije mediji redno poročajo o težjih poškodbah, zgodile pa so se tudi že smrtne nesreče.
Trg je zaradi velikih količin posekanega lesa zasičen z lesom, cene le-tega padajo, odkupo-valci imajo na zalogi velike količine lesa, tujci (Avstrijci) pa lesa iglavcev ne jemljejo preko dogovorjenih količin.
V gozdovih je zaradi številnih dejavnikov, kot so lanska suša, vetrolomi, gradacija podlubni-kov ter letošnji žledolom, letošnje temperature, velika dodatna nevarnost razvoja podlubnikov. Prav gotovo pa bodo s prvo košnjo ter deli na polju zastala dela v gozdu.
VELIKO AKTIVNOSTI TUDI ZA GOZDARJE
Zaposleni na zavodu za gozdove bodo v odpravo posledic žledoloma vključeni na več načinov, je omenil Denša. Njihovo delo je svetovanje in izobraževanje, predvsem za varno delo, odkazilo lesa za posek in trasiranje vlak. Pomemben del je tudi povezovanje lastnikov za racionalnejšo in hitrejšo sanacijo, kontrola izvajanja del, izdelava sanacijskih načrtov in načrtov obnove.
Štefka Sem
Sanacijo gozdov otežuje izredno naporno in zlasti nevarno delo zaradi poškodovanega drevja in zaradi
strmin. (Foto: Igor Solar)
ocenili, da je poškodovanih kar 19 tisoč od 49 tisoč hektarjev gozdov v enoti, kar je 39 odstotkov.
Gozda, poškodovanega v tolikšni meri, da ga bo treba pomladiti oziroma posaditi, je 500 hektarjev. Groba ocena izgube zaradi izpada prirastka je 2 milijona evrov, ocenjena zmanjšana vrednost lesa za posek zaradi poškodo-vanosti pa je 1,5 milijona. Poškodovanih listavcev za posek je 110 tisoč, iglavcev 40 tisoč kubičnih metrov. Obnova gozdov bo trajala najmanj pet let.
Zaradi nevarnosti širjenja podlubnikov je zakonski rok za posek iglavcev do 15. maja. Letos naj bi bilo posekanih tudi 70 odstotkov listavcev, preostalo pa do konca prihodnjega leta. Okoli 30 tisoč kubičnih metrov listavcev ne bo posekanih, ker poseka ne bo možno izvesti racionalno in varno.
Obujamo spomine
Šmihelska mladina z učiteljico Franjo Naraločnik, letošnjo dobitnico plakete s priznanjem občine Mozirje, na zimskem športnem dnevu marca leta 1973 pred takratno šolo v Šmihelu.
10 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Organizacije
SREČANJE PREDSEDNIKOV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Zlato priznanje agencije za varnost prometa Tkavcu,
bronasto Vodušku
Občina Nazarje in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta pripravila 10. jubilejno sejo SPV, ki so se je udeležili predsedniki SPV zgornjesavinjskih občin, nazarska županja Majda Podkrižnik, ljubenski župan Franjo Naraloč-nik, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem in predstavniki ZŠAM ter predsednik ZŠAM Zgornje Savinjske doline Janko Štrucl.
PODELILI PRIZNANJA
Srečanje so izkoristili za podelitev priznanj Javne agencije RS za varnost prometa. Majda Podkrižnik je izročila zlato priznanje za izjemne dosežke in uspešno delo Francu Tkavcu, ki je bil tudi dolgoletni predsednik ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Franjo Naraločnik pa je izročil bronasto priznanje za uspešno delo na področju varnosti v cestnem prometu Primožu Vodušku.
O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
Na delovnem srečanju, ki ga je vodil Stanko
Franc Tkavc (levo) z zlatim in Primož Vodušek z bronastim priznanjem Javne agencije RS za varnost prometa (Foto: Marija Šukalo)
Flere, so spregovorili o delu na področju varnosti v cestnem prometu. Povedali so, da v občinah naše doline redno tečejo akcije za osvešča-nje udeležencev v cestnem prometu. SPV-ji sodelujejo z osnovnimi šolami in policijo. Nepogrešljiv dejavnik so tudi pri izvajanju kolesarskih izpitov v osnovnih šolah.
Matjaž Sem je predstavil statistične podatke policije in poudaril, da je stanje v zadnjih treh mesecih na naših cestah boljše kot preteklo leto v istem obdobju. Tako je policija v prvem tro-mesečju zabeležila tri prometne nesreč manj kot lani. V prometnih nesrečah ni bilo smrtnih žrtev.
Franjo Naraločnik je izpostavil, da se bodo zgornjesavinjski župani prizadevali za izgradnjo kolesarske steze od Soteske do Logarske doline. Prav tako bodo apelirali na državo, da poišče sredstva za sanacijo državnih cest. Te so v naši dolini v nezavidljivem stanju.
Marija Šukalo
DAN ZAŠČITE PRED NARAVNIMI NESREČAMI V MOZIRJU
Prikazali preventivno opremo in usposobljenost
V okviru prireditev in praznika občine Mozirje so v soboto, 14. aprila, za upravnim centrom izvedli poučno predstavitev Dan zaščite pred naravnimi nesrečami. Dogodek je nakazal potrebo in možnosti za preventivno usposobljenost ter tehnično opremljenost enot in partnerjev civilne zaščite in tudi občanov.
Domači gasilci so predstavili vlogo njihovega društva PGD Mozirje. (Foto: Jože Miklavc)
Dogodek sta pripravila štab civilne zaščite občine Mozirje in občina, sodelovalo pa je več partnerjev iz sistema zaščite in reševanja. Prikazali so preventivno tehnično opremo za uporabo ob naravnih in drugih nesrečah ter opozorili na nevarnosti pri delu in na domovih.
Izkušnje preteklih desetletij in še zlasti zadnjih let s poplavami, plazovi, požari in žledom so opozorilo, da so vzroki za tovrstno dogajanje v porastu, podaljševanje ekonomske krize pa zmanjšuje možnosti opremljanja in usposabljanja ljudi za samozaščito, preventivo in tudi za odpravljanje posledic. Tudi zato so se v vodstvu Občine Mozirje, civilne zaščite, gasilcev, zdravniške urgentne službe in nekaterih drugih odločili, da se občanom prikažejo oprema, tehnična sredstva, načini delovanja in povezovanja teh institucij ter operativnega reševanja.
Domači gasilci so predstavili vlogo njihovega društva PGD Mozirje, predstavnica zdravstva in predavateljica prve pomoči Darja Es je prikazala oživljanje z defibrilatorjem. Gasilci PGD Nazarje so prikazali možnost servisiranja gasilskih aparatov za uporabo doma in v podjetništvu, skavti so seznanjali občane o njihovi vlogi ob naravnih nesrečah s postavljanjem šotorov in sodelovanju s poveljstvom civilne zaščite, družba Ga-mat je postavila na ogled tehniko ter zaščitna in
Darja Es je prikazala oživljanje z defibrilatorjem.
(Foto: Jože Miklavc) varovalna oblačila za tovrstne namene, tudi najsodobnejšo protipoplavno zaščito.
Prireditev v Mozirju nameravajo ohraniti kot izobraževalno tradicijo tudi v prihodnje.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 11
Organizacije, Oglasi
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE
Vodenje združenja zaupano Maksu Slatinšku
Franci Kotnik (levo) je čestital novemu predsedniku združenja Maksu Slatinšku. (Foto: Benjamin Kanjir)
Zgornjesavinjski veterani vojne za Slovenijo so se 12. aprila zbrali v avli OŠ Rečica ob Savinji na rednem letnem občnem zboru. Ker je bil volilni, so izvolili tudi novo vodstvo združenja. Dosedanjega predsednika Francija Kotnika je na tem mestu zamenjal Maks Slatinšek.
Zbor se je začel s himno. Uvodoma so se udeleženci spomnili na dneve osamosvojitvene vojne in na tiste, ki so takrat za svobodo dali svoje življenje.
PRAZNOVALI SO DVE DESETLETJI ORGANIZIRANEGA DELOVANJA
Združenje je v lanskem letu praznovalo dve desetletji organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti je iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejelo srebrni red za zasluge. Najzaslužnejšim in ustanovnim članom so bile podeljene zahvalne listine. Eden izmed prejemnikov je bil tudi prvi predsednik tega območnega združenja Niko Purnat. Slednjemu je Kotnik ob tej
priložnosti izročil to listino in se mu zahvalil za delo in trud, ki ga je doslej vložil v delovanje združenja.
IZRAZILI TEŽNJO PO VEČJEM ŠTEVILU ČLANOV
Kotnik se je v poročilu ozrl na
opravljeno delo v preteklem letu. Sredi maja so izvedli veteranski večer. Ob dnevu državnosti so v Mozirju na Trgu osamosvojitve organizirali proslavo, septembra pa na strelišču v Gornjem Gradu ekipno strelsko tekmovanje za memorial Edija Mavriča Savinj-čana in tekmo posameznikov. Oktobra so se podali na dvodnevni izlet po Srbiji, kjer so si ogledali veliko zanimivosti, predvsem na tematiko obrambe v času napada zavezništva NATO.
Ves čas so sodelovali z drugimi območnimi združenji, ob tem pa tudi podobnimi organizacijami, kot sta Združenje Sever in Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Kotnik je izpostavil dejstvo, da na našem območju živi veliko ljudi s statusom vojnega veterana, zato bo potrebno več moči vložiti v to, da se bodo sle-
dnji včlanili v njihove vrste. Aktivnosti so finančno pokrivali s sredstvi iz zbrane članarine, njihovo dejavnost je z dotacijami podprlo tudi pet zgornjesavinjskih občin in pokrajinska zveza.
ČLANE IZVRŠNEGA IN NADZORNEGA ODBORA SOGLASNO POTRDILI
Dosedanji izvršni odbor združenja je pripravil predlog za članstvo v novem mandatnem obdobju. Na mesto predsednika so predlagali Maksa Slatinška. Predlagane člane izvršnega in nadzornega odbora so nato zbrani na zboru soglasno potrdili. Novi predsednik je s tem lahko predstavil program, po katerem bo združenje delovalo v tem letu.
SREDSTEV ZA PREDSTAVITEV ARHIVSKEGA GRADIVA NI
Pred koncem zbora so razpravljali o pobudi velenjskega združenja, da se jim z zbiranjem in predstavitvijo arhivskega gradiva o času osamosvojitvene vojne pridružijo v muzeju, ki ga nameravajo odpreti. Izražena je bila bojazen, da bo to s sabo potegnilo določena finančna sredstva, ki jih bodo morali prispevati pri opremljanju muzeja. Teh sredstev nimajo, niti niso občine trenutno sposobne večjih vložkov v ta namen, zato bi bilo morda smiselno, da bi v okviru katerega izmed obstoječih muzejev, morda tistega v Vrbovcu, postavili kakšen pano in se na ta način predstavili obiskovalcem.
Benjamin Kanjir
Ztuli-ii^L miu.JrJi'
Od 5.5.2014 do konca maja 2014,
totalna razprodaja zalog,
zaradi opustitve programa v TekstiJu Gornji Grad (tel: OVTB4-3D-36) in blagovnici na Ljubnem, i, nadstropje(tel:osS84-io-zo|.
Zaradi optimizacije poslovanja s 5.5.2014 zapiramo PE Nova Štifta in vas hkrati vabimo v ostale nase poslovalnice.
I
12 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Zgodovina in narodopisje
O naših prednikih (14)
Piše: Aleksander Videčnik
Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi glas, k'tero hoč'mo vam zapet' od Marije svečanske.
Ti, Marija, naša mati, ti nam kaži pravo pot. Ti nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo.
Svečnica se približuje, mali Jezus rojen bil, to naj vsaki človek čuje, glas te božje matere.
To smo vam za srečo peli, da bi dolgo let živeli. Zdaj pa pros'mo za mili dar, da bi Jezus pri vas ostal.
KOLEDNIŠTVO (NADALJEVANJE)
Marija Ročnik v Podhomu hrani rokopis Iju-benskega organista Budne iz leta 1879. Pesem glasi takole:
En starček je zaspal, nikdar več ne bo vstal. Z njim pa tolikanj ljudi že v črni zemlji spi.
Kje, sestra, je tvoj brat, kje, hčer, je tvoja mat'? Že v starem letu šli so v jamo večnosti.
O, Jezus, ti jim daj tam uživat' sveti raj, nam pa lepo živet' dodeli v novem let'.
V navadi je zato vošit leto novo, Marijo z Jezusam in svetim Jožefam.
Otrokam dan želim za novo leto vsim, oj dete Jezusa, za vas obrezanega.
Dekličem vošim spet Marijo rožencvet, ki spleta venec zlat, device darovat'.
Mladenčem naj bo svat svet Jožef, limbar zlat, ki v zarji čistosti na strani vam stoji.
Ženam pa jagnje dam, oj jagnje Jezusa sam, za vas je rojen bil in rešno kri prelil.
Možem pa venec zbran s peterih svetih ran, v ljubezen je zavit, z rešnjo krvjo zalit'.
Če iz hiše ni bilo glasu oziroma odziva, so naprej peli:
V hiši na polici imate pogačice, če nam ne boste dali, bomo vas po rit' nažgali.
Včasih so bile povsod slamnate strehe, zato so kdaj pa kdaj zapeli tudi tole različico:
V naših zapisih imamo veliko več različnih besedil. Ti prazniki so se posebej močno ohranjali v predelih samotnih kmetij, kjer so hodile peti svečnico kar cele družine, in to je bil potem družinski praznik. Na tepežni dan (praznik nedolžnih otročičev) so otroci tekali po vasi s šibami in peli:
Reš'te se, rešte se, dan's je vaš dan. Dajte, le dajte, če ste kristjan, pa krajcarja dva, da oče nebeški svoj žegen vam da.
Šumečka ohcet v Radegundi okoli leta 1921. Z leve sedita kot tretja družica in z njo camer.
Sirotam obogim dam Marijo z Jezusam, ki polna vseh dobrot je mati revnih s'rot.
Presveta rešna kri pa grešnike otri, z njo Jezus vas opral, Marijo mater dal.
Vsem vošim še svet raj tam vživat Marijo z Jezusam in svetim Jožefam.
V predelu Luč so otroci revnih družin redno prepevali svečnico. Nekaj dni pred praznikom so se zbrali in hodili po vasi od hiše do hiše. Pričakovali in želeli so v glavnem dar v kruhu, so pa gospodinje za ta praznik spekle majhne hlebčke sladkega peciva, ki so jih imenovali pogačice. Pri vsaki hiši so pevce čakale. Pri Supinu so ohranili koledniško besedilo. Najprej so zapeli:
V hiši na polici imate pogačici, če nam ne boste dali, bomo streho dol strgali.
Ponekod so peli:
Svečnica se približuje in Marija se napotuje. Zdaj pa pros'mo mili dar, da bi Jezus pri vas ostal.
V okolici Ljubnega, se je ta običaj ohranil vse do leta 1945, seveda le v hribovskih predelih. Nekaj dni pred svečnico so hodili pet pod okna vaških hiš. Jože Brglez -Kugovnik se takole spominja besedila:
Ko so peli tri kralje, so se našemili v ustrezna oblačila. Tisti, ki je nosil zvezdo na čelu sprevoda, je imel tudi mošnjo za nabrani denar. Če so bili v sprevodu samo odrasli, so zbirali le denar. Takole so peli:
Glejte, trije kralji v lepi zlati halji, na kamelah jezdijo.
Prineso darila, dišečega kadila, mire, čistega zlata.
Tiho pristopimo, srčno počastimo ljubega Zveličarja.
Prihodnjič bomo opisali obred iz okolice Luč, kjer so posebej veličastno opravili to staro navado - petja treh kraljev.
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 13
Iz občin, Nasveti

OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrdili komisijo za varstvo uporabnikov javnih dobrin
Nazarska občina ima od slej komisijo za varslvo uporabnikov javnih dobrin. Sestavo komisije, ki šteje pet članov, je potrdil občinski svet, predlog je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
KOMISIJA ZA INTERESE OBČANOV
Nova komisija bo zastopala, posredovala in usklajevala interese občanov ter predlagala skupne predloge, pripombe in pritožbe občinskemu svetu in županu občine. Zastopala bo interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem
javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine.
Komisija bo tudi dajala pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb pristojnim organom lokalne skupnosti. Člani komisije so predstavniki krajevnih skupnosti v občini.
NADZORNI ODBOR PODAL PREDLOGE
Poročilo dela nadzornega odbora je podala predsednica Nina Kos Čeplak. Odbor je pregledal načrte razvojnih programov občine in realizacijo le-teh za obdobje 20092012. Podal je svoje ugotovitve in
predloge, saj je ugotovil nekatere pomanjkljivosti.
V drugem nadzoru se je osredotočil na pregled in kontrolo pravniškega svetovanja odvetniške družbe Mužina in partnerji. Odbor je občini predlagal, naj z omenjeno družbo sklene pisni dogovor, ki bo osnova za nadaljnje sodelovanje in iz katerega bo razvidna tako količina svetovanj kot tudi cena storitev.
POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE
Na seji občinskega sveta so svetniki še potrdili zaključni račun občine za leto 2013, dokumenta identifikacije investicijskega projekta
za ureditev kategoriziranih občinskih cest - sanacija mostu na lokalni cesti Šmartno ob Dreti-Brdo in ureditev parkirnega platoja v Šmar-tnem.
Strinjali so se s podaljšanjem delovanja petega oddelka v vrtcu Nazarje in potrdili vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča, ki letos ostaja namesto nepremičninskega davka. Vrednost točke ostaja ista kot v preteklem letu. Seznanili so se z lastniškim deležem v Zbirnem centru Podhom in prisluhnili poročilu projekta Starejši za starejše v Nazarjah.
Štefka Sem
Zakaj certificirati gozd?
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Namen certificiranja gozdov je zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu. Zaradi naraščajočih potreb po lesu se v znatnem delu gozdov seka več gozda, kot ga priraste, zato smo priča drastičnemu zmanjševanju gozdnatosti, zlasti v tropskem pasu. To ima nepopravljive posledice na okolje in na spremembo klime. Povrh vsega se manjša tudi biotska pestrost, saj v teh gozdovih za petične potrošnike iščejo dragocene, ponavadi redke vrste lesa. Zaradi enega drevesa velikokrat uničijo večjo površino gozdov.
CERTIFICIRANJE DRŽAVIH
GOZDOV IN GOZDOV VELIKIH PODJETIJ
V svetu je razvitih več kot 50 standardov trajnostnega gospodarjenja. Njihovi kriteriji so prilago-
jeni razmeram v posameznih državah (npr. ZDA in Kanada) ali njihovih povezav. Osnovna vodila so skrb za gozd, skrb za okolje, zaščita lokalnega prebivalstva, zaščita delavcev in zaščita potrošnikov, seveda v številnih različicah in merilih.
V Sloveniji sta v veljavi dva standarda, ki sta tudi v svetovnem merilu med vodilnimi. V dr-
CERTIFICIRANJE ZASEBNIH GOZDOV
V zasebnih gozdovih je pri nas uveljavljen certifikat PEFC (Programme for the Endorsment of Forest Certification - program za potrditev certifikacije gozdov). To je svetovno najbolj razširjena shema certificiranja, prirejena je za male gozdne posesti. Pri nas uveljavlja in razvija PEFC shemo certificira-
zahtevna. Prednost tega pristopa je, da lahko lastnik uporablja svoj logo, kar mu daje na tržišču posebno prednost.
Skupinski pristop je primeren za društva lastnikov gozdov. Ponavadi so to lastniki, ki jim je gozd pomemben, ne pa glavni vir dohodka.
Ostali lastniki so vključeni v regijsko certificiranje, ki ga pri nas na podlagi pooblastila Kon-certa izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V tej stopnji certificiranja je vstop v shemo brezplačen, lastnik plača le stroške izdaje potrdila, ki so odvisni od velikosti posesti.
V primerjavi z drugimi državami so zasebni gozdovi certificira-ni v zelo majhnem deležu. V Avstriji so certificirani že vsi gozdovi, kljub temu da njihov sistem upravljanja z gozdovi še zdaleč ni tako sona-ravno, trajnostno in večnamensko naravnan kot naš. Danes je že tako, da so »papirji« zelo pomembni.
To vedo tudi v slovenski lesno predelovalni industriji. Lesno predelovalno podjetje, ki želi izvažati na zahtevne trge, danes brez certifikata praktično ne more več poslovati. Certifikat ekološko osveščenemu kupcu zagotavlja, da nekdo preverja sledljivost izvora lesa tudi v predelavi. To pomeni, da bodo tudi kupci lesa od gozdnih posestnikov vse pogosteje zahtevali certifikat za njihov gozd.
Zahtevni kupci lesa pričakujejo, da je lastnik gozda pristopil v shemo certificiranja gozdov. (Foto: Marijan Denša) žavnih gozdovih so leta 2007 nja Zavod za certifikacijo gozdov.
pridobili certifikat FSC (Forestry Stewarship Council - svet za nadzor gozdov). Za ta certifikat se odločajo predvsem države kot lastnice gozdov in velika gozdarska podjetja. V lanskem letu so ta certifikat pridobili tudi v gozdovih ljubljanske nadškofije.
Za samo certificiranje pa je od leta 2013 akreditiran Inštitut Kon-cert.
Poznamo tri stopnje certificira-nja: individualno, skupinsko in regijsko. Individualna je najvišjega standarda in je primerna za največje lastnike gozdov, ki imajo razvito svojo gozdno lesno verigo. Ta shema je organizacijsko in finančno
14 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Organizacije, Iz občin
OBČINSKA PROSLAVA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Minilo je 70 let od osvoboditve Zgornje Savinjske doline in smrti Karla Destovnika Kajuha
V mozirskem kulturnem domu je v organizaciji občine in krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje potekala občinska proslava v počastitev dneva upora proti okupatorju. Slavnostni govornik je bil predsednik območne organizacije Jože Rakun, zbrane je nagovoril tudi župan Ivan Suhoveršnik.
MISEL O MIRU NAJ ZDRUŽUJE
Uvodoma so zapeli člani Moškega pevskega zbora KUD Mozirje s partizanskimi pesmimi, učenci OŠ Mozirje pa so se predstavili z recitacijami o domovini. Suhoveršnik je spregovoril o pomenu dneva upora proti okupatorju, ki izraža hrepenenje po miru, pa naj bo to mir v družinah, med sosedi, narodi ... »Danes, ko toliko slišimo o nemirih po svetu, se klic po miru, ki nas bogati tako materialno kot duhovno, še toliko bolj sliši. Naši predniki so si vojno vihro izkusili na lastni koži, praznik pa nas opominja, da se moramo včasih ozreti tudi v preteklost, da bomo znali najti pravo pot v prihodnost.«
Slavnostni govornik Jože Rakun je spregovoril o pomenu Osvobodilne fronte.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Letos mineva 70 let od prihoda XIV. divizije na Štajersko. Rakun je spregovoril o dogajanju v času II. svetovne vojne, ki je vplivalo na razvoj dogodkov na našem območju. Poudaril je,
da ima vsak narod pravico do svobode, to pravico pa si mora včasih izboriti sam. »Če ti svobodo na puškinem bajonetu prinesejo drugi, si vedno njihov dolžnik,« je dejal Rakun.
Spomnil je tudi, da današnji čas potrebuje spravo in pietetni spomenik vsem žrtvam II. svetovne vojne. Ob tej priložnosti je podelil srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za dolgoletno aktivno članstvo Ivanu Uranku z Ljubnega ob Savinji.
Preteklo pa je tudi 70 let od prezgodnje smrti Karla Destovnika Kajuha, slovenskega pesnika, prevajalca in narodnega heroja, ki je izgubil življenje v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem. V spomin na pesnika so obiskovalci poslušali recital njegovih pesmi, skozi prireditev pa jih je vodila Stanislava Borovšak, predsednica krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje. Dogodek je slovesno zaključila Godba Zgornje Savinjske doline.
Barbara Rozoničnik
BORZA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA V BOHAČEVEM TOPLARJU
Spodbujanje k nakupu na lokalni tržnici
V	Nazarjah so na cvetno soboto v Bohače-vem toplarju odprli Borzo ponudbe in povpraševanja z degustacijo proizvodov. Na njej so se obiskovalcem predstavili pridelovalci in predelovalci kmetijskih dobrin iz nazarske občine.
PRIKAZ IZDELOVANJA IN KRAŠENJA BUTAR
V	pokušino so dali mleko in mlečne proizvode, izdelke iz mesa in rib, sadje in zelenjavo, razne namaze, marmelade, sokove, čajne pripravke in izdelke iz različnih vrst moke. Dogajanje so popestrili tudi člani Društva svetega Martina. Ti so v sodelovanju z nazarskim turističnim društvom pripravili prikaz izdelovanja in krašenja butar.
ZA VEČJO SAMOOSKRBO OBMOČJA
Borza je del projekta Trajnostna oskrba prebivalcev občine Nazarje, v katerega so se kot partnerji vključili Kmetijsko gozdarski zavod Celje, občina, osnovna šola in Muzej Vrbovec. Kot izvajalec sodeluje tudi nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Po besedah predstavnice organizatorjev Štefke Goltnik želijo bolje povezati ponudnike in različne uporabnike lokalno pridelane hrane in dobrin gozda. Preko projektnih aktivnosti bodo motivirali kmete k večji in širši ponudbi pridelkov, izdelkov in storitev s kmetij in tako prispevali k večji samooskrbi območja.
OSVEŠČAJO TUDI MLADE
»Prebivalce osveščamo o pomenu trajnostne lokalne oskrbe in jih spodbujamo k nakupu na lokalni tržnici in pri lokalnih kmetih, saj s tem prispevamo k boljšemu zdravju, kakovosti življenja, zmanjševanju odpadkov in ohranjanju lokalnega gospodarstva. Preko vrtnarskega krož-
ka in šolskega ekovrta pa v Osnovni šoli Nazarje osveščajo tudi mlade. Projekt smo prijavili na razpis LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline in na razpisu uspeli,« je ob odprtju borze med drugim izpostavila županja Majda Podkrižnik in pozvala občane, da kupujejo zdravo lokalno hrano.
Marija Šukalo
Izdelava cvetja iz krep papirja za okrasitev butar je terjala natančnost pri izdelavi.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
TRNOVEC POMANJKLJIVO OBELEŽEN
Na Reneku je potrebno poskrbeti za večjo varnost
prometa
Zaradi izgradnje Trnovčkega mosta in sodobne cestne povezave iz Spodnje Rečice do vasi Trnovec je ta kraj pridobil na svoji prepoznavnosti. V oči pa bodejo pomanjkljive prometne označbe in s tem manjša prometna varnost.
Manjka krajevna tabla pred vasjo Trnovec iz smeri Spodnje Rečice (Renek). Ob križišču na regionalni cesti Mozirje-Radmirje ni kažipota za odcep ceste na Trnovec. Še huje je, da ni omejitve hitrosti iz smeri Spodnje Rečica in iz smeri Nizke, saj je v novih razmerah frekvenca prometa čez novi most povečana, pogoji za varnost na omenjenem križišču pa niso ravno najboljši.
Krajevni tabli obeh navedenih vasi z oznako »konec« kraja dopuščata hitrost do 90 km/h. To pomeni preveliko možno hitrost skozi križišče, ki nima iz smeri Spodnje Rečica niti posebnega odstavnega pasu za zavijanje v levo v
smeri Trnovca. Medtem se je na pobudo kraja- sija, ki je določila potrebne ukrepe za večjo var-
nov z desnega brega Savinje in predstavnikov nost v tem križišču.
rečiške občine že formirala in se sestala komi-	Jože Miklavc
Za krajevno označbo Spodnja Rečica v smeri vasi Trnovec table z imenom kraja Trnovec za zdaj še ni.
(Foto: Jože Miklavc)
ŽUPNIJSKA KARITAS NAZARJE
Pomagali številnim pomoči potrebnim
Po besedah Irene Papež Krajnc, tajnice in koordinatorke župnijske Karitas Nazarje, je ta organizacija v preteklem letu ob 15 prostovoljcih razdelila nekaj več kot štiri tone hrane kar 68 gospodinjstvom oziroma 181 osebam. To so pomoči potrebni dobili na osnovi prošenj in izpolnjenih določenih kriterijev. Da je njihovo delo tako uspešno, gre zahvala tudi patru Franciju Kovšetu, nazarskemu župniku, ki jim je v veliko pomoč.
Lahko se pohvalijo, da so z zbiranjem zama-škov delno pripomogli Dejanu Grilju z Vranskega pri nakupu proteze rok. Še vedno pa zbirajo za-maške za štiriletnega Denisa Jakopa z Ljubnega ob Savinji, da bo lahko obiskoval drage terapije, ki so nujno potrebne za njegov gibalni razvoj.
Po besedah Irene Papež Krajnc so tisti, ki so bili pomoči potrebni, to dobili na osnovi prošenj in izpolnjenih določenih kriterijev. (Foto: MŠ)
V	akciji Pokloni zvezek so z nazarsko osnovno šolo in šmarsko podružnico ter vrtci v domači občini zbrali 136 zvezkov. Za starejše občane so organizirali mašo, ki sta jo vodila Kovše in pater Damjan Vračko. Pred iztekom leta so zbirali tudi ozimnico in hrano.
V	letošnjem letu so že razdelili del hrane, ki je ostala iz zalog Evropske unije, delno pa so jo prispevali ljudje z nakupom v enem izmed nakupovalnih centov v Mozirju. Aktivno so bili vključeni v akcijo zbiranja oblačil za Makedonijo. V karitas so zaskrbljeni, saj v prihodnje nove nabave hrane iz Evropske unije ne bo. Tako bodo lahko pomagali le s tisto, ki jo bodo darovali ljudje.
Marija Šukalo
DACO BIFE NA RECICI OB SAVINJI
Delo za gostinskim pultom uresničitev sanj
David Žunter, tehnik mehatronike, je že kot otrok sanjal o tem, da bo nekoč v svojem lokalu stregel goste. Da bi lažje uresničil sanje, si je izkušnje v gostinstvu nabiral tudi med šolanjem. Pri dvajsetih letih se je podal na samostojno pot podjetnika in v najem vzel gostinski lokal na Rečici ob Savinji.
Dačo bife, kot je poimenoval lokal, je odprt vse dni v tednu. V njem Žunter ponuja tople napitke, sokove in druge pijače. Marsika-
teri vikend bodo gostinsko ponudbo popestrili različni glasbeniki s svojim nastopom. Mladi podjetnik je vešč mešanja koktajlov. Tako za 30. april obljublja doživet večer na cocktail partyju.
Marija Šukalo
David Žunter v lokalu ponuja tople napitke, sokove in druge pijače.
(Foto: Marija Šukalo)
16 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi
MOZIRSKI GAJ
V teh dneh je park cvetja ob Savinji oživel in zacvetel kot že petintrideset let poprej. Upravljavci, člani Ekološko hortikulturnega drušlva Mozir-ski gaj, ki ga vodi Darko Bele, so odpravili posledice februarskega žle-doloma in posadili cvetne čebulice, da lahko v tem času cvetijo milijoni tulipanov in ostalih cvetic.
Tradicija spomladanskih razstav
Zacveteli milijoni cvetov
je v Gaju najstarejša v Sloveniji. Letošnja se je pričela 26. aprila, svoj višek pa bo doživela ravno v prvih štirih majskih dnevih, ko se pričakuje tudi lepše vreme in zato tudi več obiskovalcev.
Razstavo cvetja so organizatorji popestrili z večimi spremljevalnimi prireditvami. Do četrtega maja bo tako na ogled razstava pletenih
skulptur izpod spretnih rok staroste parka Jožeta Skornška.
Člani drušlva Bioexo bodo zopet predstavili svoje plazeče ljubljenčke, tokrat kače strupenjače. Po parku se sprehajajo junaki risank, ki se jim je pridružila še »krajnska sivka«, torej naša avtohtona čebelica.
Vse dni se bodo širom Gaja predstavljali vodniki šolanih psov
reševalcev. Na osrednjem poligonu, na travniku ob razglednem stolpu, pa bo predstavitev športne discipline agility, v kateri vodnik vodi psa čez serijo ovir.
Ob poligonu so postavljene klopi, ki so jih iz odpadnih palet na natečaju Cinkarne Celje izdelovali slovenski osnovnošolci.
Benjamin Kanjir
Razposajen Miki Miška pozdravlja mimoidoče.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Obiskovalci se radi ustavijo ob stojnicah, kjer so na voljo za nakup različne vrste rož. (Foto: Benjamin Kanjir)
Vodniki šolanih reševalnih psov predstavljajo svoje poslanstvo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Maskote avtohtone slovenske čebelice kranjske sivke so se med ogledom Gaja najbolj razveselili otroci. (Foto: Benjamin Kanjir)

a
TECAJi sreda»
¡RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE
0RflAH|2IR4MQ
i roulhtiiitlillit
.Skotom
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznjerelax.si
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 17
Ljudje in dogodki
KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI
Druga po starosti
Kmetija Podmeninšek v Tiroseku se kiti z drugo (meni znano) najstarejšo kaščo v Zgornji Savinjski dolini. Je le dve leti mlajša od najstarejše, Tominškove v Rovtu. Čeprav je ženskega spola, rada izda svojo starost - umetelno vrezana letnica 1688 nad vrati govori, da šteje že 326 let.
Neverjetno, koliko zdrži les brez kakršnih koli premazov, pravi gospodar Ivan Rihter. Le dobro vzdrževana streha je varovala les. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila streha slamnata, od tedaj je pokrita z bobrovcem. Domači vedno bolj naglas razmišljajo, da bo v bližnji prihodnosti kašča spet prekrita s slamnato streho.
Podmeninski so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo, nenazadnje je bila kmetija omenjena že v urbarju iz leta 1426 (Ulrik pod Menino). Pridno zbirajo staro gradivo, predvsem pa listine. Iz arhiva v Gradcu so pridobili popis živali iz leta 1542. Največ je bilo drobnice, za tedanje čase veliko goveje živine in nič konj. Konji so na kmetijo prišli šele ob koncu 2. svetovne vojne. Do tedaj so vozili in orali z voli.
Prav tako zanimivi so zapisi o letinah, torej, koliko mernikov žit (in ajde) so pridelali in vsuli v ko-šte posamezna leta. In to ne kakršnih koli mernikov. Pri hiši hranijo uradno registriran mernik iz leta 1875 s cesarsko kraljevim znakom (žigom). V njega gre 25 litrov. Iz zapisov vidimo, kaj so sejali in kakšne so bile letine. O tem podrobneje v eni
naslednjih številk Savinjskih novic.
Poleg ostalega so v kašči zanimive tudi lesene cokle iz lipovine, saj so dobro obdelane. Tudi podplat je tak, da se je v njih zelo udobno in zlasti varno hodilo. Nosil jih je romunski jetnik iz prve svetovne vojne.
Posebej velja omeniti še stiskalnico (prešo) za sadje ob kašči s kar naravno oblikovanim kamnom in težkim ter po svoje nenavadnim prešpan-
kom iz brestovine. Tram je namreč žagan, saj je skrhal prav vsako plenkačo (tesarsko sekiro), zato so tesarji obupali in ga na koncu odpeljali v žago.
Kašča je troetažna, v zidani kleti so hranili predvsem sadje, mošt in krompir, v pritličju žita in fižol, v ostrešnem delu so v enem predelku košti za žita, v drugem, danes najbolj pomembnem, se sušijo in prijetno dišijo odlični želodci.
Marijan Denša
Kašča na kmetija Podmeninšek v Tiroseku šteje že 326 let. (Foto: Marijan Denša)
CITRAR TONČEK MLACNIK
Ob 80-letnici deležen številnih čestitk in dobrih želja
Tonček Mlačnik se je rodil na kmetiji v Krnici nad Lučami 21. aprila 1934. Po kratkotrajnem izobraževanju v glasbeni šoli v Ljubljani se je vrnil med njegove zelene gozdove, citre pa so se mu še bolj priljubile. Po odsluženju vojaškega roka se je v igranju na različne instrumente še
bolj izpopolnil kot samouk po posluhu.
Pri delu v gozdu se je težje poškodoval, a tudi kot težak invalid z glasbo ni odnehal. Pričel je pisati pesmi, glasbo je ustvarjal kar neposredno in ustanovil ansambel Veseli planinci, takrat poznan na radijskih valovih ter na koncertih po vsej
Pevski prijatelji ter Tonček Mlačnik na citrah na enem zadnjih nastopov s sestro Pavlo Robnik
Sloveniji. Ko je čez leta skupina prenehala mu-zicirati, se je povsem posvetil večglasnemu petju v zboru, citre pa so postale njegov sinonim.
Tonček Mlačnik, ki na citre zaigra še danes, se lahko postavi ob bok nekaterim slovenskim citrarskim mojstrom, kot so Karli Gradišnik, Franci Roban, Klemen Matk, Marjan Marinšek ter drugim.
Lučki župan Ciril Rosc je ob Mlačnikovem visokem jubileju povedal: »Tonček Mlačnik je svoje življenje zapisal predvsem glasbenemu uslvarjanju. V njegovih avtorskih pesmih se zrcali velika ljubezen do narave. S preprosto tematiko opisuje odnose do ljudi, do staršev, do domovine. Veliko desetletij v Lučah skoraj ni bilo kulturne priredilve brez njegovega sodelovanja. Z visokim občinskim priznanjem, zlato plaketo občine Luče, smo se mu pred leti delno oddolžili za njegov življenjski opus in pečat, ki ga je zadnje pol stoletja pustil v kraju.«
Mlačnika je pred nedavnim doletela še ena težka poškodba, za katero se zdravi v bolnišnici. Za 80. rojstni dan so ga obiskali sorodniki in pevski prijatelji ter mu položili v bolniško posteljo citre. Zapeli so dve njegovi pesmi ter eno o krepostnih Slovencih.
Jože Miklavc
I
18 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Ljudje in dogodki
OTVORITEV SPOMINSKE SOBE ROMANA LESNIKE V KREMBERKU
Stalna razstava predmetov, ki jih je uporabljal
zdravnik
V Kremberku, ki je del občine Sveta Ana, je Silvo Slaček, župan te občine, 12. aprila slovesno odprl stalno razstavo, spominsko sobo zdravnika Romana Lesnike. Slednji je bil tam rojen februarja 1898, svojo poklicno pot pa je opravljal večinoma v Mozirju.
NA OGLED POSTAVLJENA ZDRAVNIŠKA OPREMA
Na razstavi je na ogled oprema, ki jo je Lesnika uporabljal v svoji ambulanti. Predmete za razstavo je darovala njegova hčerka Romana, ki še vedno živi v Mozirju.
Ker je Roman Lesnika opravljal splošno, ginekološko in zobozdravstveno prakso, je zbirka sestavljena iz vseh treh področij njegovega delovanja. Na ogled so zdravila, kirurški in drugi instrumenti, lekarniška tehtnica, zobozdravstveni pripomočki, vrtalni stroj na nožni pogon, bogata zbirka strokovne literature, medicinske knjige, osebna dokumentacija, fotografije in staro restavrirano pohištvo.
Otvoritve spominske sobe v Kremberku se je poleg domačinov udeležilo tudi lepo število Mo-zirjanov, predvsem tržanov. Veliko jih je zdravnika poznalo osebno in cenilo njegovo delo z ljudmi in za ljudi. Gotovo se bodo na ogled te zbirke še vračali, sami in s prijatelji, saj je v njej veliko tudi njihovih spominov.
ODLIKOVAN S SREBRNO ZVEZDO ZASLUG ZA NAROD
Roman Lesnika je pri Sveti Ani naredil pet razredov osnovne šole, nato je šolanje nadalje-
val na državni gimnaziji v Mariboru, kjer je ma-turiral leta 1919. Isto leto se je vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, ki jo je zaključil šest let kasneje. Dva semestra je nato specializiral še zobozdravstvo. Zaposlil se je v Splošni javni bolnici Maribor. Leta 1929 je nastopil službo krajevnega zdravnika za zdravstveno okrožje Mozirje.
Med okupacijo je v hudih razmerah pomagal ljudem, od leta 1944 pa na osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjske doline zdravil ranjene
borce NOB, za kar je bil po vojni odlikovan s srebrno zvezdo zaslug za narod.
Po osvoboditvi je bil postavljen za uradnega krajevnega in okrajnega zdravnika v Mozirju. Od leta 1955 je v Zdravstvenem domu Nazarje opravljal vso zdravniško delo v posvetovalnici za otroke in posvetovalnici za noseče. Štiri leta kasneje je začel opravljati še izredno prakso terapevtsko zobozdravstvene službe in aktivno deloval do leta 1968.
Benjamin Kanjir
Župan občine Sveta Ana Silvo Slaček se je zahvalil zdravnikovi hčerki Romani Lesnika za darovano opremo. (Foto: Ciril M. Sem)
Otvoritve spominske sobe v Kremberku se je poleg domačinov udeležilo tudi lepo število Mozirjanov.
(Foto: Ciril M. Sem)
Na razstavi je na ogled oprema, ki jo je Roman Lesnika uporabljal v ambulanti v Mozirju.
(Foto: Ciril M. Sem)
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 19
Kultura, Kotiček za voznike
ŠALEŠKI LITERATI NA OBISKU NA RECICI OB SAVINJI
Prebiranje poezije in proze tudi v »medimurščini«
Kulturno-umetniško društvo Utrip je v goste povabilo Šaleško literarno društvo Hotenja. Predstavitev njihovega ustvarjalnega snovanja so pripravili Zlatko Kraljic, Miloj-ka Bačovnik Komprej, Ramiz Vela-gic in Peter Rezman, pogovor z njimi pa je vodila Tatjana Vidmar.
V uvodu so ob kratkem filmu spregovorili o začetkih druženja in ustvarjanja. Društvo Hotenja s sedežem v Velenju združuje literate Šaleške doline in deluje že tri desetletja in pol. Danes v njem deluje okoli 40 literatov, izdali so 23 zbornikov in v zadnjih dveh letih tudi knjigi dvema članoma.
Peter Rezman se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Pesnik in slikar Zlatko Kraljič, rojen v Svetem
Martinu na Muri, piše v »medimurščini«, slovenščini in hrvaščini. Tako je dobitnik nagrad za poezijo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Ramiz Velagic, avtor dveh pesniških zbirk in dobitnik nagrad za literaturo, piše tudi v hrvaškem jeziku.
Milojka Bačovnik Komprej je avtorica proznega dela Ljubezen gre z mano in romana Kot žaba na avtocesti ter številnih pesmi. V društvu zadnje desetletja opravlja funkcijo predsednice. S poezijo se je predstavila tudi moderatorka večera Ta-
tjana Vidmar, ki v društvu skrbi za tajniške posle.
Ob zaključku se je gostom pridružila Zgornjesavinjčanka Slavica Tesovnik, ki je nekaj svojih del objavila v enem od zbornikov Hotenja.
Marija Šukalo
Predstavitev ustvarjalnega snovanja društva Hotenja so pripravili (od leve): Zlatko Kraljic, Milojka Bačovnik Komprej, Ramiz Velagic, moderatorka večera Tatjana Vidmar in Peter Rezman ter ob zaključku večera Slavica
Tesovnik (druga z desne). (Foto: MŠ)
PREDSTAVLJAMO VAM HONDI CB650F IN CBR650F
Za užitke na ovinkastih cestah in lahkoten prevoz v
urbanih središčih
Honda nadaljuje uspešno zgodbo v priljubljenem segmentu mo-tociklov z CB600F in malce bolj v plastiko oblečeno izvedenko CBR650F. Da ne bo pomote, kot se na sliki lepo vidi, tu ne gre za su-peršportni izvedbi, ampak za oblikovno dovršena motocikla, z motorjem, ki je orientiran k uporabniku in navoru.
Motor je razvit popolnoma na
novo. Tako imata oba modela enak agregat, ki iz 649 cm3 razvije 87 KM in 63 Nm navora pri 8.000 vrtljajih. Pri CB600F se vidijo prekrasno zložene izpušne cevi, ki skrbijo za odličen navor tudi v nižjih vrtljajih in bodo marsikaterega kupca prepričale, da se raje odloči za slečeno sestrico. Saj ne da bi v plastiko oblečena izvedenka CBR izgledala slabo, ampak model CB je
enostavno bolj atraktiven in navdušujoč.
Okvirja obeh modelov nista iz aluminija, temveč je osnova kovinska konstrukcija, ki vseeno ne povečuje teže. Slečeni model tehta 208 kg, oblečen pa svoje kilograme zaradi plastičnega oklepa dvigne na 211 kilogramov. Oba modela krasijo kar 320 mm zavorni sprednji koluti in serijski ABS.
Kot je pri Hondi že v navadi, je sedenje v tem razredu usmerje-
no na udobje, kar je potrjuje tudi 810 mm višina sedeža. Krmilo je lepo dvignjeno in približano vozniku, kar pomeni več udobja med vožnjo in lažje upravljanje z moto-ciklom. Sedež je iz enega dela in nakazuje, da so na ta motocikel vabljene tudi sopotnice in da se z lahkoto podamo tudi na večdnevne izlete. Skratka, ob takšnih modelih postane tudi hladna pomlad bolj vroča.
Igor Pečnik
20 
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Organizacije
OBČINA GORNJI GRAD IN LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
O naglušnosti in slušnih pripomočkih
Prvi petek v aprilu se je v prostorih OŠ Gornji Grad odvilo predavanje o življenju v tišini in reševanju problematike okvare sluha. Predavala je Lea Zupan, o slušnih pripomočkih pa je spregovoril Adi Jahje-sendič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Zupanova je celostno predstavila sestavo ušesa, povedala, kakšen je postopek preverjanja sluha ter omenila možnosti različnih
okvar in bolezni. Pri svojem delu, kot specialistka otorinolaringolo-gije v celjski bolnišnici, se prične s sluhom ukvarjati že pri novorojenčkih ob prvih testiranjih sluha. Omenila je, da je škoda, da otrok potem ne spremljajo še naprej. Dodala je, da težave s sluhom odpravljajo na več načinov. Prvi je prav gotovo slušni aparat, sledijo operacije in polžev vsadek.
Sluh kot mnoge druge funkci-
je pri človeku z leti pešajo in Zupanova je omenila, da si številni starejši tega nočejo priznati. Je pa dobro, da se čim prej odločijo za pregled, na katerega jih napoti splošni zdravnik, in si tako omogočijo kvalitetnejše življenje. Dodala je še podatek, da sedem odstotkov ljudi, ki pridejo na pregled in dobijo slušni aparat, tega potem ne uporablja, 12 odstotkov pa z uporabo preneha po dveh letih.
Razne pripomočke, katere uporabljajo naglušni, je predstavil Adi Jahjesendič. Poslušalcem je predstavil svojo zgodbo in jih spodbudil, da ob težavah s sluhom ukrepajo čim prej. Oba z Zupanovo sta odgovorila na številna vprašanja obiskovalcev predavanja, za prijetno in poučno srečanje pa se jima je zahvalil župan Stanko Ogradi.
Štefka Sem
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE
Predsednik ostaja Lojze Gluk
Člani Savinjskega gozdarskega društva so na volilnem občnem zboru soglasno za novega predsednika društva potrdili dosedanjega predsednika Lojzeta Glu-ka, saj društvo uspešno vodi. Poleg tega, da so prisluhnili poročilu o delu v preteklem letu, se seznanili s planom dela in si ogledali projekcijo fotografij preteklih aktivnosti društva.
Člani društva po besedah Glu-ka skozi vse leto sodelujejo pri različnih dogodkih v občinah naše doline, sami pa organizirajo razna predavanja, razstave, ekskurzije za širšo javnost. Veliko dejavnosti je izvedenih v sodelovanju z
Lojze Gluk je povedal, da bodo letos obeležili 20-letnico društva.
(Foto: ŠS)
nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, pa tudi z občinami in drugimi društvi. Še posebej aktivni so v tednu gozdov in ob dnevu Zemlje.
Sodelujejo na vseh večjih občinskih in etnografskih prireditvah, kot so Flosarski bal, Lučki dan, Lesarski praznik, Dan Menine, pomagajo pri organizaciji sekaških tekmovanj, za svoje člane pa organizirajo tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Lani so se med drugim podali v Slavonijo. V okviru promocije društva so za vse člane izdelali društvene majice z novim logotipom oziroma sloganom Gozd je dar.
V	društvu bodo tudi v bodoče sodelovali z drugimi organizacijami pri pripravi raznih dogodkov. Nadaljevali bodo z urejanjem gozdnih poti v projektu Krilca, spoznavali dobre prakse na strokovnih ekskurzijah in še nadalje uživali v predavanjih, na katerih udeležencem spregovorijo največji strokovnjaki s področja varstva narave, gozdarstva in lesarstva.
V	letošnjem letu praznujejo 20-letnico društva, ki je nastalo iz društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, čemur bodo namenili posebno pozornost.
Štefka Sem
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Organizacijo prireditev otežuje država
Članom rečiškega turističnega društva je lani uspelo izvesti vse načrtovane aktivnosti. Njihove prireditve so bile dobro obiskane, kar je po besedah predsednika društva Siniše Todorovica smisel njihovega dela. Veseli so tudi pripomb in dobronamernih kritik o posameznih prireditvah, saj lahko le tako izboljšujejo njihovo kvaliteto.
Organizacija odmevnejših prireditev je precej zahtevna, dodatno pa jo otežuje država z različnimi zahtevami in zakoni. V društvu se bodo trudili, da bi sledili vsem bolj zahtevnim predpisom.
Tradicionalna prireditev Od lipe do prangerja je postregla s števil-
nimi dogodki, kot so etnografska razstava, turnir v ženskem nogometu, šaljive igre med zaselki in Večer pod trško lipo. Avgusta so sledili srečanje krajev s sramotilnim stebrom v Motniku, rok žur za mlade v domačem kraju in koncert v Blatah. Z Lenartovim sejmom so v ulico pod kostanji zvabili veliko število sejmarjev in obiskovalcev. Ob zaključku leta so v sodelovanju z rečiško osnovno šolo priklicali Miklavža ter leto zaključili z igranimi prizori živih jaslic v Dol-Suhi.
Na njihovem občnem zboru je župan Vinko Jeraj izpostavil, da so bile prireditve sicer izvedene, a
Siniša Todorovič je dejal, da so veseli dobronamernih kritik.
(Foto: MŠ)
je bil kritičen glede kvalitete izvedbe. Ta po njegovem stagnira. Dal je pobudo za arhiviranje likovnih del v lasti društva, ki se trenutno nahajajo na neprimernih mestih za hrambo. Te bi lahko deponirali v občinskem arhivu.
Društvo je še pozval, da naj prevzame pobudo za očiščevalne akcije občine v prihodnje in predlagal nov projekt - ureditev sprehajalne poti po obeh bregovih potoka Rečica. Ta naj bi krožno vodila iz trga do Blat, mimo Puške hojke do prizorišča živih jaslic v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi in do domačije Dobrovc nazaj do trga.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 21
Ljudje in dogodki
55. CICIDO NA RECICI OB SAVINJI
V dolini naraščaj mladih pevcev s čudovitimi glasovi
Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in rečiška osnova šola sta 10. aprila pripravili medobčinsko srečanje osnovnošolskih pevskih zborov, 55. Cicido. Občinstvu so se predstavili pevski zbori zgornjesa-vinjskih osnovnih šol in podružnic.
V uvodu je obiskovalce in nastopajoče pozdravil ravnatelj Peter Podgoršek, nato je v avli šole zapelo več kot 450 pevcev in pevk v 16 pevskih skupinah. Letos jim je prisluhnila strokovna spremljevalka Majda Hauptman, ki je poudarila, da so nastopajoči zelo dobro opravili svojo pred-
V združenem mladinskem pevskem zboru osnovnih šol Luče in Ljubno ob Savinji pod taktirko Mitja Venišnika prepeva več kot šestdeset pevcev. Na reviji v Zagorju so prejeli zlato priznanje.
(Foto: Marija Sukalo)
Mešani pevski zbor OŠ Nazarje, ki je na pevski reviji v Zagorju ob Savi dobil zlato priznanje z odliko, vodi Katja Gruber.
(Foto: Marija Sukalo)
stavitev. Po njenem mnenju nekaterim zborom manjka kilometrine, drugi pa so svoje poslanstvo odlično opravili.
»V vaši dolini vidim naraščaj mladih pevcev in slišim njihove čudovite glasove. To ni nekaj, kar je samoumevno in se ne najde po celi Sloveniji. Nekateri programi so me očarali,« je med drugim izpostavila Hauptmanova.
Marija Šukalo
TURISTICNI KROŽEK OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
Na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava dobili zlato priznanje
Z učenci turističnega krožka Osnovne šole Nazarje (Tadeja Orel, Zala Ostruh, Vid Vačov-nik, Amadej Hudolin Pirc, Matej Štrukelj in Miha Krajnc) smo se pod mentorstvom Petre Lončar, Maje Volk in somentorstvom Maje Božič predstavili v Mercator centru v Velenju v četrtek, 10. aprila, kjer je potekal 28. festival Turizmu pomaga lastna glava.
Tema letošnjega tekmovanja je bila Na zabavo v naravo. V okviru tega smo napisali turistič-
Z nalogo, stojnico in nastopom smo navdušili strokovno komisijo.
Naša stojnica
no nalogo z naslovom Gozdna dekoracija, v kateri je predstavljeno, kako izpeljati dvodnevni dogodek na Lazah, ki je opisan z organizacijskega, kadrovskega in izvedbenega vidika.
Z nalogo, stojnico in nastopom smo navduši-
li strokovno komisijo, ki nam je podelila zlato priznanje in s tem možnost, da se še enkrat predstavimo na državnem tekmovanju v Mercator centru v Mariboru.
Petra Lončar
22 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Ljudje in dogodki, Kronika, Pisma bralcev, Oglasi
VELIKONOČNI POHOD NA OJSTRI VRH
Rekreacijo popestrili s pesmimi Franca Ropa
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje ostajajo zvesti tradiciji. Tako so se tudi letos na velikonočni ponedeljek odpravili na Ojstri vrh. Rekreativno druženje so posvetili svojemu dolgoletnemu članu Francu Ropu.
Po besedah vodje poti Janeza Kuharja so imeli kljub ne preveč lepi napovedi srečo z vremenom, saj je deževalo le tedaj, ko so počivali ali malicali.
Ljubitelji rekreacije so se podali iz Grušovelj mimo šentjanške cerkve do Jermančnikovih in Žirovnic, nato pa preko Negojnice do Ojstre-ga vrha. Tu so pripravili kratek kulturni program, v katerem so prebirali pesmi Franca Ropa, iz katerih veje ljubezen do planin in gasilstva. Po prijateljskem druženju so se preko Okonine podali do zaključka poti - gasilskega doma v Grušovljah.
Marija Šukalo
Pohodniki so na Ojstri vrh krenili izpred gasilskega doma v Grušovljah.
(Foto: Marija Sukalo)
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	NOČE VRNITI MOTORNO KOLO
Mozirje: 22. aprila se je pri dežurnem policistu oglasila oškodo-vanka in naznanila, da je v mesecu avgustu 2012 znancu posodila motorno kolo piaggio vespa. Dogovorila sta se, da mu motorno kolo posodi za en teden, vendar ji ga od takrat noče vrniti. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zatajitve sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
•	TAT V NEDOGRAJENI HIŠI
Mozirje: 22. aprila je občan prijavil krajo iz svoje nedograjene hiše v Mozirju. V zadnjih dveh dnevih mu je namreč neznani storilec ukradel vgradni straniščni kotliček in ga s tem oškodoval za okoli 400 evrov.
•	ZAGORELO V KURILNICI
Solčava: 24. aprila okoli šeste ure zjutraj je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Solčavi. Gasilci PGD Solčava so ogenj, ki ni povzročil večje materialne škode, pogasili in prezračili prostore.
•	TAT V MLEKOMATU
Mozirje: V noči na 26. april je neznani storilec vlomil v mlekomat v Mozirju. Iz notranjosti aparata je ukradel posodi z denarjem, s tem pa lastnika oškodoval za okoli 70 evrov.
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
O razstavi, ki
Upam si trditi, da so vse razstave doslej delali z namenom, da jih pokažejo ljudem. Če je to logično, in prepričan sem, da je, je še bolj logično, da sem moral v Gornjem Gradu s to tradicijo, ne glede na to, da je stara kot svet, prekiniti. Čisto posebne, prav unikatne razmere zahtevajo pač tudi ravnanje, ki mora biti nujno drugačno, kot je bilo vedno doslej.
Kaj sem s tem povedal? Za zdaj še premalo. Zato nadaljujem. Za 27. april sem torej tudi sam pripravil razstavo. Seveda ne v počastitev lažnega dneva upora proti okupatorju (za norce naj imajo oblastniki kar sami sebe ter tiste, ki jim verjamejo), ampak v počastitev papežev, ki sta tega dne bila proglašena za svetnika. Gre torej za Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Razstavo sem, kot že velikokrat do vključno leta 2006, pripravil v graščini, v prostoru, kjer je verska zbirka. Namestil sem jo pač na stalno zbirko, kar je edina možnost. Slikovna razstava (razglednice, podobice ...) »Papeža, danes proglašena za svetnika« (uredništvo SN bo prejelo CD s posnetki), je obsegala 154 upodobitev Janeza Pavla II. in precej manj 46, Janeza XXIII. Razstave nisem postavil zato, ker sta moja soime-njaka - Janez Pavel II. je celo dvojni - ampak iz spoštovanja do njiju. Odveč bi bilo, če bi tistim, ki ju
ni bila na ogled
ne cenijo (morda bolj Bratuškove in company), razlagal, kdo od nas ima prav, in zakaj.
Kar iz skrivnostnega prvega odstavka ni bilo razvidno, bo jasno v nadaljevanju. Ker v Gornjem Gradu skorajda ne bi mogel pričakovati obiskovalcev razstave (tema sploh ni pomembna), sem jo zavestno pripravil za - nikogar, oziroma, kot sem že zgoraj navedel, izključno v čast njima, katerih upodobitve sem razstavil. Bojazen, da ne bo nikogar, je odpadla, in volja do dela, priprave, ni prav nič trpela.
V moje izkušnje glede obiskovalcev ni treba dvomiti. Nisem imel le eno ali dve občasni razstavi. Zadnje leto (2006) kar osem. Osem je tudi največje število krajanov na posamezni razstavi (Habsburža-ni). Na štiri v tem letu, torej kar na polovici, domačinov sploh ni bilo. Tudi v muzejskih zbirkah si jih lahko samo »naslikam«, čeprav za občane domače občine ni vstopnine. Kar več let sem rabil, da sem ugotovil, da je popolnoma odveč celo t.i. dan odprtih vrat, točneje en samcat poletni nedeljski popoldan. Le 17 kilometrov stran pa imajo muzejske zbirke odprte kar šestkrat tedensko po dve uri. Preneu-men sem, žal, da bi to lahko razumel.
Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad
Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke h koprive
TA PA IMA DVOJNO DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Šlukuc (Nejc Slapnik, amaterski igralec, levo): »Kar nauči se, kako mi boš pomagal domov, ko me noge ne bodo ubogale, saj mi je zdravnica na recept predpisala tebe za pomoč pri hoji.«
Pub na recept (Luka Prelesnik, amaterski igralec): »No, no, striček, saj šele vstopava in ne odhajava.«
Več o dopoldanskem dogajanju v Solčavi na Solčavskem in Fletnem dopoudnevu si pa le preberite v prihodnjih fletnih Savinjskih novicah.
ONESVESCAJ SE OB DRUGIH PRILIKAH
Kelnerca Paulinka (Nada Preprotnik, amaterska igralka KD Franc Herle Solčava) na Fletnem dopoudnevu v Solčavi: »Horoskop mi je danes napovedal, da bom srečala princa na belem konju, a, kot kaže, bo le šef v belem z velikim trebuhom. Saj me bo kap!«
Turnuc (Grega Preprotnik, tudi igralec istega društva): »Hej, ženska, ni časa za poležavanje! Čaka naju še veliko dela!«
24 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014
Križanka, Informacije
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov	
Četrtek, 1. maj	ob 8.00. Laze pri Kokarjah Prvomajski pohod na Čreto in spominska slovesnost
	od 10.00 do 16.00. Mozirski gaj Junaki risanih serij v Mozirskem gaju
	ob 11.00. Graška Gora Tradicionalno prvomajsko srečanje
	ob 11.00. Golte Prvomajsko druženje z ansamblom Golte
Sobota, 3. maj	ob 17.00. Dom kulture Nazarje Joga smeha
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Odprta vaja Godbe Zgornje Savinjske doline
	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Projekcija filma Banditenkinder - Slovenskemu narodu ukradeni otroci
Torek, 6. maj	ob 17.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD Mozirje : Šentjur
Sreda, 7. maj	ob 17.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma LMD Mozirje : Rogaška
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče najboljše mesne pasme za do-pitanje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm, 031/805-832.
Prodam prašiče lastne reje, 100-130- kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam burskega kozla z rodovnikom; gsm 041/950-528.
Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989. Kupim kravo, telico za zakol in bikce, teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Prodamo TV sony wega 100 Hz, ekran 70 cm, cena 70 EUR; gsm 041/783576.
Ugodno prodam računalnik z LCD monitorjem, brezžično miško in tipkovnico; gsm 031/344-791.
Prodajam zalogovnik tople vode lentherm-invert 1.000 l z izolacijo; gsm 041/623-664.
Ugodno prodam pralni stroj gorenje, tip WA 162; gsm 051/540-810.
Prodam trosilec hlevskega gnoja men-gele, 4,5 ton, generalno obnovljen; gsm 041/783-595.
Prodam prenosnik dell 15,4, 300 GB, 4 GB RAM, nova matična plošča; gsm 041/806-001.
Peč za pizze fines za 4 x premer 32 prodam; gsm 070/22-44-30.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljen ploščati sončni kolektor za na streho, dimenzije 186x85 cm; gsm 031/387-183.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, univerzal ali štore; gsm 051/203-387.
OSEBNI STIKI
Delaven moški si želi iskrene ljubezni, če ste stara do 46 let, odgovorite mu; gsm 041/859-096.
DRUGO
Ste dnevno na poti na relaciji Mozirje -Ljubljana?; gsm 051/625-41.
NEPREMIČNINE
Oddam v najem enosobno stanovanje v Ljubljani za Bežigradom; gsm 031/768132.
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar.
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	ZLATARSTVO ROŽIČ
Velika izbira zlatega in srebrnega nakita za birme, obhajila ter ostale posebne priložnosti. Izdelava poročnih prstanov po vaši želji. Tel. št. 03/58-32-200. Delovni čas: od 9 do 12 in od 13 do 18 ure, sobota od 8 do 12 ure.
Rožič Darja s.p., Na trgu 22, 3330 Mozirje.
NOVO NA REČICI OB SAVINJI
David Žunter s. p.,
Reika ob Savinji 115 Vabimo Vas, da nas obiščete:
051 324 711 ponedeljek-četrtek 5.30 - 00.00, petek 5.30 - 2.00, sobota 7.00-2.00, nedelja 7.00-00.00.
26 Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014

Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.

w .net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjrgo oblikujete kar na mternetu ^ Oblikovanje je preprosta in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo
20 % SPOMLADANSKI
popust ::
DO 20. . MAJW014Ü

Savinjske novice št. 18, 2. maj 2014 27
Steklarstvo Benda BENGLAS d.0.0.	ECkbe	1	/ \ 1	¿F i T ■ I ¿I I m ,
Loke 33. 3330 Mozirje		t		
Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121	OKENSKI SISTEMI			
ALI VAM OKNA NE TESNIJO?
ZAMENJAJTE JIH Z NAJNOVEJŠIM PROFILOM NA TRŽIŠČU DO SEDAJ! Najbolje toplotno in zvočno izdelan 6 komorni profil, s tremi tesnili, širina profila 9 cm.
IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽALUZIJ, ROLET...
Ostala ponudba:
-	izdelava termopan stekla
-	vrtanje - brušenje
-	fazatiranje
-	izdelava namiznih plošč
-	uokvirjanje slik
-	montaža na domu
-	kratka čakalna doba
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
m	— </>
§	C
c	n o "
■S M™ o o O
cl.	a a
i
O
co
to
ra
t/) CD u
ra
LTt
n3
to
2
<£ rvj
m on no
s i
C -S
> «j
co
C
"O
■2J
«J C
a>
"I
(TJ C
>
03 g.
E o
X)
o
C
'c
f cc
¡¡D
< 1 a g
X)
<u >
o
CL "8 <1> C trt CL <1) O
E
S
=3 <U >
5 .9 > kj O o
C
8
l/l Cl
-a o a_
> o
t/> U
c
£
.cu
ro O
Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
ffct