lakaja taak latrtak. Cana ■■ Ja IK aa lato. (Za NemCIJo 3 K BO *, ■a Amarlko la droga taja drla** 4 K M *.) — Splal In doplal aa po-illlajoi Dradolltva ..Domoljuba", fcjabljana, Kopitar)ara ulica Ita*. 1. MaroCnlna, raklamaclj* In Inaaratl pai U p r avn Ii tva „Donol]abau, Uabljana, Kopltarjava allea it I. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inaaratl aa (prejemajo po ala-dailb sanahi Enoatopna patltvrata (iaatlna ..Domoljubov«" Urina M ■B) atana laankra« 30*. Pri vat-tratnam objavljanju primaraa pa-»aat po dogovora. Poaaaiaaai itavllka aa prodajajo po 10 t. 4» aooal promatpoltno-branllnlCnagi arada Itav. 834.707. - Ste«. 13. V UnDUonL dni 28 marca 1907 Leto XX. Tri važne reči. Dnč 25. in 26. februarja je zboroval na Dunaju takozvani poljedelski svet. V njem so možje iz cele države — za južne dežele naš poslanec Povše — in ti se posvetujejo o raznih stvareh tičočih se kmetijstva sploh. Preden vlada predloži kako postavo državnemu zboru o kmetijstvu, jo da v pretres tem možem; ti pa lahko tudi sami od sebe nasvetujejo vladi, kaj naj stori. Od zadnjega sestanka so zlasti tri reči važne. Povemo jih zato, da se ne pozabijo omeniti ravno zdaj pri volivnih shodih, ko imajo kmetje lepo priložnost bodočim poslancem priporočati, katerih reči naj se lotijo pri svojem delu. 1. Zavarovanje kmečkih delavcev in poslov, pa tudi malih posestnikov za starost in onemoglost. To je potrebno, če hočemo zajeziti veliki odtok delavskih moči s kmetov. Nekaj malega naj bi se plačevalo na mesec ali na leto potom poštne hranilnice v zavarovalnico, ki bi se ustanovila, pa bi imeli za slučaj onemoglosti, ali pa ko dosežejo določeno starost, na leto zagotovljen „penzijon". Marsikdo, ki ga sedaj tujina izvabi iz doma, bi ostal, ker bi vedel, da mu je starost preskrbljena. S. L. S. ima to točko tud' v svojem programu. Naši poslanci so že vsled tega zavezani, da se bodo za to potegovali. Na vsak način je pa prav, da pride pri vsakem volivnem shodu ta zadeva v razgovor. 2. Skrb za planine. Veliko naših slovenskih živinorejcev je navezanih na planine. Dozdaj je imela planina vse polno sovražnikov. Prvi sovražnik je kratek čas velike gospode. Iz cele Evrope kupujejo ali najemajo bogatini naše planine za lov. Kaj pomaga, četudi drago plačajo. Denar se v enem rodu navadno umane; hlevi se pa praznijo in prihodnjost našiih kmetov, ki so doslej na planinah redili čvrsto živino, je črna. Kdor se hoče zabavati, naj se, t^da ne na škodo stanu, ki je podlaga domovini. Drugi sovražnik planinam je sedanja gozdna postava. Skrb za gozd ne sme kmeta ubijati. Gosposka pri nas silno strogo izvršuje gozdno postavo in na tisoče in tisoče so že plačali kmetje kazni vsled tega. To mora prenehati. Poskrbeti se mora tudi za varstvo planin, ker brez živine naš kmet ne more ni-, kamor. Ce lahko veliki posestnik oškoduje kmete in jim s tem vzame pašo, bi moralo biti tudi narobe mogoče, da bi kmetje lahko oškodovali grajščake in dobili pašnike v last. Tudi ta reč je tako važna, da se ne sme pozabiti nanjo. Sedanja gozdna postava je taka, da se ji poznajo predpravice velikih posestnikov pred malimi. Ob času splošne in enake volivne pravice mora tudi to pasti. V tem oziru pa ne bo mogel rešiti vseh vprašanj državni zbor, marveč glavna naloga čaka deželne zbore. Za nas nastane torej dolžnost z vsemi silami delati na to, da kmečka večina kmalu zasede tudi prostore deželnih zborov. 3. Razkosavanje posestev, zlasti grajščin je zdaj zvezano s silnim oderuštvom. Špekulanti kupujejo graj-ščine in jih potim parce'irajo, pa drago prodajajo Tudi na Kranjskem imamo nekaj takih tčev, ki so si s tem prid bili ogromnega premoženja. Po gostilnah napajajo neizkušene kmete, da potem ž njimi sklepajo tem ugodnejše kupne pogodbe. Tudi v tem oziru je treba pomagati. Tako oderuštvo se mora kaznovati. Pred vsem pa morajo kmetje v močnih zvezah sami biti toliko zavedni, da pokupijo velika posestva in jih med seboj primerno razdele. Vse se da napraviti. Prva reč je pa seveda, da kmetje povsod brez izjeme pokažejo liberalcem hrbet. Kakšna neumnost, če gre kak kmet na lim notranjskim oderuhom, ki ga vabijo v neodvisno kmečko stranko! Namestu da bi vzel vajeti sam v roko. jih pa prepušča po teh zvezah tistim, ki so ravno od njega obogateli in ga drli. Volivno gibanje. Slovenska Ljudska Stranka ie tudi pred tednom priredila več izborno obiskanih shodov, na katerih so se predstavili naši kandi-datje volivcem. Tudi liberalci vodijo svoje kandidate kot medvede in jili razkazujejo zlasti po Notranjskem. Tam vlačijo postojnskega Deklevo in nekega Grudna. Oba ta kandidata pa sta taka, da sc jima hlače tresejo, kedar je treba spregovoriti par besedi pred volivci. Dvomimo, da so Notranjci tako malo zavedni, da bodo volili ta dva moža v državni zbor. Slabejših zastopnikov bi si ne mogli izbrati. Sami liberalci so se izrazili o Grudnu v Cir-kniči: Ta pa ni za nobeno rabo. Prepričani smo, da bodo vrli-Notranjci z velikansko večino izvolili Gostmčarja in dr. Žitnika, ki imata v resnici srce za kmeta in delavca in sta že veliko let delovala v javnosti v blagor kmečkega in delavskega stanu. — Poslanec .1 a k I i č je imel shode v Hiniah, v Ambrusu in Zagradcu. Povsod ie bila sprejeta njegova kandidatura soglasno. — V Naklem je imel shod kandidat D c m š a; r. — Na Rakeku in v Grahovem se ie predstavil volivcem kandidat G o s t i n č a r. Pozor somišljeniki! Prvi predpogoj za reklamacije je treba vedeti, kedaj je imenik v svrho reklamacije razpoložen! V ta namen služi le eno samo sredstvo: Od dne volitve-nega razpisa dalje je treba vsak dan po večkrat, ob raznih časih gledat iti na občinsko tablo. To je umestno povsodi, kratkomalo neobhodno pa tam, kier ie župan ali občinski tajnik nasproten ali dvomljiv ali sploh pristopen vplivom, ki se ne dado kontrolirati. Vedni kontakt z občinsko tablo obvaruje nas vsacega presenečen a in nam daje jamstvo, da bodemo v stanu do pičice braniti svoje pravice. Tedaj skrajna pazljivost! Nič bati se malih neprilik, ki so združene z vsako volitvijo. Imenik se zamore vpogledati v štirinajstdnevnem roku vsak dan, in sicer ob tistih urah, ki jih določi politična gosposka (okrajno glavarstvo, odnosno v Ljubljani deželna vlada) in ki se morajo natančno javno razglasiti. Ce bi tega razglasa ne bilo, ali če bi ne bil točen, naj se gg. zaupniki na deželi takoj pritožijo na okrajno glavarstvo in če bi to ne pomagalo, naj naznaniio dr. Ivan Šusteršiču. da se pritoži na deželno vlado. Kandidatura kneza Auersperga. Vojvoda kočevski, knez Auersperg, kandidira v »svoji vojvodini« proti krščanskosocialnemu kandidatu prof. Obergfoller. Knez se proglaša v manifestu na svoje podložnike za agrarca in hoče, »da se ljudstvu vera ohrani«. A ta kandidatura ima svojo zgodbo. Ko so še upali, da zmaga v Kočevju liberalec, ni hotel knez Auersperg sprejeti ponudene mu kandidature. Ko je pa videl, da zmaga krščanski socialec. je nastopil proti njemu v lastni osebi, da ga podere. Toliko je visokim knežjim osebam ležeče na tem, da bi krščanskim socialcem od-grizli en mandat. Knez Auersperg bo prišel 22. aprila osebno kandidirat v Kočevje. Ker pride tudi dr. Gessmann, bomo doživeli v Kočevju zanimivo borbo med liberalnim aristo- kratom in krščanskim socia ceni. Kočevski »Bauernbund« menda ne bo kneza voh k Sicer ima pa knez Auersperg sedež v gosposk zbornici, čemu sili med poslance? Uvenen smo da Slovenci na Kočevskem ne bodo da svojih glasov strastnemu liberalcu knezu Auerspergu. Pesem od grudna. (Poje se: »Al' me boš Kal rada imela?«) Oj december ali gruden, al' si zmešan ali si čuden? Kar še Notran ska stoji: gruden maja zmagal ni. V maju solnce gorko sije, Cvet iz mehke zemlje klije, tički milo žvrgolč, ljudsko stranko vesele. Gruden nas pa v sneg zasiplje. v peči gode, v ledu škriplje; — dolga noč in kratek dan vse ga goni, naj gre stran. Liberalci in ta »mladi« bi pa grudna v maju radi. toda nekaj tisoč mož mu zakliče: »Saj ne boš!« Žalostna povest od grudna je za vso deželo čudna, najbolj čudna pa bo zanj, ko bo maj se spravil nanj! Shod v Starem trgu pri Ložu v nedeljo, 17. t. m. je bil mnogoštevilno obiskan ter se je sijajno izvršil. Zbranih je bilo nad 300 zavednih in pogumnih volivcev. Shodu je predsedoval g. Peter Hauptman; bivši državni poslanec dr. Žitnik je dve uri poročal o delovanju bivšega in nalogah novega državnega zbora s posebnim ozirom na kmečki stan. Med burnim odobravanjem so volivci izrekli svojemu bivšemu poslancu zaupanje in odobrili njegovo kandidaturo. Na shodu je govoril tudi deželni poslanec Fr. Drobnič, ter med glasnim pritrjevanjem zavračal razne napade liberalcev proti naši slovenski ljudski stranki in njenim poslancem. Dopoludne isti dan so menda v ožjem krogu nekje zborovali liberalci. Na razna vprašanja Iz litijskega okraja odgovarjamo, da priredi S. L. S. shode po vseh večjih krajih litijskega, radeškega iti viš-iijegorskcga okraja, pri katerih se predstavi tudi g. kandidat. Iz Logatca. Cenjeni list, prosim nekoliko prostora, da naznanim našim bralcem »Domoljuba«, kako smo imeli 17. t. m. lep shod socialnih demokratov pri g. Kokolevcu in v Gor. Logatcu. Zares, ako si človek dobro ogleda kakšne agitatorje ima tukaj Kopač v Logatcu na eni strani g. Mayerja, na drugi pa g. mesogledca Valentina Vcrbiča, to sta moža, ki naj bi se mj Logatčanl ponosno ozirali na nju. G. Kopaču pa voščimo lep uspeh pri shodih, zakaj s tema možakoma ne bode daleč kopal. Preslabo ju tu v Logatcu cenimo, prvega prav nič in drugega prav na zadnji stopinji in še njemu svetujemo, da naj samega sebe in svojo družino pogleda in potem mu bode drugačna misel po glavi rojila. In tudi Kopaču svetujemo, da ne bode poročal v svoiem časopisu, koliko volivcev si je pridobil tukai Nasprotno je pa res, ko je končal, smo se mu vsi smejali. Boljše napravi, ako svoje besede prihrani za stare dni, mogoče jih bode še potreboval in naj jih nikar brezpotrebno pri nas ne zapravlja. Za danes naj zadostuje, ker vem da tebi, cenjeni list, vedno prostora primanjkuje, se pa že še pozneje kaj pogovorimo Iz občine Dole nad Idrijo. Odkar je zakon glede splošne in enake volivne pravice potrjen. so bili pri nas liberalci jako poparjeni in čulo se je, da liberalna stranka ne bo kandidata postavila ob novih volitvah v državni zbor. Ko se je pa razširila vest, da namerava S. L. S. g. Jožefa Gostinčarja za kandidata po. staviti, dobila je tudi liberalna stranka moža ki naj bi za volivni okraj Vrhnika. Cerknica' Logatec in Idrija kandidiral, namreč g. Ivana Grudna, posestnika in gostilničarja pri idriij Zbralo se je pri njem dne 10. sušca neka: mož! da bi zanj agitirali. Utegnilo bi se zgoditi, da bi celo možje, ki mislijo voliti kandidata S. L. S., zapeljani bili. Zato izpregovorim o gosp. Grudnu par besedi. G. Gruden je sicer dober gospodar svojim delavcem in poslom, prijazen svojim somišljenikom-liberalcem. a ni prijazen katoliški stranki. Še zadnje čase, ko je bil v občinskem zboru, se ni zmenil dosti za blagor občine, k občinskim se am je prišel redkoke-daj. K zadnjim občinskim volitvam sploh pri-šel ni, najbrž občinski odbor v Doleh njegove navzočnosti ni vreden ali mogoče ima preveč zasebnega posla. Naj bode že kakor hoče. Ni upati od moža, ki se ne zanima niti za občinske razmere, ni upati, da bi v državnem zboru storil kaj za njihov volivni okrai. Zato možje volivnega okraja Vrhnika, Logatec, Cerknica in Idrija, ne dajte se zapeljati, temveč volite soglasno moža, ki ga je vam S. L. S. kot kandidata postavila, namreč g. Gostinčarja, ki daleč prekaša v vednosti in marljivosti liberalnega Grudna. Značilno e da Grudna niti na shod ni bilo v Logatcu. Izrazil se je, da sploh ne gre na noben shod več. Izobrazbi. Nekaj o ruski cerkvi. Marsikdo se bo vprašal: Kaj mi ie treba o tem vedeti? A temu ni prav tako. To ve vsak, da smo Slovenci, Rusi, Poljaki itd vsi Slovani, drugega pa ne vemo veliko, med tem, ke se nam v vseh šolah v glavo vbija. kako so živeli stari Nemci, kakšno zgodovino imajo in enake stvari. To pa zato, da bi bili bolj sprejemljivi za nemški jezik, da bi se razširil nemški jezik prej ko mogoče do Trsta in segal od Severnega do Jadranskega morja. Kdor je Nemcem prijazen in se sramu e jezika, v katerem ga je mati učila moliti, ta pride daleč, dobi groš, kdor pa neče zatajiti, da je Slovenec, dobi knof. Šola nas torej ne poduči niti dosti o Slovencih samih, še mani pa o Slovanih, zato se moramo pa poučiti sami. Da spoznajo dragi rojaki bolj največji slovanski rod, mogočni ruski narod, je namen teh vrstic. Rusi govore nam precej podoben jezik. Ko je prišel pred kakimi sto leti ruski general Suvorov z ruskimi vojaki v naše kraje in so slišali govoriti slovenski, so rekli: »Kaj tako daleč sega meja našega carja,« mislili so. da tudi tu bivajo Rusi. Kot smo že pisali v »Domoljubu« so bili poprej Rusi tudi katoličani, pozneje v srednjem veku pa so se ločili od rimske cerkve in so ločeni še danes. Ruska cerkev se zove pravoslavna, t. j. pravoverna, trde torej o sebi, da imajo pravo vero. Moteli niso papeža, sedaj imajo pa drugega papeža v obliki caria samega. Cerkvene zadeve oskrbuje »sveti sinod«, prvo besedo ima pa v sinodu glavni vodja, ki je le orod e carjevo. Mesto milega svetega očeta imajo samovoljnega gospodarja in člani svetega sinoda morajo priseči: »Izjavljam in s prisego potrdim, da je najvišji sodnik v tej družbi vladar cele Rusi e sam, naš najmilostivejši gospod.« Ruska cerkev nima nobene moči, duhovni imenujejo jih pope, — so sami slabo poučeni o verskih resnicah in se bore malo brigajo za to, da bi podučili ljudstvo, kaj pomenijo verski obredi, da bi ljudstvo razumelo, kaj je s službo božjo in da bi našlo v veri tolažbo. Tudi ruska cerkev se razšir a po ruskih misijonarjih med poganske narode, ki so pokorni ruskemu carju, a kako? Ti pogani so krščeni, opravljajo molitve in vse po novi veri, v srcu so pa ostali pogani, povsod se vidijo ostanki prejšnjega bogoslužja, mnogi časte še nadalje svoje malike. Izobraženi ljudie nc verujejo večinoma ničesar; kako brez-vcrstvo vlada v Rusiji, si vsak lahko misli, kdor čita o groznih dogodkih na Ruskem. Odkar se je ruska cerkev ločila od rimske, se vedno pojavljajo sekte , to je stranke ali verske ločine, ki drugače uče, kakor pa ruska cerkev sqma. Takih verskih ločin je zelo veliko. Navedemo eno, ki se imenuje »kristovščina«. Ti uče, da ie duša od Boga, telo pa od vraga. Telo in duša se bojujeta, če telo zmaga, je človek pogubljen, če duša zmaga, pa izveličan. Da duša zmaga, se mora človek postiti, zdržati mesa, alkohola in tobaka, zdržati se vsakega, zlasti telesnega ve-selja in pokoriti se tistim, ki že tako žive. Vsi laki so baje že na tem svetu v dotiki z Bonom samim. Tak človek od posta in pokore isto omaga, potem se mora še silno gibati, v rteti, skakati, da pade v nekako omotico in potem vidi kot v sanjah razne prikazni ter govori čudne stvari — podoben je človeku, ki sc mu v vročici blede. Takemu človeku pravijo prerok, navadno jih šte ejo 12, to so apostoli; isto delajo tudi ženske. Kdor to posebno vztrajno. vrši in živi po teh pravilih, ie drug Krist, če je ženska, je druga Mati Božja. Križa ne častijo, samo pojejo pesmi Bogu na čast, ki pa nimajo nobenega pravega pomena, napevi so največ narodni. Menda je okoli šestine vseh vernikov ruske cerkve v takih sektah ali verskih ločinah. Sekte pa niso razširjene samo med pnprostim ljudstvom, tudi v palačah imajo svoje privržence. Na zunanje pa se vsi udeležujejo službe božje v ruski cerkvi. Tako daleč so zavedli ljudstvo tisti, ki stoje na čelu ruske cerkve, namesto, da bi ga podučili v ven, ki se ne razlikuje veliko nd naše. Največja razlika je v tem, da uči naša cerkev, da izhaja sv. Duh od Boga Očeta in od Boga Sina, ruska cerkev pa trdi, da izhaja sv. Duh samo od Boga Očeta, neka sekta celo ta M sv. Duha. Ruska cerkev ima prave zakramente — sedem kot mi — in prav posvečene duhovne. Obredi so drugačni, kot naši, a jako lepi, kot bomo videli iz naslednjega. Sv. krst. Osmi dan po rojstvu nese babica otroka k svečeniku (duhovniku), ki ga prekriža, nad »Jim moli in mu d£ ime. Štirideseti dan prinese mati otroka sama v cerkev; če je otrok moškega spola, gre ž njim pred oltar, sicer pa sme iti le do srednjih vrat. Nato duhoven štirikrat izganja hudobnega duha. Potem iz-Piašuje botra vsako stvar po trikrat. »Se od-l>oveš satanu?« — »Se.« — »Si se odpo-\cdal?« _ »Sem se.« — »Pihni in pljuni »ani!« Ko to stori, ga vpraša: »Ali se posvetiš Kristu,« — »Se.« — »Veruješ vanj?« »Verujem kot v Boga in Kralja.« — Nato »ioli boter trikrat apostolsko vero. Potem vpraša pop: »Ali si se posvetil Kristu?« — »Sem se.« — »Poklekni predeni!« Sedaj na-zgo sveče, molijo litanije, duhoven izganja hudobnega duha iz vode, jo blagoslovi, blagoslovi olje, zmeša olje in vodo in mazili kr-ščencu čelo, prsi hrbet, ušesa, roke in noge, ljudstvo poje pa Aleluio. Nato ga krsti z besedami: »Krščen je hlapec (dekla) Boga I. (pove ime) v imenu Očeta, Amen — in Sina — Amen — in sv. Duha, Amen — sedaj in vselej in od vekov do vekov, Amen.« Pri vsakem »Amen« potopi dete popolnoma v vodo. Potem obleče duhoven dete in poje zraven molitve. Sv. birma (miropomazanje.) sledi takoj po svetem krstu. Krščenca mazili duhoven z miro v križu na čelo, oči, nos. usta, ušesa, prsi, roke in noge moleč zraven. Potem gredo duhoven in botri z detetom trikrat okoli krstnega kamna in pojo: »Vsi, ki ste krščeni v Kristovem imenu, ste oblekli Krista. Ale-luja!« Osmi dan zopet prineso otroka; duhoven mu sleče plenice, jih poškropi in ga obriše z mokro gobo na krajih, kjer ga je poprej ma-ziiil. — Tudi prve lase mu poreže v obliki križa. Zadnja kmetska vojska leta 1573. Z 11. snopičem »Ljudske knjižnice« pričnemo izdajati povest »Zadnja kmetska vojska leta 1573«. Upamo, da svojim čitateljem ž njo ustrežemo. Neki moder mož je rekel: »Poglejmo nazaj, da pridemo naprej.« Koristno in podučljivo je, pogledati nazaj, kako se je v preteklih stoletjih godilo kmetskemu stanu in kako si ie izkušal pomagati z lepa in z grda, pa mu je vselej izpodletelo. Kdor bo pazno bral to povest, bo našei tudi prave vzroke, zakaj si kmetje kar niso mogli izboljšati svojega žalostnega stanja; manjkalo jim je krepke organizacije. Ko bi bili ti takrat organizirani v trdnih »Kmetskih zvezah«, bi bili gotovo prišli do svojih starih pravic. In tako upamo, da bo zlasti kmetiški stan iz te povesti spoznal, kako koristno je zanj, da na vse kriplje podpira »Kmetske zveze«, ki jih zdaj ustanavlja »S. L. S.« In tako bo branje te povesti rodilo sad, ki bo prinesel stoteren dobiček! Zanimiva pa je ta povest še zlasti v naših časih. V tej povesti namreč vidimo, kakšno moč so pred tristo leti še imeli graj-ščaki, kako so neusmiljeno pritiskali na svoje podložne kmete - tlačane, zlasti Franc Tahi, grajščak na Susjedgradu onkraj Brežic, pa tudi premnogi drugi. In danes vidimo, da gi-nejo predpravice grajščakov kakor kafra in bodo morale kmalu izginiti. Upamo, da to ne bo nikogar motilo, če se povest ozira posebno na hrvaške kmete; mož, ki je povest napisal, je bil Hrvat (Avgust Šenoa, rojen 1838 v Zagrebu, umrl kot mestni uradnik v Zagrebu leta 1881 vsled bolezni, ki si jo je bil nakopal po zagrebškem potresu, ko je moral pregledovati porušene hiše), pa tudi zgodovina nam pripoveduje, da so bili v tej zadnji kmetski vojski najbolj prizadeti hrvaški kmetje, kajti slovenski, zlasti kranjski, so bili postali zaradi ponesrečenih uporov prejšnjih let (od leta 1503 do 1515) previdni in nezaupljivi; vendar pa je bil vojaški poveljnik te kmetske vojske Elija Gre-gorič, Kranjec, doma blizu Toplic na Dolenjskem. Zmagovavci so ga na javnem trgu v Zagrebu kronali z razbeljeno železno krono in je umrl grozne smrti kot premagani kmetski kralj. Sicer pa se je kmetom po Slovenskem godilo enako slabo, kakor po Hrvaškem. Velespoštovana rodbina rajnega slavnega pisatelja nam je (po posredovanju vč. gospoda Janka Barleta v Zagrebu) prijazno dovolila, da smemo povest preložiti v slovenski jezik: Bodi vsem izrečena na tem mestu zahvala! Ti pa, slovensko kmetsko ljudstvo, ki se boriš za svoje pravice, spoznaj iz te knjige, da so trpeli tako že tvoji dedje in da se le s trpljenjem ustvari boljša bodočnost. »Le trpljenje naših dni nam veselje posladi.« (A. M. Slomšek.) Kdor ni še naročen na »Ljudsko knjižnico«, naroči naj se nanjo s pričetkom te zanimive zgodovinske povesti. Naročniki plačujejo navadno 10 sešitkov naprej (cena za 10 sešitkov znaša 2 K, s poštnino vred 2 K 20 v.) Kdor pa ni prijatelj posameznih sešitkov, naj nam sporoči, da želi dobivati celotne povesti, oziroma zvezke, broširane ali pa vezane. Novi naročniki naj blagovolijo naznaniti, s katerim zvezkom, oziroma s katero povestjo naj pričnemo dopošiljati »Ljudsko knjižnico«. Kdor tega ne bo naznanil, onemu bomo pričeli dopošiljati »Ljudsko knjižnico« s sešit-kom, s katerim se pričenja takrat izhajajoča povest. Prejšnje povesti pa naj novi naročniki, če jih želijo, posebej naroče in bomo naslove teh povesti v ta namen vedno natisnili na ovitek »Liudske knjižnice«. Do sedaj so izšle sledeče povesti: I. zvezek. Znamenje štirih. Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. 60 vin., s poštnino 66 vin. II. zvezek. Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. Češki spisal A. Dostal. 60 vin., po pošti 66 vin. Oba zvezka lično skupaj vezana 1 K 80 vin., no pošti 1 K 95 vin. III. zvezek. Jernač Zmagovač. Povest. Poljski spisal H. Sienkie\vicz. — Med p'azovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Nemški spisal A. Achleitner. 60 vin., no nošti 66 vin. IV. zvezek. Gozdariev sin. Povest. Spisal Fran Finžgar, župnik, 20 vin., po pošti 22 vin. Istodobno opozarjamo tudi stare naročnike. da obnovijo naročnino, ker bomo 11. sešitek doposlali samo onim. ki so naročnino plačali; v ta namen bomo priložili desetemu ,sešitku »Liudske knjižnice« poštno hranilni-čno položnico. Obvezan ni nihče, da plača ravno deset sešitkov. prosto mu ie plačati poljubno število, več ali manj sešitkov. Vsak zvezek »Liudske knjižnice«, oziroma vsaka povest se dobi tudi sama za Znano nam ie. da ie že prva povest bistroumnega Ansrleža pridobila mnogo prijateljev »l judski kniižnici«; kdor ima pa manj slasti do spisov, ki nam prinovedireio kriminalne tajnosti, zanimive premetenosti in po-licilske tenkoumnosti. bo našel v prihodniih povestih, katerih snov bo vzeta iz domačega življenja, dovoli zanimivega beriva. Uredništvo in založništvo »T indske kniižnice« se bo potrudilo, da bomo dobili pripovednih spisov, ki bodo bistrili glavo,- blažili srce in krepili voljo. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. _ Obilen rlb.il lov. Letos se je poiavila nenavadna množina sardel v Kvarnerskem zalivu. Ribiči iz Cirkvenice. Selc. Št. Jakoba so v zadnjih dveh nočeh ujeli nad 5000 stotov sardel. Seveda je zato cena sardelnm zelo padla, prodaiali so iih kilogram po 10 do 14 vinar'ev. Često ujete ribe kar nazaj v morje zmečejo. Političen pregled. KOROŠKO. Kandidat za Koroški slovenski okraj je Grafenauer. Pretekli teden je priredil skupno z dr. Brejcem dva volivna shoda v Podljube lju in na Kočuhi. Še ni dolgo, kar so koroški Nemci in neinčurji razbili ravno v tem kraju slovenski shod, toda sedaj si tega niso upali in oba shoda sta izvrstno uspela. Kandidat Grafenauer je znan kot izvrsten govornik in od kritosrčno je bil povsod pozdravljen. Sedaj se bodo vsak teden vršili shodi. ŠTAJERSKO. Na Štajerskem je začelo bujno cveteti politično hinavstvo. »Slovenska kmečka zveza* pridno prireja shode in je postavila dosedaj že pet kandidatov. Kmeta Pišek in Roškar prirejata vsak v svojem volivnein okraju pridno shode in kmetje ju navdušeno pozdravl.ia;o, da ni dvomiti o njih izvolitvi. Dalje je proglasila »Zveza« v kozjanskem okraju za kandidata dr. Korošca, ki je našim bravcem gotovo že znan. Na kranjski me i v Brežicah in Tr-bovHah bo kandidiral dr. Benkovič, odvetnik v Brežicah, katerega je »Zveza« postavila na volivnem shodu v Laškem trgu. Njegov liberalni protikandidat je Roš, trboveliski župan, ki se prilizuje vsem, Slovencem, Nemcem in socialnim demokratom, da bi zlezel na poslanski stolček. Dr. Benkovič je Kranjec iz znane spoštovane rodbine Benkovič iz Kamnika. — Najbolj zanimiv jc pa volivni boj v celjski okolici. Narodna liberalna stranka je sklicala velik volivni shod v Žalec. Ker se glavni liberalci na vabila niti podpisali niso, ie prišlo veliko kmetov na shod. Za liberalnega kandidata ;e bil proglašen kmet Roblek. Pri tej priliki se ie pokazalo vse hinavstvo liberalne stranke. Vstal e neki kmet in zahteval, da mora biti kandidat tudi odločen katoličan in dobro veren človek. In šc več drugih ie ravno to zahtevalo. To ie kandidat Roblek tudi slovesno obljubil. Nobeden izmed liberalnih generalov ni ugovarjal in vendar so to isti ljudje, ki zahtevajo, da se loči cerkev od države, da se preganjajo duhovni in zaprejo cerkve kakor na Francoskem, to so isti ljudje, ki zahtevajo razporoko in svobodno šolo. Proč s takimi hinavci. Kandidat Roblek je morebiti res sani še tako omejen, da ne ve za zahteve liberalcev, ker ie liberalni kandidat in vendar povdarja katoliško vero. Pravi značaj štajerskih liberalcev sc ie pa pokazal takoj potem pri shodu »Kmečke zveze« v Celju. Zbralo se je okolu 1200 mož in za kandidata je bil proglašen dr. Povalej, veleposestnik iz St. Jurja ob južni železnici. To se ie godilo v prvem nadstropju Narodnega doma. Spodaj v gostilniških prostorih so se pa zbrali liberalci ravno isti, ki so bili na žalskem shodu. Ko so kmetje zborovali, so skušali zborovan e motiti na vsak način z vpitjem in tuljenjem. Še hujše ie pa bilo ko so kmetie odhajali. Ni je psovke, ki bi je kmetje ne slišali od liberalcev. Še najlepše so bile »farški podrepnik in farške riti.« Tu so pokazali liberalci pravo barvo. Kako je pa vendar to, da je bilo na liberalnem shodu toliko Hudi. okolu 600, bo marsikdo vprašal in da jim ni nobeden povedal, da so liberalci hinavci, če pravio, da so dobri katoličani. To je tako. Na Štajerskem so so še le letos ločili in liberalci sedaj prvič nastopajo pri volitvah. Zato jih ljudie tudi ne poznajo. Pri nas že davno vemo, da so liberalci pred vsakimi volitvami »neodvisni kmetje« in tako pobožni, da se je bati, da bodo vse I podplate strgali po božjih potih. Seveda vse to pa le zato, da bi dobili kmečke volivce na svojo stran, ker kmet se povsod trdno drži vere svojih starišev. Kadar so sami med seboj pa pokažejo svojo barvo. Mi le želimo, da bi šta erski kmetje v kratkem spoznali to lioe-ralno hinavščino. kakor smo io pri nas in potem bodo pokazali M. maja svoje zaupanje stranki, ki bo edina zmožna in vredna zastopati kmečke koristi. KOČEVJE. Iz Kočevja se sliši, da bo ondi kmečka zveza (nemška) kandidirala profesorja Oberg-feierja. . Liberalni kandidat bo pa knez Auer-sperg. Dosedaj pravijo, da je ta knez precej gospodaril po Kočevskem, sedaj mu bodo pa Kočevci odpovedali pokorščino. Volivni shodi se bodo vršili prihodnje dni. GORIŠKO. Deželni zbor ni spreiel volivne dolžnosti. Za volivno dolžnost so glasovali naši poslanci in katoliški Lahi, nasproti pa slovenski in laški liberalci. Peter Laharnar, naš kandidat za Kras, je priredil že več shodov, ki so bili vsi dobro obiskani. Kmetje so odločno zan;, ker jim je dobro znan, ko .ie bil na Krasu okrajni glavar. Sedai bo pustil državno službo in sc bo stalno naselil na Krasu. FRANCOSKO. Francoski prostozidari so zložili precej denarja, da pokupijo katoličanom oropana cerkvena poslopja; na ta način so dobili v Parizu v svojo last frančiškanski samostan in tudi cerkev, ki jo bodo izpremenili v zborovalnico in v glavni sedež vseh francoskih prostozidarjev. Vlada seveda jim gre na roko. Prci so vpili, koliko mil onov znaša cerkveno premožen !e na Francoskem, sedaj bodo pa za nekaj tisočev prodajali cerkve. — Našim liberalnim listom se kar sline cede, da bi tudi pri nas napravili podobno, ker bi tudi radi cerkve kier se časti Bog-, spremenili v plesišča in zbo-rovališča kier bi se častil hudič. KMEČKA VSTAJA V RUMUNIJI Po celi Rumuniji so izbruhnili veliki kmečki upori in nemiri, zatiran riimunski kmet se vzdiga izpod težkega bremena judovskega in veleposestniškega nasilja. Začela sc je ta kmečka vojska v severnem delu dežele ob avstrij. meji in nakrat se ic razširil kmečki punt po celi deželi. Ti kmečki upori po Rumuniji nas spominjao na one čase. ki so še živo zapisani v zgodovini slovenskega kmeta, ko so se ubogi slovenski tlačani vzdigovali zoper svoje zatiralce, graščake, ko so se zbirale čete slovenskih kmetov v boj za staro pravdo. Judovske pijavke so oni zatirači, proti katerim se vzdiguje rumunski kmet. Judie so se polastili po celi Rumuniji vseh večjih posestev, akoravno je pred leti rumunska zbornica prepovedala Judom kupovati kmečka posestva. Toda judovski sleparji so znali oslepariti tudi državne zakone. Nakupovali so zemljišča in sicer tako, da so javili oblastem imena kristjanov, da so si pod njihovim imenom pridobili ogromna posestva. Seveda jih oblast ni mogla prijeti, ker ih je imela le za naiefnnike posestev, dočim so bili pravi posestniki. S takimi sredstvi so spravili počasi rumunskega kmeta popolnoma pod svoio oderuško oblast. Ko so oropali kmeta za posestvo, so mu ga dajali v najem in so zahtevali od njega visoko naiemnino, posojevali so kmetu denar na oderuške obresti, v svoje roke so spravili vso trgovino s poljedelskimi pridelki in so povzročili tako, da so obubožale cele vasi, da je bil rumunski kmet judovski tlačan in suženj, in da ni živel boljše kot živina. Ni čuda torej da je vskipela tudi potrpežljivemu rutnunske-mu kmetu kri in da se ie uprl takemu nasil-stvu krivonosih Abrahamovih potomcev. Mirno so zahtevali kmetie od Judov, nai znižajo najemnino zemljišč. Poslali so k nekemu judovskemu veleposestniku odposlanstvo kmetov, ki ga je prosilo, naj zniža oderuško najemnino. Jud je pa ustrelil voditelja kmečkega odposlanstva, da se je zgrudil pred njim. To je bil neposredni povod, da se je začel kmečki punt. Po bliskovo se je raznesla po celi deželi ta vest. da e Jud ustrelil kmeta in naenkrat je bilo vse kmečko ljudstvo na nogah, da se maščuje za nedolžno prelito kmečko kri, da maščuje neštete krivice, katere je užival od leta do leta rumunski kmet za plačilo od judovskih veleposestnikov. Po celi deželi so mučile in izžemale judovske pijavke runinnskega kmeta, povsod je bil kmet hlapec judovskega posestnika, Jud pa gospod, ki je zahteval od kmeta brezobzirno pokorščino. Lahko nam je torej umevno, da se je kmečki punt tako hitro razširil po celi deželi. V največjem trpljenu in nezadovoljstvu je pričakovalo ljudstvo ugodne prilike, da se otrese težkega jarma judovskega. In to priliko so dali Judi sami. — Kmetje se združujejo v čete. strast in maščevanje jih razvnema, da korakajo k nepremišljenim dejan etn. Povsod plenijo in ropajo judovska posestva požigajo njihove domove, žganjarne in trgovine. Za krivice se hočeio maščevati! Čez' 30.000 kmetov se je združilo, da oblega glavno mesto Moldave Jasi, središče judovskih oderuhov. Trgovci so zaprli svoje trgovine, celo mesto trepeta pred kmečko vojsko. Vojaška posadka v mestu je preslaba, da bi se ubranila taki moči, ki se ie združila za ho) proti nasilstvu. Več manjših mest oblegajo kmečke čete, ki jih !e težko zadržujejo voia-ške sile. V srce se morajo smiliti človeku te izstradane postave, katere so iudje tako dolgo izžemali. da je zavrela v njih vroča kri, ne moreio na zelo rodovitni moldavski zenit. niti sebe in svojcev preživeti, ker jili odira judovski bogataš. Ni čuda torej, da sc ustavljajo celo rumunski vojaki, da bi branili Jude in morili uboge kmete. Težko jc sinovom ru-inunskih kmetov, ki služijo v vojakih streljati v čete svojcev, zatiranih, in braniti Jude, od aterih vedo, da jih bodo odirali celo njihovo živPenje, ko bodo prišli od vojakov. In čeravno jc rumunski vojak vedno pokoren, vendar se je bati sedaj, da nc zavre tudi v vojaških četah kmečka kri in da ne odreče pokorščine v boju zoper kmeta. — Velik strah je napravila kmečka vstaja v vrstah judovskih oderuhov in bo!č sc sedaj za svoo kože in imetje. Čez 7000 teh izraelskih oderuhov je pribežalo čez mejo na Avstrijsko, da zavarujejo svojo kožo pred kmečkim orožjem. Na vse kraje se obračajo in prosijo za pomoč, kakor bi bili največje pomoči potrebni. Judovsko časopisje, ki e odobravalo početje francoske vlade, ko je ukradla cerkvi miljone i" izgnala iz dežele svoje najboljše sinove kot berače, sedaj vpije na vse pretege, roti zemlio in nebo ter s svojimi lažmi izkuša pregovoriti avstrijsko angleško in francosko vlado, naj . pri rumunski vladi posredujejo za pomoč proti ubogim Judom. Mi jim pa povemo, da ie krivo cele kmečke vsta e edinole oderuštvo Judov in zatiranje ubogih kmečkih trpinov. Na njihovi vesti ležj vsa kmečka kri. ki je bila prelita dosedaj v teh uporih. — Iz rumunskega j kmečkega upora pa spoznamo, da je za vsako deželo nesreča in poguba — judovsko prebivalstvo. Kier ima prosto roko — povsod iz-žema ljudstvo z oderuštvom. To je pokazala Rusija in njeni upori proti Judom, to nam kaže sedai tudi Rumunija, dot- ri. ki I eni)' I n i 11 — f RUSIJA. Ruska duma še vedno zboruje. Vlada se ie ne upa razpustiti brez pravega vzroka, ker j se boji novih nemirov. Zato je prišlo vladi I jako po volji, ko se je v pretečenem tednu po-i drl strop v tavri ski palači, k.ier je zboroval 1 državni zbor. Govorilo se je, da je imela pri I tem svojo roko vlada, da bi imela s tem vzrok (razpustiti dumo. Na strop so namreč znosili razne težke stroje in druge reči, in ker je bil strop že itak slab, se ie pod to težo podrl. • Toda svojega namena tudi sedaj ni dosegla j ruska vlada. Duma se je preselila v dvorano 1 plemiškega zemstva in tam sedaj zboru e da-\ lic. Ministrski predsednik StoIypin je prebral ] vladno izjavo. Vlada v tej izjavi obljubuje ra- Iznc preosnove na vseh poljih. Obljubuje polagoma ustvariti iz Rusije ustavno državo po zgledu drugih evropskih držav. Nadalje pravi izjava, da hoče vlada rešiti tudi kmečko vprašanje, in sicer bo začela s tem, da bo razdelila med kmete več državnih in carjevih pose-.stev. Potem obl.ubuje vlada, da hoče čuvati predvsem pravoslavno vero v Rusiji, kajti noč in slava Rusije je ie v pravoslavju. Toda iri tem hoče varovati tudi pravice drugih.ve-oizpovedanj. Nadalje bo vlada preosnovala j ipravo mest in zemstev. policijo in kazensko-| ravni red. Kar se tiče delavstva, bo vlada si-1 er ščitila delavstvo, toda varovala bo družbo i d izgredi in upori. Vlada bo uvedla desko zavarovanje, prepovedala nočno delo delavke in otroke ter skrajšala delavni čas. ^osnovala bo tudi ljudsko šolstvo, srednje moke šole. Zato se obrača vlada na dumo rošnjo, naj nujnim potom reši proračun, da mogoče izvesti vse te napovedane pre-love. Vlada bode delala z vsemi svojimi črni na to, da se velika Rusi a preosnuje in iiirj. — Večina državnega zbora ie sprejela dno izjavo molče na znanje. Ljudski po- «ici se sicer strinjajo s temi preosnovami, a malo zaupajo vladi, če misli resno na to. Zdi se jim, da obljubuje vlada zato, da bi s tem pridobila poslance, da bi sprejeli vladni jOH-ačuii, ker potrebuje vlada veliko denarja, flna misli vlada le slepiti ljudske zastopnike fHiidstvo, se bo zelo opekla. Rusko 1 udstvo Bakiije boljše bodočnosti, kakor jo je imelo ■cj. in le tem potom si bo pridobila vlada jfcanje ljudstva, ako bo v resnici izvršila kaj Bboljšanie liudskcga blagostanja. Listen Vstajenje. (Velikonočna slika. — Marijan.) 'sc ie dihalo novo življenje. Travniki so ievali v svež zelen žamet, po njivah so tale v pomladnem vetru prve bilke, ka->i se bale preranega rojstva. V plotovih Ibahal s svojim svetlorumenim cvetjem in zavidalo ga je sadno drevje, ki je še žalostno v prvem brstju brez cvet-nakita. Po vrtovih so kukali iz tal že d zvončki in podleski, izpod grmov so smehljale mimogredočemu popotniku vi-i po bregeh so žarele trobentice. vesele be zadovoljnosti: Velika noč . . . es, Veliko soboto ie bilo popoludne. Iz tovarne, ki je stala v dolini ob vodi, so se vsuli delavci. Delo pred prazniki je bilo končano, in ker je bilo konec tedna, so dobili plačo in vsak povrhu še malo nagrado za piruhe. Večina jih je hitela domov — mudilo se jim je k vstajenju — drugi pa se niso brigali zanje in so krenili v bližnjo gostilno. Ob cesti je bliščala, ponosna In bela, in ob so-botih je bila posebno vabljiva. Mrakov Tine je obstal pred krčmo; po-mišljal je, ali bi šel ali ne. »No, Tine, kai ti je, da pomišljaš? Zdaj jc ura, ko imaš; ko ne boš imel, boš delal... Kar z nami in nc glej. kakor mila Jeral« Tako je klicala za njim gruča tovarišev s praga. »Ali tudi danes?« je vprašal Tine preplašeno. »Pomislite, ljudje, Velika sobota je, ne vem, če se spodobi...« »Haliaha! Kaj si posta! svetnik, da nam boš dajal nauke? Svetnik, svetnik, pa kakšen!... Pojdi, Tine, bo veselo!« »Ne, danes res ne!... Pa bi morda še šel, pa se bojim Mastka. Saj vam je znano, da mi je napovedal najhujše, če mu ne vrnem...« »Hoho, bo že počakal, če hoče! Kaj naj ti pa vzame?... Ali res ne greš? Pojdi, saj boš tako pil...« »Ne smem!« Zasmejali so se mu odurno ln drug za trugim izginjali čez prag. Tine je bil danes trden, ni se dal omajati. Sam je odše! dalje po cesti. Tako čudno mu je bilo pri srcu. Sam ni vedel, kaj mu je, a svojo izpremembo je čutil dobro. »Torej tudi danes? Ne, tega ne! Ne spodobi se...« Zakaj ravno danes ne? Kaj mu je vnovič oživela v duši vera, ki jo je med malopridno družbo že skoro popolnoma izgubil? In zopet je premišljeval: »Ne, danes ne!... Dnevi sami opominjajo človeka k zatajevanju; k premišljevanju ga vabijo v samoto in mu govorijo z veliko silo . . . Sicer pa, Tine, roko na srce!... Ali nisi bil doslej ravno tak, kakor ti-le malovredncži, pijanci, zapravljiv-ci?... Ali nisi tudi ti zapravljal krvavo zasluženih denarcev in popival ž njimi cele noči?...« Da, Mrakov Tine je bil globoko zašel. Bil je dober, a družba ga je spravila med se in pogrezal sc je čedalje globlje. Ni se brigal za ženo in otroke, ki so stradali, umazani in raztrgani. Iz vseh kotov je gledala doma revščina, on pa je popival in zapravljal. Kar je čez teden zaslužil v tovarni, vse je šlo v soboto in nedeljo. Med pijanci ie bilo tako lepo in zabavno. Žena ie prihajala ob nedeljah od jutranje maše in vselej se zjokala, ko ga je zagledala. Začela je s prošnjami, a prijele se ga niso... Navada ic železna srajca. Zakaj ravno danes ne? Zamišljen je stopal Tine dalje. Ozrl sc je okrog sebe: Povsod novo življenje, polno praznicnosti in dobre, trdne volje. Tinetu se je zazdelo dosedanje življenje še grje. še bolj umazano. Oh, in to, ki ga je dihala narava, je bilo tako sveže, tako čisto, da bi se ga človek nasrkal in potem živel ob njem! Vest se mu jc oglasila: »Daj, Tine. zapusti starega človeka, in lahko ti bo pri srcu! O, potem bo raj doma... Žena bo srečna in vesela ob tvoji strani, in otroci se ne bodo odmikali od tebe...« Ni se opravičeval Tine pred svoio vestjo; žal mu ie bilo, žal iz srca dosedanjega neplodovitega življenja. Spomnil se je praznikov. Žalostni bodo. Ne bo pri hiši kolača in blagoslovljenega mesa in rdečih piruhov. Lani je bilo vsaj za spomin, letos bo miza prazna... Zakai?... Tine je vzdihnil: »Sam sem kriv... Čemu sem razsipal?... Malopridna družba, ki ne veruie ne v Boga, ne v nebesa, ne v pekel, mi je bila več, kakor lačna družina... Joj-mene. kako žalostno!« In v ušesih so mu za-zvenele vse besede, ki mu jih je tolikrat govorila žena. Zdaj je občutil njihovo moč. »Dobro, bodi za pokoro, če ne bo letos žegna pri hiši; drugo leto mora biti drugače!...« V žepu je tiščal petnajst krvavo zasluženih goldinarjev, ki bi »e zanje marsikaj lahko kupilo za praznike, a kaj? Saj niso bili nje- govi. Skopi, oderuški Mastek ga je zgrabi! oni teden vpričo ljudi kar na cesti, nai mu plača, kar mu je dolžan, in mu zapretil z najhujšim, če mu ne vrne še pred prazniki. To je bilo lepo posojilo: Posodil mu je bil še pred leti petdeset goldinarjev in Tine mu je moral dajati od njih vsak mesec po en goldinar obresti. In zdaj zahteva, naj mu plača tudi glavnico. Kako? Petnajst goldinarjev je premalo, in še od teh mora nekaj ostati pri hiši. — Mastek naj torej še malo počaka, bo že ciobill Kakšna sila mu je, stiskaču oderuškemu ? Razsrdil se je Tine nad oderuhom; pa tudi tukaj se je nazadnje spoznal krivega. Kajti notranji glas mu je očital: »Zakaj si bil pa vzel pod takimi pogoji, saj si vedel, da boš vežko plačeval...« Pred vasjo je stal križ. Odgrnjen je bil, in pobožna roka je bila pripela k Zveličarje-vim nogam svež venec prvega cvetja, l ine se je odkril po dolgem zopet enkrat pred križem; tudi tega ga je bila odvadila malopridna uružba. Mehko mu je bilo pri srcu, ko se je ozrl v Zveličarja, in vzdihnil je: »Zveličar, ali bi me sprejel zopet za svojega? Mnogo sem zagrešil, a ne zavrzi me!« In Tinetu se je zazdelo, kakor da se je Kristusu razvedrilo žalostno, s trnjem kronano čelo, in da so se ustnice zgenile. .. Vstopil je v hišo. Pravzaprav ni bila hiša, ampak raztrgana bajta. Zeni Minki je zaža-relo veselje z obraza, ko ga je zagledala. Likala je perilo. »O, kaj si že doma? Si pa hiter!« Čudno se ji je zdelo, ker je navadno Tine prihajal pozno v noč. »Šel bom k vstajenju... Ali je kaka sveža srajca?« Minki je obstal likalnik. Kaj takega ni pričakovala. On, ki je le redko hodil k maši, ki je z največjo malomarnostjo spolnoval svoje verske dolžnosti, pojde k vstajenju? Ali ga je obiskala božja milost? »Seveda je!... Pravkar sem ti jo zlikala.« »No, prav!... Veš, morda dobim Mastka, da ga poprosim, naj počaka še malo. Danes sem prinesel petnajst goldinarjev. Za piruhe so nam v tovarni nekoliko navrgli. Pomisli, Minka, kako bogati bi bili zdaj v praznikih ... Pa Mastek bo pritiskal, in vem, da mu bom moral dati vsaj nekaj... Na. tu imaš petak, saj vem, da nimaš nič. Za jutri naj bo, da se bo poznalo, da je Velika noč...« Tako ga še ni čula govoriti. Glas mu je bil mehak, poln kesanja. Kaj je to?... Ni si znala razložiti izpremembe, ki jo je videla na Tinetu. Vesela mu je pogledala v obraz in vzeia petak. »Danes si pa priden. Tine!« V sobo so prihiteli otroci; troje kuštra-vih, umazanih obrazkov mu ie pogledalo v oči... »Ata, pri Boštjančku imajo vse polno piruhov — dva peharja ... Tako so lepo rdeči in pisani... Naša mama jih pa nič nočejo skuhati.« Tine se je žalostno nasmehnil. »Prosite jo, morda jih bo... O, seveda jih bo!... Božal jih je in se jim smehljal. Videl je, kako jim hrepenijo žive oči po velikonočnem veselju, kako ga zahtevajo od njega, pa jim ga ne more dati. Revščina... a revščina, ki jo je zakrivil sam. Pač bi jim lahko dal velikonočnega veselja v obilni meri, če bi bil čez leto pameten. V novih oblekah, svetlih čeveljčkih bi stali zdaj pred njim, in ne kuštravi in umazani. Zasmilili so se Tinetu... In seboj bi jih lahko vzel k vstajenju in stopali bi ob n;egovi strani z velikonočnim veseljem v očeh... Moji so ti živo-rdeči obrazki, bi lahko rekel ljudem, ki bi Jih srečaval po cesti. Političen pregled. KOROŠKO. Kandidat za Koroški slovenski okraj je Orafenatier. Pretekli teden je priredil skupno z dr. Brejcem dva volivna shoda v Podljube-lju in na Ko'čuhi. Še ni dolgo, kar so koroški Nemci in nemčurji razbili ravno v tem kraju slovenski shod, toda sedaj si tega niso upali in oba shoda sta izvrstno uspela. Kandidat Gra-fenauer je znan kot izvrsten govornik in odkritosrčno je bil povsod pozdravljen. Sedaj se bodo vsak teden vršili shodi. ŠTAJERSKO. Na Štajerskem je začelo bujno cveteti politično hinavstvo. »Slovenska kmečka zveza j pridno prireja shode in je postavila dosedaj že pet kandidatov. Kmeta Pišek in Roškar prirejata vsak v svojem volivnem okraju pr.dno shode in kmetje ju navdušeno pozdra\iia!o, da ni dvomiti o njih izvolitvi. Dalje je proglasila »Zveza« v kozjanskem okraju za kandidata dr. Korošca, ki je našim bravcern gotovo že znan. Na kranjski me i v Brežicah in Tr-bovPah bo kandidiral dr. Benkovič, odvetnik v Brežicah, katerega je »Zveza« postavila na volivnem shodu v Laškem trgu. Njegov liberalni protikandidat je Roš, trboveliski župan, ki se prilizuje vsem, Slovencem, Nemcem m socialnim demokratom, da bi zlezel na poslanski stolček. Dr. Benkovič je Kranjec iz znane spoštovane rodbine Benkovič iz Kamnika. — Najbolj zanimiv je pa volivni boj v celjski okolici. Narodna liberalna stranka je sklicala velik volivni shod v Žalec. Ker se glavni liberalci na vabila niti podpisali niso, je prišlo veliko kmetov na shod. Za liberalnega kandidata e bil proglašen kmet Roblek. Pri tej priliki se ie pokazalo vse hinavstvo liberalne stranke. Vstal e neki kmet in zahteval, da mora biti kandidat tudi odločen katoličan in dobro veren človek. In še več drugih je ravno to zahtevalo. To je kandidat Roblek tudi slovesno obljubil. Nobeden izmed liberalnih generalov ni ugovarjal in vendar so to isti ljudje, ki zahtevajo, da se loči cerkev od države, da se preganjajo duhovni in zaprejo cerkve kakor na Francoskem, to so isti ljudje, ki zahtevajo razporoko in svobodno šolo. Proč s takimi hinavci. Kandidat Roblek je morebiti res sani še tako omeien. da ne ve za zahteve liberalcev, ker ie liberalni kandidat in vendar povdar.ia katoliško vero. Pravi značaj štajerskih liberalcev se je pa pokazal takoj potem pri shodu »Kmečke zveze« v Celju. Zbralo se je okolu 1200 mož in za kandidata je bil proglašen dr. Povalej, veleposestnik iz Št. Ju rja ob južni železnici. To se ic godilo v prvem nadstropju Narodnega doma. Spodaj v gostilniških prostorih so se pa zbrali liberalci ravno isti, ki so bili na žalskem shodu. Ko so kmetje zborovali, so skušali zborovane motiti na vsak način z vpitjem in tuljenjem. Še hujše ie pa bilo ko so kmetie odhajali. Ni je psovke, ki bi je kmetie ne slišali od liberalcev. Še najlepše so bile »farški podrepnik in farške riti.« Tu so pokazali liberalci pravo barvo. Kako je pa vendar to, da ie bilo na liberalnem shodu toliko ljudi, okolu 600, bo marsikdo vprašal in da jim ni nobeden povedal, da so liberalci hinavci, če pravi o, da so dobri katoličani. To je tako. Na Štajerskem so so še le letos ločili in liberalci sedai prvič nastopajo pri volitvah. Zato jih ljudie tudi ne poznajo. Pri nas že davno vemo, da so liberalci pred vsakimi volitvami »neodvisni kmetje« m tako pobožni, da se je bati, da bodo vse podplate strgali po božjih potih. Seveda vse to pa le zato, da bi dobili kmečke volivce na svojo stran, ker kmet se povsod trdno drži vere svojih starišev. Kadar so sami med se-boi pa pokažeio svojo barvo. Mi le želimo, da bi šta erski kmetje v kratkem spoznali to liberalno hinavščino. kakor smo jo pri nas in potem bodo pokazali M. maja svoje zaupanje stranki, ki bo edina zmožna in vredna zastopati kmečke koristi. KOČEVJE. Iz Kočevja se sliši, da bo ondi kmečka zveza (nemška) kandidirala profesorja Oberg-feler.ia. . Liberalni kandidat bo pa knez Auer-sperg. Dosedaj pravijo, da je ta knez precej gospodaril po Kočevskem, sedaj mu bodo pa Kočevci odpovedali pokorščino. Volivni shodi se bodo vršili prihodnje dni. GORIŠKO. Deželni zbor ni spreiel volivne dolžnosti. Za volivno dolžnost so glasovali naši poslanci in katoliški Lahi, nasproti pa slovenski in laški liberalci. Peter Laliarnar. naš kandidat za Kras. je priredil že več shodov, ki so bili vsi dobro obiskani. Kmetie so odločno zair, ker jim ie dobro znan, ko ie bil na Krasu okrajni glavar. Sedaj bo pustil državno službo in se bo stalno naselil na Krasu. FRANCOSKO. Francoski prostozidar i so zložili precej denarja, da pokupijo katoličanom oropana cerkvena poslopja; na ta način so dobili v Parizu v svojo last frančiškanski samostan in tudi cerkev, ki jo bodo izpremenili v zborovalnico in v glavni sedež vseh francoskih prostozidarjev. Vlada seveda jim gre na roko. Prej so vpili, koliko mil onov znaša cerkveno pre-inožeire na Francoskem, sedaj bodo pa za nekaj tisočev prodajali cerkve. — Našim liberalnim listom se kar sline cede. da bi tudi pri nas napravili podobno, ker bi tudi radi cerkve kjer se časti Bog-, spremenili v plesišča in zbo-rovališča kjer bi se častil hudič. KMEČKA VSTAJA V RUMUNIJI Po celi Rumuniji so izbruhnili veliki kmečki upori in nemiri, zatiran rumimski kmet se vzdiga izpod težkega bremena judovskega in veleposestniškega nasilja. Začela sc je ta kmečka vojska v severnem delu dežele ob avstrii. meji in nakrat se je razširil kmečki puiit po celi deželi. Ti kmečki upori po Rumuniji nas spominjao na one čase, ki so še živo zapisani v zgodovini slovenskega kmeta, ko so se ubogi slovenski tlačani vzdigovali zoper svoje zatiralce, graščake, ko so se zbirale čete slovenskih kmetov v boj za staro pravdo. Judovske pijavke so oni zatirači. proti katerim se vzdigu.ie rumunski kmet. Judie so se polastili po celi Rumuniji vseh večjih posestev, akoravno je pred leti rumiinska zbornica prepovedala Judom kupovati kmečka posestva. Toda judovski sleparji so znali oslepariti tudi državne zakone. Nakupovali so zemljišča m sicer tako, da so javili oblastem imena kristjanov, da so si pod njihovim imenom pridobili ogromna posestva. Seveda jih oblast ni mogla prijeti, ker ih je imela le za naietVinike posestev, dočim so bili pravi posestniki. S takimi sredstvi so spravili počasi rumunskega kmeta popolnoma pod svoio oderuško oblast Ko so oropali kmeta za posestvo, so mu ga dajali v najem in so zahtevah od njega visoko naiemnino. posojevali so kmetu denar na oderuške obresti, v svoje roke so spravili vso trgovino s poljedelskimi pridelki ln so povzročili tako, da so obubožale cele vasi, da je bil rumunski kmet judovski tlačan in suženj, in da ni živel boljše kot živina. Ni čuda torej, da jc vskipela tudi potrpežljivemu rumunske-mu kmetu kri in da se ie uprl takemu nasil-stvu krivonosih Abrahamovih potomcev. Mirno so zahtevali kmetie od Judov, naj znižajo najemnino zemljišč. Poslali so k nekemu judovskemu veleposestniku odposlanstvo kmetov, ki ga je prosilo, naj zniža oderuško na- j jemnino. Jud je pa ustrelil voditelja kmečkega t odposlanstva, da se je zgrudil pred njim. To / je bil neposredni povod, da se je začel kmečki | ptint. Po bliskovo se je raznesla po celi deželi j ta vest, da 'e Jud ustrelil kmeta in naenkrat je f bilo vse kmečko ljudstvo na nogah, da se maščuje za nedolžno prelito kmečko kri, da maščuje neštete krivice, katere je užival od leta do leta rumunski kmet za plačilo od judovskih veleposestnikov. Po celi deželi so mučile in izžemale judovske pijavke rumunskega kmeta, povsod je bil kmet hlapec judovskega posestnika, Jud pa gospod, ki je zahteval od kmeta brezobzirno pokorščino. Lahko nam je torej umevno, da i se je kmečki punt tako hitro razširil po celi I deželi. V največjem trpljen u in nezadovol.i-1 stvu je pričakovalo ljudstvo ugodne prilike, dal se otrese težkega jarma judovskega. In to | priliko so dali Judi sami. — Kmetie se zdru- | žujejo v čete. strast in maščevanje jih razvne-f ma, da korakajo k nepremišljenim dejan em, i Povsod plenijo in ropajo judovska posestva I požigajo njihove domove, žganjarne in trgo. I vine. Za krivice se hočeio maščevati! Ce; * 30.000 kmetov se je združilo, da oblega glav | no mesto Moldave Jasi, središče judovski« oderuhov. Trgovci so zaprli svoje trgovin® celo mesto trepeta pred kmečko vojsko. Vol jaška posadka v mestu je preslaba, da bi si ubranila taki moči, ki se je združila za bn g. Jan. Mihcvca, posestnika v Cevčah pri Logatcu; za cestni odbor Lož g. Franc Mo-dica iz Lahovega in g. Ivana Modica iz Nove vasi pri Blokah. i Lep zgled nam dajejo dunajski katoličani j kadar je treba nastopiti v obrambo cerkve. Pretečeni teden je zborovala bratovščina sv. Mihaela na Dunaju. Zbralo se je na tisoče vernikov, med njimi nadvojvoda Leopold Salva-tor in nadvojvodinja Blanka, mnogo knezov, grofov, baronov in cerkvenih dostojanstvenikov, meščanov, obrtnikov in delavcev. Zbrali so se, da izrazijo svoje ogorčenje proti preganjanju cerkve in duhovnikov na Francoskem. Pomenljive so besede, ki jih je govoril grof Trautmansdorf kot predsednik shoda. Rekel je med drugim: »Veri in cerkvi sovražni duh framasonstva se širi tudi po naši Av-stri.i in hoče vsako versko kal zatreti. Vsakdo, ki noče biti zastrupljen po tem nevarnem strupu, se mora pripraviti za obrambo. Nikdo ne sme omahovati, ker vsak omahljivec je soodgovoren za izid boja, ki se pripravlja. Od tega boja zavisi bodočnost naše vere, pa tudi naše domovine in zato si danes kot dobri katoličani prisezimo, da se hočemo udeležiti tega boja z vso resnobo, da ohranimo sveto vero in svojo domovino.« Nepopisno navdušenje in odobravanje je nastalo po teh besedah grofovih. Te zlate besede veljajo tudi nam slovenskim katoličanom. Saj delajo tudi naši liberalci in socialisti v tem duhu framasonstva. Njihovi hlapci so prvi kot drugi z vsemi raznimi neodvisnimi, ki gredo sedaj v boj proti katoliški stranki. Vsak omahljivec na naši strani, oziroma vsak, ki podpira liberalce in socialiste sedaj pred volitvami in 14. maja je izdajavec svete vere in domovine svoje. Naredimo tudi mi obljubo, da hočemo, kar je v naši moči pripomoči, da bodo hlapci framasonstva, liberalci in socialisti 14. maja po vseh slovenskih krajih do cela poraženi. Ljubljanski liberalci so bili sklicali v »Mestni Dom« shod volivcev. Ze par tednov preje so bobnali na ta shod. Pritiskali so na vse mogoče načine s pomočjo lepakov in po »Slovenskem Narodu« na Ljubljančane, naj pridejo v kar največjem številu na shod. Rekli so, da bo ta shod pokazal, da je Lubljana liberalna. In prišla je težko zaželjena nedelja 17. t. m. Prišlo je vseh volivcev, med temi precej naših, nekaj nad 350. Ves ta klaverni shodek je trajal k«maj pol ure. Znani advokat dr. Triller je predlagal za kandidata župana Hribarja, katerega pa niti na shod ni bilo. Najbolj zanimiva je bila izjava dr. Trillerja, da so se zvezali liberalci s socialnimi demokrati za bodoče volitve. Liberalci bodo v občinski odbor volili rudečega voditelja socialistov Kristana, pri ožjih volitvah za državni zbor bodo pa socialisti šli v boj za Hribarja. Tako daleč je pripeljal gosposki Kristan delavstvo, da bo šlo v boj za kapitalista Hribarja. Kakor v Ljubljani, tako se bodo združili tudi drugod liberalci s socialisti proti našim kandidatom. Ce bo vsak naš somišljenik storil svojo dolžnost in prišel 14. ma.a na volišče, bo liberalna in socialistična brezverska banda popolnoma poražena na vsej črti. — Nedeljski shod liberalcev v Ljubljani je pokazal, da so se tudi ljubljanski meščani začeli sramovati te podle stranke, ki ni dosedaj še ničesar storila drugega ne za Ljubljano ne za ostalo deželo, nego da je par liberalcev spravila v boljše službe. Socialni demokratje, sovražniki cerkve. Kristan, Kopač, Cobal in drugi voditelji soci-jalistov se skušajo vsiliti kmetom, da bi jih volili v državni zbor. Slabo poznajo rudeč-karji našega kmeta, ako menijo, da bo oddal svoj glas brezvercem. Na drugem mestu smo že pojasnili, kako sodijo o veri in cerkvi socialni demokratje. Navedemo naj samo še en zgled iz zadnjih časov, ki dokazuje »ljubezen« rdečkarjev 4« Cerkve. V Rimu •• je zgodil 22. t. m. tale dogodek: V cerkvi svetega Ka-rola je imel pridigo pater Drageti. Navzočih je bilo okoli 4 tisoč oseb. To pa ni bilo po godu soc. demokratom. Eden izmed njih je zavpil v cerkvi med pridigo: zadosti. Drugi so motili govornika. Vel.k ropot in šum so napravili so-drugi tudi zunaj cerkve. Vojaštvo je bilo pripravljeno, da odbije socijaliste. Verniki so bili jako razburjeni nad tem nesramnim početjem socialistov. — Ta dogodek jasno kaže, kaj imamo pričakovati od socialnih demokratov, ako pridejo do večje moči. Vsakdo si mora šteti v dolžnost, da prepreči izvolitev soci-jaiista kjerkoli. Ulom v župnišče svetega Jakoba v Ljubljani. Še m dolgo temu, ko smo poročali v »Domoljubu« o tatvini, ki se je izvršila v stolnem župnišču pri vikarju dr. Jeršetu, a zopet inpramo poročati o drugi še predrznejši. .V ponedeljek okoli 3. popoldne je ulomil nek postopač v stanovanje gospoda mestnega župnika in prelata Janeza Rozmana. Prišel je v sobo in začel tu brskati po omari. Gospod prelat je ležal bolan v zaprti drugi sobi. Ko na vprašanje, kdo je, ne dobi odgovora, gre prelat pogledat v prvo sobo, in tu najde zločinca. Da se je ta prestrašil je umevno, a ni mu bilo mar, da bi bežal. Iskal je po žepih orož;a, da bi napadel gospoda prelata. Začel se je boj med njima, v tem je hudobnež precej ranil na roki gospoda prelata, ki ga je hotel potisniti v sosednjo sobo in jo zapreti. A ni se mu posrečilo in predrzni ropar je ušel. Upajmo, da bo ljubljanska policija vse korake storila, da izsledi lopova in ga pošteno kaznuje. Mnenja smo, da se proti postopačem, kakoršnih je v Ljubljani vse polno vse premilo postopa. Umrl je 26. t. m. ob eni uri zjutraj v Litiji vpokojeni duhovnik gospod Jernej Zupančič. — Pokojnik je bil rojen dne 24. avgusta 1838. na Vačah pri Litiji ter bil v mašmka posvečen I. 1863. Služboval je potem kot kaplan v Hinjah in na Dovjem, a moral je vsled bolezni stopiti v pokoj. Kot valetudinarij je živel nekaj časa doma na Vačah, v Zagorju na Notranjskem, od 1. 1873 dalje pa v Litiji, kjer je kljub rahlemu zdravju z gorečnostjo in vnemo opravljal vse posle dušnega pastirstva spoštovan in ljubljen od vsakega. Ni ga imel nasprotnika. Trg Litija ga je vsled mnogih zaslug ki si jih je pridobil, imenoval za častnega občana. Bil je večleten predsednik najbolj se razvijajoče podružnice sv. Cirila in Metoda. Žalovanje po dobrem gospodu Jerneju ie vsesplošno. Ves trg je v žalnih zastavah. Pogreb se vrši jutri ob en četrt na deset dopoldne. Počival bode blagi pokojnik na litijskem miro-dvoru, za katerega je skrbel z vso vnemo, iu kateri se more prištevati med najlepše v naši deželi. Mir njegovi duši. Ljubljana je govorila. Več kot 3000 mož in žena se je zbralo na cvetno nedeljo v veliki dvorani hotela »Union«, ki je bila nabito polna. Poleg uradnika je stal meščan, poleg njega kmet, priprosti delavec, poleg ljubljanskih dam in gospodičen, si videl nebroj žena in deklet iz raznih stanov. Vsa ta množica se je zbrala, da izrazi glasno svoje ogorčenje proti framasonski vladi, ki tako strupeno divja zoper katoliško Cerkev na Francoskem. Prvi je govoril voditelj katoliških Slovencev, naš dični dr. Šusteršič, ki je pojasnil cerkveno-politični položaj s posebnim ozirom na Francoske razmere. Govoril je tako izborno in prepričevalno, da je občinstvo strmelo, ko je popisoval krivice, katere delajo brezverci francoskim katolikom. Videli smo može, katerim so se lesketale v očeh solze ogorčenja nad satanskim početjem francoske vlade, katero naši liberalci tako hvalijo in povišujejo. — Za dr. Šusteršičem je govoril presvetli g. knezoSkof, ki je navajal vzroke, ki so privedli Francosko v sedanji brezverski tok. — Odposlani sta bili potem soglasno spre eti brzojavki na sv. očeta v Rim in na kardmala Rišar v Parizu. — Ljudstvo slovensko sedaj ve, da take razmere tudi pri nas lahko nastanejo, ako se ne bomo pravočasno zganili in pri volitvah poskrbeli, da ne zmaga ne liberalec ne socialist, ker oboji odobravajo početje francoskih brezvercev in imajo v svojih programih kot eno najvažnejših točk ločitev cerkve od države, ali z drugimi besedami: uničenje katoli-ške cerkve Izseljevanja v Viktorijo (v Avstraliji) izselnikom brez premoženja ni pr.poročati, zlasti če niso zmožni angleškega jezika. Tuji rokodelci težko dobe delo, ker se morajo boriti z ondotnimi močnimi delavskimi zvezami. Ravno tako se kontoristom nujno odsvetuje, tja se seliti, ker je vedno več takih, ki ponujajo delo njih vrste, kakor pa tistih, ki žele takih delavcev. Edina v Viktoriji dobro došla in uspešna vrsta naselnikov so poljedelci, ki razpolagajo z malo glavnico v znesku 7000 do 9000 K. Zemlja se v obče ne kupi drago in se z dobičkom obdeluje. Vendar je takim izselnikom svetovati, da se ne naselijo sami, ampak da najprej pri drugih farmarjih delajo, da se seznanijo z razmerami. + Odlikovanje. Duhovnim svetnikom so imenovani čč. gg.: Jakob Mrak, župnik v Naklem; Janez Oblak, župnik v Oradu (Bled) in Ignacij Salehar, vpok. župnik v Kandiji. + Učitelji proti »Domoljubu«. V liberalnih učiteljskih krogih premišljujejo, kako bi ustanovili list, ki bi »Domoljuba« izpodrinil. Morda mislijo s časom »Domače Ognjišče« izpremenitj v političen list. Zato pozor! Dunaj. Na velikonočno nedeljo 31. marca bo popoldne bo popoldne ob pol treh slovenska služba božja na Dunaju, XV. okraj, Pou-thongasse 16. Dunajske Slovence uljudno vabimo, da se blagovolijo udeležiti na Veliko noč prav v obilnem številu službe božje. Po službi božji se bo slovenski izpovedovalo. Semnji v mesecu aprilu na Kranjskem. 1. v Jelšanah, v Loškem potoku; 2. v Rakeku; 3. v Zg. Tuhinju; 9. v Rovtah (črnomaljski okraj); 11. v Senožečah; 12. v Št. Jerneju; 15. v Skocijanu na Dol., na Skaručini in v Bovnici; 17. v Grahovem; 19. v Radečah; 22. v Motniku; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; ponedeljek pred sv. Jurjem v Les-kovcu pri Krškem; torek pred sv. Jurjem v Novem mestu; 24. sv. Jurja dan v Loki, Svetem Jurju pri Oambergu, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu in v Žužemberku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotovljah, Kranju (konjski) in št. Jurju pri Svibnem; ponedeljek po sv. Jurju v Bistrici (na Notranjskem); ponedeljek po tihi nedeljii pri Sv. Leni (brdski okraj); četrtek po sv. Jurju v Rakitni; sobota po sv. Jurju v St. Volbenku; 26. v Semiču; 27. v Lukovcu; Cvetni petek in 28. v Preserju; Velikonočni ponedeljek v Moravčah; Veliki torek v Črnomlju, Cešnicah. Dobrnčah, Vipavi, Kotredežu, v Lescah, na Vrhniki in v Železnikih; sredo po Veliki noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Zireh; četrtek po Veliki noči na Brezovem (občina Polšnik); soboto po Veliki noči v Trebelnem in v Zagradcu pri Fužinah; pone-deljelt po beli nedelji v Podbukovju (poleg Krke), na Igu. v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, v St. Jurju pri Oamberku in v Šturiji; torek po beli nedelji v Metliki in v Bušeči vasi- v četrtek po beli nedelji v Strugah (Pri cerkvi); ponedeljek po tretji nedelji po Veliki noči v Dolih in v Vrhu (idrijski okraj); tretji ponedeljek po Veliki noči na Vrhoven (Kočevje). Gorenjske novice. Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Mladeniči Iz telovadnega odseka smo z žaloigro »Gardo Moreno« dobili mnogo novega navdušenja. Nepričakovana udeležba pri predstavi nam je dokaz, da Sentv.dci v ogromni večini pozdravljajo naše gibanje, ln to nam je zadoščenje za izbruhe onemogle jeze, ki so jo stresali »neodvisni generalovi« pristaši na naše udeležence. »Cel cug farjev se je pripeljalo iz Gorenjskega, da ne bi bila prazna dvorana«, tako je sikala na pragu mogočna šentviška klepetulja, ko je šlo nnnio sedem gostov iz Kranja. In ko so se vračali ljudje domov, vpilo se je za njimi: »Ali ste že siti farjev?« Taki komplimenti so nam jasne priče, kam vodi politika one strti.ie, kateri na čelu stoji mogočni gospod Zirovnik. No, naši za-.vedni možje in mladeniči se niso zmenili za to zasramovanje. Fantje pa. ko smo zvedeli za te surovosti, prašali smo začudeni: Zakaj tako? Čemu nas preganjate? Ima li kdo od vas zato škodo, če se mi izobrazu emo pošteno in plemenito! Garcio Moreno! St. Vid je slika tvoje žaloigre! — Na eni strani požrtvovalnost in ljubezen, na drugi škodoželjnost in surovost. — Pošten mladenič ve. kje je njegovo mesto! g Ker je Igra dobro izpadla, jo bomo po splošni želji predstavljali še enkrat dne 14. aprila in sicer v korist »čitalnice«. Za pozneje se pripravlja velezanimiva igra »Skriti biser.« Nekateri našo stvar takole bolj od daleč gledajo. in jim ta reč ne gre v glavo zato, ker ima »besedo« gospod kaplan. Tem, in še nekaterim drugim povemo v imenu ogromne večine Šentvidcev, da ravno zato, ker nas nadzoruje gospod kaplan imamo veselje, ker vemo da nam gospod le dobro želi. g Nekdo laže! V neki številki »Slov. Naroda« je bilo čitati, da tukajšnji gospod kaplan nagovarja rokodelske vajence pri sestankih, da naj se gospodu Zirovniku ne odkrivajo. Fantje izjavljamo tem potom da je to navadna laž. Gospod kaplan je v naši družbi o gospodu Zirovniku kot učitelju in človeku, govoril vedno spoštljivo in častno. To resnici na 1 ubo. (»Rudeči Prapor« laže.) O shodu socialnih demokratov v Št. Vidu piše omenjeni list. da je bilo navzočih 200 ljudi. Kmetje, 14. maja jih bomo šteli! Iz kranjskega okraja. g Iz nakelske lare. Pri zadnjem požaru na Cegelnici se je pokazalo, da naša fara ni dobro podkovana z vsem, kar se šika taki fari. Skoraj je ni fare, da bi tako mirno spala za ustanovitev požarne brambe, kakor spi cela nakelska fara. Človek bi mislil, da se bo vendar kaj zgodilo, ko jih sama nesreča bodri, pa m nič. Torej na noge brez odlašanja Saj nas ni tako malo, da bi ne spravili take reči skupaj. Ce je pa kaj več takih mož, ka-eden v Naklem, ki prispeva sam takoj 100 gld. za to stvar, pa zaspanci lahko še kar naprej spe za to stvar. Strahinjci niso radi zadnji in naj se tudi sedaj pokažejo, da denejo vse druge v žakelj, če je treba. Torej na delo! Ne smem reči. da bi naša fara za vse spala, ampak nasproti temu spanju pa je žc primeroma dosti gibanja. Lepo napredujejo naše mlekarne, godba, ki razveseljuje mlade-mška in starčkova srca. No. v bralnem društvu pa bi bilo tudi lahko malo več življenja kakor ga je. . , ? Cerklje. Posojilnica je imela 17. marca občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov. V imenu odbora je poročal g J Beštpr ki nas ie iznenadli, ko j« povedal, da'je imela' posojilnica leta 1906 487.000 kron prometa Lepo se razvija in raste posojilnica od leta do leta ako pomislimo, da je pred štirimi leti imela samo 35.000 kron prometa. Vzrok temu je gotovo zaupanje ljudi do odbora, ki vedno in brez vsake nagrade ali plačila vodi posojilnico vestno. Slišali smo tudi drugo veselo novico na občnem zboru posojilnice. Načelstvo jc namreč znižalo obresti od pet in pol na pet odstotkov. Prav umesten je bil poziv gospoda poročevalca na dolžnike, naj preneso svoj dolg na posojilnico zlasti oni, ki morajo plačevati višje obresti kot pet odstotkov. Prenos je v zvezi z malimi stroški in posojilnica preskrbi prenos sama. Uradni dan ostane tudi naprej sreda dopoldne. g Iz tihega Loma. Vesele velikonočne praznike, Vam, gospod urednik, in vsein znancem in prijateljem želim prav iz srca. Zima je bila suha in mrzla in nas še kar neče zapustiti. Fdina in največja dobrota za nas jc. da imamo svojega dušnega pastirja v osebi vč. g. Fr. S. Premru. za čast božjo, za lepoto hiše božje in za blagor svojih ovčic tako skrbnega in vnetega, da smo mu vsi prav iz srca hvaležni. — Liberalcev pri nas ni, smo vsi zvesti pristaši Slovenske Ljudske Stranke, zato bodemo tudi vsi kakor en mož oddali svoj glas za našega gospoda poslanca, katerega nam ona priporoča. g Iz Šenčurja pri Kranju. 20. t. m. je v Srednji vasi nenadoma nastal požar, ki bi bil lahko napravil veliko škodo, ko bi ne bili vrli vaščani iz domače vasi, Šenčurja in Luž, prihiteli na pomoč. Posebna zasluga, da se ogenj še bolj ni razširil, gre Lužancem, pred vsem g. županu Barletu, ki je jako spretno vodil domačo brizgalno in pri tem bil ves premočen. Pri tem požaru je najbolj oškodovan Matevž Kepic, kateremu jc požar do malega uničil vse poslopje. Priporoča se ljudem v blagohotno pomoč. — Pretekli mesec je umrl v Srednji vasi št. 16 občečislani mož Jožef Kristanec, star 83 let, oče ravnotako poštenega in obče-pnljubljenega sina Jožefa Kristanec. Poko ni je bil tudi že dve leti »apostol« pri umivanju nog. na veliki četrtek. Bil je mož poštenjak, pravi gorenjski značaj. N. v m. p.! g Škofjeloške novice. — Poroča se nam. da bo vo aški nabor letos pri nas 18., 19. in 20. aprila. Fantje, takrat pa pamet. Silno grdo je in naravnost sramotno za naše fante, ko norijo in pijejo čez mero. — Naša mlade-niška Marijina družba si bo v kratkem omislila zastavo. Prav je tako. Fantje vedno naprej in nikoli nazaj. — Smrt je v naši fari letošnjo zTmo segla zelo po starih. Umrlo jih je toliko da bi njih starost skupaj znašala nekako 653 let. Med temi so umrli pri neki hiši v Pu-štalu kar trije, okrog 89 let stari fant Miha Blaznik in dve sestri. Umrli so vsi trije nekako v enem mesecu. Pred kratkim je umrl Košir Jakob, posestnik pri sv. Filipu in Jakobu. Bil je tudi ondotne cerkve cerkveni ključar. — Posestnik Bernik pri sv. Ožbaltu je pred kratkim prodal par volov za 810 kron. Lepi de-narci to! V ponedeljek 11 . t. m. smo Imeli silen vihar, z vetrom in snegom popoldne._ Iz kamniškega okraja. g Iz moravške okolice. »Domoljub« m 'Slovenec« sta že omenjala novi obč. odbor peške občine in novega župana Fr. Mrčuna, za katerega so nekateri v skrbeh, češ, da utegne z moravškiml liberalci potegniti. Res, da ta-cega moža, kakršen je bil pokojni župan Fr. Barbič, ne dobimo več ko bi ga tudi ob naj-svitlejšem dnevu z lučjo iskali. Toda v odboru so razun dveh vsi prejšnji odborniki, zanesljivi možje »S. L. S.«. Zupana je bilo precej težavno Izbrati, ker so se nekateri branili prevzeti težke županske dolžnosti iz pametnih vzro-Odkrite« liberalca ni nobenega v celi občini, liberalnega Časopisa tudi ne, nasproti pa do 30 »Domoljubov«. Upamo, da se bodt tudi g. Pr. Mrčun dobro držal. g Liberalni smeh moravški. Tega, če je sploh bil, so najbolj krivi Stcnkov očka iz Hlev. Stenkov oče, sicer dober mož, naredili so veliko, skoraj neodpustljivo napako, ker so kot prvi svetovalec povabili moravškega To-inana za komisarja pri volitvi odbornikov in župana. To je bilo res zelo sumljivo. Oče Stenko, zapomnite si dobro, da se občinske volitve prav lahko izvrše brez liberalnega komisarja. Tudi prve občinske seje udeležil se je baje ta prepri azni Janko. Vprašamo: Kaj ima neki ta človek tu opraviti, ko niti občan ni? Tomanova zvezda je v Moravčah že precej otemnela, zato se tako rad štuli med naše občane. Možje pozor! Liberalcu hrbet pa metlo v roke in bo mir. Dol pri Ljubljani. Na praznik sv. Jožefa popoldne jc imel pri nas volivni shod dr. Krek ob mnogobrojni udeležbi zavednih mož, ki so z največjim zanimanjem poslušali govornika. Pojasnjeval nam jc gospodarsko-politični položaj naše sedanje Avstrije poljudno in temeljito, kakor le 011 zna. Kot kandidata pri bližnjih državnozborskih volitvah za naš okraj, mu ni bilo treba kaj priporočati se; saj bo izvoljen brez nasprotstva, ker kandidat z drugačnim programom bi se Ic osmešil pred javnostjo. — Sedaj še nekaj na naslov tistih, ki jim mora biti mar. Naša edina zveza z Južno železnico je čez brod pri Dolskem na postajo Laze. A kakšna je ta pot? Kamen in blato, da uboga žival prazen voz komaj vleče. In pa tisti vegasti most pod vasjo Dolsko! Človek res ne ve, bi li zaupal pezo svojega telesa tej negotovi stvari, ali bi sc raje vrnil. — Zganite se vendar poklicani faktorji in poskrbite, da se najpotrebnejše popravi; vsak, ki nujno rabi to pot, bo rad prispeval k skupnim stroškom. g Volitev v meščansko korporacilo v Kamniku. »Slovenec« ic že lansko leto poročal. kako žalostno vlogo je igral deželni odbor ozir meščanske korporacije v Kamniku. Prezrl je leta 1903 pravilno izvoljeni odbor in dovolil novo volitev. Toda takrat je bilo liberalcem še prezgodaj. Treba je bilo preje pričakati ugodnejše prilike. Razpoložen je bil volivni imenik v avgustu, da ne pride med tem časom v imenik kak neljub volivec, oziroma, da kdo nc odpade, katerega glas je bil že zasiguran. Tako so dosegli, da več somišljenikov S. L. S. ni prišlo v imenik, dočim jc ostalo še pet liberalcev, ki niso več posestniki. Tako so priborili blizu deset glasov. — S tako manipulacijo je bilo treba združiti šc agitacijo prav po njihovih potrebah. Več volivcem so grozili, da pridejo ob zaslužek, ako gredo nasprotno volit. Pohvalno moramo po-vdarjati, da sc nekaj volivcev kljub hudemu pritisku ni uklonilo liberalni grozitvi in so prišli na volišče res kot možje, vendar pa so se dali tudi tem potom odvrniti od volitve trije volivci, nekateri so celo zataj.Ii svoje prepričanje in volili na liberalno listo. Pritisk jc moral biti hud. Obetalo se jc nekemu volivcu, da bode oproščen vojaških vaj, čc nc gre ž njimi, drugemu so zopet zapretili. da zgubi službo itd. Je-li si mogoče misliti nizkotnejših sredstev za agitacijo? Toda celo to bi jim ne pomagalo. — Zadnje sredstvo: volitev. V volivno ko-misi o je župan poklical najzagrizenejšega liberalnega pisarja c. kr. okrajnega glavarstva Kajetana Pogačnika, in odpadnika od S. L. S. liberalnega trgovca Kumra. I11 oddahnil se jc zaspani tujec, ker izbral je zase dobro orodje. Tako sestavljena komisija je zavrnila volivca, ki je meščan in nereklamiran v volivnem imeniku; vsako drugo pooblastilo je bilo neveljavno, seveda če je bilo v rokah somišljenika S. L. S. Pooblastila v liberalnih rokah so bila seveda vsa veljavna. Pooblastila so poslali notar Schmidinger, sodni svetnik Pole. neko pooblastilo so dobili celo iz Amerike (?): ker pa ni bilo dosti pooblastil dobiti od zdravih, iskali so jih tudi pri umobolnih in so bila seveda veljavna. Vsa ta gonja, katero imenuje »Slov, Narod« disciplina, jim je pripomogla do zmage. Kaka sredstva so rabili, le en vzgled: Ko je hotel voliti s pooblastilom g. Bcnkovič, vstane takoj pisar c. kr. okrajnega glavarstva Pogačnik in ga obdolži, da se je dobilo pooblastilo nepostavno z lažjo, da bode stranka dobila samo dve klaftri drv, če voli liberalce. To je siccr nesramna laž, a komisija je zavrnila pooblastilo. Objektivni udeleženci volitve so morali priznati, da se ni še pri nobeni volitvi zgodilo toliko nepostavnosti, kot pri tej. Poleg pisarja Pogačnika je imel seveda pri agitaciji prvo besedo uslužbenec c. kr. stnod-nišnice Blaž Logar. Ljudstvo pa naj si zapomni imena Kumer. Kcmperle in naj z njimi samo obračuni. — Proti nepostavni volitvi se jc vložil rekurz, g »Slov. Narod« piše, da je pri tej volitvi vplivala hranilnica in posojilnica, da so morali voliti s S. L. S. in da se bomo o tem še drugod pomenili. Naj vendar dopisnik ostane mož beseda in dokaže svojo trditev, ker dotlej ga imenujemo javno lažnika. Menda dopisnika peče krepak napredek hranilnice in posojilnice, dočim vidi padati moč mestne hranilnice. Kdo bo vendar kaj dal na može, ki vodijo mestno hranilnico. Zato ni čuda. da tarna mestna posojilnica v letnem poročilu, da preteklo leto ni po volji izpadlo. Prav radi jim to verjamemo. Odgovorite si odkrito sami, kdo je kriv, da so preteklo leto stranke celo več vzdignile, kakor vložile. Da, da. kolo časa se suče! Bohinjske novice. g Shod na Bohinjski Bistrici. Iz Bohinjske Bistrice sc nam piše z dne 21. t. m.: Na željo mnogih Bohinjcev je prihitel gospod Josip Pogačnik, častni bohinjski občan in deželni poslanec, v Bistrico. Zbralo se je toliko mož iz obeh dolin, da je bil pravi shod. G. poslanec je najprej obrazložil sedanji politični položaj v državi. Potem je govoril o planinah. Po njegovi inicijativi je namreč kmet. ministrstvo dalo odlok, naj ljudje v posebnih prošnjah izrazijo svoje želje, kako naj si izboljšajo sedanje posestno stanje glede planin. Bohinjci imajo mnogo servitutnih pravic, koje jih upra-vičujejo pasti po svetu verskega zaklada. S temi servitutnirni pravicami pa jc spojenih toliko šikan in kazni leto za letom, da je že zadnji čas, da se dobi način, iste odstraniti. Sedanje ministrstvo je voljno odstopiti primerne količine sveta verskega zaklada s tem pogojem, da upravičenci opuste pašo, katero so uživali s servitutno pravico. To bo prav za prav Ic neka menja. Vendar bo v korist kmetovalcem, ker bodo na ta način postali lastniki ccle planine, dočim so bili doslej s temi pravicami na verskega zaklada svetu le nekaki užitkarji. Volivci so gospodu poslancu izrazili svoje zaupanje. g Skrivnostna hudobija ali kako bi imenovali dogodek, ki se je vršil 17. marca ponoči. Nekdo jc tisto noč ukradel pri Kramarju v Cešnjici odraslega jarca, nesel ga do Štefanove ograde in ga zaklal. Med delom ga je najbrže kdo motil, da je moral popustiti napol zaklano žival, ki je v groznih mukah poginila. Tak človek zasluži pošteno kazen. g Oltar se bo popravil in cerkev prebe-lila takoj po Veliki noči v Srednji vasi, kar je že zelo >potrebno. g Drva. Kdor je šel minoli teden skozi naše vasi, je lahko povsod opazil kako pridno so pred vsako hišo napravljali drva za poletje. Kar cele kupe jih jc bilo povsodl. g Igra. Velikonočni ponedeljek 1. aprila prirede mladeniči šaloigro »Pravica se je izkazala« in ženski oddelek izobraževalnega društva nad vse lepo, resno igro »Sv. Neža«, Začetek takoj po lltanljah, Vstopnina: Sedeži: I. in II. vrste po kroni. Stojišča po 30 vinarjev. Vstopnina se je zato zvišala, ker ie naprava obleke za sveto Nežo precej stala. Kdor hoče zares lepe, poštene zabave — naj pride. Zal mu nc bo. Prostor kot po navadi v »Zadrugi«. Iz raznih krajev Gorenjske. g »Ne v Ameriko!« Kmetje in gospodarji! Doma si gojite boljšo živino in prešičjo rejo, potem bodete tudi lahko izhajali. Pridelavajte si več repe, pese, korenja in sadite krompir. S temi pridelki si bodete lahko veliko prešičev redili, ter pri tem že v prvem letu denar dobili. Alojz Breceljnik mesar iz Spod. Šiške je pred kratkim kupil od-Ambruščevih iz Stare Loke 14 debelih domačih enoletnih prešičev, ki so tehtali blizu 14 starih centov in veljali 2300 kron. Matere teh prašičev so o sv. Jakobu veljale 532 kron. Ali ni to lepa prireja v teku enega leta? Ljubljanski mesarji tudi dobro poznajo vasi za Savo od Kranja, Jama, Prašc, Mavčiče, Pod reče, kjer so tudi dobri prašičere ci. Poljedelci, te vrste ljudi posnemajte, ne bo vam manjkalo denarja m ne dela in tudi žalost po Ameriki vam bo prešla. g Kolovrat. Dne 3. t. m. nam je bila visoka čast in sreča, da smo imeli premilostne-ga gospoda knezoškofa v svoji sredi. Neumorno so spovedovali, potem pridigovali in maševali, nazadnje pa najpogumnejše mladeniče sprejeli v Marijino družbo, ki se je ta dan ustanovila. Nekateri mladeniči so pa bog-sigavc za katerim plotom pogum zgubili. Cuje se. da zdaj zgubljeni pogum iščejo; če ga bodo našli, se bo to z veseljem »Domoljubu« sporočilo. — Grmekova deputacija v škofiji. Pretekli ponedeljek, 18. t. m. je poslal učiteli Grmek nekaj svojih pristašev v škofijo s prošnjo, naj bi župnega upravitelja g. Brajca še do Velike noči iz Sore prestavili. Ker presv. škota niso dobil doma, so šli baje k gosp. dekanu Fettich - Prankheintu. Kaj so opravili, ne vemo. Na čelu deputacije sta bila dva res izvoljena moža, namreč Cimprovc iz Sore in Polenc iz Drage. Cimprovc jc po svojem rokodelstvu kolar, v prostih urah pa se peča tudi z godbo, in ko ie bil pred par leti v Preski shod katoliške narodne stranke, je šel Cimprovc na ta shod najbrže po navodilu pokojnega Brceta s harmoniko. Zadnji čas pa pravijo, da Cimprovčevn godčevska slava pojema, in da celo Starmanov Janez ni več vnet za njegovo godbo. Baje da dela zelo kratke »viže«, in ko ga dobi nekaj v glavo, pa pripoveduje razne godčevske kvante mesto da bi godci. — Še bolj kot Cimprovcu pa se čudimo Polcncu iz Drage, da je šel v škofijo. Ali se ne spominja več, da jc on tisti, ki jc kanoniku Sušniku, škofovemu poslancu dne 30. oktobra 1905 konja obrnil in ga podil iz Sore? Drugim članom Grmekove deputaci e pa svetujemo, naj puste najprej Grmeka in njegov »Narod« in njegove »Gorenjce« pri miru, naj ga nc poslušajo pri volitvah, potem šc Ic naj gredo škofu svetovat, kako bi sc sorška župnija najboljše uredila. Doma držati z Grmekom, ki agitira za liberalno, brezversko stranko, in ki še ob nedeljah ne hodi k maši, ampak v Starmanovo gostilno, v Ljubljani pa dajati škofu svete, kako naj vlada, to vendar ne gre skupaj. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Sv. Križ pri Litiji. V št. 9. srno brali, da je 18.500 »Domoljubovih« naročnikov. Rts lepo število, getevo imajo voditelji in uredi- telii obilo dela. Le pogum, da se število še boli pomnoži. Kie se pa dobi toliko poduka in novic za tri borne kronce, kakor ravno tu. Kie hoče zvedeti kmetič na deželi, posebno boli v hribih, daleč stran od mesta, trgov in od ceste na samoti, kaj se vse dogaja pod milim nebom, ako bi ne dobil vsako nedeljo ali še poprej tega koristnega časopisa. Torej nikar odlašati z naročnino, čim preje, tem boljše. — Malok.ie ie kdo tako dolgo za župana, kakor pri nas v moravški občini, Franc Resnik, po domače Odlaskov oče. Že nad 35 let spolnjuje svoje županske dolžnosti. Vsa občina ga spoštuje, ker je iako previden mož za vsako stvar. Želimo mu še mnogo let. Dal Bog, da bi naslednik ne bil slabši, kadar bo. d Župan iz Šmarna pri Litije ie poslal »Slovencu« sledečo izjavo: Nisem sicer vajen pisati v časnike, ker sem preveč miroljuben, a zadnja dva dopisa v »Slov. Narodu« sta me prisilila, da postanem dopisnik. Očita se mi v teh dveh dopisih moje prijateljsko občevanje z gospodom dekanom, nehvaležnost do mojih volivcev in kiečeplaztvo pred dr. Šuster-šičem. Na te napade izjavljam za sedaj kratko samo sledeče: Sloga med dekanom in županom je prvi in zadnji pogoj blagonosnega delovanja v prid občini. Zato sem ponosen na to. da sva sedaj z gospodom dekanom tako tesno sklenjena, da kdor napada enega, napade tudi drugega. Roko v roki bova delovala za blagor naše občine preko vas. ki se prištevate k čistokrvnim liberalcem. Črne nehva-ležnosti mi vi pač ne morete očitati, ker vaši maloštevilni glasovi bi me brez ljudskih glasov gotovo ne bili posadili na županski stol. Ako ste pa mislili, da me bodete s tem. da ste oddali zame svoje glasove, spravili na svojo stran ter me prisilili, da bi z vami vred zatajil to, česar me je učila moja mati, namreč versko prepričanje, da bi sovražil cerkev in niene služabnike zmerjal s »popi«, kakor dela to »Narod«, ste se silno zmotili. Bil sem, sem in hočem ostati veren kiist;an, ne samo po imenu, ampak tudi v življenju. Najbolj se mi pa dopade vaša mila tožba, da klečim pred dr. Šusteršičem. V vašo žalost vam povem, da ne klečim samo sedai pred dr. Susteršičem. ampak sem bil vedno z vsem svojim srcem in prepričanjem na strani S. L. S., ki edina zastopa prave koristi ljudstva. Da ste me šteli za svoiega, so bile krive naše vam dobro znane razmere, deloma tudi moje pre-mehko srce. A sedaj so razmere drugačne, zato bo tudi moj nastop drugačen, — Kot odmev teh mojih besedi pa zakličem celi šmar-tinski fari na glas, da se nai razlega od Volčje jame do Liberge in po celi slovenski zemlii: »Kot župan hočem biti vedno nepristransk. kot oseba pa ostanem vedno brez strahu in očitno veren kristjan in zvest pristaš S. L. S.« Strganega liberalnega klobuka in liberalne obnošene suknje pa do smrti ne bo nosil. — Leopold Hostnik, župan v šmartnem pri Litiji. Iz Št. Ruperta. d Dr. Šusteršč pride! Drie 7. aprila t. i. belo nedeljo priredi dr. Šusteršič politični vol. shod v Št. Rupertu. Na tem shodu se bode predstavil kandidat S. L. S. kot prave kmet-ske stranke dr. Janko Hočevar iz Krškega. Dr. šusteršič nam bode gotovo povedal marsikaj zanimivega z Dunaja in iz Ljubljane. Shod bode na prostornem župnijskem dvorišču ob pol 3. popoldne. Na ta shod naj torej' pride vsak, ki hoče vedeti, kakšno je vreme po svetu, kaj se godi v Avstriji, in kaj posebno pri nas na Kranjskem! Volivci pridite vsi, da bodete videli in vedeli, koga bodete volili. Vabljeni so volivci tudi iz drugih župnij. Vsi dobro došli! Tisti, ki ste videli zadnjič na zaupnem shodu v Ljubljani našo moč, povejte orna-hljivcem, da tudi pridejo, poslušajo in potem sodijo »S. L. S.« in potem tudi volijo! Naša stranka e stranka dela in poštena. — Zato mora biti tudi kandidat pošten in delaven, ki ga ona priporoča. d Smrt gospodari v St. Rupertu kakor bi bila kaka posebna bolezen. Umrlo jih je že 44. Vedno zvonjenje ni po volji nekemu liberalnemu možičku, ki je zraven drugih lepih lastnosti tudi še nevoščljiv in najbrže v sorodu s kakim judom. Temu ie na njegovo mrmranje rekel grobokop: Le čakaj, tudi ti boš prišel v naše roke, takrat boš šele godrnjal, takrat; pa ne bo nič pomagalo.« d Predavanje o Rimu bode zopet na Velikonočni ponedeljek. Na vrsti je cerkev sv. Petra. d Darovali so izobraževalnemu društvu knjige razne vsebine družba sv. Mohorja, Kat. bukvama, Dom in Svet. Hvala! Iz ribniške doline. d Semenj na Rebri pri Sv. Antonu se ie v ponedeljek jx> tihi nedelji izvršil v občno za-dovoljnost. 1 o je eden največjih semnjev na Kranjskem. Ljudi je bilo na tisoče. Pomagati je prišel tudi gospod župnik iz Strug, da smo imeli dve sveti maši. d Nad 40 let ie že cerkveni ključar pri Sv. Antonu Janez Strnad iz Ceste. Prevzel je to službo leta 1865 na sv. Aleša dan. Mnogo ve zanimivega povedati od naše lepe božje poti. Ali ne bi vrli mož zaslužil kakega odlikovanja? d Veliko zanimanje je po vsej dolini za bodoče državnozborske volitve. Naš kandidat pridno prireja shode in hodi po volivnih okrajih kot bučela spomladi. Pa tudi zasluži ta mož, da mu skažemo zaupanje na dan volitve 14. maja. Nekdaj so ga liberalci psovali, zdaj nai pa pri njem pritiskajo na kljuko! d Iz Doienjevasi. Ravno došlo poročilo iz višjih krogov iz Ljubljane prineslo je veselo novico, da so dovoljeni trije novi sejmi za podobčino Dolenjavas. Da se je to doseglo, ;e v prvi vrsti zasluga našega delavnega župana g. Načeta Merharja. Mnogo je imel pi-sarjenja, slednjič ie vendar zadel na pravo kljuko, od koder se mu je namignilo, da je njegova prošnja uslišana ter da so sejmi zagotovljeni. Dnevni roki, kedaj da bodo posamezni sejmi, niso še določeni. Iz raznih krajev Dolenjske. d V Boštanju se bo vršil volivni shod v nedeljo, dne 21. aprila, v gradu precei po prvi sveti maši. Na shod pridejo dr. Šusteršič in oba naša kandidata Povše in dr. Hočevar, ker je naša župnija tako razdeljena, da pripada dvema volivnima okrajema. Tudi v Boštanju se mora prebiti liberalni led. d Iz Adlešič, 23. marca. Lani po novem letu ie prinesel »Domoljub« dopis iz Adlešič, v katerem je bilo našteto, koliko so poslali naši Amerikanci za naše cerkve, kapele, križe ob potu itd. Pa tudi letos niso pozabili svoje rojstne iare. Lani smo prekrili podružnico sv. Janeza v 'I ribučah s pločevino (plehom), kar je stalo 687 kron. Za to prekrivanje so nam poslali Amerikanci 437 kron. Prekrili smo pa tudi se zvonik na Plešivici s pločevino. Stroškov je bilo 537 kron in Amerikanci so nam pomogh z 176 K. V Tribučah smo postavili ep kriz ob potu blizo šole, ki stane 73 kron katere so nam poslali zopet Amerikanci. Jure Vranešič iz Tribuč hišna št. 41 pa je pisal iz Amerike svojemu očetu, da naj sezida blizo svoje hiše lepo kapelo v čast Mariji Devici, sv. Juriju m sv. Barbari, da bo vse stroške sam poravnal. Lepa kapelica stane samo v gotovem denarju, brez lesa, tesania i. dr. 407 kron. - Ivan Kralj iz Bednja h. št. 25, tudi Ameriki, Pa je dal postavili prav lep in velik križ ob potu na cesti na Bedniu Ni ga blizo lepšega. Plačal ie zanj okoli 230 K. — Ravno danes pa so nam poslali Amerikanci iz Pittsburga zopet 124 kron za popravo kapelice žalostne Matere božje na Vrhovcih. d Zastavica Iz Bele Krajine. Kako se imenuje fara na Kranjskem, v kateri so Gorenjci in Dolenjci, če tudi ni ne na Gorenjskem, ne na Dolenjskem, pa tudi ne na Notran.skem? V tei fari so pa tudi »purgarji«. če prav ni v njej nobenega mesta ali trga. Fara ima pa tudi še Rim in v njem prebiva papež in kardinal. A papež ima pomenljivo ime Peter Kralj' in je torej papež in kralj v Rimu. Fara ima pa tudi tri buče, pa samo en beden. To pa še niso vse znamenitosti te fare. V njej prebivajo še cesar, ban, več kraljev, in vojvoda. Da pa ne bo kdo mislil, da je v fari žalostno, moramo še sporočiti, da to ni res, ker prebiva v njej veliko veseličev. d Rešitev zastavice. Fara se imenuje Adlešiči na Belokranjskem, ki ima vasi z imeni: Gorenjci, Dolenjci. Purga, Rim, Tri-buče, Bedenj. d Ajdovec. Neizrečeno smo se razveselili, ko nam je »Domoljub« prinesel novico, da kandidira v našem okraju gospod deželni poslanec Fr. Jaklič, kajti poznamo ga kot pravega ljudskega prijatelja, na katerega se bomo lahko z zaupanjem obrnili v potrebah, katerih nimamo malo. Moža poznamo mnogi tudi osebno. Videli in slišali smo ga na raznih ljudskih shodih. Zato ga z navdušenjem pozdravljamo. Živela S. L. S.! — Mi smo nekako ločeni od sveta, ker sino raztreseni po hribih in se malokdo zmeni za nas, ker imamo do vsake ceste dve uri hoda in ker smo tako oddaljeni. Zato nas tudi tare revščina in ko so šle že vse boljše moči v Ameriko iskat si boljšega kruha, ker ga rodna zemlja ne da posebno veliko, odkar je uničila trtna uš naše vinograde. — Pri nas ima »Domoljub« nad 40 naročnikov in ti ga dajejo še drugim sosedom in tudi gospod župnik nam radi posodijo svoje časopise in tako se bere v vsaki vasi gotovo nekaj katoliških časopisov. Pred par leti smo nameravali ustanoviti bralno društvo, pa takrat so nekateri nasprotniki izobrazbe zabranili, češ, pri nas tega ni treba. Naši ljudje nimajo časa brati, naj delajo. No, pa za pijačo pa imajo časa dovolj. d Z Golega. Na tiho nedeljo smo imeli redko slovesnost. P. Evgen je prišel blagoslovit novi križev pot. Osemindvajset naših fantov je nosilo v sprevodu posamezne table, ob njih so pa svetile s svečami dekleta vse v narodni noši — s pečami na glavi. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in ob krasnem vremenu. Veselo so pritrkavali zvonovi z lin, nam se je pa tudi srce veselo radovalo, da imamo v svoji cerkvi tako krasen križev pot — delo slikarja Grilca. Dasi je stal blizo 2000 K, so vendar znali naš g. župnik nabrati denar pri raznih dobrotnikih, v Ameriki pri rojakih, in v Ljubljani, pri mladeničih in dekletih, da ie prišlo na posamezne številke v fari vsega skupaj komaj 300 kron. Zato smo jim hvaležni in gotovo bo to trajen spomenik na njihovo delovanje pri nas. Ij Iz Šmarja. Predavanje in veselico bo priredilo naše izobraževalno društvo veliko-nonči ponedeljek po nauku. Predaval bo gospod dr. Evgen Lampe: »Kaj dela Lah?« — Nato bo petje in druga zabava. Notranjske novice. Vipavske novice. n Ljubljanski generalni štab nagovarja poslanca Božiča, naj bi priredil volivni »hod M vipavsko dolino, kjer naj bi priporočal kandidata protiljudske stranke in neodvisnega kmeta« Jožkota Dekleva iz Postojne. Liberalni generalni štab najbrž ne ve, v kako »dobrem« imenu je Božič tukaj na Vipavskem. No, mi nimamo nič zoper to, če pride Božič k nam, bomo vsaj videli, se li je kaj zredil, odkar biva tam doli na hrvaški zemlji. Svetujemo mu pa, naj priredi volivni shod v vipavskem špitalu, ki je popolnoma prazen in kot nalašč za shode jetične liberalne stranke. Govoriti Božiču ne bo treba nič, kar s prstom na špitai bo lahko pokazal, koliko srca in ljubezni imajo liberalci za slovensko ljudstvo in kaj čaka one, ki volijo liberalne poslance: revščina, bolezen in pa špitai. Torej na veselo svidenje .dragi' naš Božič — v špitalu, saj za drugega itak niste vi in vaša bolna stranka kot za — špitai. n Vipavski prerok agitira za Deklevo. Jaz ga ne bom volil Žitnika, vi ga boste volili, pa se boste kesali . . . Volite Dekleva, on je kmet in gospod, Žitnik pa je samo gospod . . . Res je dr. Žitnik gospod, in sicer dober gospod, ki ima skrb in srce za kmeta in ki je že marsikaterega ministra tam gori na Dunaju prisilil da je odprl svojo denarnico in moral kaj dati za potrebe slovenskega ljudstva. To mi dobro vemo, zato bomo pa zopet volili dr. Žitnika, ko smo ga volili pred šestimi leti in prav nič se nismo kesali, da smo ga volili, zakaj naj bi se kesali zdaj? Za gospoda-kmeta Deklevo pa ne maramo, ker še ni nič pokazal, ali kaj zna ali nič in pa ker je liberalec in pa ker ga priporoča stranka raglje, bobna in kravjega zvonca. Saj se poznamo, nikar se ne delajte tako nedolžne. Kot liber^lec-kmet bo delal Dekleva za svoj žep kot vsi liberalci, kot Iiberalec-gospod bo pa zabavljal proti »neumnemu kmetu«. Takega pa mi nočemo, mi hočemo takega, ki spoštuje naš stan in ki bi tudi delal zanj. Naš kandidat je torej dr. Ignacij Žitnik, katerega že vsi dobro poznamo in mu tudi zaupamo. Kdor bo pa volil Dekleva, ta ni mož, ampak šleva in bo pljuval v svojo lastno kmetovsko skledo. Torej .Vipavci, bodimo možje in ne volimo Dekleve, da se nam ne bodo smejale — krave. n Občinske volitve v Vipavi. Po dolgem in srditem boju so bile končno vendarle končane vipavske občinske volitve dne 15. t. m. Bralo se je v »Notranjcu« in v »Narodu«, kako sijajno bo zmagala stranka naprednjakov (?) v vseh treh razredih. Toda, vkljub sladkim obljubam, vkljub grožnjam, vkljub najstrastnejši agitaciji od strani stranke ljudskih sleparjev, vkljub grozilnim pismom ljubljanskega župana slavnega Ivana Hribarja na razne liberalne korifeje, vkljub dohodu dohtarja Kama . . . je zmagala »S. L. S.« v 3. razredu z vsemi glasovi, liberalci so dobili samo dva glasa, enega iz Vrhpolja in enega iz Slapa. Pa tudi v drugem razredu ni bilo dosti bolje za liberalce. Ljudstvo je spoznalo sleparje in jim obrnilo hrbet. Naša stranka si je priborila v drugem razredu pet odbornikov, liberalci so prifehtali samo enega, pa še tega so vtihotapili v odbor le po »svoji« liberalni pravici. V 1. razredu, kjer volijo vsi uradniki sodnijski in davkar-ski, vsi šomaštri moškega in ženskega spola, se je posrečilo spraviti v odbor liberalcem svoje može. Vršiti se je imela volitev starešinstva — da bi pa liberalci zavlekli izvolitev župana in svetovalcev — ker ni imela izpasti po njihovi želji, so se odpovedali štirje liberalni odborniki 1. razreda odborništvu in sicer c. kr. davčni kontrolor Arh, ki je bil izvoljen za namestnika, odpovedala sta se oba slavna Hrovatina stari in mladi in pa neki Zvokelj. C. kr, okrajno glavarstvo pa je zdaj odločilo, da imajo zdaj vstopiti v odbor trije, ki so dobili za odstopivšimi največ glasov in tako naj bi prišli v odbor gospod dekan in kaplan in še nekdo, ki pa tudi ni liberalcem »ri srcu. O groza, o strah! V Vipavi pa v odboru kar dva »farja«!! Nečuveno! Toda kaj storiti? Rezer-velajtnant Mrcina edini ni izgubil glave v tem kritičnem položaju. Kar komandiral je: »Pre-kličite odpoved! Naznanite to glavarstvu!« In storili so tako, preklicali so odpoved in glavarstvo je skesane uboge grešnike zopet sprejelo nazaj za odbornike. Toda vkljub temu so liberalci sijajno propadli, niti enega svetovalca nimajo iz svoje srede. Pri volitvi župana je bil navzoč komisar iz Postojne in izvoljeno starešinstvo je storilo kar precej obljubo; liberalci pa so se poparjeni vrnili domov. Čast Hrova-tJnoma, čast c. kr. kontrolorju Arhu, živijo Zvokelj 1 Možko pač niste delali, pač pa precej otroško. Ljudstvo, ti pa glej, da se vselej spoštljivo odkriješ, kadarkoli srečaš katerega teh »slavnih« mož! n »Učiteljski Tovariš« glasilo učiteljstva je pred kratkim hvalil učitelja Mrcina v Vipavi, kako izvrstno deluje, zlasti kako da imeniten pevski zbor ima in ga priporočal tovarišem v posnemanje. Mi samo konštat,ramo, da pevskega zbora Mrcinovega ni v celi Vipavi, pač pa je svoj čas spravljal skupaj nekak zbor, pa ne Mrcina, ampak učitelj Grum, toda oni zbor sedaj spi spanje pravičnega z Grumom vred. Torej, gospodje, nikar preveč ne hvalite — samega sebe. n Umrla je dne 20. t. m. 18 let stara deklica Ljudmila Zvokelj iz Dolenj župnije planinske. Bila je iz bogate hiše. Planinski pevci so ji zapeli trikrat v slovo. Krsto pa so peljali na planinsko pokopališče s parom konj na paradnem vozu naročenem iz Gorice. Kaj takega na kmetih še nismo videli in na brž tudi ne bomo nikoli več. Pokojnici pa lahka žemljica! n Iz Planine. Pri nas smo po večini vinogradniki. Sučemo se v trtnih nasadih ter premišl ujemo prihodnje državnozborske volitve. Nič čudno se ne bo nikomur zdelo, ako mimogrede omenim, da tudi k nam večkrat »prišvedra« znani Jernej s Slapa ter v svojem navdušenju zabavlja čez S. L. S. m njene voditelje. Mi pa Zoržu tako povemo, drugikrat kadar se še pri nas oglasiš, popij ga še en par kozarčkov več, da boš imel boljšo govorniško zmožnost. Sicer nas pa ne boš spravil v tabor neodvisnih. Mi ostanemo pri S. L. S., kar bomo tudi pokazali na dan volitve 14. maja. Idrijske novice. i Veselice in predstave »Divji lovec« dne 19. marca so se udeležili vsi sloji prebivalstva idrijskega. Prihiteli so k Vincencijevi veselici gospodje po več ur daleč, trije celo iz Goriškega. Pokazalo se je ta dan, da je v Idriji še sočutje za siromaka-trpina. Bog povrni vsem udeležencem in drugim vrlim dobrotnikom, ki so poslali svoje prispevke! Ob ti priliki se je nabralo s stroški vred 273 K 88 h. i Iz Zirov. Da bi brat brata umoril, to se tudi pri nas v Zireh ne zgodi z lepa. 16. marca pa je ponoči Filip Kopač umoril svojega brata Franceta, s katerim sta bila v nasprotju zaradi neke dedščine. Pili so fantje na Dobrav-čevi v gostilni pri Škandru, France je ležal na peči, brat pride v hišo in ga zvleče s peči ter mu zunaj na cesti zadene več ran z nožem, tako da je proti jutru izkrvavel. Prosil je za duhovnika, a ni bilo človeka, da bi ga šel klicat. Ko je brat Filip videl, da France umira, je sam šel v Idrijo se naznanit sodniji. Brat France ni bil napačnega življenja. Tudi cerkve se ni ogibal, celo h krščanskim naukom je hodil, kar ni navada pri fantih njegovih let. Naj bi mu bil Bog mil sodnik! i V Žireh liudje zelo mrjo. Smrt žanje in spravlja na oni svet mlade in stare. Izmed mladih je umrla lepe smrti Alojzija Otrin, stara 19 let, Marijina družbenica. Dekleta so jo spremila k pogrebu z zatavo in vencem ter zavela na njenem grobu. Izmed starih »a je umrl Jernaj iz Tabra v 90. letu svoje dobe, ki je ves čas svoje bolezni bil potrpežljiv in dobre volje. ei Zdravje g. župnika se je obrnilo na bolje. Upanje je, da še okreva. Dobili smo v pomoč gospoda kaplana Okorna, ki so prišli k nam iz Dovjega. Take imamo Žirovci sedaj dva mlada gospoda, oba trdna, ki se ne bosta ustrašila naših hribov Iz raznih krajev Notranjske. n Logaške novice Iz Gor. vasi. Govorilo se je, da Gorenjci še stokamo pod trdo peto gospoda Lenassija in trgovca Rusa. To pa ni res, saj smo svobodni. Mi tudi ne plešemo po liberalni godbi, kakor si kdo misli. Mi si lahko napravimo »konsumno društvo«. Zato ne bomo vprašali nobenega tukajšnjega trgovca Zakaj kmet si lahko pomaga, sedaj ko imamo ugodno vreme, če nam prav sapa piha v naš »konsum«. — Logaški kmet. n Dol. Logatec. Zadnji dopisnik v »Domoljubu« št. 10. piše: Liberalni jarem smo vrgli raz sebe, res je, dosti se jih je spametovalo od zadnjih državnozborskih volitev, da ni Dol. Logatec več tako trdna liberalna trdnjava kakor se je ob istem času hvalil »Slov. Narod« v nekem uvodnem članku. Pa vendar nekaj je še pravzaprav tacih, da ne vejo razločka med strankami, ne vedo kakšen program ima ta ali ona stranka in zakaj se gre. Na.slabše je to, ker imamo take krčmarje, ki si redijo svoje lepo rejene trebuščke iz kmetskih žuljev pa farbajo kmete in ščuvajo zoper duhovnike tako da sami prav ne vedo komu bi verjeli. Eden se je še takole izraz.1: duhovnik ti nič ne konsti, cerkev je pa tam. če hočeš pojdi vanjo, če ne je pa vseeno.Ali zapomnite si, da ni tako, ljudstvo se prebuja, pa bode kar naenkrat izreklo, kdor ni z nami je zoper nas »krčmar ti nič ne koristi, gostilna ;e tam, če pojdeš vanjo te glava boli, če ne pojdeš se pa krčmarju trebuh suši. Lisjak. n Iz Blok. Dne 17. t. m. imeli smo volivni shod v gostilni g. Ivana Modica. Sklicalo ga je politično gospodarsko društvo na Notranjskem, ki ima pri nas koinaj 10 članov. Za predsednika bil je »v kuhinji« izvoljen g. Ivan Modic. Neizogibni Cham je pa poročal. Govoril je jasno ter razvijal program narodno-napredne stranke. Kakor ima navado, udrihal je po farjih, kazal na lepa posestva trapistov na Štajerskem — omenil pa ni posestva g. Modica; kvasil, kako klerikalci grunte razko-savajo — morebiti bi bolj umestno storil, ako bi pozval Gornika iz Velikega vrha, ki bi vedel o takih možeh kaj več povedati; hvalil je razmere na Francoskem ter sploh mislil, da govori na srce liberalcem. Zato se mu prav iskreno zahvalimo, da nam je prihranil mnogo shodov ter tako prepričal vrle Bločane, kje da je resnica. Boljšega agitatorja za S. L. S. sploh ni mogoče dobiti. Par kimovcev in od-visnežev mogoče bo proti nam, vsi drugi pa bomo oddali svoje glasove za našega vrlega, neumorno delavnega dr. Žitnika. Koncem shoda vzdignilo se je 8 do 9 rok za Josipa Deklevo. — Janez Pakiž iz Nove vasi je čuden mož. Vsem bi rad vstregel. Vsak dan hodi k maši, pošilja za maše, razžaljen je, ako bi mu kdo predbacival, da ni pristaš S. L. S. Delovanje je pa ravno nasprotno. Prišel je na shod narodno-napredne stranke ter se čutil ondi tako domačega, da so mu nehote ušle besede: »Danes bomo vsaj videli, koliko nas je liberalcev.« Pritrdil je in jasno pokazal, da je za liberalen program,katerega je razvijal Cham: Farje proč, cerkve pa zapret'. — Drugi čudak je France Zakrajšek iz Runarskega, po domače Klobasar. Klobasal je, da se ni treba izpovedovati farjem, saj se lahko kamnu, lipi itd. — Pošteno ga je zavrnil Godičev fant. — Reditelji so imeli nalog, našega poslanca Fr. Drobniča »I! pa predsednika posojilnice Fr, Skrabca ne spustiti na shod. Pametna misel! Pa so J,m vrli naši možje pokazali svoje prepričanje s tem, da so shod zapustili, ker se iin jc preneutnno zdelo, poslušati protiverske Chamove čenčarije. — inteligenca narodno-napredne stranke pokazala se je 19. t. m. J o-toški g. župnik pripeljal se je s svojim hlapcem da pomaga pri velikem spovedovanju. Ko se je hlapec vračal domu. nahruli pri Modi-cevi hiši neki hlapec nedolžnega šimeljna, rekoč: »Ti preklet hudičev šimelj ...!« — Gospoda z Gore pa je eden pred Modiccvo hišo kavalirsko pozdravil: »V . . . nas piši. pro-kleti far!« Tako znajo inteligentni! — 19. t. m. ie imel shod S. L. S. dr. Igu. Žitnik. Cez 300 zbranih volivcev je bilo soglasno za njegovo kandidaturo. — »Notran cev« in lepakov za shod liberalne stranke je kar mrgolelo; škoda za trud in za denar! Koroške novice. k Tat je vlomil v Celovcu v stolno župnišče ter ukradel stolnemu župniku g. Martinu Kovaču okoli 130 kron denarja in pa stol-no-kapiteljski križec z verižico vred. 'latvina se je izvršila od 12. do 2. ure popoldne ter je vlomilec s ponarejenimi ključi odprl stanovanje g. župnika. k Sueg je pobelil pretekli teden Koroško. Mislili smo, da bo južno vreme nastopilo, je pa naenkrat začelo prav gosto snežiti. K sreči ie to samo kakih deset minut trajalo, potem pa, kakor bi odrezal je zopet ponehalo. Za nameček je pa potem zopet začelo drobno snežiti. Kakor kaže, bo letošnja Velika noč podobna bolj Božiču. k S tira sta skočila v enem dnevu dva stroja na Južnem kolodvoru v Beljaku vsled napačno prestavljenega premikalnika. V obeh slučajih zadene krivda čuvaja, kateri je prekmalu prestavil premikalnik. Nesreča se ni prigodila nobena. k Podsulo je 13. t. m. v Celovcu pri podiranju Sand\virtovega salona na Stauderje-vem trgu 40-letnega delavca Rainerja. Pri poOkopavanju nekega zidu se ni v pravem času odmaknil. Zlomilo mu je desno nogo ter je tudi dobil notranje poškodbe. _ r> čiUjte- pO udlb' VskuMO krepUnega potega, * e(,a ras, " -Uuld "K® ' ^ i I* Matere dojllke se Čutijo najslabotnejše ravno takrat, ko bi morale biti posebno močne in zdrave, da morejo zadostiti svojim materinskim dolžno>tim. Za nje je Scott-ova emulzija neprekosno hranivo in okrepčilo. Obstoji i i najboljšega meuic libjega olja z apneno in natron-fosfiti in ker je zelo slastna in izredno lahko prebavljiva ter pospešuje tek je sposobna bolj kot vsako drugo sredstvo, da podeli mladim materam nove moči Scott-ova emulzija pomaga piemagati slabost in daje nove entržije in življen skega poguma. Scott-ova emulzija je mnogo vspešnejša in zanesljivejša kot navadno ribje olje. Ribic z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek. Scott-ova emulzija se dobi v vseh lekarnah. Q) Cena izvirne steklenice K 2 50. Miiostiva gospa, aH veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrecno poudarjati ime »Kathrelner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrtin, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Knelppova sladna kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanj« vonj In okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, miiostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathr>-inerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneipiia kot varstveno znamko. Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov. 63. 21-2 Prodaja le I. vrste blaga. Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto. Kupujem tudi staro zlato in srebro ponajvišji dnevniceni a > Fr. Čuden 7 t, urar, Prešernove ulice t Ljubljani nasproti trančiikanskega mestu. Ekiportna trgov, na vse dele sveta. A. Sušnik Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana. Trgovina Špecerijskega blaga, moke, Spi rita, žganju In raznovrstnih barv. - Ob času setve g.iraniirano kaljiva semena, kakori detelja, ira va, peia itd. Zaloga raznovrs nega železa, železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nadrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse ielezninn po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojev] mlatil-nlc slamoreznlc, plugov itd. 355 18 - 2 Dobra postrežba, nizke cene. Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje, so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite tuberkuloze! o "K: Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-26 Halapi-jev TUBERIN ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omlljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5"—. Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko- Lekar. fprl apostolu' J0SK1S«. Slika «/i nav. velikosti. Tflhtonnlto brezPla4no dopošilfate- mojega lUlIlCVUjlC ilustr. cenika i nad IOOO kami. Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. 611 3-2 Št. 3R5 srebrna dam-ska remont gl.3-50 Št. 322 srebrna moška remont. gl. 3-50 Št. 337 srebrna s sidro ^^ 15 kamnov g>. 5-— dvojni la^čgl 6-80 Št. 341 srebrna s sidro dvojni plaftč 16 kamnov, nosebno močna gl. 7—9*30 Anton Klffmnnn . največja tovarniška za- loga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. MARIBOR L. S - ŠTAJERSKO. Pazite pri nakupu natančno na naslov tvrdkel_ Največja zaloga najnovejšega žameta, volnenega blaga v vseh barvah in cenah perilnega kam-brika, kotenine, satena, cefirja in batista stalne barve je v Ljubljani, Stritarjeve (Špital. ul.) it. 5 pri R. Miklauc Došle so tudi zelo lepe svilnate in pol-svilnate rute in Serpe. 435 5—i Za moške obleke je v prvem nadstropju poseben sukna, kamgarna. hlačevlne v različnih oddelek velikanske zaloge sukna, kamgarna ievllota, modn.ga blaga In hlačevlne v raz..... vzorcih od najfinejše do najcenejše vrste. Vsled zelo ugodnega nakupa v pravem času je meni mogoče še po stari ali le male rvlšanl ceni po-strečl mo|e cenjene odjemalce. Mimogrede omenim tudi da sem trgovinske prostore veliko povekšal Priporočam se torej za mnogobrojnl obisk, ter zagotavljani, da bodem vedel Vaše zaupanje častiti, ter V»s z dobrim blagom In Jako ugodnimi cenami postregel. Beležim z vsem spoštovanjem R. Miklauc. — Novi cenik na zahtevo brezplačno. Obstoj tvrdke blizu 4o let! m Za nakup lepega, dobrega, trpežnega gvantnega blaga bodi kot najbolj priporočena gvantna trgovina „Pri Škofu" Ljubljana, Pogaftrjev trg (Sadni trg) (v veliki mestni hiši nasproti mokarjev). Najnovejši tibeti in modno blago, kambriki, kotenina, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi. Bela in rujava kotenina še deloma po stari ceni. Lepe rute iz blaga, kakor tudi piketaste rute, predpasnike domačega izdelka. Za moške fini Stof, kamgarn in hla&evine v vseh barvah in cenah. Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ceni, vsled velikega nakupa in malih stroškov. Vsled zelo prijazne in pofttene postrežbe, ter lepega blaga je ta trgovina prav priljubljena. Gvanfna trgovina Ljubljana, Medene ulice „Pri Miklavžu" priporoča veliko zalogo volnenega in lepega perilnega blaga, kakor kambrik. kotenino, saten, batist, nadalje belo in rujavo kotenino, večinoma po stari ali malo zvišani ceni. V zalogi vedno najnovejše rute vseh vrst, kakor svilnate, polsvilnate, piketaste, rute iz blaga, nogavice za moške, ženske in otroke. Posebno se opozarja tudi na doma izdelane predpasnike in ■ rajce vseh vrst. Postrežba znano dobra. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 4. aprila 1907. Loterijske srečke. Dunaj, 23 marca 90 9 8 69 50 Oradec, 23. marca £9 34 52 29 33 Trst, 16 marca 23 14 45 35 77 Line, 16 marca 16 64 26 64 12 Pozor Amerikanci! V Ljubljani in nje bližnji okolici je na prodaj umr več fiiš Pojasnila daje A. Erzin, Mestni trg 3, Ljubljana. Pozor, kmetje in lantjel V moji lekarniški praksi, katero iz-vršujem ie 25 let, se ml je posrečilo, sčasoma Iznajti sredstvo za rast brk in laa, proti Izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapllor It. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka .i K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov je : P jurišlč, lekarnar v Pakracu št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 273 10-5 676 1 ISfce oženjen organist in cerkvenik za malo župnijo. Rokodelec in kdor ima družinske ude, ki znajo peti, ima prednost. Služba bi bila nastopiti okolu sv. Jurija. Skupni dohodki 600 K na leto in prosto stanovanje. — Kje, pove upravništvo „Djmol|uba". Popolnoma zanesljivo uni&enje vseh V podgan in miži H dosežete samo z najnovejšimi konserv. neolrova-vanimi mesnimi krogljicami. - Jednostavna, nenevarna uporaba- Brez dovoljenja za strup. Doza i K. 9 — popolnoma zadostuje za temeljito uničenje tisočev miši in podgan. D'ihj)o se v dozah 2t K 9 —, 4 50 in 3 - pri kemi&nem laboratoriju 666 12 — 1 .«. SIEGMUND HERZOG .'. .'. Požun (Pressburg), Ogrsko. aaT" Mnogoštevilna priznanja. TEB Uspeh čudovit! — Učinkuje presenetljivo I Posestvo v Slovenski vasi štev. 33, obstoječe Iz zidane hi&e in hleva, kakor tudi lep vrt pri liiši, 8 oralov njiv in travnikov in 12 oralov pozdov, se proda. Več pove Jakob Povše, kupec in gostilničar pri Stari cerkvi na Kočevskem. 669 Destilacija žganja i*****! spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveievalnih pliač sa takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje In tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito In strokovno manipulacija na licu mesta. Obširne Informacije v dosego dobre kupčije Vrste brez konkurence in reklamo na razpolago Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod „Oold-263 grube 2500" na 10—7 Annoncen-Expedition EDUARD B R A U N Wien, I. Rot«nturmstrasse 9. Izdelane postelje Iz rdečega posteljnega Inletal Prav dobronapol-njeno. Pernica aH blazina, 180 cm dolga 116 cm široka K 10—, K H—. K I15'-In K 18- - 2 metra dolga, 140 cm široka K 14--, K 16—, K 18—, K 21— Zglavnlk 80 cmi dolg in cm širok K 3—, K 3-50 In 58 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 In K 5-60. Izdelulem tudi po kakršnikoli drugi meri. 3-delni modrocl Iz ilme za 1 posteljo K 27- , boljši K 33—. Pošilla se poštnine prosto po. povzetju od K 10— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi potnih stroškov. 6-1 Benedikt Sacbsel, Lobes 910 pri Plinu na Češkem 612 flsente v vseli krajih išče pod zelo ugodnimi pogoji Bru-novska izdelovalnica za lesene rolete in žaluzije Hollmann & Merkel Brunov na Češkem 606 Ceno češko posteljno perje 5 kg novega skub-Ijenetra K 9-60, boljšega K 12, — belega, jako mehkega, skub-Ijenega K 10' ; K 24 snež-nobcTega, mehkega, skubljene-ga, K 30— ; K »6 -. Pošilia se Iranko proti povzetju Tudi sc zan enja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 159, p. Plzen, Češko. . - '- J 3? S1.' Obrtna Aka-demija friedberg pri Franko-brodu ob M. Politehn. zavod za Inienerjein arhitekte 248 11-4 . U Ml Stane H j> kauč. It V ročna stampilija z ime nem, zntčajem in naslovom do 6 cm dolžine, izredne trpežnosti s k; seto in trainim barvilom. — *N.lnMl ce"ik p stam- mm piljah, do- mačih tiskarnah, numeralor/lh, šablonih Itd. 421 2 Tovarna atamp. J. Lewl««on, Dunaj 11*5, Adloru. IS. - Fll* Odesa*. Zastopniki se ISfeJo. Us'ano?ljena 1.1831. T C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanovljena 11831. Assicurazioni Generali v Trstu. Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. I)o sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron. Družba zavaruje: Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16 817 iseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode in.točo. Pri tej družbi je zavarovan na živlicnle Njega svetust papež Pii X. in prevzvišeni knezoškof jub Ijanski Anton Bonave. tura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. Glavni zastop v Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiši. St. IS J milo oo je najboljše! Vsaka modra mati svetuje svoji hčerki-nevesti: „Pazi na perilo, ne peri z navadnim, četudi s cenenim milom. Peri edino s Schichtovim milom, ker le s tem ohraniš fin platnen damast, nežne čipke mehko flanelo, drugo perilo fino in priprosto, v dobrem slanu. Pri katerikoli st«.ari v gospodinjstvu p< trebuješ milo, rabi izključno le Schichtovo, ker s tem si prihraniš mnogo truda, dela, časa in denarja". 334 BI Kmetijsko društvo v Metliki ima na belo nedeljo, 7. aprila ob 9. uri občni zbor. 674 Najboljše švicarske ure, zlatnina In srebrnina se dobe po nalniillh cenah pri sloveči domaČi ivrdkl 357 26 5 H. Suttner, urar LJubljana, Glavni trg, nasproti rotovža. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri |e ravno izšel In ae pošlje zastonj in pošl. prosto FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva »«a tiu Ljubljana, St. fitri cesu 'f priporoma tvojo velU (al* (a raznovrstne. pohištva* fi aijaižjik cenik Sprejmem takoj več krepkih vajencev za kovaSkl obrt 14.-15 let starih poštenih starišev. Ivan Dem&ar, kovaški mojster, Ljubljana. 667 1 I aha HftPAftnn mlin • st°P® ln nekoliko LcPO POSKilVU, zemljišča na prijaznem kraju v Trojiškl fari se proda pod ugodnimi pogoji Več o tem se izve pri g Andreju Pirmanu, treovcu Si/. Trojica, p. Nova vas pri Rakeku. b 671 f$/f Samo 6 dni Havre New-York Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo Ed. Šmarda obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta it. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". 2984 18 7 Kobile na naboru. V svrho pravilnega križanja kobil z primernimi žrebci je konje-rejski odsek c. kr. kmetijske družbe odredil pregledovanje plemenskih kobil. Pregledovanje se je vršilo 28. februarja v Št. - Jerneju, 5. marca v Lescah. 6. marca v Kranju, 7. marca v Boh. iBstrici. V Kranj so pripel ali gospodarji okoli 200 kobil, potrjenih pa je bilo samo 15! Razume se. da so gospodarji potrjenih kobil kaj »kreditni« domu prišli; drugim se je pa za malo zdelo, da njihove niso bile »tavglih«. cisli Zaloga skoro v vseh lekarnah. apneno-železni sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sred-tvo za tvoritev krvi in kosti. Oditnnjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek. Sarsaparilla-sirup. Jo že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo — Odstranjuje zaprtje In H)etlnim parnim strojem opremljen, je za poljedelstvo nepopisne vrednosti. Pozor pred ponarejanjem I Samo varstvena znamka „Volldampf" zajamči pristnost. — Na željo se pošlje na poizkus. 604 5-1 J. A. JOHN, A.-G., Men iv|l. Frcnkenberggasse 4.11144. Svoji k svojim! S««« II e +> - m * n «) 2 n « BO e e z S "5 o » > Kdor želi dobro in poceni kupiti, naj se poda vedno le v dobro znano trgovino z mešan, blagom VENDELIN UMRETA U RIBNICI tam bode dobil vedno sveže in najzanesljivejše blago po zmerno nizkih cenah. — Nadalje priporočamo vel k d zalogo, moškega, ženskega in splošno manufakturno blago, katero odda radi prevelike zaloge po lastni ceni. Pri tej priliki pa opozarja vie cenj. odjemalce, da dobi ta teden dva vagona nailepše dobre suhe moke, katero bode svojim naročnikohi po zelo nizki ceni oddal. Kdor hoče Imeti res lepo in dobro moko, naj ne zamudi . te ugodne prilike in naj h'tro po njo gre, dokler jo bode še kaj na razpolago od teh dveh vagonov (potem bode dražja). — Klobuki dobiio se najnovejše mode in tudi pravi amerikanski. — V zalogi ima tudi dobro in zanesljivo semensko deteljo domačo in nemško (lucerno), katero vsem toplo priporoča, ter se jamči, da je brez preje. 603 2-1 **w* Svoji k svojim! m H "J U ft N-9 9 5«° • Z o • • I t) Sirolin Parata j« elaat 4» Jedi In tete telesa, edetraajuje kalcij, UaeUnaJ« gnoja, ■o£ao potenje. 2209 D 44-27 Priporoča)« vuk daa pri Motnih boleznim kstnrtu nlofskemo kiilh. ikro-fulozl, Influencl fl fl fl IRoehe MOfiitnfei pnfuorjl ia lim&i. F. Hoffmaaa - LaRoche&Co., Baael CiviM). Dobiva m ■ idrinUkla reciptaa pm 4 K etefcieatca. Ker M ponujajo manj vredna ponarejanj«, prodni o zahtevajte vedno: izviral zavitek .Roche'. Viktor Korsikct umetno in trgovsko vrtnarstvo Ljubljana, Rimska cesta štev. 5. in venoev po najnovejši obliki in poljska in cvetlična Izdelovanje šopkov nizki ceni. Pristna in dobro kaljiva zelenjadna, semena. Priporoča svojo bogato zalogo vrtnic v najlepših in najhvaležnejših vrstah. Palme in rastline za sobe, kakor tudi razne cvetoče rastline za cerkev, okna, grobove in vrtove. Vrtne nasade prirejam strokovnjaško in ceno, kakor sploh vse v to stroko spadajoče predmete. 659 3-1 ima v zalogi kniigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu: I. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugim civilno-pravdnimi zakoni. Knji.a je popoln zrornii pravil označene vrste; koncem tvarine ie obširno stvarno kazalo v slovenskem in Ii vatsktm jeziku. — Ob-eg XII in 909 strani; c^na vezani kMigi 8 K broširani 7 K — s poštnino 0'55 K vtč. 2 Odvetniška tarifa določila o slov. in h'vat-kem jeziku prej sodišči; sndne pristojbine. Orseg 75 strani (2o tabel), cena 1 80 K s poštnino 2 K — 678 5 3 Išče se cerkvenik za podružno cerkev na Če6njici, ki bi hodil ob nedeljah in praznikih tudi orgljat k župni cerkvi na Ovsišah. Plače je v denarju 120 K, stanovanje, 22 mernikov ajde, drva, osem oralov dobrega sveta, lep sadni vrt. dosti paše, stelje itd Nastop službe o sv. jurju ali lahko že prej. 6/7 2—1 Pozorl Čitajl pozorl Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali te se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav-nost od: 2443 20_10 P- Jurišica, lekarnarja v pakracu St. 65. (Slavonija). Josip Kordin Ljubljana, Pred Škofijo 3. priporoča 625 8—3 svojo bogato zalogo vsakovrstnih . zanesljivih semen ——— kakor: črne domače, lucerne In rudeče detelje, espar-sete, velikanske rumene, rudeče in belč pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrsi Irav: Irav-nltnlce, mešane i a suho In mokro zeml|o, najboljša krma za ilvlno In kon|e, jesenska repa, vse vrsle solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč In kmetijskih semen po nizkih cenah. - 1'ošlnlm polom Izvršujejo se naročila točno In solidno Ivan Savnik pri Besenčanu na Glavnem trgu v Kranju. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frlšnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah. Velika zaloga židanih in volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah. Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-3 Jtobokrvnl slabotni nervozni Odrasli in otroci dobe dr. Hofmeistra „Phorxal" izborno, tek vzbujajoče živce krepilno hranilno ln hren, sredstvo Priporočajo ga zdravniki. ČT*n te^\K in 8 K- Pastile: IDO kom. K 1 50, 400 kom. K 4--, prašek: 25 gr K 1-20 100 gr. K 3'50, pastile za otroke s čokolado 100 komadov po 1/2 gr. K 1-75. Zaloga: Jos Mayr in O. Piccoli, lekarni v Ljubljani Dobi se v vseh lekarnah. 385 20-6 Najbolj*« domače krepftilo za želodec ---- (katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je rastlinski liker JLORIAN" od rastlinske destilacije ,FL0R AN' v Ljubljani. Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte se, da ne bodete prevarjenl s kakim drugim, nlablm izdelkom! Pristno je samo blago pod imenom FLORIAN" iz Ljubljane.Š a f/\f/ni/ti tJAmariJto JSatcri \t•///(> < />/t» po coni in xa ncsl/ioo pelevali na/so obrntje < Simon£"z/fm etetea r.V/nN/uni tffoloAotre*yilačiw. Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 185 K. Izdelovanje vseh pred meto. za zdravilstvo posebno 2280 7 kilnih (briih) pasov za moflVe, ženske in otroke natarčnn po meri. Pri poAtnih naročili« se mora naznaniti, ali j« kila na deani ali levi ali pa na oheli straneh in nje vo'ikost. Za (Tff. zdravnike rf-lika tatova kirurg, ln medic, instrumentov in aparatov, kavčuk-predmetov, elastičnih nogavic itd., isdelo-vanje modercev. K. PI0TR0WSKl, Sv. Petra cesta Levčeva hiša it. 32, Ljubljana. I. kranjsko podjetje za umetno »tek-Inratvo In »likanja na .teklo ==■ Aug. Agfiola, Dunajska cesta I3a, poleg,Figovca' st priporoča prečistiti duhovščini in p. a. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom aH sllksne ne ateklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Ild. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko 1» stekleno posodo za namlzje gostiln n zasebnike, svetilke, okvire Itd. po na|nU|»> nah. - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zaslon), mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled n" razpolago. 1804 Tlikili: .Kitollika Tlikaroi'