8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P * 126 66001 KOPER P n mormdnevmk suiLhi, p.ačana v goiovui) ^ 1# Abb. postale I grappo C<6I1H. 5UU 1IT Leto XXXVU1. St. 172 (11.300) TRST, nedelja, 15. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je ti3kal v tiskarni .Doberdob. ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POVERJENI PREDSEDNIK VČERAJ POROČAL PERTINIJU O SVOJIH PRIZADEVANJIH Po Spndolinijevem predlogu o reformi inštitucij se je nevarnost predčasnih volitev zmanjšala T prihodnjih treh dneh bo Spadolini pripravil osnutek gospodarsko-politične platforme RIM — Poverjeni predsednik Spadolini je bil včeraj zjutraj pri državnem poglavarju, kateremu je poročal, kako potekajo njegova prizadevanja za rešitev vladne krize. Ob koncu je Spadolini bil videti zelo zadovoljen in je dejal, da je pogovor s Pertinijem potekel v zelo prisrčnem in konstruktivnem vzdušju. Spadolini je še rekel, da se bodo njegovi stiki s predstavniki petih strank nadaljevali najbrž v torek. Takrat bo že znano, kateri so sklepi socialističnega vodstva, ki se sestane v torek zjutraj. Spadolini je tudi povedal, da bo posvetil naslednje tri dni pripravi osnutka gospodarsko - političnega dokumenta, kjer bo še zlasti veliko ^•'dolini je včeraj zjutraj poročal predsedniku republike Pertiniju o kku posvetovanj za rešitev vladne krize (Telefoto AP) '"""Ul,i,illllllmi,,,,,,,,,,,m,,,,,,,,,,,,m,lt „ mi,,,,,),,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, PROTI POBUDAM GORSKE SKUPNOSTI V BENEŠKI SLOVENIJI Matajurci odklanjajo Htzlaščevanje zemlje Turizem ni prinesel hribovcem pod Matajurjem nobene koristi, temveč samo škodo upravo. Protest je bil v znanje tudi deželnemu za turizem v Trstu, pokra- biv^TAJUR — Vse polnoletno preši«*'0 vasi Matajur (Montemag-voe 1 v s°vodenjski občihi (Sa-s«i ^ -*e Podpisalo protestno pici^ naslovljeno na sovodenjsko Poslan odboru Jakemu odboru za turizem v Vid-§1 ' Gorski skupnosti v Špetru nJenov ter Letoviščarski usta-^ Za Čedad in Nadiške doline, ni sPremnem pismu so navede-Prei,- °®' 23 tak0 odločen protest hfjj lvalstva te hribovske vasice s« rv,Vrhoni Matajurja. V pismu tia č°Jasnjuje. da je prebivalstvo tj -'epi gori* živelo od senože-Scmgozd°v in zemlje. Že nekaj let lju... Pa gora privablja pozornost jo h'. i lam ne živijo, ki pa bi j0 J***« izkoriščati s tem, da bi ske rženih e parke za nedelj- V t ■ ■■ jel; j8,namen so ti ljudje že pre-iavnii tl1e denarne prispevke od 'zbolr ?prav' trdeč,-da bo vse to javne 8 0 z'vljenjske razmere krasa Di-Ea pre,Jivalstva. Dogaja pa dosti Hv nasprotno, saj te dejav-bivgi ?an)0 škodujejo lastnini pre-ki ne prejema nobene dog^ar>li je treba, da se vse to' Hia k? lzven naselja in da vas ni-y jriep Pobud nobene koristi. Prave jem ^asu so Področne u-dežni’ Z namenom. da gradijo se-e® inCk’ Parkirišča, okrepčevalnico ze8^no' sklenile razlastiti ve-Sfe^jV/Hljišč na škodo, seveda, ne-Ptoiji n uribovcev. Na to vest je pod„j , tvo soglasno reagiralo ter strt0 p 0 .v celoti protestno pi-ižseii °dpisali so ga tudi nekateri gusta nci' ki so bili tedaj, 10. av-Prot n8vzoCi v vasi. «pjstt'a resolucija se glasi: bo ^ PlSaili prebivalci Matajurja, rava .Zv°deli posredno, da name-Paclsl i r^-i°vna Gorska skupnost še Ustit,,f. krepiti z zasedbami in raz-Oc stj„'Ja zemljišč sedanje turistič-dujernaktl,re na Matajurju, posre-»v0j 0 l)l'eko občinske uprave ske ,,olPSl proti pobudam Gor-Oaj 8 kupnosti. katero pozivajo, ob nf.,,| mireče tovrstnim načrtom bival 'Heščenosti in soglasja pre Po| a' W. *^aa: da obsojajo nedomo-so Sj ! n;ičii ravnanja vseli, ki Jazpoi 3 seflai lastili pravico, da Matgjč*aJo » zasebno lastnino na •Pošt rUl P°dpisniki opominjajo <*eistva.0rsko skupnost na sledeča kov, Vsetl skladov in prispevki^ ,so.j'h posredovale dežela in ustanove v korist •tv0 n; .na Matajurju, prebival- 2, M,.'H?0'0 notene koristi, din® 0 se prejeli nobene teškod-*fad«ii , . na zemljiščih ob iz- 3. jv Uristične ceste »Mašere*, ktkoro J! sedanjim turističnim do Sorska ekologija hudo do Darini:‘ ?e na nesrečo prišlo •odežnif. gradenj nepotrebnih Giblji jz’ P.airkirišč iin uničevanja Jošt u,.; 01 se spravile v nevar-‘"dboref °.sti izkoriščanja v svrho **l»tva JC , s tem obstoj prebi-va v tem kraju. 4. Ne bomo dovolili, da bi se o-djemale še nadaljnje vode iz krajevnih izvirov. 5. Podpisniki pripominjajo še, da se je krajevna Gorska skupnost, če namesto zaščite in krepitve koristi hribovcev skrbi za nedeljsko razvedrilo mestnih prebivalcev. izneverila svoji nalogi: svojim odjemi,je potrebno, tujcem pa nudi odvečno.* Sledi 84 podpisov. TEHERAN — V zaporu Evin v Teheranu se je včeraj začel proces proti bivšemu zunanjemu ministru Gotbzadehu, ki ga dolžijo, da je poskušal strmoglaviti islamski režim v Iranu. Po prebranju obtožnice in prvem Gotbzadeho-vem zagovoru so proces preložili na ponedeljek. Že ta odložitev je prvo pozitivno znamenje za bivšega ministra. pozornost posvetil tistim točkam, ki jih je spričo zadnjih izkušenj treba izpopolniti ali predelati. Vlada je že sprejela vrsto varčevalnih ukrepov ter ukrepov za izboljšanje gospodarskega stanja v državi in po tej poti je treba iti naprej. Kar zadeva politična jamstva, ki jih je treba zagotoviti novi večini, je Spadolini na vprašanje časnikarjev dejal, da je najboljše jamstvo učinkovitost in trdnost viade, ki je na tem, da jo sestavi. Vladna kriza torej ni več tako zapletena, kot je bilo videti pred Cravijevim odprtjem in pred pogovorom med njimi in Spadolini-jem. Rešitev bo najbrž manj travmatična, kot so mislili v začetku, po vsej verjetnosti namreč ne bo treba iti na predčasne volitve. O-stajajo še seveda mnoge težave, saj je osrednje vprašanje, k: ga bo Spadolini moral rešiti, se pravi reforma državnih inštitucij, zelo zapleteno in delikatno. Socialisti ne skrivajo svojega zadovoljstva in v tem smislu gre tolmačiti izjave socialističnih veljakov. Tako je na primer načelnik socialistične poslanske skupine Labrio-la dejal, da je za PSI veliko zadovoljstvo že dejstvo, da rjo morale druge stranke in sam Spadolini priznati, da obstajš' in je zelo resna kriza državnih inštitucij. Načelnik demokristjanske skupine v poslanski zbornici Gerardo Bianco je menil, da je treba takoj začeti z nekaterimi reformami, druge pa je treba temeljito preučiti in bo zato potrebno več časa. Na seji demokristjanskega vodstva, pravi Bianco, je bilo rečeno, da bi prihodnja vlada morala o-stati na oblasti do konca zakonodajne dobe. saj so gospodarska vprašan ia vse preveč zapletena, da bi jih lahko rešili v nekaj mesecih. Deset Spadolinijevih točk je v ospredju razprave znotraj krščanske organizacije. Francesco D’0no-frio. ki v KD odgovarja za krajevne uprave meni, da morajo v razpravo poseči tudi predstavniki o-pozicije znotraj stranke, se pravi pripadniki tistih struj, ki so izšle poražene iz zadnjega kongre- sa. D’Onofrio se nato ukvarja z nekaterimi reformami, ki bi jih bilo nujno uvesti in pravi, da .je italijanski parlament eden redkih, kjer je za dokončno odobritev zakonov potrebno tajno glasovanje. Z nekaj dobre volje bi lahko uvedli tak sistem, ki pa lahko zagotovil vladi in vladni večini, da se bodo njeni poslanci držali sporazumov in da ne bo prišlo do neljubih presenečenj. Medtem ko komunisti za sedaj molčijo, čeprav pozorno spremljajo usodo zadnjega Spadolinijevega predloga in poskusa za rešitev vladne krize, se toliko bolj pogosto oglašajo predstavniki manjših vladnih strank. Namestnik tajnika PSDI Massari je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je sedaj že razvidno, da se bo vladna kriza ugodno končala. Nova večina (bolje bi bilo, ko bi rekel stara večina), si bo morala še bolj prizadevati, da bi rešila gospodarska in inštitucionalna vprašanja, za to pa bo potrebna dokajšnja mera poguma. Da bi to dosegli je zelo pomembna skupna akcija laičnih strank. Massari se tudi ukvarja z vprašanejm odnosov med socialisti in socialdemokrati ter izraža mnenje, da bi kazalo nekoliko pregledati sporazum o posvetovanju, ki so ga socialisti in socialdemokrati sklenili pred časom, da bi dal inovega zagona skupnim pobudam. Socialdemokrati gledajo tudi z novim zanimanjem, pravi Massari, na komunistično partijo, politično silo, katere prispevek pri reformah ustavnega značaja je neobhodno potreben. S komunisti se je treba posvetovati glede pobud za reformo državnih inštitucij. Beg iz kraja smrti v življenje Ob vsakem daljšem premirju kolone libanonskih beguncev zapuščajo zahodni Bejrut (Telefoto AP) PO SKORAJ 48-URNEM IZRAELSKO-PALESTINSKEM PREMIRJU Habibova tekma s časom za koačao rešitev spopada ia umika Palestiacev iz Bejruta Francozi nesprejemljivi za Izrael, Američani pa za Palestince, . ~ - ' v Bejrut bodo zato kot prvi bržkone prispeli italijanski bersaljerji j |{(g j po bitki ZQ Bcjrilt ? BEJRUT — Skoraj 48 ur vlada nad Bejrutom neobičajen mir, ki ga tu in tam občasno razparajo rafali in posamezni streli: zgovoren dokaz, da se lahko kljub že dvodnevnemu premirju ponovno oglasi topništvo in letalstvo izraelske soldateske, da je treba čimprej poiskati politično rešitev bejrutskega vprašanja, da je treba za vsako ceno preprečiti genocid v zahodnem Bejrutu. Petkov optimizem so včeraj nekoliko ohladile trmaste izjave izraelske vlade, ki ne pristaja, da bi bile francoske sile prve mednarodne enote, ki bi nadzorovale umik palestinskih borcev. V Libanonu upajo, da bodo lahko to oviro premostili s pomočjo itali- janskih bersaijerjev. PLO je namreč sporočil, da bi bile ameriške enote preslabo jamstvo za nemoten palestinski umik. Po vsem sodeč preostajajo le ber saljerji, ki se bodo že ta teden v Brindisiju ukrcali na ladji Ca-orle in Grado. Pred njima pa bo v Bejrut priplula fregata iz razreda «lupo». Bržkone bodo pred Bejrutom tudi francoske bojne ladje, z njih pa se bodo izkrcali Zaradi velikošmamih praznikov smo sinoči zaprli redakcijo prej kot ponavadi. Naše vesti bi utegnile biti zato nekoliko okrnjene. Bralce prosimo za razumevanje. ............................... Nasa kultura ni retorična in epigonska Pred dnevi sem mimogrede stopil v Tržaško knjigarno in si ogledal razstavo pri morskega kiparja Janeza Lenassija. Nenavadno je, kako zna ta umetnik iz kamnitih gmot izdelati oblike, ki so v svoji mehki lepoti uveljavitev misli nad materijo, volje nad prvinsko snovjo. Pozneje istega dne sem s Pavletom Merkujem govoril o naši stvarnosti in se z njim strinjal v ugotovitvi, da moramo islMti, če se hočemo ohraniti na teh tleh, opore še prej kot v politiki v kulturi. Tako je bilo na začetku stoletja in tako je še danes. Obisk razstave in pogovor sta se plodno vključila v vrsto misli, ki jih premlevam že celo poletje, o vlogi kulture v naši preteklosti in sedanjosti. Izhodiščna točka je tisti očitek, ki ga tako pogosto slišimo iz ust tržaških nacionalistov, da sloni namreč naša na rodna zavest na poudarjanju čiste krvne pri padnosti rodu, njihova pa da izvira iz zavestne odločitve posameznika za ikulturo», ladje v naših krajih temveč mu dati celo pečat neke čustvene plemenitosti in miselne žlahtmsti, ki ga v bistvu ni imel.O problemu sem že pisal, vendar bi še enkrat spregovoril o njem, ker sem se dokopal, tako vsaj mislim, do novega spoznanja. Recimo, da sprejmemo tezo o obstoju dveh različnih možnosti narodne zavesti: tiste, ki sloni na izbiri in tiste, ki pasivno sprejema rodovno pripadnost, če se ozremo po naši zgodovini v zadnjih sto letih, bomo morali priznati, da je rastla in se bohotila narodna zavest med našimi ljudmi iz vedno bolj zavestne odlo čitve za jezik in kulturo, ki sta bila sicer še v povojih, pa sta vendar bila že dovolj razvita, da sta lahko služila kot ključ za odpiranje vrat v zakladnico človeške misli. Ne gre torej za povzdigovanje krvnega principa. temveč za vedno bolj določno voljo ne štetih posameznikov, da doprinesejo svoje k ustvarjanju narodne kulturne zgradbe. Ta proces, ki je zajel najširše ljudske sloje in ki ga je fašizem sicer zavrl ne pa zadušil, daje naši kulturi neko svojsko lastnost. Ni retorična, ni epigonska in elitama. Ne zapira se v kroge tistih, tki vedo». temveč je na razpolago vsem, je v pravem pomenu besede ljudska. Kako smešno zvene zato vse deklamacije onih tržaških prenape težev in nacionalistov, ki proglašajo, da je naše mesto pod njihovo zaščito obramba «za-hodne civilizacije in kulture». če so te puhlice bile opravičljive v času hladne vojne in boja za meje, ko nihče ni izbiral orožja v zagovarjanju svoje resnice, pa danes niso več sprejemljive. Predvsem dokazujejo, da proces odločanja za ttriijo kulturo», o katerem se ukulturnh ljudje širokoustijo, ni povsem uspel. Kajti kultura pomeni pripravljenost na dialog, željo po novem, po neraziskanem. Vsega tega med zagovorniki tvišje kulture» ni opaziti, kar mi daje upravičeno misliti, da ne vedo o čem govorijo. JOŽE PIRJEVEC francoski vojaki, šele ko bodo I-talijani zasedli položaje med izraelsko vojsko in palestinskimi borci ter se bo umik iz Bejruta že začel. Do tedaj pa se lahko zgodi še marsikaj. Izrael je do sedaj zgovorno dokazal, da se ne meni za dane obljube, da so n egovi napadi po vsakem premirju še hujši kot prei. Za kršitve pa dosledno dolži Palestince, a ne pristaja, da bi v Bejrut prišli opazovalci OZN. Reaganov odposlanec Habib je včeraj še povečal svoje napore pri iskanju politične rešitve. Kot kaže je na dobri poti. saj je glavna ovira izraelsko nasprotovanje Francozom. Pripravljeni so baje tudi seznami palestinskih borcev, kar je ena izmed tolikih klavzul, ki jih je postavil Izrael v upanju. da bo iarmo nadaljeval z vojaškim reševanjem palestinskega vprašanja. Mučen vtis zaradi malo bolj o-dločnega ameriškega nasprotovanja izraelski agresivni politiki, so včeraj v Izraelu popravile vesti, da so v LiDanonu zaplenili tudi najsodobnejše sovjetsko orožje od tankov «T-72» do raket «SAM-8», ki si jih Pentagon želi zase. Bržkone bo morai zanje p'ajati ceno. ki bo skoraj gotovo politična. Tudi polemika glede obrambnega ministra Šarona se' je že poleglg, zgovoren dokaz, da so bila na sprotovanja v izraelski vladi le dimna zavesa za ogorčeno medna rodno javnost. V teh urah enega najdaljših prekinitev ogr>ia Bejrut prešeteva svoje mrtve. V zadnjih izraelskih bombardiranjih je v zahodnem Bejrutu izgubilo življenje najmanj 500 civilistov. Bejrutske ruševine pa le počasi izdajajo svoje slirlji-ve skrivnosti. za S tem hoče io ne samo razložiti proces asimi- .................................................................................................1111.minili Reagan zaskrbljen - kongres ni še odobril novih davkov VVASH1NGTON - Reaganovo ponovno pobotanje z Beginovo vlado, kj je v enem zamahu odpravilo z enodnevnim sovražnim razpoloženjem do Izraela, je zasenčilo predsednikovo napoved, da bo v ponedeljek spregovoril po televiziji o gospodarskem položaju Združenih držav Amerike. ly. bornih napovedi vsebine bo dočega Reaganovega govora pa je že sedaj razvidno, da ameriškega predsednika skrbi predvsem zastoj pri odobritvi paketa novih davkov Reagan bo bržkone v svojem televizijskem govoru poskušal vplivati na kongres, da po speši svoje delo, V predsinočnjib izjavah, s katerimi se je najprej pobotal z Izraelci, pa je ostro napadel vse tiste sile kongresa, ki nasprotujejo novim davkom. Zvezni proračun po njegovih besedah krvavo potrebuje 100 milijard do larjev za prihodnje triletje, da lahko sanira zvezne finance. Tistim, ki mu očitajo, da je pred izvolitvijo obljubljal, da ne bo po večal davčnega pritiska, je Reagan odvrnil, da bodo za vsak z novimi davki pridobljen dolar, kar tri dolarje črtali s proračuna. Seveda ni Reagan povedal, koca so oškodovala dosedanja črtanja pro računskih postavk, prav tako ni povedal, koga bodo bremenili novi davki, ki se iim kongres tako upira. Reaganovi gospodarski politiki je do sedaj res uspelo nekoliko izboljšati položaj v državi. Cena take sanacije pa je bila za naj bolj revne sloje zelo težka Glav no breme pa je kot vedno padlo na ameriške trgovinske partnerje. Ameriki je vedno uspelo izvažati svoje krize, da so račune plače vali drugi. In v tem ne zaostaja niti Reaganova administracija ki je morda od vseli še najbol prizadela predvsem gospodarstvi zahodne Evrope. S ponedeljkom napovedujejo tu di zmanjšanje diskontne mere h s tem pocenitev denarja, a P1 mnenju finančnih opazovalcev t' ne bo bistveno vplivalo na trem neprestane rasti vrednosti am< riškega dolarja do drugih zahoti nih valut. V tem poletnem ob dobju so namreč posli skrčeni ni minimum, translakcije so pred vsem špekulativnega značaja, da lahko bistveno vpliva na paritett pričakujemo šele septembra, a dc tedaj se lahko še marsikaj spre meni, v vsakem primem pa bo zahodna Evropa kot vedno potegnila najkrajši konec. Predsednik finančne komisije senata Robert Dole sveta z Ronaldom Reaganom (v sredini) na po-(Telefoto AP) Če je bitka za Bejrut končam, se začenja sedaj boj za oblikovanje posledic te bitke. Zgodovina, in zlasti sodobna zgodovina Bližnjega vzhoda uči, da vsaki vojni sledi obdobje političnih potresov, ko se na vsem območju okoli cepi centra» politična ravnovesja prilagajajo in usklajujejo z učinki vojne. Ti učinki tn potrest ne sledijo vedno neposredno glavnim o-ziroma ključnim dogodkom: vojnam. Po prvi vojni, leta 194& 49 je takoj padel le režim v Siriji, revolucija v Egiptu te sledila tri leta pozneje; jordanski kralj je bil ubit leto dni vo koncu vojne, a njegova dinastija je vzdržala. Po drugi vojni, leta 1956. se je začenjal preporod palestinskega političnega življenja: vzpon Naserjevega vpliva pa ie privedel do Združene arabske republike, prve libanonske krize in dve leti pozneje do odločilne spremembe v Iraku. Tretja vojna, leta 1967 je prinesla Izraelcem poleg prestižne zmage in zemeljskih osvojitev tudi palestinsko gverilo, ki ie nastala vodilna sila vseh naprednih sil znotraj arabskega sveta in ie morala zato. tri leta pozneje, sev tembra 1970. v Jordaniji, plačati krvavi davek za prevelike uspehe. istega leta se je tudi zamenjalo vodstvo v Kairu in poleg tega ie padel širši režim, kateremu ni nič pomagalo, da ie med šestdnevno vojno čuval svoje naj boljše čete v Damasku, ravno zato. za inotranm uporabo. Četrta vojna, leta 1973, ie omogočila Sadatu, da ie korenito vre okrenil dotedanjo Naserjevo zunanjo politiko in jo usmeril vroti Čamp Davidu: Palestinci, o a so pred oboroženi boi postavili diplomatska prizadevanja za vri-znanje svoje identitete: šli so tako daleč v smer sprave, da sr. prvič izrazili pripravljenost, da se zadovoljijo tudi z avtonomijo v CisinrdaniH. namesto dotedanjih zahtev vo celi Palestini. Saudnva Arabija ie začela nastopati kot nova regionalne su 1967: najbolj ug'edna vojaška in politična sila v arabskem svetu, netivo za revolucijt in nove boje. PAVEL STRANJ Začasno zatišje v poljskem življenju VARŠAVA - V Gdansku .je bilo včeraj zjutraj po predvčerajšnjih nemilih nopolnoma mirno. Po nekaterih ocenal naj bi se demonstracij udeležilo ne več kot 3000 ljudi. V krogih ilegalnega sindikata «Solidarnosti» pravijo, da ni bila predvidena nobena manifestacija. temveč le spominska slavnost ob 8. mesecu uveljavitve vojnega stanja. Po napovedih naj bi se predstavniki sindikata sestali že sinoči, da bi pripravili, v -podrobnostih manifestacije v prihodnjih dneh. to ie ob obletnici ustanovitve medtovamiških odborov (zametka »Solidarnosti*) ter ob podpisu gdanskeaa sporazuma pred dvemi leti (31. avgusta). Kraievno glasilo PZDP «Glos Wy-brzezav je zanikalo, da bi imeli delavci ladjedelnic poseben dopust od 16. do 31. avgusta. TRŽAŠKI DNEVNIK 15. avgusta 1982 Po mnenju deželnega odbornika Zanfagninija (PSI) Brez pomislekov sklicati sestanek med laiko-socialisti, KD in LpT Sklicali naj bi ga z namenom, da bi obnovili dosedanjo večino in jo razširili z LpT DANES OSREDNJA PRIREDITEV NA OPČINAH Folklora iz Zadra na «Taboru 82» Čez dober teden, ko bo velikošma-rensko počitniško obdobje za njuni, se bodo pogajanja za rešitev deželne krize, ki jo je KD odprla v odgovor na dosego sporazuma med Listo •za Trst ter laiko - socialisti v Trstu, ki jo dejansko izključuje iz novih uprav, nadaljevala z večjo intenzivnostjo. Po mnenju večine o-pazovalcev bosta zadnji teden tega in prvi teden naslednjega meseca odločilna za oblikovanje nove večine in sestavo novega odbora, ki bo moral deželo upravljati do volitev, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Doslej je bilo na sporedu že več sestankov med političnimi silami, zabeležiti pa je treba tudi več tiskovnih sporočil, s katerimi so stranke za\ 3le stališča do tega vprašanja ter izjav vidnejših političnih predstavnikov, ki skušajo preveriti uresničljivost raznih hipotez za izhod iz krize. V teku sestanka s krajevnimi u-pravitelji socialistične stranke, ki je bil pred dnevi v Vidmu, je tako deželni odbornik za finance Zanfa-gnini izjavil, da je treba čimprej in brez vsakega pomisleka sklicati skupni sestanek med predstavniki laičnih in socialističnih sil, krščanske demokracije in Liste za Trst, da bi prišlo do obnovitve dosedanje deželne večine s pomenljivo razširitvijo na gibanje, iz vrst katerega izhaja tržaški župan, kot je že pred dnevi zahteval načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turel-lo. Tako je izjavil vidni socialistični predstavnik Zanfagnini, ki je o-benem dodal, da deželno upravo ča ka vrsta neodložljivih problemov, ki čakajo na rešitev in katerih ni sedaj mogoče rešiti, ker sedanji odbor. ki je odstopil, lahko rešuje le redne in tekoče zadeve. Te probleme pa je mogoče rešiti, je še izjavil, s tako večino, v kateri naj bi bilo prisotno najvišje število političnih sil. Zanfagnini se je tudi izrekel proti vsaki začasni rešitvi, kot bi lah ko bilo oblikovanje enobarvnega odbora s samimi predstavniki krščanske demokracije, ki bi deželo upravljal do izteka zakonodajnega mandata. To možnost je pred dnevi predo-čil tajnik Liste za Trst Giuricin. Socialistični predstavnik se je zato vprašal, če je to uradno stališče LpT, ali pa osebno Giuricinovo. S tem v zvezi je poudaril, da bi morala Lista za Trst, s katero so stranke laičnega in socialističnega pola operativno povezane v Trstu pa čeprav le s časovno omejeno rešitvijo. uradno povedati, katero je njeno stališče v odnosu do KD. Pokrajinsko vsoto PSI pa je vsekakor že v prejšnjih dneh kritiziralo zadržanje LpT, zaradi njenih različnih sta lišč, ki jih zagovarja na deželni in na krajevni ravni glede deželne krt ze in sporazuma z laiko - socialisti na krajevni ravni. Nobeno pogajanje ni možno za hrbtom nikogar, je še izjavil socialist Zanfagnini, ne za rešitev tržaškega in niti deželnega problema, njunega reševanja pa se je treba lotiti skupaj. V zvezi s krizo na deželi gre še zabeležiti tiskovno noto liste, ki v bistvu pravi, da v primeru, ko bi prišlo do oblikovanja enobarvnega odbora KD, bi le ta lahko iskal zunanjo podporo drugih strank na o-snovi programa; KD pa bi se s svoje strani lahko ravnala prav tako v odnosu do programov občinskega in pokrajinskega odbora v Trstu. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta do vključno 30.8.1982. Zaradi del, ki jih zahteva obnovitev zidu v Ul. G. Sinico, je občinska uprava sklenila, da bo v višini hišne številke 86, v dolžini 45 metrov, prepovedano parkiranje, do kler ne bodo del dokončali. • Podjetja, družbe in gospodarske organizacije bodo morale do 24. septembra letos poravnati prispevek, ki pripada trgovinskim zbornicam. ■iiiniiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiitiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiomiiiuiiuitiintiiM PROMET OB VELIKEM ŠMARNU Napovedujejo se določene težave ob drevišnjem valu povratnikov Beg iz mesta (nepretiran) se je začel že včeraj zarana • Mnogo Tržačanov je ostalo doma - Na mejnih prehodih kolone vozil do 1 kilometra Za nekatere srečneže se je veliki šmaren po vsej priliki začel že včeraj ob zori in za nekatere posameznike celo že prej, saj se je avtomobilski promet v smeri proti Bar-kovljam in proti mejnim prehodom z Jugoslavijo začel razvijati zelo zgodaj. Očitno so se hoteli Tržačani, ki so načrtovali počitnice v hribih, na plažah ali v bolj oddaljenih krajih, izogniti bodisi vročini, bodisi kolonam na avtocesti ali pred mejnimi prehodi. Te so se pozneje res ustvarile, vendar niso bile nikjer tolikšne, kakor v prejšnjih letih in kakor so nekateri pričakovali. Ob mejnih prehodih z Jugoslavijo, to je zlasti pri Škofijah, na Pesku in pri Fernetičih, so kolone vozil okrog 10. ure dosegle okrog 1 km dolžine. Tudi onstran meje so bile podobne kolone, pretežno tujih avtomobilov na poti proti domu. Veliki šmaren je namreč nekakšna ločnica v med narodnem turizmu, saj se ob tem času nekaterim dopust izteka, drugim pa šele začenja in nastajajo torej tudi na tem področju določene izmene. Veliko število Tržačanov pa je o-stalo doma. Promet v mestu je bi) namreč ves dan živahen, na plažat v Barkovljah, Sesljanu in v Miljah pa je kar mrgolelo kopalcev. Neka Letošnji veliki šmaren ni bolj «pasji» od prejšnjih »Vročina je letos prav neznosna. Pa še ta tlak, ta sopara Naj dvigne roko, kdor ni slišal takih in podobnih pritoib v teh pasjih dneh. Pa poslušajmo, kaj pravi v tej zve zi znam strokovnja in dolgoletni docent zemeljske fizike in klimato-logije na tržaški univerzi prof. S. Polti (mimogrede naj omenimo, da je te nekaj let v pokoju, pa še vedno zelo aktivno sledi meteorološkim dogajanjem, zdaj toliko laže — pravi — ker to lahko počenjam doma v kratkih hlačah in majici). Kar zadeva temperaturo se letošnji veliki šmaren uvršča med »nor-malne*. Pri nas beležimo namreč maksimalne temperature konec julija ali v začetku avgusta in to se je tudi letos redno zgodilo. Najtoplejši dan je bil namreč 20. julija s 33 stopinjami, nato se je nekoliko znižala. Lanski veliki šmaren je bil prav tako »normalen* ter so najvišjo temperaturo zabeležili teden prej, to je 7. avgusta (33 stopinj). Na sam veliki šmaren je maksimalna temperatura znašala 30,7 stopi nje. Veliki šmaren 1980 je bil nekoliko manj vroč (26 stopinj), leta 1979 je znašala maksimalna tem peratura 27, leta 1978 pa 26,4 sto pinje. Zanimivo je, da je v vseh omenjenih letih bilo za veliki šma ren vedro, vročino pa smo prenašali laže ali teže, odvisno od pri sotnosti ali odsotnosti vetriča, ki v tej sezoni pihlja podnevi z morja ne. kopno. In prav glede tega se letošnji ve lifci šmaren razlikuje od prejšnjih. Letos namreč tega osvežujočega ve triča skoraj ni, oziroma kvečjemu lahko govorimo o rahli sapici, pa še to le ob določenih urah. Zato tarnamo, da je vročina neznosna. Pa šc en razlog je za to: minimalne temperature so v letošnjem avgustu za nekaj desetin stopinje vi šje od poprečnih. To pomeni, da tudi nočne ure nam ne prinašajo osvežitve. Razlika ni velika, vendar ljudje to močno občutijo, bodisi fizično, še bolj pa psihološko. In še na nekaj ne smemo pozabiti: na osvežitve, ki jih prinašajo nevihte in padavine. Glede tega smo letos dejansko močno prikrajšani. Glejte, po poprečju, preračunanem ta obdobje 30 let, bi moral v juliju zabeležiti na Tržaškem 77 milimetrov dežja. V resnici smo ga letos odmerili komaj 22 milimetrov. V avgustu bi se moralo nabrati ta 70 milimetrov dežja, pa ga je bilo doslej le za 5 milimetrov. Prav tako smo letos »prikrajšani* za poletne nevihte. V juliju I i jih moralo biti 5, pa smo jih zabeležili san ? dve, pa še te sta bili »slabotni*, in v avgustu ko so po že omenjenem poprečju predvidene 5, 4, nismo doslej doživeli niti ene. Kaj tedaj, ati se nam obetajo zdaj nalivi in krepke nevihte, da bi nadoknadili zamujeno? Prof. Poli* nima glede tega nobenega dvoma. Glejte, v drugi polovici avgusta bi se narava res morala oddolžiti za vse, kar nam je doslej odrekla. Torej kar pripravimo se na nalive in nevihte. Če pa hi do tega ne prišlo do konca meseca, se bo prav gotovo revanžiral september. No, v uvrstili letošnji avgust med naj-tem primeru bomo meteorologi pač bolj sušna obdobja našega stoletja. Ob hudi nesreči v pekarni Miramar Sindikalno združenje delavcev v jestvinski stroki je ob hudi nesreči delavca v pekarni Miramar v Trstu, nesreča se je pripetila predvčerajšnjim, izdalo tiskovno sporočilo, v katerem se nanaša na tragičen dogodek. Sindikalno združenje ugotavlja, da nesreča delavca, ki ga je oplazil električni tok, izo-struje vprašanje varnosti na delu in prevencije. Tiskovno poročilo nadalje pravi, da je potrebno s strani pristojnih oblasti izvršiti preiskavo, ki naj odkrije morebitne krivde. Nesreča, nadaljuje sporočilo, bo samo otežkočila že itak napeto stanje v podjetju, ki je pred dogodkom zagrozilo, da bo disciplinsko ukrepalo proti delavcem, ker so udejanjili ukrepe, ki jih je določil sindikat z ozirom na spor v podjetju. Spričo velike nevarnosti okužb- s steklino je po zakonu obvezno ce pljenje vseh domačih živali. Zgo-niška in repentabrska občina nudi ta možnost brezplačnega cepljenja psov do vključno 6. avgusta. V Zgoniku je cepljenje vsak torek in petek popoldne, na Repentabru pa ob četrtkih. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO tere težave so nastale za gospodinje, saj so številne trgovine zaprte zaradi poletnih počitnic. Kaže pa, da so trgovci vendarle uvedli večkrat napovedano rotacijo, tako da letos ni opaziti, da bi bile kakor v prejšnjih letih celo mestne četrti brez ene pekarne, drogerije ali mesnice. Kar zadeva nadzorstvo nad prometom, so že ponoči stopile v akcijo številne patrulje prometne policije, mestnih in prometnih stražnikov, ki so ob sodelovanju s kolegi iz Tržiča in iz Gorice razpredli mrežo kontrolnih postojank v samem mestu, še zlasti pa na obalni cesti in na kamionski cesti, ki vodi iz mesta na Kras. Na dan so ponovno prišle - tudi sodobne aparature za ugotavljanje prometnih prekrškov, za katere se kakor znano po novem odmerjajo tolikšne denarne kazni, da se bo verjetno malokdo predrznil pritisniti na plin čez dovoljeno me ro. Včeraj se je vsekakor promet odvijal brez posebnih zastojev, prometna policija pa meni, da tudi danes ne bo velikih problemov do poznega popoldneva. Proti večeru pa je pričakovati «boom» povratnikov z izletov v bližnje kraje naše dežele ali globlje v Italijo in še zlasti z istrske in dalmatinske obale. (Na sliki: kolona vozil pred enim izmed mejnih prehodov s sosedno Jugoslavijo). Urnik poslovanja družinske posvetovalnice za Rojan, Greto, Barkovlje Družinska posvetovalnica za Rojan, Greto in Barkovlje je sporočila urnike svojega poslovanja Ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure sprejema babica, od 9. do 13. ure socialna delavka, od 18. do 20. ure ginekolog in od 17. do 20. ure psihologinja. Ob torkih, od 15. do 18. ure babica in psihologinja, ob sredah. od 9. do 13. ure psihologinja, od 9. do 12. ure babica in od 11. do 13. ure ginekolog in socialna delavka. Isti urnik kot ob sredah velja tudi ob petkih. Omejitev bančne tajnosti Te dni je stopil v veljavo odlok o omejevanju »bančne tajnosti* iz davčnih razlogov. Ustrezni odlok u-vaja nove norme, ki naj bi olajša- le delo finančnim stražnikom in davčnim uradom v boju proti davčnim utajevalcem. Nadzorni organi bodo lahko v primerih, ki jih predvideva zakon, opravili preglede v bankah, poštnih uradih in pri zavarovalniških družbah, da bi preverili na tekočih računih, hranilnih položnicah in zavarovalninah dejanska premoženjska stanja osumljenih davčnih zavezancev. 4,5 milijarde lir za živinorejo Na svoji {»vi avgustovski seji je deželni odbor sprejel več sklepov,, s katerimi je namenil okrog štiri milijarde in pol lir za posege v korist živinorejskega sektorja. Nakazilo bo porazdeljeno med kmetijska podjetja, ki imajo svoj sedež v goratih predelih Furlanije, večji del nakazila pa je namenjen kmetijam, ki jih je prizadel potres. Tako nakazane vsote bodo lahko u-porabljene za nakup strojev, ki so potrebni za živinorejo, za popravila poškodovanih hlevov in kmetijskih poslopij, za ureditev nekaterih planin in za posodobitev strojev, ki so pogrebni pri vzreji živine. Program openskega »Tabora 82» je v polnem teku, čeprav bo danes dosegel svoj »višek*. Tradicionalni tabor se nam predstavlja kot kmečka prireditev, ki pa je v precejšnji meri izgubil nekdanje značilnosti. Hkrati pa je tabor kulturna prireditev, ki ponuja obiskovalcem iz leta v leto zanimivejši program. ' V četrtek so tako v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se tabori vršijo, odprli razstavi slik zadrskega likovnika Sele Selakoviča in pa o-brtniških izdelkov Bogomile in Alberta Doljaka. Razstavi bosta seveda na ogled za vse trajanje »Tabora 82». Slikar Selakovič je iz Zadra, prav tako je gost iz Zadra folklorni ansambel, ki nosi ime po tem lepem dalmatinskem mestu. Ansambel se je občinstvu predstavil že včeraj, danes pa bo nastopil ob 18. uri. Če povzamemo, lahko zapišemo, da se kulturni program odvija prav v sodelovanju z Zadrom, kar na svoj način širi meje prazniku. Na sliki skupina iz Zadra med nastopom. Za obiskovalce so seveda odprti tudi dobro založeni kioski, vsak večer pa je ples. Danes, to je na zaključni dan, bo vabil goste na plesišče ansambel »Taims*. »Tabor 82» je torej lepa priložnost za vesel velikošmarni popoldan. Na senčnem dvorišču se bomo lahko razvedrili ob gledanju folklornih plesov, pozneje pa še ob dobri kapljici in plesu. V prostorih Prosvetnega doma pa si bomo lahko ogledali zanimivi razstavi, da ne omenimo ostali program. Tržaška krajevna zdravstvena enota je objavila javni razpis za šestmesečno službo za eno mesto vodilnega sodelavca, eno za pomočnika in deset za uradnika strojepisca. Rok zapade opoldne dne 1. septembra 1982. Vse informacije na oddelku za osebje, Ul. Stuparich 1, III. nadstropje, soba 38. OB VSAKOLETNEM OBNAVLJANJU STARODAVNE TRADICIJE Repentabrska cerkev danes vabi toda z občutki zapuščenosti Nujno so potrebna popravila cerkvenega poslopja, a doslej ostalo vse le pri obljubah V teh dneh Repentabor ponovno žitH v vsej svoji polnosti. Starodavno romarsko središče in utrdba pred nasilnimi napadalci iz 15. st. vabi tako iz verskega, kakor iz narodnega razloga. Na 15. avgust je osrednje praznovanje. Tako sta danes še dva shoda. Ob 10. in ob 17. uri. Jutri se praznovanje nadaljuje. Vsak dan pa je po starih običajih preskrbljeno za jed in pijačo. Repentabor s svojim starodavnim obzidjem, svojo zgodovino, nosi v sebi tako del naše zgodovine, kakor tudi del resničnosti sedanjega trenutka. «Kako čudovit kraj je! Prekrasno,» zatrjujejo gostje s firenško registracijo svojega avta. «Pa vendar se nam zdi precej zapuščen. Pogled na streho s travo, odpadajoči omet. Kako to?* Beseda da besedo. Tako zvedo nekaj o zgodovini tega kraja, o ljudeh, ki tukaj govore slovensko. »Škoda! Tako blizu meje je ta kraj. Verjetno bi ga bilo vredno že zaradi tega bolj vzdrževati. Pač je že tako. Denar se dobi za marsikaj, za te stvari ga vedno manjka.* Z upanjem, ko se vrnejo prihodnje leto, da bo delo steklo, se poslovimo. Podobni pogovori se vrste dan za dnem. In kakšna je resničnost? Že nekaj let dela stoje. Obljube so sicer ostale. Popravilo in utrditev streh je nujno. Z vsakim letom postaja večja možnost, da se enkrat vse skupaj udre. Omet odpada, voda razjeda zidove. Nekoč je bila lepa razsvetljava. Zdaj je zasilna. Potem je še toliko majhnih stvari, ki ne pridejo pod spomeniško varstvo. Za te bi morali najti denar sami. Repentabor je postal v zavesti slovenskega človeka že simbol. Vprašanje je samo, ali urejen ali razpadajoč. Tone Bedenčič • Jutri ob 18. uri bodo v Moderni umetnostni galeriji odprli razstavo del mladega tržiškega slikarja Pie-ra Noacca da Monteaperta. Razstava bo odprta do 31. avgusta, ob delavnikih od 10. do 13. in od do 20. ure, ob praznikih pa od do 13. ure. 17. 10. Nova deželna pomoč za razvoj obrtništva V uradnem vestniku-s 3. avgusta je objavljen deželni zakon o srednjeročnih in dolgoročnih posojilih obrtnikom. Dežela je v ta namen odobrila 15 milijard lir prispevkov, ki jih bo izplačala v desetih letih. Tri so bistvene točke, ki označujejo novi zakon. Prva točka se tiče predvsem srednjeročnih posojil. Dežela namreč ne bo dajala podpor neposredno, ampak preko obrtniške posojilnice »Artigiancassa*. Kratkoročna posojila pa bodo lahko upravljali pokrajinski jamstveni konzorcij (CONGAFI), slednjim bo lahno dodelila mandat ali delen mandat Tipičen velikošmarni prizor pred mejnim prehodom pri Škofijah (Foto Magajna) Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgo nik. Milje. Danes, NEDELJA, 15. avgusta VNEBOVZETJE M. D. Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.14 — Dolžina dneva 14.09 — Luna vzide ob 1.36 in zatone ob 17.30 Jutri, PONEDELJEK, 16. avgusta ROK Vreme včeraj: ob 12. uri 29 stopinj, zračni tlak 1015,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,4 stopinje. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Mitja Burchiel laro, Flora Zonta, Giulia Borrini, Vania Biloslavo. UMRLI SO: 87 letni Ferdinando Parlato, 69-letni Dante Konjedic, 42-letni Lelio Subani, 28 letni Ma rino Simunovic, 86 letna Anna Bar bone vd. Leprini, 88 letni Ciro Lucchi. OKLICI: točaj Lorenzo Cattaruz za in gospodinja Graziella Sluga, upokojenec Giovanni Ambrosi in u pokojenka Olga Pukel, trg. prodajalec William Boschetti in uradnica Alessandra Barbo, delavec Dario Giurgevich in delavka Anita Ulja-nik, uradnik Amerigo Liberti in trg. prodajalka Marina Castellano, natakar Sergio Schiago.i in otroška vzgojitebica Antonella UMgrai. me hanik Mauro Zugan in gospodinja Gabriella Zaccolo, agent JV Ric-cardo Patrizii in otroška vzgojiteljica Pasqualina Massaro, agent JV Gerardo Sepe in študentka Mi-rella Mancini, finančni stražnik Lui-gi Punzi in gospodinja Maria Gio-vanna Minei, delavec Graziano Sor-cich in trg. prodajalka Ester Pavlic, finančni stražnik Ciro Pinto in de- lavka Maria De Legge, avtoelektri-kar Lucio Comello in pomočnica v bolnici Tatiana Zaccaron, finančni stražnik Vito Bilotta in frizerka Doris Colan, delavec Eddy Pugliese in učiteljica Ida Vecchiet, uradnik Bruno Borghello in uradnica Gabriella Magurano, finančni stražnik Antonio Di Micco in bolničarka Fio-rella Coslovich, upokojenec Romeo Bembic in gospodinja Giuseppina Chiofolo. frizer Cesare Badini in točajka Adria Petazzo, uradnik Car melo Fazzari in uradnica Giovanni-na Ritacco, uradnik Sergio Puzzer in uradnica Laura Garofolo, cevar Giuseppe Zanzarelli in trg. prodajalka Rita De Laurentis, uradnik Da rio Scroscoppi in zdravnica Maria Tommaseo, šofer Giorgio Codiglia in uradnica Barbara Micheli, urad nik Fabio Zanardi in uradnica Giu-liana Luglio, finančni stražnik Mi chele Disabato in uradnicr, Maria Teresa Cerullo, veterinar Maurizio Cocevari in kirurginja Rosa Gentile DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriaiu 2, Trg Venezia 2, Ul. F. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228 124, Bazovica tel. 226 165, Opčine: tel. 211001, Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 200 121; Sesljam tel 209 197: Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14 21. ure in praznična od 8. do ure. tel 68 441 do 20 LOTERIJA BARI 15 65 10 29 87 CAGL1AR1 31 44 14 63 49 FIRENCE 53 47 22 77 90 GENOV* 63 8 48 60 34 MILAN 84 44 62 6» 75 NEAPELJ 49 85 47 78 72 PALERMO 83 59 25 20 41 RIM 66 16 23 26 61 TURIN 9 31 10 25 5 BENETKF 61 19 10 73 37 ENA« U iTO 1 X X 2 2 X £ 2 1 2 2 1 tudi Ustanova za razvoj obrtništva (ESA). Tretja točka se tiče najemnin »leasing*, v zvezi z deželnim 15 odstotnim posojilom, dviga novi zakon vsoto za nakup strojev od 75 na 100 milijonov. Tudi razpoložljiva sredstva za operacije »leasing* so se dvignila na štiri milijarde m pol lir, seveda bodo sredstva porazdeljena v času. Nesreča dveh Goričanov Včeraj ob 4.30 zjutraj so z rešil-cem Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnico 34-letnega trgovca Silvana Kristiancica, ki je doma iz Gorice v Ul. Capuccini 8 in 25-letnega Terza Miscaduja, ki je prav tako iz Gorice v Raštelu št. 8. Oba Goričana sta se vozila z dostavnim avtomobilom goriške registracije in na cesti Trst - Opčine v višini samostana Beatitudini iz neznanih razlogov zapeljala s ceste. V nesreči je Kristiancic zadobil u-darce v prsi, desno roko, v bok in še v druge dele telesa. Zato se bo moral zdraviti 30 dni. Prav toliko dni se bo moral zdraviti Miscadu, ki se je udaril v glavo in si zlomil lopatico ter utrpel še druge poškodbe. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji s postaje v Nabrežini. Ni še znano, kdo izmed dveh ponesrečencev je vozil furgon. Bogat kulturni spored v Devinu Poletje v Devinu pomeni tned drugim priložnost za obisk prijetnin kulturnih prireditev in večerov-Med drugim je ob sredah in sobo-tah možno obiskati sto. ponedeljkih pa so v njem zvečer na programu recitali Rilkejevc poezije. V sredo bo na sporedu večerji-koncert in sicer v bližini pristanišča-22. avgusta bo «Vogadc mata*, " je sprevod okinčanih čolnov in šemljenih čolnarjev. 25. avgusta oo zadnji koncert ob sončnem zatonu v devinskem portiču. 30. avgusta bodo obalo spremenili v notni lokal, pel bo znani italijanski kat>0' retni pevec. 12. septembra pa B v Devinu resnično zanimivo letovanje in sicer tekmovanje z zm°P (gre za navadne, stare zmaje). Ob izgubi drage matere izrekajo va struja Slovenske skupnosti iskrf no sožalje tov. Mitju Ribičiču pr*°’ sedniku Zveze komunistov Jugo*** vije. ZAHVALA Vsem, ki so se v ponedeljek, & avgusta, poslovili od Antona Sosiča Nenota se iskreno zahvaljujem. Pavlo Morpnrg* Opčine, 15. avgusta 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat ALOJZ STARC Pogreb bo v torek, 17. avgusta, ob 12.30 iz mrtvašnice gl®v' ne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalujoči: sestri Marija in I' vanka ter drugo sorodstvo Kontovel, 15. avgusta 1982 VIKTOR SEDMAK Minilo je 15-let .odkar te ni več med nami. Z žalostjo in ljubeznijo se te vedno spominjajo sinovi z družina®! Sv. Križ, Trst, 15. avgusta 1982 bili ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih deležni ob izgubi naše drage mame in none JULIJE KALC vd. KRIŽMANČIČ se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. dr. Hrovatinu, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem. ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji P0^' SVOJCI Gropada, 15. avgusta 1982 ZAHVALA Za sočustvovanja v bolečem trenutku ob izgubi ljubega otet* MIRKA BENČINE se vsem prisrčno zahvaljujem. Trst, 15. avgusta 1982 Hči Dorin* ZAHVALA Ob izgubi našega dragega GIUSTA UDOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali in n* katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 15. avgusta 1982 14. 8. 1977 14. 8. t**2 Ob petj obletnici smrti nepozabnega moža. očeta in nuno1* FRANCA BRUNDULE se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjata žena Zora m IjJJ Nevo z druži*" Opčine, 18. avgusta 1982 PO DOLINICI PERČEDOL TRI NOVA ZAŠČITENA PODROČJA PRI RAZOVICI Tržaška občina zaščitila Kolarjev gozd Porentov gozd in kraško gmajno na Kokoši Kolarjev gozd ostanek prvega gozdu na Krasu ■ Porentov gozd edini primer bukovega gozda pri nas PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ PREČNIKA priredi danes, 15. in jutri, 16. avgunsta 1982, v Prečniku ŠESTI PARTIZANSKI PRAZNIK Danes ob 10. uri tekmovanje s skrlami; ob 19. uri koncert nabrežinske godbe; ob 20.30 ples z ansamblom «The Lords*. Jutri ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom «The Devils»; razne igre Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor • Opčine. ■>.82». Danes ob 16. uri odprtje kioskov in razstav. Ob 18. uri folklorni večer ansambla «Zadar». Igra ansambel »Taims*. Razna obvestila Zveza partizanov Boljunec - »Partizanski poletni praznik*. Danes ob 10. uri odprtje kioskov — dan posvečen 50-letnikom. Od 20.30 do 1.00 ure ples z ansamblom Pomlad. Kino Razstave V galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kipar Janez Lenassi. V prostorih TKB Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar Tomo Vran. Čaf Preišnjih dneh smo že poro u o ukrepu tržaške občine, da za-« * (Po dolinici Perčedol) še tri U f .P^očja na tržaškem Krasu, težijo vsa v neposredni bližini Bazovice Poi Gre za Kolarjev gozd. za ntov gozd in za kraško gmaj-f-ašrvf P050^11 Kokoši. O pomenu v-J?*® teh predelov smo se pogo-c„Jak z dr. Vladimirjem Vrem-strokovnjakom tržaške obči-Sa ** zelene površine, ki je tudi *a^'ito da je zadnji bstanek nčkda-dobiU prvega gozda na Krasu, ki je lari. 11116 1)0 Pogozdovalcu Josipu Ko hini i **ednji je bil doma iz Bo nit>» e Ostrice in je sredi prejš-letf8 stolet.ia, pred približno 120 ja' Presničil zamisel izumitelja je , a Russla (izumil je vijak, ki vi ? , P° njem ime) o pogozdit-skalnatega kraškega področja. bij / ki ga je Kolar posadil, je Žen V Preteklosti mnogo bolj obse-'eltka, lSe io zaradi številnih člo-bila , .Po^gov (eden od teh je krčil razširitev ceste) stalno Prim' , av zato. da ne bi ta prvi je u6, gozda na Krasu izumrl, Go-,.1™ potrebna njegova zaščita. eey . le last jusarskih upravičen-Hje 'z Bazovice. ki pa ne bodo z Hi * ,Vo..zaščito prav nič prikrajšane,^6™, pravic’ sa-' ostanejo le te ni^p'6ntov gozd leži na levi stra-ti ptj .' ki pelje iz Bazovice pro-buknadriča™- To je edini primer i*he Vega.gozda na Krasu. Dobil je Se jP° tržaškem županu Porenti, ki ja odi V?, koncu prejšnjega stolet-V*liitoi. 1' Poskus' s pogozdo *kus m ^ukve pri nas. Njegov pose p,86, je le deloma posrečil, saj Zaščit ne obnavlja, se ne širi. Seda:a, gozda je bila zato nujna. oba J °° Potrebno predvsem, da se Vzdn-Kozda primerno očistita in iHejnj ■leta. Obe področji bosta o kakfi' ,s dimer bo onemogočena ttvrio ,a,?li dejavnost, ki bi nega-Posta. ivala na gozda. Občina bo Ija 'l a na rob zaščitenega ozem-bod0 P°.Zorilne table, na katerih ročjp točno označeni zaščiteno pod p°Sa ’ Prepovedi in višine kazni za Uspeh ezne prekrške. Seveda pa bo hierj ‘a*ite obeh gozdov v veliki čuvaj°PVl'sen od pozornosti gozdnih Urejaa^ 'P °d višine prispevkov za Rva.'!e *n vzdrževanje gozdov, koš, gmajna na pobočju Ko ho. rr,avzema nekoliko več.jo površinah,? Področje je lep primerek času £ k’ Pa je bil v zadnjem stoj* Vse preveč podvržen samo Pačtjj1"11 .razvijanju gozda. Na ta iti [h ^ je površina gmajne krčila je p* A Pasom gotovo izginila, če čina ??~a’. s katero je tržaška ob-Vjj^**sčiti]a ta tri področja, pred-abtjvoč--prepoved lova v zaščitenih Nteni. , 111 Prav tako prepoved biskovi, katerekoli vrste živali. O-seipka-61 ne bodo smeli prinašati tiskih ^bene vrste živali ali raz-udna^_..organizmov, ne bodo smeli brepo,,J, ne kamenja ne zemlje, W*!an pa je tudi dovoz brez Nadalje je prepovedano ataipih^.. ognja in postavljanje (ftpr - au tudi začasnih bivališč tli i„ 6t°rov), Prepovedane so tu-8kodil» ?Z'roma dejavnosti, ki bi % okolju, živali pa imajo do-PriVaza zasčiteno področje le, če so na vrvico. Kot smo že plotialn-L zaščita ne omejuje tradi-dejavnosti na področju, *bz iIrr,.ran.ie suhljadi, pašo, do-kktra fvt- skih strojev, vse to pa *Ozln?’ Predpisi. Kršitelje bodo redarji in vsi ostali organi * »tli*- reda kaznovali z globami ",ni od 20 do 200 tisoč lir. NA TITOVEM TRGU V KOPRU Tudi brata Maver od Domja na prireditvi Meh in smeh Z igranjem na staro tržaško harmoniko sta se zares izkazala Pred dvema tednoma sta Radio Koper in ZKO iz Kopra organizirali zanimivo prireditev, katere geslo je bilo Meh in smeh. Na prireditvi, ki se je odvijala na Titovem trgu, so sodelovali primorski harmonikarji amaterji in ansambel Dobri znanci iz Ljubljane. Iz naših krajev so se prireditve udeležili tudi Mirko in Tiberio Maver od Domja. V družini Maver se harmonikarska umetnost prenaša iz reda v rod in jo^OČe ' Valentin in trije bratje občuteno čuvajo in prenašajo naprej, na svoje otroke. Mirko In2 T-ifcerio—sta- -se naučila igrati harmoniko še kot otroka in to le po posluhu. Vendar pa ne gre tu za klasično harmoniko, temveč za stare tržaške haimonike na gumbe, ki imajo samo štiri poltone. Kadar se meh vleče, daje en glas, kadar se stiska pa drugačnega, zato zahteva igranje določeno izurjenost in večjo skrb pri igranju. ker mora biti na zalogi vedno dovolj zraka, da se akord izpelje do konca. Mirko Maver je že kot otrok i-gral na ohcetih, domačih zabavah, na izletih, po osmicah in pač po- vsod, kjer je bilo potrebno z veselo melodijo poživiti vzdušje. V partizanih pa mu je igranje na harmoniko pomagalo celo do napredovanja. Ko so tovariši zvedeli, da zna igrati, so mu izposlovali dopust, da je laliko šel domov po meh. Odtlej pa mu ni bilo več potrebno stražiti, kajti ko je bil na straži, je morala harmonika utihniti; komandant pa je ljubil glasbo in ples in ga je postavil za razvodnika, ta ko da je samo predajal stražo ob menjavi" in mu je ostalo prostega časa na pretek, da je tovarišem in sebi v veselje igral na harmoniko.. Bratje Maverji imajo doma vsak svojo «trieštino*. od očeta pa so podedovali pravo etnografsko dragocenost, to je več kot sto let staro harmoniko, ki pa še vedno pridno služi svojemu namenu. Na prireditvi Meh in smeh v Kopru je sodelovalo kakšnih dvajset mojstrov s plonarcami z vseh krajev Primorske. Mirko in Tiberio sta zaigrala vsak po eno skladbo, skupaj s Tiberiom pa je zapela še hčerka Laura, ki se s ponosom navezuje na družinsko glasbeno tradicijo. (ris) Dva skavtska tabora na Pohorju 19. julija je bilo na sežanski po staji živahno vzdušje. Skavti in skavtinje iz Trsta so namreč v dveh skupinah odrinili na gozdnato Pohorje na štajerskem, kjer so do 2. avgusta imeli postavljene svoje šotore. Prva skupina (tabor B) se ;e naselila v bližini vasice Puščava. kakih 15 km vstran pa je na Recenjaku nad Lovrencem šotoril tabor C. Oba tabora sta bila na menjena predvsem veji izvidnikov in vodnic (11 do 16 let). Program je tako poleg tradicionalnega postavljanja tabornih zgradb (tabor B se je lahko pohvalil z izjemno visokim jamborom), izletov v okolico, spoznavanja narave in seznanjanja s krajevnim prebivalstvom in običaji obsegal še dan zbranosti in mnoge igre in tekme, ki so popestrile taborno življenje. Nit, ki je povezovala ves program, tako na enem kot na drugem taboru, pa je bila tema starih Slovanov. Mladi so se skušali vživeti v njihov svet in prenesti v sodobnost nekatere duhovne in praktične izkušnje iz naše pradavnine. Mladi Tržačani so bili nad Pohorjem izredno navdušeni. Preživeli so dva tedna v čudovitem in nepokvarjenem naravnem okolju, sredi urejenih gozdov, bogatih z vsakovrstno divjadjo, gozdnimi sadeži in zanimivo floro. Poleg tega pa' so izkusili izredno gostoljubnost in odprtost pri domačem prebivalstvu, ki je skavte in skavtinje iz Trsta sprejelo odprtih rok in mu je šlo v vsem na roko. Še nekaj podatkov: tabora B v Puščavi se je udeležilo skupno z vodstvom 57 izvidnikov in vodnic. Načelnik je bil Kazimir Majovvski. Tabor C je štel 53 udeležencev, načeloval pa mu je Tomaž Simčič. Vsi so se v veselem vzdušju vrnili v Sežano z istim vlakom v ponedeljek. 2. avgusta. ciiiMiiiMiMiiiiiiiiiHiiMMiMMitiiiiiiMMiiMiHHtMiiiiimiiimiMniMiMimiiiiitmitiiitiiiiiiiMiMMimiiiHtitiiiiimiitiiiiimiiiiiHiiiimmmiiiitiiiiimiimtfimiiHHini DOLOCRE OSIMSKEGA SPORAZUMA OSTALE NA PAPIRJU Le malo storjenega za izboljšanje potniškega maloobmejnega prometa Ariston 21.15 «1 vicini di časa*. J. Belushi, J. Aykriyd, C. Moriarty. Eden 17.00 «Quella peste di Pieri-na». M. Marfoglia, O. Lionello. Ritz Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 21.00 «Via col ven-to». C. Gable, V. Leight, L. Ho-vvard, O. De Havilland. Fenice 17.00—22.15 «Ghiaccio ver-de». R. 0’Neal, O. Sharif. Nazionale 16.00 — 22.15 «Vampir». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «11 mistero deiie 1- se-die». Filodrammatico 15.00—22.00 «Giochi erotici delle sexi femrm. Prepovedan mladini pod 18. letom. Anrora 17.00 «Excalibur». N. Terry. Cristallo 17 30 «Agente 007: dalla Russia con amore». S. Connery. Moderno 16.30—22.00 «La časa stre-ga'a». P Villaggio. Capltol 17.00 «1 fichissimi*. D. Aba-tantuono. Lumiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Pomo squillo schoops>. Prepovedan mladini pod 18. letom. f Čestitke Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 SPECIALIZIRANA delavka išče zaposlitev kot prodajalka v trgovini z oblačili. Telefon 040/228813 od 16. do 18. ure. IŠČEMO parcelo z 2000 do 4000 kv. j m površine na gričevnatem pod- i ročju blizu Gorice z vsaj delnim gradbenim dovoljenjem. Telefonirati na št. 0481/81248 v urah, ko so trgovine odprte. VIKEND v Rakovem Škocjanu u-1 godno prodam. Ponudbe na ADIT-1 DZS-Ljubljana, Gradišče 10/n. j IŠČEM hišo ali stanovanje v najem * v okolici Trsta. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ah 27 od 10. do 13. ure. V NAJEM oddam enosobno stanova nje za krajšo dobo v okolici Trsta. Ponudbe poslati n. upravo Pri-morskegr dnenvika. Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro «Stanovanje». V NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386. SLUŽBA v Rimu — Uprava hotela Bled sprejme v službo slovensko izobraženko z znanjem strojepisja, tujih jezikov in z vozniškim dovoljenjem. Plača od 800.000 do 1.000.000 lir. Ponudbe poslati na naslov: hote' Bled, S. Croce Ge--usalemmt 40-00185 Rim ali telefonirati na št. 06/777102. Danes praznuje rojstni dan naša NEVA ŠTOKA iz Barkovelj. Vse do- J bro v življei ju ji želijo sinček .Andrej, mož Marino, brat Sergij, mama in oče ter vsi sorodniki. Danes praznuje 10Z. rojstni dan MARIJA MIHAL'Č vd. PAUZIN obe nem pa slavi tudi god. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji .iskreno čestita družina Sossa. Marku je pridružil bratec KRISTJAN. Družini Germani čestita, novorojenčku pa vošči vse najboljše KD Vesna. Zdenko in Pavla Križmančiča je osrečila prvorojenka PETRA Naši pevovodkinji čestitajo, mali Petri pa želijo vse najboljše v življenju pevke in pevci KD Slovan Gradbeno podietie geom. IDLE TUL & C. S. n C. GRADNJA IN OBNOVA HIŠ TRST — Ul. Flovla, 22/3 > Tel. 040/818141 m DRAGULJI 'O/r/f/Z/ • 0/rz'y/ .^//«// —^ . /"•>/ yr/6/tf7 Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU OSM1CO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino. KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda - oddelek za monterje TV Telefon 040/743784 PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena Zainteresirani naj te lefonirajo oa št. (0481) Elijana). PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole Telefonirati od 13. do 14 ure na št. 040/774581 PRODAM knjige za prvi razred poklicnega zavoda oddelek za kemike. Telefonirati v dopoldanskih' urah aii oa 19. do 20. ure na št. 040/226264. IŠČEMO za sodelovanje samostojne ga računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primor skega dnevnika/ Uh Montecchi 6. pod šifro »Novi urad*. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ulica Buonarroti ti (prečna UL Rossetti) TRST Telefon J7-29-S* Ko govorimo o Osimskih spora zumih, takoj pomislimo na industrijsko cono ah pa na dokočno ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo. Malokdo ve. da ti sporazumi predvidevajo med drugim tudi izboljšanje in okrepitev potniškega prevoza na maloobmejnem področju. Da bi izvedeli, v kolikšni meri je bila ta programska določba uresničena, smo pozvali dve slovenski podjetji, ki delujeta na tem področju. Slavnik Koper in Avtopromet Gorica. Predstavnik koprskega Slavnika nam je dejal, da je sedanje stanje približno isto kot pred letom 1975. Vse Unije so že zasičene, vsaj kar se tiče povezav med Trstom in I-stro ter sežanskim območjem, celotna menjava pa zadnja leta pada. S strani prevoznikov ni interesa, da bi se uvedle nove linije ali pa. da bi izboljšali obstoječe. Nekatere linije so bile celo ukinjene in sicer v dneh, ko so trgovine v Trstu zaprte. Na Uniji Trst - Koper pa je zaradi strogih pregledov na meji čas vožnje daljši, kot je predvide no in tako vsak dan že avtomatično odpade ena vožnja. Predstavnik koprskega avtoprevozniškega podjetja nam je še poudaril, da je že več let na omenjenih linijah v teku kooperacija z italijanskimi podjetji (trenutno je to videmsko, prej pa je to bilo tržaško), ki si v enaki meri delijo vožnje, stroške (tiskanje vozovnic, skupna reklama) in seveda tudi dohodke, ki so petdesetodstotni za vsako podjetje, ne glede na večje ali manjše število potnikov na enem alj drugem. Nekoliko drugačno je stanje pri novogoriškem Avtoprometu, ki vzdržuje linije med spodnjim Krasom in staro Gorico. Predstavnik tega podjetja nam je povedal, da so v Prispevajte en DIJAŠKO MATKO zadnjih letih uvedli nekatere nove linije na tem področju, da pa to ni odvisno od osimskih sporazumov, pač pa od potrebe in povpraševanja. V kratkem je na primer predvidena dvodnevna vožnja na progi Šempas - stara Gorica. Sicer se promet ne povečuje, v glavnem celo upada (to je v glavnem posledica slabe menjave dinar - lira). Bržkone bi se promet povečal, ko bi u-vedli prosto industrijsko cono na Krasu ali kje drugje. Kar se tiče kooperacije z italijanskimi podjetji, nam je predstavnik goriškega Avto-prometa dejal, da tega na tem pa dročju ni in da italijanska podjetja ne vzdržujejo še celo niti paritete voženj, ki bi jo po dogovoru morali. lutri na Trgu Unita koncert Verdijeve godbe Jutri ob 20.30 bo na Trgu Unita šesti koncert mestne godbe »Giuseppe Verdi* v okviru poletnega koncertnega ciklusa, ki ga prireja tržaška letoviščarska ustanova. Godba bo pod vodstvom Lidiana Azzo-parda izvajala skladbe Verdija. Ka-telbega, Mascagnija, Coste in Sup-peja. Stalno gledališče F-Jk bo uprizorilo Wajdov «Affaire Danton» V duhu odpiranja pozornosti tukajšnje kulturne javnosti kulturnim izkušnjam v vzhodnih državah, se tržaško Stalno gledališče pripravlja na uprizoritev gledališkega oela e-nega najbolj znanih in zanimivih poljskih kulturnih ustvarjalcev, to je Andrzeja Wajde. Uprizorili bodo namreč rAffaire Danton*, delo, ki ga je sam Wajda postavil na oder lani pred tisoči delavcev ladiedelni ce uLenim v Gdansku. Uprizoritev pripravljata Mario Maranzana, ki bo v delu tudi nastopil, ter ravna telj Stalnega gledališča F-JK Ser-gio D’Osmo. Premiere se bo po vsej verjetnostii kot je sam izjavil, udeležil tudi IVajda. Obveslilo dolinske občine Obveščamo prebivalce občine Dolina da bo brezplačno obvezno cepljenje dsov proti steklini v skladišču ob občinskem sedežu ob: — SREDAH 18. in 24. avgusta od 11.30 do 12.00 — SOBOTAH 21. in 28. avgusta od 9.30 do 10.30. • Tržaška krajevna zdravstvena skleniti nove konvencije za zunanje enota sporoča zainteresiranim zdravnikom specialistom, da namerava ambulantne preglede za sektorja o-kulistike in odontostomatologije. Rok za predstavitev prošenj, ki jih je treba vložiti na sedeže v Ul. Far-neto, soba 422, zapade 19. avgusta letos. Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.311 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00) Prosimo za razumevanje. RADIO - CB FOTO * VIDEO CANON • NIKON • LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fenice 8 • Tel. 732-897 PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: Ljubljana Bled NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE — kioski DELO in VJESNIK — Autocamp «ZAKA» — Autocamp «SOBEC» — kiosk DELO Casino — kiosk DELO pri Unionu — kiosk Tobak avtobusna postaja — kiosk DELO avtobusna postaja — kiosk Turist, društva Bohinj kiosk DELO Rozman — kiosk VJESNIK — kiosk VJESNIK — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) — kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donat — kiosk VJESNIK - Trg Republike Bohinj - jezero Bohinj. Bistrica Opatija Reka Ptuj Rog. Slatina Zagreb Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica Komen Kostanjevica na Krasu Kozina NA PRIMORSKEM — kiosk DELO — Market Kras — Market Kras — kiosk TTL Tobak. Cankarjevo 9 — kiosk TTL Tobak. Gregorčičeva 28 — Market Preskrba — Market Živila — Trafika Babič Križ pri Tomaju — Trg. Sonc Lokev Postojna Sežana Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Nova Gorica Solkan Šempeter Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vrtojbo Kobarid Ankaran Izola Koper Piran Lucija Portorož Škofije — Preskrba — kiosk DELO, Primorski tisk — kiosk OREL, Gorup M., Cuk M., Krajinger, Supermarket Kras — kiosk DELO, kiosk Vidmar — knjigarna Mladin knjiga, Tobak TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) — Market — kiosk DELO — kiosk DELO — kiosk DELO. Velikonja, Lah, Kavčič. Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market — bife Soča (samo ob nedeljah) — Brumat - Tobak — Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah) — T.P. Primorie — kiosk Tobak — T.P. Primorie — Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postajo Bite - avtobusna postaja (samo ob nedeljah) — T.P Primorje Bife Jadran (samo ob nedeljah) — Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) V ISTRI — kiosk DELO — kiosk Babič, DELO. Prim tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) — kiosk DELO. Prim tisk P.T. 2usterna — kiosk Cvetič. Filipčič (avtobusno postaja) Prim. tisk. Trafika Tobak — Primorski tisk — Knjigarna Prim. tisk — kiosk Barolin VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Velika poletna razprodajo POPUSTI SRIELLO E /IERMEC A msy«axDa>wz* kflyReaocoozQNAn3» aZ [ LANDIS & GVR ) crttftBILLMAN ozabit: na nove prometne globe. Ne smemo niti pozabiti dobro zavarovati naše stanovanje nreden gremo iz hiše. V teh dneh imajo tudi nepridipravi svoj praznik. Ti ne gredo na počitnice. ZADNJI JE BIL LETA 1970 Oktobra letos izvedejo splošni popis kmetijstva Ob zadnjem popisu so našteli okoli 900 kmetijskih enot Po vsej državi in zato tudi pri nas bodo oktobra letos izvedli tretji splošni popis kmetijstva. Popis vodi osrednji statistični urad, pri nas pa ga bodo pod nadzorstvom trgovinske zbornice in kmetijskega nadzorništva izvedle občinske uprave. Namen štetja je zbrati podatke in ob primerjavi podatkov zbranih na zadnjem štetju leta 1970 ugotoviti stanje in gibanje kmetijstva. Popis bodo izvedli v dveh fazah. Najprej bodo mestni stražniki obiskali vse tiste občane, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Pod to panogo pojmujejo tisto obliko obdelovanja zemlje, gozdarstvo in živinorejo, ki proizvaja za tržišče. Po zadnjih podatkih deluje na območju goriške občine okoli 900 kmetijskih enot. Popis bo pokazal tudi lastninske odnose. Ugotovil bo, če gre za lastnike zemlje, za najemnike ali za drugačne načine vodenja posestva. Mestni stražniki bodo kmetovalcem tudi pojasnili, kakšne podatke potrebujejo. Zbrati bo namreč potrebno podatke o posestvih, pa tudi o ljudeh, ki na posestvu delajo, da ugotovijo, ali živijo samo od zemlje, ali pa le delno. V drugi fazi, ko bodo stopili v akcijo popisovalci, bodo popisali morebitne nove kmetije, nova lastništva zemlje, hlevov, gozdov itd. Takrat bodo popisovalci, ki bodo delovali po posameznih četrtih, na katere je Gorica razdeljena, že razpolagali s popisnimi polami. Sodijo, da bodo za tisti čas zaposlili od šest do osem oseb. Njihova naloga bo razdeliti popisne pole, skoraj gotovo tudi pomagati pri spo-polnjevanju, potem pa jih bodo še pobrali. Na podlagi takšnega popisa bodo zbrali zelo koristne podatke, ki bodo pomagali osvetVd, kakšno je stanje danes na tem sektorju. Morda bodo na podlagi teh podatkov izvedli koristne analize, da bi kmetijstvu, ki prideluje hrano, o ka teri se danes pravi, da predstavlja strateško surovino, nakazali koristne razvojne smernice. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879. Slovenski dijaški dom (Simon Gregorčič* v Gorici VPISOVANJE V ŠOLSKO LETO 1982-83 se prične v ponedeljek, 22. avgusta. Prijavijo se lahko učenci in dijaki, ki obiskujejo slovenske šole. Vse informacije dobite ob vpisu v pisarni do ma v Gorici, Svetogorska ulica 84, tel. 83495 V PRIREDBI DRUŠTVA PRO L0C0 V zadnjih dneh avgusta bo v Gorici tradicionalna folklorna prireditev Poleg kongresa o ljudskih izročilih m folklornega tekmovanja tudi parada po mestnih ulicah • Letos na tekmovanju folklorne skupine iz trinajstih držav Konec meseca, v dneh od 26. do 29. avgusta, bo Gorica, kot že veliko vrsto let v tem času, prizorišče velike mednarodne folklorne prireditve V dneh od četrtka do sobote se bo vršil mednarodni kongres ljudskih izročil, o katerem smo že obširneje pisali. Letos bodo zanimanje posvetili šoli in temu kar lahko šola napravi za ohranjanje ljudskih izročil. Pisali smo že, da je v strokovnem odboru so-udeležno letos tudi Slovensko etnografsko društvo iz Ljubljane. Na letošnjem simpoziju bodo sodelovali s poročili in razpravami številni slovenski strokovnjaki, pride pa se veda na goriški posvet tudi veliko strokovnjakov iz raznih dežel Evrope, tako da bo letošnje srečanje zares zanimivo. V petek, 27., in v soboto, 28. avgusta, pa se bo v telovadnici, v dolini Korna vršilo 12. mednarodno tekmovanje folklornih skupin za na grado iCastello di Gorizia». Na letošnjem tekmovanju bodo sodelovale skupine iz Italije, Jugoslavije in drugih držav. Iz Italije prideta na tekmovanje skupine «La Muffrinav iz Camporgiana (Lucca) in «Ricerche popolari ottanesi» '.z Ottane (Nuoro). Jugoslavijo bo zastopala folklorna skupina tBranko Cvetkoviči) iz Beograda. Na tekmovanje pridejo še skupine *Lous De Bazats» iz Bazatsa (Francija), *Du basih iz Branestija (Romunija), «Newcastle Cloggies* iz Neivcastle-upon-Tyne (Velika Britanija), e tramini, Yoan Costi. j. SMRTI: 77 letna gospodinja Ne£ na Corsini, 58 letni upokojenec A" ton Černič, 64-letna gospodinja "T gela Marušič, 92 letna upokojen*** Adele Pelliccia vd. Garella, 71-leti gospodinja Silvana Forchiassini. L.-t letna upokojenka Argia Musina. *" letni upokojenec Giambattisla Be.*l 70 letng gospodinja Alma Fornas* vd. Scozzina, 82 letni upokojen Luigi Podbersig, 18-letni delavec L vel Marcocig. 57 letna šivilja Ma Pusceddu por. Carletti, 73-Ietn* . pokojenec Giuseppe Sacchi, 70-lf kmet Osvaldo Romanzin, 58 letni pokojenec Savino Rubino, 561etni . službenec Gaetano De Fraia. 77-* ni upokojenec Isidoro Felctto. ^ letni železničar Sergio Bedim letna upokojenka Fiorita Simone OKLICI: podčastnik mornaP£ Francesco Sisic in gospodinja L*1®*!,, Domenichelli. frizer Pierluigi G* di in gospodinja Aurora Furlan-fer Massii liliano Dolso in dela Bruna Fabbro, industrijski i*ve7.j nec Osvaldo DelTAnna in dela' Claudia Moraš, uslužbence Ivall5|c» sničar in glasbena učiteljica pr Zavadlav, agrnom Claudio FaD in uslužbenka Luisa Bregant. ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANE DEVETAK vd. PELICON se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v času njene bolezni in so jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvaljujemo zdravniku dr. Marjanu Cijanu in g. župniku Mar* janu Komjancu. SVOJCI Sovodnje, 15. avgusta 1982 V GALERUI_ ARS MLADINSKE KNJIGE V LJUBLJANI Tržaški mojster Avgust Černigoj uspešno razstavil izbor gvašev in akvarelov iz novejšega obdobja Ob otvoritvi je slikarjevo delo predstavil umetnostni zgodovinar Peter Krečič, ki je med drugim avtor monografije o Černigoju DUH BROADWAYA V LJUBLJANSKIH KRIŽANKAH Glasbena predstava Malopridneži z znanimi songi Fatsa Wallerja Vrsta odličnih ameriških glasbenikov poskrbela za brezhibno in sugestivno glasbeno igro Tržaški slikar in grafik Avgust rni8°i se je po šestdesetih le-, ^ova vrnil v Ljubljano. Ne-iW0 ,snui°č' razmišljujoč, poln proiselnih in duhomušnih prebli-Kov $e je tokrat predstavil v . , ■J?}; a zelo obiskani prodajni saienji Ars Mladinske kniiee ob ® enji Ars Mladinske knjige ob oljarski ulici v stari Ljubljani. eprav se zcjj njegova avgustov-odmraZS^ava mor(^a nekoliko manj Li. w^na sPr'^° na pol prazne rioljane, pa smemo spričo nje-, Ss trajanja do 3. septembra, v j56 ,*x> že začela šola, zlasti orugi polovici meseca pričako-Vat' velik obisk. Izbor gvašev in akvarelov, več : & nastalo pred kratkim, saj datirani z letošnjim letom in i/dpisano Lipico, kjer je Černi-v na delovnih počitnicah zimo--u Maestoso, predstavlja ra-amijivo ie delček dolgega slikar-ial .raz.v°ja in bogate ustvarja inosti štirinosemdesetletnega sli-. rja in eno smer stilne orien-p ,1Je- Umetnostni zgodovinar dr. o ier Krečič, avtor monografije . Črnigoju (knjige so tudi na vo-na razstavi), je v otvoritve-j . nagovoru pravilno poudaril, „ , 12nrana dela kažejo na eno r« 'aUalnn obdobje, ne morejo . vzbuditi niti slutenj, kaj vse ^ Černigoj v svojem živijenju o..^° namreč ve, da je černi-J’ Potem ko se je leta 1924 vr-rflr, lz Nemčije, pripadal medna-hj; konstruktivistični avantgar- di, osnoval avantgardno gibanje Pil iz It ^iubljtmi in v Trstu, ga vodil, zan- no utemeljeval in agitiral nike’ Ust.varjal in učil somišlje-sta ,.v njenem duhu, tega iz raz-bi modernističnih slik ne Hoii k® razbral. Tudi če černi-2J.. ^iopek geometrične stili-ni in videne resničnosti v sliki itio t neznan in tedi če sprejme-struu-20-’ se P° prelomu s kon-no jbvizmom kot avantgardistič-vij, ^avn°st.jo leta 1929 v njego-ne Qellh blizu poetičnega barvni" rea*izma ohranja določena tio Htivna sestavina, je očitaj ,.P° tem preobratu ni mo-t,ip ničesar več »prehiteti*. Za zatk^.0 siikarstvo obveljajo iste jSvjktosti razvoja slikarstva od p^tetih let naprej... jptarejša slika na razstavi se-e v prvo polovico petdesetih let. Je skorajda že abstraktna in samo poučen opazovalec se bo spomnil, da se s takšnimi deli začenja pri Černigoju prva abstraktna faz po konstruktivistični epizodi. Razvil jo je iz tako imenovanega »postkubizma*, v katerem se je znašel po razmeroma dolgem razdobju movega realizma*, kot ga je sam imenoval. V ozadju te slike je moč slutiti nekdanja stilizirana tihožitja. Lojze Spacal zastopa v Trstu v tem času radikalnejša stališča v duhu geometrijske abstrakcije pa tudi v Ljubljani, denimo v Kregarje-vem slikarstvu, so se pokazala znamenja, da se umetnostni razvoj nagiblje v abstraktno. Černigoj gre v načelu v isto smer; nekaj njegovih del iz časa 1957-58 je povsem abstraktnih, a hkrati že opažamo, kako popušča strogost geometrične mreže, ki je prej trdno povezovala goste barvne ploskve. Toda v istem času, zlasti če ima pred seboj mestno veduto ali krajino, daje koncesije slikarski predlogi. V koloritu je sprva temnejši (barve: rdeča, rjava, oker, zelena, modra) in v tem izviren, saj se pomembno razlikuje od Spacalovih gostih, na nekaj tonov uglašenih slik kot od Kregarjevih ali Sedejevih «geo-metrizmov* v slikah, kjer prevladuje predvsem en barvni ton. Po sredi petdesetih let se Černigojev kolorit osvetli,* je poudaril Peter Krečič. «Na razstavi ni nobenega zgleda njegovega informelskega slikarstva, pač pa en gvaš iz leta 1965 kaže na določeni vidik njegove naslednje razvojne stopnje, ko se je spet lotil kolažev in u-metnostnih objektov.* Krečič je spregovoril še o Černigojevem kasnejšem delu, risbah in grafikah ter opozoril na sedanjo zaposlenost z akvarelom, kombiniranem z lavirano risbo. Avgust Černigoj se je po Kre-čičevi studiozni razlagi in. predstavitvi razstave na otvoritvi najprej zahvalil obiskovalcem in izrazil zadovoljstvo, da se ponovno srečuje s staro Ljubljano. »čeprav nekoliko .cika’ na Pariz,* je dejal Černigoj, »pa je edino stara Ljubljana prava Ljubljana.* Ob najmlajših delih je1 posedal, da so nastala pred kratkim v Li- l!W >/H Avgust Černigoj z grafikom Francom Vecchiettom na odprtju razstave v galeriji Ars v Ljubljani pici. «Ne jaham,* se je pošalil, »sem že nekoliko prestar!* Černigojeva umetniška delavnica prepričljivo kaže drugačno podobo svojega lastnika in mojstra: več- no mladost, ustvarjalno invenci-jo, svežino duha, odzivnost na vsakršna sodobna dogajanja v svetu likovne umetnosti, željo po informiranosti in spoznavanju: bi- ti učitelj in učenec, a vendarle najprej trden in vztrajen zasledovalec lastne notranje resnice in identitete. MARIJAN ZLOBEC Trideseti mednarodni poletni festival v Plečnikovih Križankah je s šestimi nastopi skupine ameriških glasbenikov s songi Fatsa Wallerja v svoji prvi polovici dosegel kvalitetni vrhunec. Glasbeno gledališka predstava Malopridneži (Aint’ Misbehavin) je bila že v programu festivala napovedana kot »originalni musical z Brod-waya» in kot «najboljši ameriški musical leta 1978», ki prihaja tokrat prvič v Jugoslavijo. Kdor pa je pričakoval tradicionalni musical, z enotno vsebino, zgodbo, je bil bržkone rahlo razočaran, kajti večer z ameriškimi glasbeniki je ponudil »le* rapsodično povezavo tridesetih songov znanega skladatelj? Wallerja, sicer v izvrstni izvedbi, interpretaciji in scenski postavitvi, kot nekakšen kabaret do pravega musicala pa je bilo še daleč. In v tem smislu je bila propaganda, dodana z visokimi cenami vstopnic, deloma 7ava in inra Thomas '\Vright Waller (1904 -1943) s popularnim vzdevkom Fats je bil ameriški pianist, pevec in skladatelj jazzovske glasbe. Začel je kot organist v kinu Lincoln Theatre in že leta 1920 postal znan v Harlemski družbi, predvsem po zaslugi svojega mentorja pianista Jamesa Johnsona. Leta 1928 je dosegel svoj prvi opaznejši uspeh s songi za musical Keep Shufflin in Hot Chocolates. Leta 1943 je umrl za pljučnico. Napisal je nad ............................................itiitiiiuiiimimimmmitmiii.MiHiMuniiiiiHiimimimi...iimniim PRED 4. SREČANJEM PISATELJEV POD OBIRJEM Umetniški in bivanjski dualizem pomeni utesnjenost ali obogatitev za ustvarjalca? Vprašanje, ki ga bodo obravnavali pisatelji manjšinskih narodov in narodnosti, se bo dotikalo tudi njihove specifične situacije Pod Obirjem bo tudi letos potekalo IV. srečanje pisateljev manjšinskih narodov in narodnosti, na katerega so seveda vabljeni tudi književniki slovenske TRŽAŠKI GLASBENI SEPTEMBER^ NA PROGRAM« NASTOPI ŠTEVILNIH SVETOVNO ZNANIH GLASBENIKOV Med drugimi bo na Gradu sr. Justa nastopil tudi Sim/onič-ni orkester RTV iz Ljubljane * Koncert Črtomira Šiškoviča I % u h ? * ■ >' f W " " M':* ' }l: . p t, 1 $", ■ ^ Mm Simfonični orkester RTV iz Ljubljane z dirigentom Antonom Nanutom Mh DriUme<* najvažnejših glasbe-tov0y« , itev v Trstu je prav go-Prirej glasbeni september*, ki ga Ufera v sodelovanju z združe-z pPuntamenti musicali* in 0omr,aST. godbo* Tržaška avto-Ustan® turistična in letoviščarska klju6°ya- Glasbeni september za-*°ho v Poletno kulturno se-Letn naaem mestu. J5. ava Se bo prireditev pričela *n se bo zaključila 30. boa , Nai takoj zapišemo, he jv?50 ^hko prišli ljubitelji glas-»po^ s^°i račun, saj predvideva bo ,n„ koncertov nastope svetovih „„nia glasbenikov in glasbe- Pr^amblov. Silvesi koncert bo v Baziliki sv. *ka kjer bo nastopila romun-Florenza Barbalat. iestii £.aJe 4e nastopila v našem *tadnii n> ie'a tudi lepe uspehe. Na-? cerkvi'°??ert h® L septembra bo n ,l Madonna del mare, ko 3*or to ,.?ila skupina »Kammer-1* lnr. ? ther Von der Vodelweide» •barja pUckE pod vodstvom Oth-0ste- Skupina je bila na-bo v"a na številnih tekmovanjih Kon! svatu- fionovi^’ki bo 2. septembra (po-*Nčen u l*0 3 septembra) bo po-en harU- Nastopila bo Susan- na Mildonian, ki je armenske narodnosti, študirala pa je v Benetkah in nato v Parizu. Harfistka je dobitnica številnih pomembnih nagrad, izkazala pa se je tudi kcft pedagoginja in mentorica. Dogodek bo prav gotovo koncert, ki bo na Gradu sv. Justa 4. septembra in na katerem bo nastopil Simfonični orkester RTV iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta. Kot solist bo nastopil eden izmed najbolj cenjenih italijanskih violinistov, in sicer Cristiano Rossi. Ljubljanskega simfoničnega orkestra ne gre posebej predstavljati, saj je njegov sloves prekoračil domače meje in prav gotovo se nam obeta sugestivni koncert, na katerem bomo lahko poslušali glasbe Goloba, Strawinskega in Francka. še prav posebno kvalitetni bodo koncerti na orgle v Katedrali sv. Justa. 6. septembra bo nastopila organistka Marie-Claire Alain, ki je prejela 11 nagrad »Grand Pri* di Disque», na Japonskem pa je za posnetek celotnega opusa skladatelja Buxtehudeja prejela zlato ploščo, kar ni majhen uspeh za izvajalce klasične glasbe. Iz Madžarske bo prispel 13. septembra organist Itvkn Ella, ki je žel v svoji domovini in izven nje velike uspehe. Najimenitnejši organist pa bo nastopil v Katedrali sv. Justa 20. septembra. Gre za Jana Langlai-sa, ki ga štejejo za največjega živečega organista na svetu. Med drugim bo zaigral nekaj svojih skladb. V sporedu prireditve »Glasbeni september* je predviden tudi nastop violinista Črtomira šiškoviča in sicer v Baziliki sv. Silvestra 22. in 23. septembra. Igral bo skladbe Prokofjeva, Paganini-ja in Bacha. Bachu bo posvečen tudi zadnji orglarski koncert, ki bo 27. septembra in na katerem bo nastopil Lionel Rogg. Spored »Glasbenega septembra* pa ;,e bo zaključil 29. in 30. septembra s koncertom trija «Ludwig Van Trio*, ki ga sestavljajo svetovno znani glasbeniki. Kot smo že zapisali, so organizatorji tržaške glasbene prireditve poskrbeli, da so v spored vključili tudi svetovno znana imena, kar seveda privabi občinstvo, ki si želi poslušati dobro klasično glasbo. Tovrstnih ljubiteljev pa je vedno več in zato je pričakovati, da bo Glasbeni september pomenil lep kulturni dogodek za naše mesto. narodnostne skupnosti v Italiji. Srečanje se je že nekako zaraslo v zavest koroških rojakov, saj daje slovenski ustvarjalnosti v tej deželi dokajšen impulz, če ne drugega pa vsaj spodbuja razmišljanje o književnosti, o možnostih ustvarjanja, o dilemah, s katerimi se soočajo manjšinski pisatelji. Zaradi tega ima obirsko srečanje, ki ga prirejata SPZ iz Celovca SPD «Obir» tudi veliko odmevnost, tako v domačem tisku kot v širšem avstrijskem. Doslej so se zvrstila že tri taka mednarodna srečanja. Na prvem je tekla diskusija v retroro-manski književnosti in književnosti gradiščanskih Hrvatov, na drugem smo obravnavali ustvarjalnost lužiških Srbov, na tretjem pa je bila na vrsti furlanska književnost. Tudi zaradi informacij, ki jih daje, je obirsko srečanje pomembno. Ob tem se seveda sama po sebi vsili ugotovitev: književnost je, kot potrjujejo obirska srečanja, bistven faktor v življenju manjšine in je spojena z družbeno stvarnostjo, njen nenehen spremljevalec in kritik. Tega se na Koroškem očitno zavedajo, zato je, denimo, tudi leposlovna revija »Mladje* nepogrešljiv dejavnik v življenju koroških Slovencev! Kakšno diametralno nasprotje z našo stvarnostjo, kjer je leposlovje čisto postranskega pomena, krma za nepotešene duše, brez publicizacije, brez diskusije, skratka, brez vsakršne odmevnosti, kot tujek. Zato ni čudno, da ostajamo ob maturah z odprtimi usti, ni čudno, da se jezik zgublja, da je sleherni estetski čut otopel, da ljudje ne berejo, ali vsaj spoznavajo tega, kar raste na našem zelniku. O tem na tem mestu ne gre zgubljati besed, kajti, kot smo večkrat zapisali, vsaka razprava, ki ne gre v smer dobičkarstvo, je pri nas jalova ... Prireditelji mednarodnega obir-skega pisateljskega srečanja so skušali dati letošnji manifestaciji nekoliko bolj filozofske okvire. Zaradi tega bo tekla razprava na temo: »Umetniški in bivanjski dualizem — je to utesnjenost ali o bogatitev za ustvarjalca?* Temu izhodiščnemu delovnemu naslovu pa sledi podnaslov: »Vsak besedni ustvarjalec živi v nekakšni življenjski dvojnosti: kot del družbe in okolja, po drugi strani pa živi v svojem lastnem ustvarjalnem svetu, v katerem mora biti avtohton in ne vezan na vsakdanjosti življenja. Že v tej dvojnosti je dovolj polarizacij za posameznega ustvarjalca, pri literatih manjšinskih narodnostnih skupnostih pa se temu eksistencialnemu dualizmu pridruži še čisto specifična komponenta: življenje in umetniško delovanje v dveh ali več kulturah, dnevno soočanje s problematiko besednega ustvarjanja v materinščini sredi drugačnega jezikovnega okolja.* Problematika je torej zastavljena dovolj široko, da lahko izzove zanimivo razmišljanje okrog teh vprašanj. V tem je zapopadena tudi svoboda slehernega umetnika, ki ima pravico izraziti svoje misli. In prav svoboda je v književnosti eden temeljnih pojmov in problemov, o čemer smo veliko slišali tudi na H. srečanju slovenskih pesnikov letos v Kranju, Ob tem skopem orisu in predstavitvi letošnjega srečanja na Koroškem moramo še pripomniti, da .bo v okviru le-tega še več literarnih večerov, za katere imajo naši rojak iv Avstriji velik po- sluh in jih uvrščajo med pomembnejše kulturne dogodke. Manifestacija na Obirskem pri Železni Kapli bo potekala od 27. do 29. t.m. ” MARIJ ČUK 500 skladb. Bil je prvi, ki je uvedel klavir v jezik afro - ameriškega jazza, neodvisno od kakršnih koli evropskih vplivov. V jazz je prvi uvedel tudi orgle. Kot humoristični temperament je znal osvojiti občinstvo v svojih pevskih in igralskih nastopih. Malopridneži, eden izmed najbolj znanih Fatsovih songov, kot skupen naslov povezujejo Waller-jeve skladbe v musical, ki slika podobe Hariema v tridesetih letih. Večer je uvedel posnetek tega songa, ki ga je zaključila igra v živo na pianinu in prenesla avtentičen avtorjev zapis na sceno Križank. Pianist John McMinn je tako poosebil skladatelja: bil nenehno na odru. v dogajanju, čeprav nikoli ni bil njegov glavni protagonist. Podobo tridesetih let so sugestivno, profesionalno brezhibno: interpretativno doživeto, lahkotno in temperamentne ustvarili pevci E-van Bell, David Cameron, Ms. Heaven, Michele McCain in A-drienne West. Spremljali smo pravi glasbeni show, po ideji Mur-raya Horvvitza in Richarda Malt-byja, v orkestraciji in aranžmaju Luther Henderson ter v vokalni in glasbeni zasnovi Jeffrey Gutcheon in William Elliot. V ozadju scene so nastopili glasbeniki bobnar Rod-ney Harper. kontrabasist Jerry Jemmott. klarinetist Rick Wald. saksofonist Manny Boyd, trobentar Danny Hayes in trombonist Clarence Banks. Orkester ni bil nikoli v ospredju: ostal je kot glasbena kulisa, spremljevalec vokalnih solistov, nosilcev Wallerjevega glasbenega sporočila, duha Harlema, črnske glasbe (vsi so bili črnci), njenih tipičnih muzikalnih in vsebinskih prvin. V tej identiteti je večer z newyorškimi glasbeniki zelo uspel. Njihove nastope si je v poletnem gledališču Križank ogledalo nad 7800 obiskovalcev, dovolj zgovoren podatek, kako si vrhunska in tipična umetnost z lahkoto pridobi gledalce in da je cena zanjo (vstopnice po 300 din, kar je največ doslej) najmanjša ovira. Julijske prireditve jubilejnega ljubljanskega festivala si je ogledalo nad 20 tisoč obiskovalcev. Med koncerti je zelo dober vtis zapustil nastop pri nas domala neznanega simfoničnega orkestra iz Toulousa z Ravelom in Berliozom ter večer baročne glasbe s Camerato Amsterdam. Med folklornimi prireditvami je ob odpo- Iz sodobne furlanske poezije LEONARDO ZANIER IZSELJENIŠKE PESMI Leonardo Zanier se je rodil v Maranza-nisu pri Comegliansu leta 1935. Sam je bil veliko let izseljenec in opravljal najrazličnejše poklice v tujini, predvsem v Maroku in Švici. Sedaj živi v Rimu in je član Izseljeniškega urada sindikata INCA-CGIL. Zanier je objavil vrsto pesniških zbirk in pa študij o izseljeništvu. Objavljene pesmi so iz zbirk «Sboradura e Sanc» in «Che Diaz ... us al meriti*. Sveti Martin Švicarji so prav gotovo razumeli skrivnost miloščine čeprav si je niso izmislili sami: daruj kar ti ne služi vendar s prisrčnim izrazom še bolje če s hrupom: dve daj za darilo tri da se razširi glas pa poglejte sto švicarskih frankov: sveti Martin velik gospod velik po mošnji imetju in postavi lepo oblečen pred revnim golim in lačnim človekom Martin je od nog do glave zavarovan z oklepom pod njim volnena kamižola in hlače in med volno in kožo tanko platno da preveč ne srbi nad oklepom dolga ozka in prav gotovo rdeča pelerina polovica na prsih polovica na hrbtu in on jo nosi iz veselja do barve in do žvižgov ko na dirjajočem konju zaplapola blago v vetru odvečen okras znak simbol in privesek skoraj kot današnja kravata •... in ko je videl reveža je stopil s konja potegnil meč ...» in je prerezal na pol svojo pelerino-kravato ravno toliko da zadostuje za lulek. Seme in kri Nag sedim po sauni na pručki in strižem nohte na nogah nekateri padejo naravnost drugi švrknejo daleč po kamnitem podu minilo je komaj novo leto mati Eliza: pokopana pred kratkim hči Eliza in njena mati Flora: v Rivi sinova Luca in Andrea z materjo Rosano: v Ziirichu oče in brat Quinto in Marino: v Karniji da ne štejemo Ane ... da ne štejemo Maroka ... spomnim se na indijsko pripovedko (kdo ve kdaj sem jo bral a,li slišal): po smrti boš zbral vsak košček svojega telesa nohte lase zobe seme in kri... ki si jih pustil po svetu ko si bil živ. Videl sem ga ko je prišel na svet Videl sem ga ko je prišel na svet v lastni urini in v materini krvi danes sem oče in še ne vem če bo Italijan ali Švicar medtem je bel in rdeč in joče v vseh jezikih (Iz furlanlčine prevedel A. Mermolja) vedi zagrebškega Lada doslej nastopil beograjski Kolo med domačimi ansambli, med tujimi pa sta veliko zanimanje vzbudila Nacionalni folklorni ansambel iz Gvineje ter Kozaški ansambel plesov in pesmi iz Kubana (Sovjetska zveza). Večer indijske klasične glasbe je bil v izvedbi Tara Bir Singh (sitar) in Hom Nath (tabla). Med odmevnejšimi mednarodnimi prireditvami velja omeniti še nastop Sele Selakovič v Prosvetnem domu na Opčinah V okviru «Tabora 82» je v Prosvetnem domu na Opčinah odprta razstava zadrskega slikarja Sele Selakoviča. V katalogu, ki spremlja zanimivo razstavo je med drugim zapisano: »čolni, ribiške ladje, mirni pristani, vedute obmorskih mest, bogastvo in raznolikost dalmatinske arhitekture, tihožitja z ribami in raki so motivi, ki pritegnejo Selakovi-čevo pozornost. On ob teh motivih uživa in jib upodablja z barvnimi ploskvami, močnimi kontrasti, predvsem pa z jasno risbo, ki je vedno polna energije, .likoli pa ostra in brutalna. Njegove slike označuje blišč spontanih impresij, čeprav je pri upodabljanju narave Selakovič ostal zavestno prechen in se je odločno izogibal banalnemu. Ker gre za monokromat-ske slike in za barvane akvarele se slikarjeva platna ne i-zogibajo srebrnih tonov, s katerimi ustvarja spreten čopič prozorno in vlažno atmosfero, ki je polna bleščečega veselja. Selakovičeva umetnost ne daje nikoli vtisa, da želi priti do nedosegljivega cilja. Njegovo u-metnost navdihujeta predvsem poštena volja in preprosta želja po slikanju sveta, ki nas obdaja. Prijetnost umetnikovih slik je prav v izjemni lahkotnosti, ki se nam kmalu razodene kot proizvod trdnega znanja, mojstrovine in izkušnje. Državnega baletnega ansambla iz Bratislave. Ob desetletnici delovanja sta koncertirala Ljubljanski in Ribniški oktet. Edini pevski zbor na festivalu je bil italijanski iz Rude, a ni' privabil dovolj ljubiteljev dobre zborovske glasbe, čeprav jih v Ljubljani ni malo. Festival bo trajal do prvih dni septembra in prav te dni prihaja v Križanke vrsta zanimivih mednarodnih ansamblov in solistov, zato pričakujemo še nekaj kvalitetnih vrhov (moskovsko gledališče, brnska opera, španska folklora, latvijska filharmonija, madžarski simfonični orkester...). M. Z. Popravki V uredništvo smo prejeli pismi z nekaterimi popravki. V prvem pismu se tajnik revije »Primorska srečanja* Zoltan Jan nanaša na članek D. Željeznova o Alojzu Gradniku (PD 8. 8. 1982) in točneje na njegovo trditev, da se ni nobeno slovensko javno glasilo spomnilo stoletnice rojstva primorskega pesnika. Pisec pisma ugotavlja, da je revija «Primorska srečanja* posvetila Gradniku daljšo razpravo in sicer v številki, ki je izšla konec julija. B. Možina se nanaša na svoj članek »O materi Janeza Sveto-kriškega* (PD 8. 8. 1982) in opozarja na tri napake v tisku. Najprej ugotavlja, da je priimek Pajk v matičnih knjigah Paljk in ne Pajk. V stavku, ki pravi »Prav tako kot Lionellijevi so imeli Preglovi v Rihenberku v zakupu po-što», je izpadla beseda v Črničah. Pravilno je: »Prav tako kot Lionellijevi v Črničah . . .». V stavku: «Če upoštevamo, da so Palko-vi dobili plemstvo...» je zgrešeno naveden kraj in sicer niso živeli v Kopru ampak »na Korpu*. Za popravke se njihovim piscem vsekakor zahvaljujemo. >>1 • R < &<2XF .AURI8IHA /NABREŽINA J PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vmtle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo Cesta NABREŽINA SEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodi) tel. 200282 ZA BOLJŠE POZNAVANJE DEŽELE POD KANINOM Izšla zanimiva knjiga Alda Madotta Rezijanska dolina in njeni prebivalci Avtor, ki je znani družbenopolitični delavec, objavlja o posameznih temah izčrpna poglavja in jih ilustrira z izvirnim slikovnim gradivom V teli dneh je izšla knjiga Alda Madotta «J-.a val Resia ed i suoi abitanti» (Rezijanska dolina in nje prebivalci). Avtor jo je izdal v samozaložbi v 1.500 izvodih s ceno, 7.000 lir izvod. Aldo Madot-to ;ie eden izmed tistih štirih Rezijanov in tujcev, ki si prizadevajo opredeliti pisavo za rezijan-ščino, in je obenem tisti od dveh domačinov, ki se je oslonil na slovensko abecedo. Se pravi, aa priznava slovenski izvor Rezijanov, da je njihova govorica eno od narečij slovenskega jezika, kar predstavlja zanj izhodišče za vsa kršno ocenjevanje tega nadvse svojevrstnega etnično-kulturnega fenomena. Madotto je večji del svojega življenja zbiral gradivo o svoji dolini, na. katero je. kot sicer vsi Rezijani, čustveno globoko navezan. Pred 15 leti se je prvič pozabaval z mislijo, da bi ea ob javil, vendar takrat čas ni bil dozorel za takšen podvig Dozore! je v tej zimi. pravzaprav v fe bruarju. ko se je zima začela poslavljati in je Madotto začutil prihod pomladi in s tem tudi življenjsko moč, ki se mu je povrnila. V dveh mesecih je knjigo, ki ima 160 strani, napisal in rokopis izročil tiskarni. Knjiga je razdeljena na 11 poglavij. vsako poglavje pa je ilustrirano z bogatim slikovnim, do večini neobjavljenim gradivom, na katerega .je avtor upravičeno ponosen. Knjiga nima nikakršnega namena po znanstvenem pristopu k osvetljevanju posameznih poaia vij. ampak hoče biti pogled do mačina na zgodovine tega kraja in njegovih ljudi, na njihov izvor, na šege in navade, pa tudi opis prelomnih razdobij in njihovega vpliva na oblikovanje takratnega in današnjega vsakdana. Knjiga, posvečena spominu na njegove starše se začenja z av torjevim verzom, v katerem zapoje hvalnico svoji dolini. Potem pa v italijanščini in rezijanščini pojasni razloge, zakaj .je vzel pero v roke. Predvsem zato. pojasnjuje ker je na to zemljo navezan. da bi osveži! njeno zgodovino in tegobe ljudi pod Kaninom. Avtor je hotel biti pri svojem delu čimbolj popoln in je "zato v splošnih novicah najprej nanizal osnovne zemljepisne podatke te občine, gibanje števila prebivalstva skozi stoletja, takorekoč od naselitve dalje. Navaja število prebivalcev po posameznih vaseh in zaselkih, vse skupaj pa ilustrira s panoramskimi fotografijami vasi, kakršne so bile pred potresom. V tekstu uporablja uradna, se pravi italijanska imena, vendar pogostoma v oklepa iu navede slovensko krajevno ime. Ko govori o šegah in navadah, mu je ljubši slovenski izraz, ki mu daje prednost in ga v prevodu obiari v oklepa iu. Kot ie dejansko bilo v preteklosti in ie še danes, so župnišča vedno igrala va 'no vlogo in ie zato o niih nri občil daljše novi a v je. Obdelal je šolstvo, povezave, javne usluge nih spisih navaiali tud; domača Imena Teta 1941 na so iih pre- povedale višje oblasti. Po našem mnenju očitno zato. ker so ta imena bila ponavadi čisto slovenskega izvora. Zelo leuo je obdelano noglav.je in navedel najbolj razširjene priimke. Bolj kot dogajanje med prvo svetovno vojno, je zanimiv opis udeležbe Rezijanov v drugi svetovni vojni, zlasti po razpadu Italije in ob ustanovitvi Rezijanskega bataljona v okviru Gregorčičeve brigade. Bataljon je štel 200 borcev in je med sedež v Oso.ja-nih. Proti koncu vojne so ustanovili še osopovski bataljon. soiovensKi partizani, junaški boru ui prepričam ruuoljuui, so se uijui..,au uo.ji.OjUO ui ponosno, ivehuioii unicu ujm, ki so parni za svououo nas Vacii, počivajo v rczijansKi zenuji skupno z na-silili,* je zapisa) muc iviauoiui, ciovek, ki ima partizansko prizna nje m jugoslovansko ounkovaiije. Potres zajema v knjigi oosirno poglavje, v lijem je s stevukami uaveueiio Strašno opusuisen.,e. ua-veuena pa sia tudi uva nadvse zanimiva pouaika, namreč, da so za zaseDiie giaon.,e do konca lanskega lem domačini prejeli 13 milijard lir. operna za javna deia pa skoraj štiri. V družbenogospodarskem prere zu zgodovine Rezije pisec navaja vse poglavitne dejavnosti, od kmetijstva do oortništva, emigracije, živinoreje, pa do sedan.iin zadružnih oblik stanovanjske obnove. Z naraščanjem življenjskega standarda se .je podaljševala življenjska doba. Pred 110 leti je trajala 33 Jet. danes 73. Najbolj obsežno in tudi zanimivo je poglavje o kulturi m folklori. Madotto je zapisal, da .je 75 odst. besed v rezijanskem narečju slovenskega 'zvora. V 95 odstotkih družin govorijo rezijan-ščino. italijanščino sicer razumejo. še bolj furlanščino. Velika pomanjkljivost je v tem, da ima v Reziji vsaka vas svoje narečje in se ne morejo sporazumeti, v katerem naj pišejo in s kakšnimi pismenkami. S tem v zvezi navaja potek shoda, ki naj bi do-magal razvozlati to zapleteno vprašanje, in o katerm je naš list obširno poročal, ko so bile razprave v teku. Podrobno je avtor opisal vse znanstvene pristope k preučeva nju Rezije, od Jana Polockega v lelu 1790 pa vse ostale do da našnjili dni. Madotto visoko oce n.ju.je dolgoletno in znanstveno najbolj poglobljeno raziskovalno delo Milka Matičetova iz Ljubljane, ki je zbral in objavil največ gradiva in ki je postal na tem področju nesporna avtoriteta. Navaja tudi pomemben delež Pavla Merkuja iz Trsta. Gre za dva Slovenca, ki sta se tako zagrizla v preučevanje Rezije, da se z njenimi prebivalci sporazumevata v njihovem narečju. Zelo je obdelano narodno blago, plesi, pesmi, pravljice in bajke. Poleg teksta sta objavljeni tudi dve fotografiji rezijanskega plesa in citiravcev. Na eni ie tudi citiravec Zabalinkič. o katerem pravi, da je tako spretno znai igrati na citiro (violino), da so še ■''mrtvi zaplesali*. Njegovo igra nje je bilo temperamentno in je plesalce tako potegnilo, da je šlo fašistom na živce. Prepovedah so mu igrati in Zabalinkič .ie Drepo-ved spoštoval do osvoboditve. Predaleč bi nas ta zapis nrine-ljal, če bi hoteli navesti značaj-nostne poteze Rezijanov, ki jih Madotto dobro pozna in jih tudi lepo predstavi. Zadovoljili bi se samo z ra jnkim Barbetem, ki je umrl pred 60 leti in ie živel sam samcat v Zaslatini. Bil .je čudak, vendar pameten in sposoben citirati cele strani iz prebranih knjig. Spoznal se je na zdravilna zelišča. po malem pa je bil tudi vraž in je prirejal sniritistične seie. Pri njem se je znana oripovedo-valka Tvna Wajtawa (Valentina Pielich) iz Solvice veliko naučila. Knjiga ie v dolini doživela veliko odmevnost. Posamezna ooela-vja vsak dan bereio oo lokalni radijski postaji. Madotto prejema od domačinov priznanja za svoje delo, ki so povsem pregnala skrbi. ki so se ga polaščale na začetku spomladi, ko se ie lotil zajetnega in težavnega dela. Bal se je. da mu ne bo kos. Sedaj ko ie delo izšlo, je mladostni žar spet vzplamtel v mem GORAZD VESEL Iz umetnostnih galerij Claudio D im in i v občinski galeriji Tržaški slikar Claudio Dimini se je uveljavil kot barvno izredno kaleidoskopsko pester, ekspresionist, ki je že povsem na robu abstraktnosti. V iskanju lastnega likovnega izraza, se je njegova razvojna pot vila mimo najrazličnejših «izmov», dokler ni spoznal, da v bistvu sestavlja resnično sliko predvsem združevanje nasprotstev in sozvočja barv, ki ji zadostuje tudi le fragmen-tarično uokvirjanje z risbo ali v risbo. Zato v njegovi likovni u stvarjalnosti izstopa koloristična usmeritev, ki zaživi v močno razgibanem zagonu dela, med nanašanjem fluidno gibkih barv, ki jih po potrebi na široko odriva, da ostaja m platnu le prozoren sila tanek sloj nad prosevajočim tkivom, ki s svo:o zrnato strukturo ustvarja poseben čar mehkobe, vtem ko odrinjena barva u-stvarja nadvižne robove v vsej barvitosti krepkih odtenkov. Tako so se v slikah njegovih razstav pojavljale navidezno razsipne zmede barvnih eksplozij, iz katerih pa se je rojevala utripajoča zasnova figurativne predstave n 'eguve domišljije, predmet ali živo bitje, rastlina ali pokrajina, cvetica ali ženski obraz. Ka ko se more njegova domišljija v tem razbrzdali, je pokazala razstava z naslovom «•Predlog za železniški muzej v Trstu», ki jo je pripravil v kavarni Tommaseo, kjer so skozi barvne eksplozije drvele najrazličnejše težke lokomotive. Tovrstno novo presenečenje nam je Dimini pripravil tudi z nedavno razstavo v tržaški občin ski galeriji. Na velikih platnih, vendar pa v nekoliko boli urejenem načinu razdajanja barv in risbe, je ponekod naslikal do o-grnmnosti povečane glave ali točneje njihove zasnove, raznih znamenitih osebnosti, ki delujejo na najrazličnejših področjih tržaškega javnega živi jen ia. Slike jim sicer v nečem zagotovo sličijo, a nas pri tem nekoliko vznemirjajo. kot da bi se iz pestrih barvnih eksplozij sproščale tajne sile, ki oblikujejo pomembnost teh ljudi. Jasno je. da ti monstr portre ti. hočejo biti samim sebi merilo, na druge izkušnje portretnega slikarstva, čeprav le te zasledimo deloma tudi v malih perorisbah več ali manj znanih oseb. In prav omenjena odmaknjenost laskanja tem lmdem ali tem obrazom dela te Diminove slike zanimive in hkrati vrednoti njegovo umetniško kakovost. n z- M. B.,, Razkošna potniška ladja «QE2», ki je v času angleško - argentinske vojne prevažala v Južni Atlantik angleške vojake, je v soboto »očiščena* odplula spet na redno vožnjo v New Vork OB 40-LETNICI USTANOVITVE SOŠKEGA ODREDA Primorskim partizanskim formacijam primanjkovalo usposobljenih kadrov Vojkova Trnovska četa je krenila proti severu in razvila živahno dejavnost Tolminska četa je s svojimi patruljami dajala vtis, kot bi bilo veliko vojske 6. Minerski vod na Krasu jv tudi avgusta in septembra nad« 1 je vat napade na električne daljnovode. Tolminska četa pa ie na severu delala po skupinah podobne akcije na Banjški planoti in po dolini Trebuše. Najbolj dejavna je bila Vipavska četa, ki .je imela med vsemi največjo bojno tradicijo. Zadrževala se je na robu Trnovskega gozda. Že 18. avgusta je na Krnici nad Šempasom uničila veliko količino drv. še isti dan pa je med Otlico in Predmejo nad Ajdovščino napadla skupino vojakov 22. pdseka graničarjev in dva ranila, hkrati pa zažgala dva voza. Po navodilu Pokrajinskega komiteja KPS je Vipavska četa najverjetneje v noči na 28. avgust posiala iz tabora nad Ozeljanom šestčlansko patruljo proti Vojskemu. Črnemu vrhu nad Idrijo in Kanomlji dve patrulji pa še v druge predele, kjer se partizani poprej š" niso pojavljali. Patrulje so imele nekaj manjših spopadov s sovražnikom in so se povsod povezale s člani osvobodilnega gibanja. Primorskemu osvobodilnemu gibanju ie bila v pomoč tudi skupina sposobnih aktivistov, ki je v noči na 31. avgus' 1942 skozi dobro prikrit podzemeljski rov pod žično oviro pobegnila iz koncentracijskega taborišča v Gonarsu pri Palmanovi (Furlanija), se prebila v Brda in zatem s partizansko patruljo prišla v partizanski tabor na Banjški planoti. S svojimi izkušnjami so ti aktivisti pomagali razvijati vojaško, obveščevalno, politično, propagandno in druge dejavnosti na Primorskem. Do sredine septembra 1942 je bataljon »Simona Gregorčiča*, kljub svoji vojaški šibkosti razširil svojo dejavnost ter pokazal svojo navzočnost po vsej Primorski vse do Beneške Slovenije. Fašističnim oblastem .je dokazal, kako se je narodnoosvobodilno gibanje razširilo in se že trdno zakoreninilo na vsem slovenskem narodnem ozemlju onstran bivše državne meje. Medtem ko .je proti jeseni 1942 partizanstvo južno cd črte Postojna - Divača zaradi notranjih slabosti in ločenosti Brkinske čete oslabelo, pa se je drugod nezadržno razvijalo in čedalje bolj širilo proti severu. Ko so fašistične oblasti septembra 1942 začele klicati k vojakom letnik 1923. se veliko slovenskih fantov vpoklicu ni odzvalo Skupinsko ali posamič so vstopali v vrste borcev Gregorčičevega bataljona, ki se je naglo krepil in pod vodstvom Pokrajinskega komiteja KPS Slovenskega Primorja razširjal narodnoosvobodilni boj Da bi zavrle odhajanje v partizane, so fašistične oblasti začele ostro groziti in izvajati zastraševalne ukrepe proti članom partizanskih družin. Plenih so jun premoženja in jih pošiljali v internacijo, toda kljub temu so mladeniči celih vasi. zlasti v goriški okolici, vstopali v partizane. Štab batal.jona »Simona Gregorčiča* je 16. septembra med Vogrskim ir Prvačino v spodnji Vipavski dolini na bataljonskem zboru ki sta mu prisostvovala le Vipavska četa in Kraški minerski vod, razdelil navzoče partizane na tri čete: 1. in 2. Viiiav-sko četo ter Kraško četo. Tedaj je imel bataljon skupaj s Tolminsko četo že okrog 140 boi ve v. vendar jih je bilo okrog 50 še neoboroženih. Po vrnitvi na Kras je Kraška četa v noči na 21. september 1942 pri Repentabru torej že blizu Opčin oziroma Trsta napadia barako sovražnikovega oddelka za zaščito železniške proge ter ubila enega vojaka, dva ranila, sedem pa ujela ter pri tem seveda zaplenila sedem pušk. Z razgibanim političnim delovanjem je Kraška četa kmalu na-rastla na 100 borcev in 20. oktobra 1942 napravila med Ivanjim gradom in Komnom uspešno ak- cijo na električni daljnovod Do blar Opčine. Kraška četa se je zalem razdelila na tri vode ki so delovali ločeno in se spretno izogibali sovražnikovemu zasledovanju. Obe Vipavski četi in štab bataljona »Simona Gregorčiča* so se premaknili v Trnovski gozd, kjer so 24. septembra 1942 odbili sovražnikov napad na Selovcu vzhodno od Trnovnega. Okoli 27. septembra pa so v dolini Korenine severno od Sinjega vrha nad Ajdovščino ustanovili še 5. četo bataljona. »Trnovsko četo*, ki nad bi delovala na območju črnega vrha nad Idrijo. Trnovska četa, ki .jo je vodil Janko Premrl - Vojko, .je nato krenila proti Mali gori, Zadlogu in Črnemu vrhu nad Idrijo ter si postavila tabor Na Grižah, severovzhodno od Črnega vrha nad Idrijo. Razvila je živahno dejavnost v ožji in širši okolici, kljub izredno velikemu številu sovražnikovega vojaštva, ki .je bilo na stanjeno skoraj po vseh vaseh in celo pri pozameznih osamljenih kmeti iah obmejnega pasu. Četa je tu preprečila izkoriščanje gozdov, uničila nekaj ovaduhov in vzpostavila zelo pomembno zvezo z Dolomitskim odredom onstran bivše meje JOŽE OBLAK (Nadaljevanje sledi) NEDELJA, 15. AVGUSTA 1982 PONEDELJEK, 16. AVGUSTA 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja - nabožna oddaja 12.15 Zelena črta - kmetijska oddaja 13.00 Poletni maraton - Balet 13.30 DNEVNIK 17.00 življenje na Zemlji - dokumentarna oddaja 17.55 Srčna dama - 2. del 18.50 Rojen za na morje - 3. del Ob koncu Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Maigret v Pigallu - film 22.20 Hit Parade 22.50 športna nedelja 23.30 DNEVNIK Ob koncu Vremenske razmere Drugi kanal 11.00 Vivaldijeva potovanja - koncert 11.55 Bonaparte na otoku Malti -dokumentarna oddaja 12.10 Connections - 4. del 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy - TV film 14.15 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi Iz Zeltivega v Avstriji: Avtomobilske dirke - Velika nagrada Avstrije Formula 1 17.00 Film 18.45 Po Ameriki s kolesom Ob koncu Vremenske raz mere 19.50 DNEVNIK 2 - Vesti 20.00 DNEVNIK 2 - športna nedelja 20.40 Zgodba nekega Italijana -Alberto Sordi 21.55 Hill Strett: dan in noč - TV film 22.45 Mozart: Note iz mladosti -3. del 23.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.20 1 Show Club - glasbena oddaja 20.30 Glasbena oddaja s Francom Danijem 20.30 Salvatore Piscicelli - 2. del 21.10 Glasbena oddaja z Enricom Ruggerijem 21.20 DNEVNIK 3 21.45 športne vesti 22.15 Jazz club JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 10.30 Poročila 10.25 živ žav - otroška matineja 11.25 Osma ofenziva - nadaljevanka 12.25 TV kažipot 12.45 Čez tri gore: Fantje treh dolin TRSI A 8.00. 13.00, 14.00. 19 00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Nedeljska matineja: tO 30 Poslušali boste; 11.00 Mladinski oder: «Naša božja pot pod gora mi»; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: Kulturna panorama; Zabavni program; 1630 Hit, Parade; Spored resne glasbe; Na počitnice. KOPER (Slovenski program) 7.00. 7.30. 8 25. 14.00, 15.00, 17.55 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.30 Naš čas; 9.07 Ki-nospored. objave; 9.10 Stoji, stoji lipica; 9-30 Polje, kdo bo tebe ljubil: 14.00 Na valu radia Koper, Sosedni kraji in ljudje; 14.30 Glasbeni notes; 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje skupina Exile; 16.30 Domača rock scena: 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Primorska poje; 18,00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 Poročila : 7 00 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Festi-valbar; 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Plesna glasba; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I.; 15.00 Poje Viola Valentino; 15.15 Stisk roke; 16.15 15 minut s skupino Citv Boy; 16.30 Vrtiljak jugosl. motivov; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Crash; 18.00 Lestvica LP; 18.34 Grisignana 82. 13.15 Kmetijska oddaja 14.15 Poročila 16.30 Poročila 16.35 Sho\v Fantastico - glasbena oddaja 17.35 Hiša voščenih lutk - film 19.00 Športna poročila 19.15 Nastanek in razvoj jugoslo vanskega vojnega letalstva-Propelerska letala od 1945 do 1953 - 1. del 19.45 Indija: Čas bogov - 2, del 20.15 Risanka 20.23 TV in radio nocoj 20.25 Zrno do zrna 20.20 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Ilinden - nadaljevanka 22.30 Človek brez meja: Zakaj živi človek - dokumentoma oddaja Na prastaro vprašanje »Zakaj človek Žiri*, odgovarjajo jo najuspešnejši študentje filozofije iz različnih delov sveta. Reporter popotnik, Rudi Klarič, je poiskusil dokumentarati razmišljanje o tem morda najtežjem odgovoru na lahko vprašanje, tudi od kakega absolventa ljubljanske Filozofske fakultete. Vendar poiskus v tej smeri ni najbolj uspel, skorajda nemogoče je bilo najti junaka, ki bi se — če že ne resnobno pa vsaj duhovito poigral z maihnostjo doseda-nega človeškega osveščanja. 23.05 Reportaža z nogometne tekme; CZ - Sarajevo 23.25 šnortni pregled 00.05 Poročila Koper 17.00 Bukarešta: Lahka atletika Balkansko prvenstvo 19.00 Avtomobilske dirke -Iz Zelt\vega v Avstriji Velika nagrada Avstrije Formula 1 20.00 Risanke 20.15 Pustolovec s Tortuge - film 21.45 Gtosba brez meja: Nana Moscouri - II. del 22.15 Čas v sliki - TV dnevnik Avstrijske TV 22.45 Nogomet: Crvena zvezda -Sa ajevo Zagreb 13.15 Kmetijska oddaja 14.15 Filmski spored za otroke 18.05 Glasba narodov: Indija 18.35 Tarzan in njegov sin - film 20.30 TV dnevnik 21 .(K) Ilinden - nadaljevanka 22.35 Dubrovniška karavana 23.05 Nogometna tekma: Crvena zvezda - Sarajevo RADIO 1 - 8.00. K), 12, 13.00, 19.00 Poroč-ila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasba na praznični dan; 8.40 Poje Joan Baez; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 1100 Glasbeno govorni program, ki ga vodita Ore-ste Lionello in Marina Morgan; 12.30 Bel papir; 13.15 Rallv; 13.50 Nepozabne... in druge; 18.30 Rim-Nevv York odhod in prihod, 20.00 Glasba; 21.00 Gospe in gospodje, praznika je konec; 21.45 Aleko; 23 03 Telefcn-k* klic. RADIO 2 7.30; 8.30. 9.30, 11.30, 12.30. 13.30. 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Potovanja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Radijska kriminalka: 9 35 Kriz; 11.00 Ameriška glasbena komedija; 12.00 Tisoč pesmi: 12 48 Hit Parade; 13.40 Sound-Traek; 14.05 šport; 20.50 Splash; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 6.00. 7.00, 8 00. 9.00. 10.00. 11.00. 13.00, 15.00. 16.00. 18.00, 20.00 Poročila: 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.40 Vedri zvoki; 9.07 Radijska igra za otroke: Štorasti zmaj: 9 45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite. tovariši: 11.05 Nedeljska matineia; 12 00 Naši poslušalci čestitajo; 14 10 Zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 15.05 Humoreska tega tedna - Janko Kersnik; Dr. Konec in n.jegov konj; 15.25 Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihalne godbe; 16 10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16 55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino: 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra - W. Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje; 19.19 Na zgornji polici; 20.30 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 0.10 Nočni koncert lahke glasbe. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - Balet 13.30 DNEVNIK 17.00 Sveže, sveže Glasba, predstave in aktualnosti 17.05 Tom Story - risanka 17.45 Ponedeljek v naravi 18.10 Tarzan - TV film 18.30 Siena: Palio delle Contrade 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.40 Telemarkori heroji - film 22 50 Posebna oddaja dnevnika 1 23.45 Dnevnik Ob koncu Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Tutto compreso - 1. del 16.30 Zeltweg - Avstrija: Avtomobilske dirke za Veliko nagrado Avstrije Formula 1 17.00 Popoldan 17.15 I ragazzi del sabato sera -mladinska nadaljevanka 17.40 Program za mladino Čarovnica Bia - Risanka Divji živalski svet - dokumentarna oddaja 18.30 DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Športni koncert Ob koncu Vremenske razmere 19 45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 La Boheme - opera 23 00 Protestantizem 23.25 DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Plavalne tekme, prenos iz 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Drugi zvok - 8. del 19.55 Sto italijanskih mest: TRST A 7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Voranc -»Doberdob*. 5. del; 10.10 Leonca-vallo: Glumači, opera v dveh dejanjih; 11.35 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Kulturni dogodki; Kako ti je ime?; 13.20 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu. Avtor: Milko Rener; 18.20 Jazzovski koncert. itso' -:/'rrv .ir>e': r KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00, 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Ra-diiski, televizijski in filmski spo red; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14 15 Kinospored: Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz t4.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba; 15.30 Zapojmo pesem: spored mladin ske zborovske glasile; 16.30 Glas ba po željah: 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Glasba, objave; 17.30 V podaljšku. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16 30, 19.30 Poročila; 9.30. 10.30. 11.30, 12.30, 14.30, 15.30. 17.30 Dnevnik; 7.00 9 30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.15 Kdor si ti?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10 00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni prostor: 11.00 Živjo mladina; 11.15 Festivalbar: 11.32 Kirn. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14 33 Lestvica; 15 36 Plošče; 16.00 Poletne pesmi; 16.45 Poje Bernardo Lanzetti; 17.00 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz Otranto med zahodom in vzhodom 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Antologija neorealizma -1. del 21.55 DNEVNIK 3 22.20 Šolska vzgoja 23.05 Dunaj, Berlin, Hollywood -1. del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.25 Ljudje in zemlja 18.25 Poročila 18.30 Dediščina za prihodnost: Sporočilo grobov 19.30 Obzornik 19.45 Kontra ritem 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 Krojači kavbojk - drama 22.10 Ali se med seboj dovolj P° znamo 22.50 V znamenju Koper 13.30 Odprto meja - oddaja v slovenskem jeziku 18.00 TVD - Novice 18.05 Aktualna tema 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci 19.30 Cinenotes 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Razočaranje - rilm 22.00 TVD - Danes 22.10 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV Zagreb 19.15 Lutkarski pogovori 19.30 Ljudske pripovedke 19.30 Ljudske pripovedke 20.30 TV dnevnik 21.00 Odrešenje - dr«.ma 22.00 Svet danes 22.45 En avtor - film Glasovi in zvoki: 17.15 Italvos. 17.32 Crash; 17.55 Pismo &■■■• 18.00 Opereta; 19.00 Poletni koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00 «! 19.00 Poročila; 6.00 - 9.58 Zeleni val; 9.00 Radio anche noi; D-34 Sestrična Betta; 12.03 Takoj se vrnem; 13.15 Master; 14.23 'ia Asiago Tenda Replay; 14.58 ZeJe ni val Evropa; 15.03 Glasbeni dokumentarec; 16.00 D Paginone Poletje: 17.30 Master under l8, 18.05 Mali koncert; 19.30 Rad«? uno jazz; 20.00 Jello. radij- Prl redba: 20.35 Poje Lucio Dali®' 21.00 Rock rock evolie; 21.30 V pomiki, utopisti; 22.22 Autorad«* flash; 22.50 Glasbeni asterisk-23.03 Telefonski pogovori. RADIO 2 6 30, 7.30. 8.30. 9.30, 11.30. 12.30' 13.30. 16.30, 17.30, 19.30 Poročila. 6.00 8.00 Dnevnik; 8.45 Radiodue predstavlja; 9.00 Maril.vn; ena ženska, eno življenje; 9 32 Nov« luna; 11.32 Tisoč popevk; L-? Zvok in možgani; 13.41 Souttd Traek; 15.00 Controra; 16.32 pe in gospodje, prijetno polet«" 19.50 Splash; 20.25 Krčmarica radij, priredba; 22.40 Splash. LJUBLJANA 7.00, 7 30. 8.00, 9.00, 10.00, Hf0-12.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila. 6.20 Rekreacija; 7.10 in 7.45 Pr° metne informacije; 7.35 Vremen ska napoved za pomorščake: 7.3' Dobro jutri, otroci; 8.00 Druga j« tranja kronika; 8 25 Iz naših SP?? redov: 8.30 Z radiom na P°. 9.05 Aktualni problemi markst zrna: 9.25 Počitniško popotovanj® od strani do strani; 9.40 Pesni«® na potepu; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotk*; 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Al’ poznate?...; 12.35 S pesmijo.P? Jugoslaviji; 13.10 Veliki revijs*’ orkestri; 13.30 Kmetijski nasvet*. 13.40 Pihalne godbe; 14.00 b na ših krajev; 14.20 Zabavna 14 30 Priporočajo vam...; lj?"g Zbori na koncertnih odrih; Naši poslušalci čestitajo in P? zdravljajo; 16 00 Dogodki in meri; 16.30 Zabavna glasba; In-0” Radio danes, radio jutri; 17.00 Vr tiljak; 18.00 Studio ob 18.00; »•‘J' Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni s gnali; 20.25 Zabavna glasba; 20-Lahko noč, otroci; 20.45 Ansanib® Fantje treh dolin; 21.00 V dej« niči Josepha Haydna; 21 50 seppe Torelli: Simfonia con tro«1 ba; 22.05 Iz naše diskoteke; 23.3 Popevke z jugoslovanskih studie«1 0.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 17. avgusta 1982 LJUBLJANA 18.50 Poročila; 18.55 Mali pingvin - otroška nadaljevanka; 19.10 Kitajska: Jutro v Pekingu; 19.30 Obzornik; 19.45 Mostovi - hidak -oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka: 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Pogovor o politiki in sistemu gospodarskih odnosov s tujino; 21.55 Jean Cri-stopher - nadaljevanka; 22.50 V znamenju; KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TVD - No vice; 18.05 Cinenotes; 18.30 TV šola; 19 00 Zdravo, otroci; 19.30 Ta leta, ti dnevi; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Boj za dediščino - film; 22.00 TVD Danes; 22.10 Čas v sliki TV dnevnik avstrijske TV. SREDA, 18. avgusta 1982 LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Gusarji kapetana Gancha - otroška nadalje- vanka; 19.30 Obzornik; 19.45 Glasbeni amaterji: Branko Krsmano-vič; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Ziirich: Mednarodni atletski miting; 22.45 V znamenju; KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TVD-Novice; 18.05 Ta leta, ti dnevi; 18.45 TV šola; 19.10 Zdravo, otroci; 19.30 Narodna glasba; Kitajska: 20.00 Risanke; 20.15 TVD -Stičišče; 20.30 Sestri - film; 22.15 TVD - Danes; 22.25 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV; Ob koncu Odprta meja - ponovitev. ČETRTEK, 19. avgusta 1982 LJUBLJANA 18.40 Poročila; 18.45 Mali virtuozi: Fagot; 19.00 živžav; 19.30 Obzornik; 19.45 Moja. mati preprogo tke; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Poletna srečanja - glas- bena oddaja; 22.00 Začelo se je v bronasti dobi - dokumentarna oddaja; 22.50 V znamenju; KOPER 13.30 Odprta meja: 18.00 TVD -Novice; 18.05 Jazz na ekranu; 18.30 TV šola; 19.00 Zdravo otroci; 19.30 Obzorja: 20.15 TVD - Stičišče: 20.30 Človek, ki je hotel zagospodovati svetu, film; 21.55 TVD - Danes; 22.05 Zeit im Bild - čas v sliki; - TV dnevnik avstrijske TV in Odprta meja. PETEK, 20. avgusta 1982 LJUBLJANA 18.10 Poročila; 18.15 Mundial -gol; 19.05 Slovenski pihalni orkestri; 19.30 Obzornik; 19.45 Pot v prihodnost: Oceani, izvor življenja; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Fantje s Hill Streeta, TV nadalj.; 21.50 Propagandna oddaja; 21.55 Ne prezrite; 22.10 Spremljajmo - sodelujemo; 22.20 Nočni kino: Smrt v vrtu. KOPER 13.30 Odprta meja; 18.00 TVPl novice; 18.05 Obzorja; 18.30 J šola; 19.00 Zdravo, otroci; D*! Aktualna tema; 20.00 Risank®' 20.15 TV - Stičišče; 20.30 Ale*C dre. srečni človek ■ film; , TVD - Danes; 22.15 Čas v s®10' avstrijski TVD in Odprta mejS' SOBOTA, 21. avgusta 1982 LJUBLJANA 16.50 Jakec in Fižolček, ka; 17.40 Nogomet: Sloboda * * « lež; 19.30 Muppet show; 20.00 N kraj: Sela v Tuhinjski dol««; 20.15 Zlata ptica; 20.20 Ris®'*®’ 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevn*«’ 21.00 Mož. ki je umrl dvakrat film; 22.30 Zrcalo tedna; 22.45 C«? vekova glasba; Obdobje ve«*01 skladateljev; 23.40 Poročila; KOPER ...r 17.30 Nogomet; 19.15 Inšpekt". Bluey - TV film; 20.00 Ris«18!; 20.15 TG Stičišče; 20.30 »Bene*;, morilec* - film; 22.00 TG - Dane*-22.10 Čas v sliki PrSioršlti^nevmfc ŠPORT ŠPORT ŠPORT 15. cvgusta 1982 KOŠARKA NA MEDNARODNEM TURNIRJU KAKOVOSTNA UDELEŽBA V MILJAH Turnir bo v torek in sredo ■ Nastopili bodo: Bi c, Monaco, Carrera in Olimpija ■ S Tržačani tudi Dietrich * Ljubljančani brez Vilfana trm. sredo lo na glavnem cepa a v organizaciji doma- šarU .-stva *nter tradicionalni ko-^arslu turnir za «5. trofejo milj- stoniUVlerei!>’ n.a katerem bodo na-P a naslednja moštva: Monaco B?rrera Benetke “'c Trst 0|'mpija Ljubljana vidimo, udeležba zelo kako-(jVa a -m Pričakovati je, da se bo viin ,m y Miljah zbralo veliko šte-ljubiteljev košarke. tir J^ške navijače bo kajpak tur-Posebno zanimiv, saj bodo ta- tlUt’ standardni član tržaškega prvoligaša v Prvič videli »svoje moštvo* '%]_ ne® nastopu, še posebno bo čana rv,?iti igri novega Ameri-®li skl! . cka, 0 katerem se malo 'ij° f, aj nič ne ve. Nekateri pralo ir}a Je to izvrsten košarkar, ki ^ askemu prvoligašu še ka 3. Lublin 4. Akademik Sofija 1979 1. Reprezentanca Zagreba 2. Alabarda Trsta 3. Hurlingham Trst 4. Reprezentanca Splita 1980 1. Liberti Treviso 2. Hurlingham Trst 3. Kvarner Reka 4. Slovan Ljubljana 1981 1. OECE Trst 2. Tropic Videm 3. Kvarner Reka 4. Slovan Ljubljana AVTOMOBILIZEM * VELIKA NAGRADA AVSTRIJE Piquet in Patrese (oba na brabhamu) danes v prvi vrsti ZELTWEG (Avstrija) — Brazilec Nelson Piquet in Italijan Riccardo Patrese (oba na brabhamu) bosta danes startala v prvi vrsti na Veliki nagradi Avstrije v formuli L Naj omenimo, da bo današnjo Veliko nagrado Avstrije prenašala tudi italijanska televizija, in sicer na drugem sporedu s pričetkom ob 14.45. TAKO DANES NA STARTU Prva vrsta: Piquet (Braz.) brabbam Patrese (It.) brabbam Druga vrsta: Prost (Fr.) renault Tambay (Fr.) ferrari Tretja vrsta: Arnoux (Fr.) renault Rosberg (Fin.) williams Četrta vrsta: De Angelis (It.) lotus 1’31”62 Alboreto (It.) tyrrell 1’31”81 Peta vrsta: Daly (VB) williams 1’32”0G Lauda (Av.) mclaren 1’32”13 ATLETIKA TV in SP na Finskem HELSINKI — Organizatorji prvega svetovnega prvenstva v atletiki, ki bo prihodnje leto od 7. do 14. avgusta, je prodalo pravico za prenos tekmovanja za ZDA družbi NBC za milijon 700 tisoč dolarjev, za Japonsko pa družbi ASAHI, ki je za to pravico odštela milijon 500 tisoč dolarjev. Organizatorji pa so začeli s pogajanji z Evrovizijo za prenos tekmovanja v Evropi. Zmuda — operacija uspela VERONA — Poljskemu igralcu Wladislawu Zmudi so operirali meniskus. Igralec, ki bo v tej sezoni nastopal za Verono, se je poškodoval med prijateljsko tekmo v okviru priprav na bližnje prvenstvo. Operacba je popolnoma uspela, tako da ..o lahko stopil na igrišče že oktobra. Čez približno mesec dni bo v Ljubljani svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Dvigovalci uteži se seveda temeljito pripravljajo za to veliko prireditev. Da so le-ti v dobri formi, pa lahko zasledimo po zgornji sliki AP: Kubanec Daniel Nune* je namreč na športnih igrah srednje Amerike dosegel svetovni rekord v peresni kategoriji (136 kg) V OKVIRU PRAZNIKA SD ZARJA Danes v Bazovici balinarski turnir Nastopilo bo 12 ekip iz zamejstva in iz Slovenije Na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici se je včeraj začela tridnevna športna šagra, ki jo prireja domače društvo Zarja. V okviru tega poletnega praznika, ki bo prav gotovo privabil pod košate krošnje veliko obiskovalcev, bo danes na sporedu tudi balinarski turnir za «Pokal Zarje*. Gre za lepo manifestacijo, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost obiskovalcev. Balinanje ima namreč pri nas dolgoletno tradicijo, saj je igra,_ ki dodobra sprosti in je kot nalašč za poletne mesece, ko je lepo posedeti v senci s kozarcem osvežujoče pijače v roki. Poleg tega nudi balinanje tudi obilo športnega užitka in razvedrila. Na današnjem turnirju za »Pokal j Zarje* v Bazovici bo sodelovalo kar dvanajst ekip. Vse so potrdile svoj prihod in upati je, da bo turnir najbolje uspel. Nastopile bodo ekipe Gaje, Dobravelj, Povirja, Hrpelj, Kraškega doma, Krasa, Sokola, Re-pentabra. Orleka, Kopra, Medvod in seveda moštvo domače Zarje. Skratka, kar se da kakovostna udeležba, tako da bodo posamezni dvoboji zanimivi in napeti. KOLESARSTVO Bundi rekorder ZORICH — Švicar Robert Dill Bundi je postavil novi svetovni rekord disciplini 500 metrov z letečim startom s časom 28 sek. in 705 stotink. Prejšnji rekord je bil last Italijana Maria Morettindja s časom 28 sek. in 800 stotink iz leta 1955. NOGOMET ITALIJANSKI PRVOLIGAŠI Le nekateri v zadovoljivi formi 1’27”61 1’27”97 1’28”68 1’29”52 Sp0RED: 17. 8. Carrera 20.00. Lorek’ : 2i.3o: R.onaco ■ Olimpija 29.00- fREDA’ 18‘ 8-21.30- f a e za 3- mest« ■male za 1. mesto i* drugi pa menijo, da le- Somf,™0re biti pravi, »košarkarski te -t). saj je že dokaj star (34 I«-. Ko aj; (irugaiče, marsikaj bo Hv0W-V birek, ko se bo tržaško J že ^topijo sP°Prijelo z ljubljansko O- ba se tržaški košarkarji fc Pg, Pripravljajo na novo sezo-J'Arni0_ v<,dstvom novega trenerja S>vno 9 Vestno trenirajo dvakrat toi Bern Na ! telovadnici na Proseku. aS.a Carrera je letos najela iNnsI,:'etIer'’a- To Je znani JUEo-■ ie 7pi str°kovnjak Aca Nikolič, ravega protikandidata za krilnega igralca, čeprav se je Ranko Žeravica tokrat odločil za formulo 4 3-5, pač sta odpotovala v Kolumbijo tudi Boban Petrovič (Partizan) in 'Zufer Avdija (Crvena zvezda). In nobenega dvoma ni, da je reprezentanca Jugoslavije tokrat najbolj »tanka* na poziciji zunanjih igralcev, čeprav sta Dragan Ki-čanovič (Scavolini) in Mirza Deii-bašič (Real) preizkušen par veznih igralcev, veliko časa v igri pa bo verjetno dobil tudi Peter Vilfan (Olimpija), ki je igral po oceni Ran ka Žeravice sploh najbolje na tek; mi ZDA • Jugoslavija na ameriški turneji. Aleksander Petrovič (Cibona) in Zoran Radovič (Crvena zve- zda) sta igralca s premalo reprezentančnimi izkušnjami, zato bo odsotnost Zorana Stavnica (Juventus Caserta) in Dražena Petroviča (Ši-benka) morda celo bolj kočljiva kot odpoved Krešimira Čosiča (Cibona). V torek proti Kanadi Košarkarska reprezentanca Jugoslavije bo igrala 17. avgusta v kolumbijskem mestu Buča Ramanga tekmo z reprezentanco Kanade, ki bo verjetno že vplivala na razdelitev kolajn na svetovnem prvenstvu, saj bi zmagi s češkoslovaško in Kanado praktično že zagotavljali »plavim* nastop v svetovnem super finalu, torej v tekmi za prvo ali tretje mesto. Ranko Žeravica je pred potovanjem preko Atlantika svaril pred Kanado, ki naj bi bila med tihimi kandidati za kolajno, potem pa je Kanada slavila tudi na svetovnem pozivnem turnirju v Knox-villu pred ZDA in Jugoslavijo. Naj-slovitejši igralec v reprezentanci Kanade je vsekakor Leo Rautin, ki nastopa za ameriško študentsko e-kipo Syracuse, saj je dosegel v tekmi s Cibono 24. novembra 1981 kar 22 košev, čeprav so igrali po ameriških študentskih pravilih, ko ni omejitve 30 sekund v napadu in lahko ekipi zadržujeta žogo. Novoselove izkušnje Mirko Novosel pa bi lahko povedal zveznemu selektorju marsikaj koristnega tudi o Stevvartu Gren-scherju, ki nastopa na univerzi Vil-lanova v Philadelphii. Zanimivo je vsekakor, da je Cibona izgubila na zadnji turneji prav v tekmi s Sy-racuso in Villanovo z najmanj 25 koši razlike, toda Andro Knego in Aleksander Petrovič se gotovo spominjata se tiste tekme s Syracusi pred 4 leti, ko je bila Cibona poražena kar s 64 koši razlike. Morda je zanimiva še podrobnost, da je Leo Rautin krilni igralec, za katerega bo »zadolžen* Dražen Dalipagič. Reprezentanca Jugoslavije bi kot zmagovalec skupine C v Bucara-mangi igrala na finalnem turnirju 20. avgusta najprej z drugouvrščeno v skupini A, najverjetneje s Španijo, naslednji dan pa bi bil na programu še težji dvoboj z zmagovalcem v skupini A, reprezentanco ZDA, ki bo tokrat predstavila precej močnejšo selekcijo kot v Manili, kjer je igrala amaterska ekipa ' vsi igralci postopoma prišli v najboljšo kondicijo ob Trener Buffoni začetku prvenstva. S tem pa nočem rgčj. da ;,e ne bomo potrudili v italijanskem pokalu, ki se bo začel v kratkem. Letos imamo priložnost, da igramo z ekipami, ki so objektivno boljše od nas. Zato nimamo praktično nobene možnosti uvrstitve v drugo kolo. Vsekakor pa bomo skušali zapustiti dober vtis.* Lansko leto je bila najbolj občutena pomanjkljivost ekipe obramba. Ali ste skušali letos to napako popraviti? «Da, nakupili smo nekaj dobrih branilcev, poleg tega pa tisti vezni igralci, ki smo jih nakupili, imajo tudi precej razvite branilske sposobnosti. Vsekakor pa bo naša igra podobna lanski in bo precej nagnjena k napadu.* Druga hiba lanske ekipe je bila i muhavost, ki ji je botrovala psiho-, loška šibkost. Ali ste skušali na-j doknaditi tudi to pomanjkljivost? «Brez dvoma, saj smo izbrali nove igralce tudi glede na njihovo značajnost in borbenost. Srednja starost ekipe je razmeroma precej nizka tako, da znaša povprečno 24 let. Glede novih igralcev bi pripomnil. da so to odlični mlad; igralci, čigar imena mogoče niso zelo znana publiki, so pa precej znana med izvedenci. Osebno imam rajši take igralce, ki se znajo prilagoditi ekipi, kakor slavna imena, ki imajo večkrat težave pri vključitvi v moštvo. Naj povem še. da je bila V Tržiču srečanje ženskih reprezentanc Italija - Škotska Očitno je zmaga Italije na svetovnem prvenstvu v Španiji prevzela tudi nežni spol, ki se ukvarja s to športno panogo in ne samo ta. Zaradi uspehov italijanske ekipe je marsikatera gospodinja, ki je do »mundiala* ocenjevala nogomet kot le izgubo časa, spoznala Cabrinija, Rossija, Zoffa in druge. So pa ženske, ki nogomet poznajo globlje, oziroma ga igrajo. Koliko pa ženske znajo i-grati, bomo lahko videli v četrtek, 19. t.m., v Tržiču, ko se bosta ob 21. uri na igrišču Co-sulich srečali državni reprezentanci Italije in škotske. Srečanje bodo ponovili v nedeljo v Gradežu. In še zanimivost glede vstopnic. Moški bodo namreč plačali 3.500 lir. ženske pa samo 1.500 lir. Naj živi enakopravnost! (pr) ekipama pa je skupina kandidatov za napredovanje, ki jo sestavljajo Triestina, Spal. Modena in Padova. Vsekakor im je težko predvidevati potek takega prvenstva, kakor je naše. Prvenstvo lahko odloča mnogo faktorjev: pravilna telesna priprava. dobra forma v pravem trenutku, pa tudi poškodbe in navsezadnje tudi sreča. Mi se bomo borili za napredovanje do konca. Seveda, če nam ne bo prekrižal računov naš običajni neugodni nasprotnik Sanremese. I. P. NOGOMET POMEMBNA POBUDA ŠD BREG Danes potuje v Kočevje 30 mladih nogometašev Bregovi začetniki in naraščajniki bodo vadili teden dni • Na pot tudi najmlajši igralci Roianeseja OB ZAKLJUČKU TEČAJA ZA VADITELJICE V MOZIRJU Koristne izkušnje za delo z otroki Tečaja se je udeležilo šest vaditeljic iz zamejstva - Pogovor s Sandro Maraž in Mariso Pelesson Veliko je naših društev, ki pošilja svoje športnike na priprave v Slovenijo, saj so s sosednjo republiko na tem področju od vedno dobri stiki, celo več, 1 '-epi se prijateljska vez, kot je tudi prav. Tako tudi ŠD Breg iz dobnske občine že več let sodeluje s kočevskimi športniki, ti stiki so postali še bolj tesni od takrat, ko sta se občini Dolina in Kočevje pobratili. Najprej so v to dolenjsko središče hodili vadit odbojkarji oziroma odbojkarice, sedaj je prišla vrsta na nogometaše. Prav danes se v Kočevje odpravlja večja kupina bregovih začetni kov in naraščajnikov, ki bodo skušali pridobiti čmn več znanja na nekakšnem nogometnem taboru. Okrog trideset perspektivnih igralcev bo kar teden dni živelo v pristnem slovenskem okolju, kar daje pobudi še večje razsežnosti, ki niso zgolj športnega značaja. Kočevski konec je namreč bogat, predvsem kar zadeva našo polpreteklo zgodovino, zato je prav, da 9e tudi najmlajši seznanijo z dogodki med 2. svetov-ik> vojno, saj je žal znano, d« so • lam premalo poučeni. Tako bo šport še enkrat vez z zgodovinskim in živi jen jskhn dogajanjem, zato gre pozdraviti pobudo s priznanjem. Bregove začetnike in naraščajni ke bodo v Kočevje spremljali tre nerji Aldo Biekar, Miran Švara in Marino /.anon. Mlade nogometaše bodo učili osnovnih prvin te igre, na razpolago bodo imeli za to dve igrišči, tako da bo lahko delo potekalo nemoteno. Otroci bodo živeli v gozdarskem in dijaškem domu, časa pa bo, kot rečeno, tudi za kraj še izlete in za spoznavanje s kočevskimi vrstniki. Iz Kočevja se bodo vrnili v soboto. Ob tem gre opozoriti še na nekaj, kar sploh ni postranskega pomena. Skupaj z nogometaši ŠD Breg se bodo na pot odpravili tudi najmlaj ši igralci italijanske ekipe Roiane-se, ki je v zadnjem času navezala stike s kočevskimi športniki. Že ta podatek jasno kaže, da gre za pomembno potezo, tako da se bodo tudi italijanski otroci vživeli v slovensko okolje in začeli spoznavati svoje sosede. Tudi to je pot do pravega prijateljstva in sožitja. Kot smo že poročali v našem dnevniku se je v nedeljo, 1. avgusta, zaključil tradicionalni tečaj za vaditeljice otroške telovadbe (od 7. do 12. bta starosti) v Gozdni šoli «Partizan» v Mozirju. Tečaj v Mozirju je pravzaprav ena izmed naših strokovnih »kovač nic>; vaditeljic za otroško telovadbo, saj že vrsto let zahajajo na ta tečaj vaditeljice iz celotnega zamejstva, zlasti pa z Goriškega. Številčnost in strokovna usposobljenost mladih vaditeljic nam je omogočila. da se je dejavnost z našimi naj-mlajšimi športniki razvila do zadovoljive stopnje (saj imamo otroško telovadbo že v vsakem večjem kraju). Torej tečaj v Mozirju je precej poznan med našimi vaditeljicami, poleg tega pa se rade volje mladinke posameznih športnih društev vsako leto prijavijo na to potrebno izpopolnjevanje. V tem smislu smo se pogovarjali s Sandro Maraž ir ščednega pri Števerjanu ter z Marizo Peles-som iz Pevme. Obe sta se namreč že drugo leto udeležili tega tečaja Pa poglejrr* kaj menita letošnji »deležniki o tečaju, Prva je spregovorila Mariza: »Vzdušje na te čaju je bilo odlično, kar potrjuje, da je lahko podoben koristen stro- kovni tečaj tudi lepa prilika za počitnice, oziroma poletni oddih slehernega mladega človeka, katerega zanima telesna vzgoja in delo z otroki. Tečaja se je iz zamejstva u-deležilo šest tečajnic (predhodno sta bili še dve vpisani, toda pred odhodom sta odpovedali), in sicer tri s Tržaškega in tri z Goriškega. S Tržaškega so bile prisotne Tanja Gruden iz Zgonika, Majda Legiša iz. Nabrežine in Vesna Sosič iz Trsta: z Goriškega pa Nadja Tomšič iz Sovodenj. Maraž Sandra iz Šte-verjana ter podpisana. Menim, da tudi s strokovnega vidika je tečaj popolnoma uspel, saj smo v času bivanja opravile kar štiri izpite, in sicer iz metodike, športne medicine, gimnastike in programiranje telo vadne ure.* «Kaj v bodoče?* smo jo vprašali. «Sedaj bomo morale vse to, kar smo se na tečaju v Mozirju naučili, prenesti v vsakodnevno prakso. V mojem primeru z otroško skupino kulturno - športnega društva «Naš prapor* (Pevma, Oslav-je, št. Maver). Vsekakor pa bom vnesla nekaj novega, kar sem se tamle naučila.* Sandra Maraž pa, ki vadi že otroško telovadilo pri KD »Briški grič* iz Števerjana, nam je povedala naslednje: »Desetdnevno bivanje (te- ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA V drag spomin na svoje pokojne družine Štoka in Danev daruje Van-ka Markčeva 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČIKOV Namesto cvetja na grob Dušana Miliča daruje Luciano Cicutto 15 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA Namestvo cvetja na grob Duša na Miliča daruje Mario Milič (Bri-ščiki 27) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM Z NOB Z OPČIN V počastitev spomina Antona Sosiča - Nenota darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 25.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM Z NOB IZ PADRIČ Članice blagajne, neudeleženke izleta iz Padrič darujejo 17.000 lir. * * * V spomin na Marčelo Kralj daru jeta Atilio in Miranda Kralj 10.000 lir za KD Primorec - Trebče. Francka Čuk (Trebče 109) daruje 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. V spomin na Antona Grizena, Ivana Vidaua, Marijo Kancian in msgr. Alojza Rozmana daruje Dora Grizon 40.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. V spomin na Ivana Vidaua darujejo Marija, Marina, Karmen in Vilma Milkovič 70.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. Ob praznovanju zlate poroke Ane in Mičeta Kralja daruje Justina Možina 10.000 za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Justa U-dovica daruje Bernarda Novak 10 tisoč lir za Slavko Škamperle. Ob prvi obletnici smrti strica Avguština darujeta Edi in Lidija Ster-nad 10.000 za osnovno šolo Mara Samsa in 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Antona Sosiča daruje družina Hrovatin (Flajšoker) 10.000 lir za TPPZ Pin-ko Tomažič. V počastitev spomina brata Mirka daruje Danilo Benčina z družino 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije daruje Viktorija 20.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Pavline Škabar darujeta družini Peric in Kocjan 15.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Josipa čurmana daruje Zala Čok 10.000 lir za pevski zbor F. Prešeren - Boijunec. V spomin na Viljema Čoka daruje družina 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob prijatelja Antona Sosiča ter ob 3. obletnici smrti sina Marjana Cijanija darujejo oče, mama in sestra Bruna 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na pok. Marijo Škabar vd. Germani darujeta Lučka in Bruno Križman 10.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Silvija Stoparja daruje Marija Tavčar 10 tisoč za škedeniske skavte in 10.000 lir za otroški škedenjski pevski zbor. V spomin na Bernardo Čok darujeta družini Beneditka Žerjala in Ervina Žerjala 40.000 lir za KD Lcmjer - Katinara. Ob pogrebu Josipa Čurmana da-ru;e'o pevci 50.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob dragega Josipa Čurmana darujeta Ljudmila Montagna 10.000 in Karolina Monta-gna 10 000 lir za Zvezo borcev -Boijunec. Namesto cvetja na grob tete Marije Škabar vd. Germani darujejo .....................................................................................................................................................................................imiihiiiiiiiiii...... čaj se je pričel 23. julija),pod šotori Gozdne šole »Partizan* je bilo vsekakor prijetno in vredno bi bilo, da bi se tega koristnega tečaja udeležilo še večje število naših deklet in fantov, katere zanima delo z otroki. Menim, da je tečaj potekal v redu: naučili smo sc namreč marsikaj koristnega in novega. Po mojem je bil letošnji tečaj uspeš nejši od lanskega: dobra in zanimiva predavanja, uspešna povezava med teorijo in prakso, in podobno. Vse to je dalo tečaju poseben vi dez . .. Sedaj pa. ko smo ponovno doma, čaka vseh šest «zamejskih-vaditeljic otroške telovadbe, tako imenovano delo na terenu ., . upam. da bo uspešno kot je bil tečaj.* Tudi mi jim to želimo, poleg te ga pa bi podčrtali, da bi v nasled njem letu sodelovale na tečaju v Mozirju še druga dekleta (in tudi fantje). Vsekakor bodo odnesla s tega tečaja marsikaj koristnega; poleg tega pa bi morala tudi naša športna društva še v večji meri polagati pozornost tej dejavnosti. . . Otroška telovadba je namreč lah ko tudi osnova, na kateri zbiramo in usmerjamo najmlajše k spoznavanju športa, oziroma telesne kul ture nasplošno. —ik- ZLATARNA URADNA «Svizzera» dl A Soroce SEIKO DOXA TRST Ulico S. Spiridione 12 Tel 60-252 družine. Križman, Colja in Grilanc 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob tete Marije Škabar vd. Germani darujeta Marija in Mirko Guštin 20.060 lir za Glasbeno matico. V spomin na Marcelo Kralj da rujeta Desarika in Vojmir Tretjak 20.000 lir za KD Primorec - Trebče. Namesto cvetja na grob Justa U- doviča darujeta .Angela in Karlo Gec 10.000 lir za KD Škamperle. Namesto cvetja na grob drage tov. Julije Kalc darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za KD Slovan. Ob 20. obletnici smrti dragih staršev Lucije in Jožefa Švara daruje hči Resi 10.000 lir za Dijaško ma ticc. Namesto cvetja na grob Justa U-dovica darujejo Pavla. Nina in Vera Vidmar 20.000 lir za KD S. Škamperle. V spomin na starše, sestro in brata Lučkota daruje družina Ernesta Malalana 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Antona Sosiča - Nencta daruje sekcija Zveze partizanov Opčine 30.000 lir za SKD Tabor. Za KD Primorsko - Mačkolje darujejo: N. N. 51.000, N.N. 26.000 in N.N. 15.000 lir. Namesto cvetja na grob drage prijateljice Julije Križmančič daruje Lojzka Grgič (Gropada) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob drage Julije Križmančič darujeta Pepka in 'Milko Kalc (Dolina) 20.000 luža Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Križmančič daruje Marija " (Gropada 107) 10.000 lir za » nost družina Opčine. V istJ n -darujeta družini Kalc in Bald n (Gropada 64) 10.000 za šolo it. v. Kajuh. ju. V počastitev spomina ar*>8? . , lije Križmančič daruje Kn Kalc (Gropada 22) 10.000 hi mladinski pevski zbor »Vesela r mlad* - Opčine. , , V spomin na drago Julijo kovo», najino prvo «krojaško 8 r dinjo*, darujeta Tončka in 20.000 lir za Skupnost drUZ Članice blagajne. Hecideleženha izleta iz Padrič darujejo TMJ" a za Slogo, 17.000 za Gajo, osnovno šolo »K. D. Kajute, lir za PD Slovan. Ka|. Ob 12. obletnici smrti Alojza ca darujeta Miloš in Lidja 1 • lii- za godbeno društvo Prosek. ^ Namesto cvetja na grob P0*-lije Kalc vd. Križmančič daruj" Marija in Rudolf Kalc (P® n 29) 10.000 za osnovno šolo Kajuh* Padriče - Gropada. _ članice blagajne, neudeležb izleta iz Padrič darujejo 17.wu za Skupnost družina Opčine- Ob 3. obletnici smrti očrta ^ na Vodopivca daruje sin Oskar tisoč lir za godbo Breg. ^ V počastitev spomina Antona ^ siča - Nenota in Marčele Kralj rujeta Slavko in Livija Sosič ■ za Center za rakasta obolenj 7.500 lir za cerkev sv. Jerneja Opčinah. KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE Trgovina ROSIZH BRUNO TRST — Ul. Palestrino 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE ■ Pisalni stroji ■ Računalniki po neprekosljivih cenah ■ Oprema ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE Telefon: 2749S6 IfamcalU Nudi pravim ljubiteljem kave 1 Široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave i dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kovne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji no Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah. PRIMO ROVI^