Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ulica Martin detla Liber ti (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caseila post.) Trst 431. Pošt. t. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna it. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 516
TRST, ČETRTEK 24 SEPTEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
tMija
miopbkv 2'ieloM
V kratkem se bo v Ženevi spet sestala mešana avstrijsko-itaIijanska komisija strokovnjakov, da bo razpravljala o rešitvi južnoti-tolskega vprašanja; zaradi dela te komisije, ki bo baje trajalo precej časa, — kot poročajo bo moral biti odložen novi sestanek med zunanjima ministroma Saragatom in Kreiskym na konec oktobra. Medtem potrjujejo vesti, da je Amplatza ubil eden izmed bratov Kerblerjev (ki sta doma iz severnega Ti rol a) in eden od njiju, Franz, ki se je sam javil avstrijski policiji, je zaprt, drugega pa se iščejo. Tako bo verjetno kmalu prišla na dan resnica o tistem, kaj se je zgodilo v usodnem seniku na La Clavi.
Tudi na Južnem Tirolskem se je zadnji teden razbu rjenje na obeh straneh malo po-teglo, ker ni prišlo več do kakšnih posebno dramatičnih dogodkov.
Vse to vzbuja upanje, da je najhujše ob-°Tje v tem ponovno vzplamtelem sporu Premagano in da bodo spet prišli do besede politiki in strokovnjaki za politično - manjšinske in mednarodne zadeve. Vendar pa si ni treba delati v tem pogledu iluzij, ker je izkušnja pokazala, da zadostuje nekaj vročih glav in nepremišljenih dejanj, pa stopi zadeva spet v akutni stadij in se oddalji od Pametne rešitve.
Potrebna pa je pametna, to je evropska rešitev. Tako Avstrija kot Italija bi se morali zavedati, da ta spor ne zadeva samo njiju ln cla pri njem ne gre samo za pravice južno-brolske manjšine, ampak da gre za vse več.
spor predstavlja prvo resnično priložnost, da dve zahodni državi, ki se obe deklarirata °b vsaki priložnosti kot pobudnici ideje za Združeno Evropo in od katerih je ena že danica Evropske gospodarske skupnosti in ^kupnega trga, druga pa je pravkar vložila Prošnjo, da bi se mu lahko pridružila kot kodirana država, dokažeta, da sta dozoreli za pravo evropsko reševanje manjšinskih sPorov. Dokazati bi morali, da sta preboleli Preteklost, ko je oboževala državo in videla v njej višjo vrednoto kot narod in človeštvo.
Zavedati pa bi se tudi morali, da s svojo tedovratnostjo — in to velja zlasti za Italijo, ®d katere je predvsem odvisna pametna reditev — kličeta iz preteklosti strahove bo-'estnega nacionalizma in totalitarizma. Za *daj je ta spor še lokaliziran na spor med dvema državama, toda nevarnost je, da- se polastita nacionalizma v Italiji in Nemčiji, k' nista mrtva in za katera je potreben le kak strasten argument, da s svojo nacionalistično retoriko spet potegneta javnost teh dveh držav za seboj. Dejstvo je, da so se Uemški nacisti že zainteresirali v ta spor.
dlani je, da ga bodo skušali razpihniti ln prikazovati nemški javnosti kot zatiranje Uemške etnične skupine. Nemci pa so v
KAJ JE V JUŽNEM VIETNAMU NAROBE?
Komaj teden dni po poskusu državnega udara v Južnem Vietnamu in po zmedi, ki jo je to povzročilo v vodstvu države, prihajajo od tam spet poročila, ki dajejo sklepati, da vlada v deželi kaotično politično stanje itn da je država pravzaprav v razkroju. Zdi sc, kakor da so se Vietnamci zaobljubili, da bodo sami sebe pogubili. Dozdevno nihče več ne misli na komunistično nevarnost, pri tem pa se pojavljajo komunistični gverilci že v predmestjih Sai-gona. Evropskemu človeku je težko razumeti, kaj je vzrok taki politični zaslepljenosti — ali zgolj zaostalost in pomanjkanje politične in demokratične vzgoje, ali pa so tu še kaki drugi, globlji vzroki? O gospodarskih vzrokih je težko govoriti, ker vtaknejo Američani v raznih oblikah kaka dva milijona dolarjev na dan v Južni Vietnam, pri čemer niso všteti njihovi lastni vojaški izdatki. Taka vsota dolarjev bi pošteno zalegla v vsaki drugi državi, v Južnem Vietnamu pa, kot kaže, ne rodi nobenega sadu. Kaj je temu krivo?
KOMPLEKSI AMERIČANOV
Na lo lahko odgovori samo tisti, ki pozna tamkajšnje razmere iz lastnih izkušenj. Eden izmed, teh, neki Nemec, ki dobro pozna Vietnam, ker je dolgo živel tam, je objavil te dni v nekem južnonemškem dnevniku dopis, v katerem je odgovorijl na zgornje vprašanje. V dopisu piše:
Kot mlada, vitalna svetovna sila imajo Združene države močno vero v svoje poslanstvo. Želijo si pa tudi naklonjenost držav in narodov, katerim prinašajo dosežke svoje demokracije. Da pa ti pogosto ne znajo nič početi z oblikami ameriške demokracije, ker jim manjkajo demokratična! izročila, spravlja povprečnega Američana v zmedenost. Američan se stalno boji, da ga ne bi imeli za kolonialista, poleg tega pa se skriva v podzavesti tistih Američanov, ki delujejo v Aziji, tudi občutek, da imajo opraviti z narodi starejše kulture. To jih napravlja negotove, kar tenkočutno reagirajoči Azijat čuti.
Moderni, izobraženi Vietnamec ima motnje v svoji zavesti. Vietnam je doživljal doslej le kratka obdobja državne neodvisnosti pod krepko osrednjo vlado. Vendar se je znal vietnamski narod, zaradi svoje vz-gledne svobodoljubno«ti vedno spet osvoboditi tuje nadoblasti in pokroviteljstva. Toda do prihoda Francozov je vendarle
tem pogledu še vedno občutljivi. Letošnji padec števila nemških in avstrijskih turistov v Italiji pomeni zgovoren opomin.
Želeti je, da bi ga italijanska demokracija razumela. Kajti vzbuh novega nemškega nacionalizma bi pomenil za vso Evropo in s tem tudi za Italijo novo katastrofo — in morda dokončno.
odločujoče prevladoval kitajski vpliv. Francoska civilizacija je potem v 19. stoletju izoblikovala individualizem dobrostoječih plasti. Narod,, ki se je šele leta 1954 znebil francoske kolonialne oblasti in ga ved n o spet pretresajo notranji nemiri, pa se doslej še ni zavede! samega sebe. Dočim so komunisti polni bojevite vere v svoje poslanstvo, je razklan Južni Vietnam v skupine, ki se prepirajo med seboj, pri čemer pa skoraj vsem manjka sposobnost, da 'bi ustvarile privlačen ideal v boju proti komunistični ideologiji. Umorjeni predsednik Diern je vedel, da je tak ideal potreben, vendar je bil njegov samo na razumu zgrajeni personalizem presuhoparen, da ne rečemo prcdolgočasen za množice.
Komunistična propaganda pa zna spretno izkoriščati željo Vietnamcev, da bi se rešili vsega tujega in- se končno znebili vsakega tujega varuštva in pokroviteljstva.
SPRETNA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA
Zato se drže Kitajci, kot znano v Severnem Vietnamu zelo nazaj in jih je komaj videti. Ni pretežko dopovedati preprostemu ljudstvu, da se mora potem, ko 'sc je rešilo francoskega gospodstva, zdaj otresti še go-spodstva Američanov in njihovih »lakajev«. Akcije in reakcije budizma, ki se zdaj nedvomno nahaja v neke vrste renesansi, so; pri tem nekak barometer za obseg sovražnosti proti vsemu tujemu. Smisel za narodno skupnost še ni clovplj močan, medtem ko je skupnost na regionalni osnovi dobro razvita. Mnogovrstnost različnih interesov bi komunistični režim razbil z železno pestjo.
Kakor stvari danes stoje, predstavlja samo katolicizem (l2"/o prebivavcev Južnega Vietnama je katoličanov) trdno, dobro organizirano d.uhovno trdnjavo proti komunistični nevarnosti.
MALTA POSTALA NEODVISNA
V nedeljo opolnoči je bivše britansko otočje Malta postalo neodvisno. Otočje se stavljajo štirje otoki: Malta, Gozo, Ccvnino in Cominotto. Skupna površina znaša .116 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima 330.000. Glavni vir dohodkov daje kmetijstvo. Pridelki pa ne krijejo niti domačih potreb. Strokovnjaki Združenih narodov sodijo, da bo potrebnih še dvajset let, preden se bo nova država za silo sama vzdrževala.
Po novi ustavi bo na čelu države generalni guverner, ki bo zastopal kraljico Elizabeto II. Izvoljena bo tudi zbornica 59 poslancev. Malta bo pristopila kot samostojna članica k britanski skupnosti držav. Imela bo torej tak državni monarhično-av-tonommi položaj kot Kanada, Avstralija in Nova Zelandija.
RADIO TRST A
m NEDELJA, 27. septembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa;
11.15 Oddaja za najmlajše: »Mrtvo srce«. Napisal Jože Tomažič, za radio dramatizirala Alenka Javornik. Igrajo člani Ro., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Zlata risanka: Kvintet Avsenik; 16.00 Malo znane velike ljubezni -Franc Jeza: »Edgar Degas in baletka«; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 21.00 Iz slovenske folklore -Lelja Rehar: »Kmet na strelu, njiva v plevelu«.
• PONEDELJEK, 28. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Lelja Rehar: »Kmet na strelu, njiva v plevelu«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19 15 Iz lovčevih zaipislkov - Ivan Rudolf: »Zagodova la stara«; 21.00 Gian Carlo Menotti: »AmahI in nočni gostje«, opera v enem dejanju. Orkester gledališča »Verdi« vodi Alberto Zedda.
• TOREK, 29. septembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 ženski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa: Don Ouisciotte; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Pogam in Lamhcrgar« (Desa Kraševec); 21.00 Radijska novela - Roberto Sacchetti: »Večer pred poroko«; 22.45 Sodobna simfonična glasba.
• SREDA, 30. septembra, ob: 11.45 Naš juke-box;
12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.55 Slovenski romantični samospevi (Rada Simonitija). Izvajavci:	sopranistki Jelka Rupnik in Ileana Bratuž, tenorist Rajko Koritnik in basist Danilo Merlak; 19.15 Slovensko gledališče na Tržaškem: »Čitalniška doba« (Adrijan Rusija in Rado Nakrsf); 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi Luciano Rosada. Sodeluje violinistka Elena Turri. V odmoru (približno ob 21.30) obletnica meseca: Rado Bednarik: »Ob stoletnici rojstva filozofa Migucla dc Unamu-na«.
• ČETRTEK, 1. oktobra, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske ikrajine; 18.30 Kantate in oratorij - Ludwig van Beethoven: Kantata za umrlega cesarja Jožefa II., za soliste, zbor in orkester. Simfonični orkester in zbor Italijanske Radiotelevizije iz Rima vodi Ferruccio Scaglia; 19.15 Gradovi na Goriškem: »Gradiški grad« (Dr. Rado Bednarik); 21.00 »Miramarski vodnjak želja«, radio-komedija, ki jo je napisal Jožko Lukeš. Delo nagrajeno na natečaju RAI-Ttalijanske Radiotelevizije za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Igrajo člani Slovenskega Gledališča v Trstu, režira avtor.
• PETEK, 2. oktobra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Žena in dom; 18.30 Jugoslovanski solisti - Pianist Pavel Si vic; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: »Italijanska jadranska pristanišča; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika: Slavko Andrec: »Umetni satelit Syncoin 111.«; 22.55 Sodobna komorna glasba.
• SOBOTA, 3. oktobra, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Eigerjeva severna stena«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Miramarski vodnjak želja«, radio-komedija, ki jo je napisal Jožko Lukeš. Delo nagrajeno na natečaju RAl-ltali janske Radiotelevizije za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira avtor; 17.20 Drugi vatikanski koncil' 19.00 Predelava folklorne glasbe - Darius Mil-haud: Šest judovskih napevov. Izvajavca: sopranistka Ileana Meriggioli in pianist Luigi Toffolo;
19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. septembra, nedelja: Damijan, Dalja
28. septembra, ponedeljek: Venčeslav, Venko
29. septembra, torek: Miha, Mihael
30. septembra, sreda: Jelka, Grozdana
1. oktobra, četrtek: Sever, Remigij
2. oktobra, petek: Mirna, Teofiil
i. oktobra, sobota: Terezija, Rezika
Koncil o papeški i
Važne sklepe je sprejel v ponedeljek zbor koncilskih očetov na 84. zasedanju. Razpravljali in glasovali so o oblasti papeža lin o obkisti škofov kot skupnosti. Splitski škof dr. Franic je v svojem govoru poudarjal, da ne moreta obstajati v Cerkvi dve najvišji oblasti: papeška in škofovskega 'kolegija. Dunajski kardinal Konig in sode1 avec kardinala Ottaviamia nadškof Patente sta bila drugačnega mnenja, in sicer da morajo biti tudi škofje soodgovorni pri skupnem vodstvu Cerkve, ne da bi omejili papeževo avktoriteto.
Pri glasovanju o tej točki se je izrazilo 2114 koncilskih očetov za absolutno papeško oblast nad. vsem katoliškim svetom; 90 jih je bilo proti. Ta sklep je odločilne važnosti za enotnost v vodstvu Cerkve, čeprav bodo tudi škofje imeli večji delokrog kot doslej.
ŽENSKE NA KONCILU
Prvč v zgodovini katoliške Cerkve sc je dogodilo, da je pripttščona k zasedanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov tudi kaka ženska. Doslej je veljalo tiho načelo »Mulier taceat in Ecclesia« (ženska nima: besede v Cerkvi). Papež Pavel VI. je pa modro prelomil s starimi nazori in je v duhu vedno pomlajujoče se Cerkve imenoval
De Gaulle v Južni ameriki
Francoski predsednik De Gaulle se je podal v ponedeljek na politično potovanje po južnoameriških republikah. Politični obisk 74-lelnega generala bo trajal do 16. oktobra. Namen De Gaullovega potovanja je, prikazati južnoameriškim državam vodilno moč Francije v Evropi in tudi njeno možnost pomagati latinskim državam Južne Amerike. Dokazat' jim skuša, da nimajo južnoameriške republike samo možnost naslonitve na Združene države, ali Fidel Castra, ampak tudi na Francijo, ki skuša postali druga velesila na zapadn! polobli.
Predsednikova pot po Ameriki se pa ne razvija popolnoma mirno. Policija je na sledu nekemu Chatcau Jobertu, članu tajne skupine OAS, ki skuša narediti atentat na De Gaulla. Kalere sile mu pomagajo pri, tajnih pripravah, se bo še pokazalo.
ZMEDA V JUŽNEM VIETNAMU
V južnem Vietnamu je spet kaos. Skoraj popolna stavka ki sc je začela v ponedeljek, je paralizirali promet, pristane ter dobavo vode in elektrike. V stavki imajo baje glavno vlogo filokomunisti'. Stavkujooi zahtevajo priznanje pravice do stavke in konec obsednega stanja, ki je bilo proglašeno prejšnji mesec.
Američani so baje odpoklicali svoji dve lovski torpedovki iz Tonkinškega zaliva, »ker jima je potekel rok patrolne službe na tamkajšnjem področju«. Ni znano, kdaj bodo poslali tja druge ladje, ali če so jih' že podali. Te dni je prišlo v zalivu do no-vega spopada, pri čemer so baje ameriške ladje potopile tri izmed petih »neidentificiranih« ladij, ki so se jim približevale. Sumijo, da so bile severnovietnamske.
 #—
Za predsednika komunistične parlamentarne skupine v italijanskem parlamentu je bil izvoljen kol Togliattijev naslednik v tej funkciji 49-letni poslanec Pietro Ingrao.
n škofovski oblasti
tudi eno žensko za »poslušavko« na cerkvenem zboru.
Do te velike časti je prišla Francozinja Maria Luiza Monnet, ki je predsednica Mednarodne zveze za apostolat med srednjimi socialnimi sloji. Njen brat je znani francoski politik in večkratni minister Jean Monnet, eden od začetnikov gibanja za evropsko skupnost.
V sredo pa je papež določil še 15 žensk, da bodo lahko prisostvovale koncilu, osen1 redovnic in sedem laičnih žensk, med njimi dve italijanski vojni vdovi.
POLITIČNI OBISKI V JUGOSLAVIJI
V nedeljo je odpotoval iz Beograda predsednik vzhodnonemške republike Ulbricliti ki je bil v Jugoslaviji na kratkem urad n en obisku. S predsednikom Titom sla se izgovarjala o odnosih mecl Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ter o napovedanem sklicanj11 konference komunističnih držav, ki na; b* obsodila Mao-tse-tungovo politiko. Kakor jc že znano, se Tito ne zavzema za sklicanj6 konference in za ostro obsodbo kitajske politične smeri, ki odklanja izključno vodstvo Moskve v komunističnem taboru.
Za UUbrichtom je prišel v Beograd na 6-dnevni uradni obisk češki predsednik Nt>-votny, ki je zvest pristaš Nikita Hruščova-Osrednji razgovor med Novotnyjcm in Titom se bo tudi sukal okoli zgoraj nakazanega problema. Obenem pa ima name11 okrepiti stike med Jugoslavijo 'in Češkoslovaško.
UMRL JE GROTEVVOHL
V Vzhodnem Berlinu je bil v sredo p°' greb vzhodnonemškega ministrskega pred' sednika Otta Grolevvohla, je umrl v pon®-deljek v starosti 70 let.
Na pogreb so prispele številne tuje delegacije, med njimi tudi sovjetska z zunanjim ministrom Gromi kom lin članom pre' zdi ja sovjetske partije Dimitrijem Polja11' s k im.
Pogrebni govor je imel predsednik ^ hodne Nemčije Ulbricht. Nato je sprevoj-krenil proti krematoriju. Pokojnikov pop1" bodo pozneje shranili na pokopališču 'j Vvzhodnem Berlinu, kjer so pokopani z mnogi predstavniki nemške levice.
ANGLEŠKE VOLITVE
Angleška vlada je objavila razpust P3*' lamenta. Nove volitve bodo 15. oktobra. v začetku novembra se bo pa že sestala n°vfl poslanska zbornica. Napoved volitev je P]1’ šla kar nenadoma, vendar pa se je že z3' čel oster volilni boj. Za konservativk’ stranko ga je začel prvi minister HoHlC' Laburisti so tudi že imeli množično zboT1?' vanje v Wembleju, kjer je govoril op05®! ciomalni vodja Wils:on, ki upa, da bo P1,1, šel na vlado. Liberalna stranka se pa dl/J še v ozadju.
SPET DOVOLJENI OBISKI
Med predstavniki zahodnega Berlina vzhodnonemške vlade je bil sklenjen SP°. razum, ki bo omogočil, da bodo prebivav zahodnega Berlina smeli obiskati svoje s° rodnike, ki bivajo v vzhodnem delu rne^/a Sporazum je odobrila tudi zahodnoneins vlada.
Volitve bodo 22. novembra
Po razgovorih, ki sta jih imela ministrski predsednik Moro in notranji minister iaviani s predstavniki strank vladne koalicije, je bilo sklenjeno, da bodo upravne volitve (občinske in pokrajinske) v rednem voku 22. novembra. Volilo bo skupno 52 ln pol milijonov volivcev.
Na Tržaškem bo izvoljen nov pokrajinski Svet in nove uprave v občinah Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor.
 •---
V pričakovanju razpisa upravnih volitev .je vodstvo Slovenske skupnostii, ki združuje vse s'ovenske politične skupine, imelo yrslo sestankov v okoliških občinah na Tržaškem. Na sestankih je prišla do izraza! želja, naj se v vseh občinah, to je v Devii-11 a-Nabrežini, Dolini, Zgoniku in Repenta-bru vložijo liste Slovenske skupnosti. S to 'isto naj se Slovenci udeležijo tudi pokrajinskih volitev.
V devinsko-nabrezinski im dolinski obči-ti, ki imata več kot 5 tisoč prebivavcev, bo letos postal veljaven proporčni volilni sistem, kar pomeni, da bo število sveto-
ženska zmaga nad... kavalirji
Na otoku Cipru posegajo v boje na strani turške manjšine tudi ženske. Pa še Prav bojevite so! V predmestju Nikozije so pognale v beg četo vojakov Kanadčanov, 1 so prišli na Ciper kot sila Organizacije ždiuženih narodov. Modre čelade so1 skušajo preprečiti, da bi Turki postavili eest.io barikado. Medtem ko so moški valih hlode 'n skale, so ženske zmetale na Kanadčane celo točo kamenja in jih pognale v be... četo ONU namreč ne smejo uporabljati orož-■ln, ampak samo gumijevke ...
Kanadski vojaki pa so s tem, da jih niso '■'Porabili,	samo	dokazati, da	so...	k a va-
liti j,j,
»ZLATA« B. B.
..francoska kovnica bo izdala zlate meda-jc s podobo znane igralke Brigite Bardot, jroz.ana bo kar na obe plati... v kakšni. .rži in obloki, bomo pa še videli. Na vpra-Sunja, nekaterih	dvomljivcev,	čemu	mora
Pctiv kovnica državnega denarja delati re-slairio za	B. B.,	je odgovoril	finančni mi-
bister, da	jo bodo ovekovečili	zato,	ker je
s svojimi filmi prinesla Franciji več valut °t pa največja avtomobilska tovarna Renault.
^®lsko obvestilo
V ROJANU SO IZDELALI ^A DRŽAVNI INDUSTR. STROK. ŠOLI s slovenskim učnim jezikom
^ Rojanu so v tekočem šolskem letu UsPešno opravili nižji tečajni izpit, kot sPoroča vodstvo šole, naslednji učenci in bčenke:
, *ztok Bertok, Ladimir Blasina, Sergij Ci-'c, Danilo Cunja, Albert Cossutta, Bruno •Piili, Fabij Ferluga, Karel Kralj, Jordan /jihalič, Aldo Moro, Zdravko Rodella, Da-j io šibelja, Darij Svetlič, Marij Trobec, /lr'j Umek, Boris Zampieri; Nada Bembi, ■ adja Bensi, Ljudmila Calzi, Nevenka Gripne, Nadja Pettirosso, Gracijela Poles, Alek-^itdra Prelc, Lilijana Prelc, Marija Rac-^an. Eda Savi, Ana Saina (pri vati stka).
vavcev, izvoljenih na posameznih listah, odvisno od števila glasov, ki jih bo prejela vsaka lista. V ostalih dveh občinah — Zgonik in Repentabor — ostane v veljavi stari večinski volivni sistem, po katerem so izvoljeni kandidati le večinske in manjšinske liste.
 #---
MARIA PASQUINELLI IZPUŠČENA
V torek je bila izpuščena iz ječe Santa Verdiana v Firencah učiteljica Maria Pa-squinelli, ki je leta 1947 ustrelila v Puliju angleškega brigadnega generala De Wi.ntona, iz protesta, ker so »zavezniki pustili Istro na cedilu«. Obsojena je bila od zavezniškega sodišča na smrt, nato pa pomilo-ščena na posredovanje italijanskega predsednika na dosmrtno ječo.
Zdaj jo je pomilostil Merzagora, kot namestnik predsednika republike.
KJE PREBEREJO NAJVEČ ČASNIKOV
Iz poročila Organizacije Združenih narodov zvemo, kje žive najbolj vneti bralci časopisov. To so Angleži in Švedi. Po statistiki odpade tam na tisoč ljudi 490 izvodov časnikov. V Združenih državah so nekoliko bolj nazaj; na tisoč ljudi pride 321 izvodov časopisov.
če pa pogledamo, kje sc bere največ ne po izvodih, ampak po obsegu listov, ugotovimo, da so na prvem mestu Američani; oni preberejo 36 kg časopisov na leto. Na drugem mestu so v Avstraliji. Tam preberejo 33,9 kg listov, Švedi pa 29,2 kg na leto.
ZIMA ŽE KIMA
V začetku tedna sc je temperatura nenavadno znižajlai. V Gorici je kazala komaj tri stopinje nad ničlo. V Postojni, pa kar toliko pod ničlo. Na Salzburškem je kazal toplomer že 13 stopinj pod, ničlo; v črni-gori so sc pa zbudijli pod snežno odejo, visoko 20 centimetrov.
VPRAŠANJE SEGNIJEVEGA NASLEDSTVA
Predsedniku Segniju gre odločno na bolje, vendar pa zelo verjetno ne bo mogel več opravljati svojih funkcij, zlasti ker bi bilo to prehudo breme zanj v njegovi re-konvaleS|Cenci. Tako se pojavlja problem! nasledstva, zaradi, katerega je že prišlo med strankami, do prvih razgovorov in prvih — prepirov. Najbolj silijo k rešitvi tega vprašanja socialisti.
VELIKANSKI SATELIT
V petek so spustili v ozračje na rtu Ken-nccly orjaško raketo Saturn. Kabina, ki je prava vesoljska ladja, tehta 18 ton; s pogonsko raketo vred pa 570 ton. Visoka je kol poslopje z dvajsetimi nadstropij. Raketa je samo,vodljiva in je opremljena s številnimi fotografskimi celicami, ki se po opravljenem delu samodelno odtrgajo in prinesejo s padali fotografije na zemljo. Vesoljska ladja, zaenkrat brez letalcev, obkroži Zemljo v razdalji 227 kilometrov v 88 minutah in 45 sekundah. Saturn bo obkrožil zemljo 32 krat, nato sc bo v gostejših zračnih plasteh razletel na koščke.
Poskus ki pomeni z znanstvenega stališča velikanski napredek je le en korak dalje k cilju — k poletu astronavtov na Luno. Po mnenju znanstvenikov bodo poleti, v vesolje omejeni še za dolgo dobo samo na sončni sistem.
NAČRT ZA POLET NA MARS
Ameriške astronavtske družbe pripravljajo načrt za polet na Mars. Ugotoviti nameravajo ali so na tem planetu živa bitja.
Načrt so morali zaenkrat odložiti za prihodnje desetletje. Na Mars bodo spustili vesoljsko ladjo še1 e leta 1973, ker še ni na razpolago ogromne vsote, ki je potrebna za tak polet. Stroški bi znašali po prvih proračunih 600 milijard, lir.
Amerika bo prej uresničila načrt »Apolo < za polet na Luno.
Stare lekarne in zdravila
Zdravila in zdravilni pripomočk' so že od nekdaj predstavljali za preprostega človeka neko tuj bistvenost. Lekarnarji so bili v srednjem veku podobni alkimistom, ki so se sukali v zatohlih kuhinjah ob velikih kotlih in ro tortah in precejali raznovrstne strupe ter zdravila.
Prvo lekarno so odprli okrog leta 1000
v Bagdadu. Poprej so se ljudje zdravili z raznimi zdravilnimi zelišči, katera so zlasti po samostanih razdeljevali, revežem zastonj. Po letu 1000 so sc pojavili potujoči j lekarnarji, ki so obenem tudi zdravilih V svoji košari so prenašali zlasti poper, cimet, muškat, pa tudi stolčene zobe povodnega konja in posušene modrase. To zadnje »zdravilo« je bilo silno drago.
V neki zdravniški knjigi, iz 17. stoletja [ se priporoča rožmarin kol zdravilo za sko- j raj vse bolezni. V istem stoletju sta se lekarniška laživeda in mazaštvo neverjetno' razvila. Ljudem so svetovali, naj požirajo kar cele gobe kot uspešno zdravilo proti — sončnemu mrku. Splošno so namreč verjeli, da zastruplja sončni mrk vse ozračje in tudi, vodo.
Ko so v Evropi spoznali čaj, je neki ni-
zozemski lekarnar priporočal, naj vsakdo popije po dvesto skodelic čaja, če hoče ostati vedno zdrav. Neki njegov francoski stanovski tovariš je pa učil, da je treba Cajeve lističe kaditi in ne piti. Še bolj imenitno zdravilo pa je bila »zlata voda«. V alkimističnih laboratorijih so zlato zmleli in ga po ščepcih zmešali z destilirano vodo. To zdravilo je priporočal tudi sicer precej resni Paracelsus.
V prejšnjem stoletju sta bili zelo razširjeni slabokrvnost in bledica, posebno pri dekletih. Prišla je kar nekam v modo. Slabokrvnost je napadala tudi mlade Egipčanke že pred, 3500 leti; podvržene so ji bile tudi rimske patricijke v dobi cesarstva. Že takrat so vedeli, da povzroča slabokrvnost pomanjkanje železa. Ta izraz so kar dobesedno vzeli in so lekarnarji prodajali Rimljankam kot protisredstvo vodo, v kateri so kovači hladili razbeljeno železo.
Danes so pa spet prišla v veljavo zdravilna zelišča. Za vse pa le niiso uporabna. Nadi lekarno blizu cerkve pri Gospe sveti na Koroškem je Vklesan latinski napis: Contra vinu mortis — nulila herba in hor-tis«, ali po naše: Proti sili smrti — ni zelišča v vrti.
Dovoljena bodo slovenska imena
Vsem starejšim je še v bridkem spominu fašistični zakon iz leta 1939, ki je prepovedal raibo slovenskih krstnih imen. To sramotno določbo je zdaj delno popravila senatna pravosodna komisija, ki se je izrazila, da se smejo v krstnih imenih uporabljati tudi črke J, K, Y in W. Na ta način je omogočeno zapisati novorojencu tudi ime, ki ne zveni strogo italijansko, torej tudi v jeziku narodnih manjšin. Vendar za nekatera slovenska imena to ni še dovolj ustrezno.
Zato je slovenska poslanka Bernetičeva predlagala, naj bi se smela uporabljati zai slovenske otroke tudi imena s črkami slovenske abecede kot so Č, 2, Š. Po dolgenn preudarjanju je ožji komisijski odbor poslanske zbornice sprejel to stališče v petek 11. t. ml Uprli so se, kot že tudi v senatu, misovski člani komisije, pa tudi demokr-ščansiki podtajnik v pravosodnem m mi sl r-
ZA IZBOLJŠANJE POUKA SLOVENŠČINE
S prvim oktobrom bosta na podlagi dogovora, ki so ga pred kratkim sklenili strokovnjaki jugoslovansko^,tali janske komi sije za narodnostni manjšini, prevzela svoja mesta pedagoška svetovalca za šolstvo slovenske in italijanske manjšine v Italiji, odnosno v Jugoslaviji. Pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem bo prof. Mihalič, za italijanske šole na Koprskem in v Bujščini pa prof. Salsano. Naloga svetovalcev bo pomagati šolnikom narodnostnih skupnosti z nasveti zlasti pri poučevanju materinega jezika. V ta namen bosta 'svetovalca sklicevala sestanke, na katerih bosta šolnikom dajala nasvete. Obiskovala bosta tudi pouk na posameznih šo'lah, imela z gojenci razgovore ter pregledovala naloge iz slovenskega jezika. Preučevala bosta tudi vsebino učbenikov in drugih didaktičnih pripomočkov.
Pisma uredništvu
Cenjeno uredništvo,
v radijskih poročilih, pa tudi v vašem in v dingih časopisih slišim in berem, da neprestano rabijo besedo »dežela« v obeh pomenih, to je kot dežela (regione) Furlanija-Julijska krajina in kot država. Treba bi sc bilo odločiti ali za en ali za drugi pomen.
Prav tako ni jasnosti glede pojma »zvezna država«. Tako beremo n. pr., da so Združene države zvezna država, istočasno ipa tudi, da je n. pr. Florida ameriška zvezna država. Po mojom pa so le Združene države »zvezna« država, Florida pa je država zveze, ali zvezina država. V tem pogledu vlada prehuda zmeda in lo verjetno samo zaradi miselne lenobe časnikarjev, ki se ne potrudijo, da bi se ločno izražali. Saj Združene države in Florida ne morejo bili obe »zvezna« država. Če pa ne ugaja niti izraz »država zveze« niti »zvezina država«, bi se lahko odločili, da bi uporabljali za pojem zvezna država izraz »federativna država« (ki se že rabi), za pojem »zvezina država« pa izraz »federacijska država«, kot pridevnik od federacija. V Jugoslaviji so uporabljali za pojem »zvezina« tudi izraz federalna, ki je najbrž s stališča jezikoslovcev tudi dober. Vsekakor pa bi se bilo treba odločiti za nek red v tem pogledu.
B. P. Nabrežina
stvu Riccardo Misasi. Zagovarjal je predlog senatne komisije in je pristal le namesto zakonske od'očbe na neko vladno »priporočilo« za rabo slovenskih šumnikov.
Proti njegovemu stališču, so nastopili ponovno vsi člani komisije, razen misovcev. Predlog bo šel v odobritev poslanske zbornice v prvotnem besedilu, ki dovoljuje rabo slovenskih črk.
Žalostno je, da se morajo s tolikšnim trudom odpravljati usedline fašistične miselnosti. Vendar smo Slovenci veseli, da bo ta mučna zadeva vendarle spravljena s sveta.
OTROŠKI VRTEC V ULICI DONADONI
Do zdaj je že precejšnje število slovenskih staršev iz središča Trsta vpisalo svoje otroke v novi slovenski, otroški vrtec v ulici Donadoni. Kakor je znano, je bila ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v središču Trsta eden izmed pogojev, da je občinski svetovalec dr. Simčič glasoval za lanski občinski proračun. V soboto dopoi-d.ne je predstavnik Slovenske skupnosti posredoval pri občinskem odborniku za prosveto profesorju Romanu, naj bi novi vr-
SLOVENSKI STARŠI!
Na Tržaškem in Goriškem je zdaj v polnem teku vpisovanje v slovenske osnovne šole.
Na Tržaškem se nadaljuje tudi vpisovanje v slovenske otroške vrtce. Starši vpisujejo svoje otroke tudi v novi slovenski otroški vrtec v središču Trsta na osnovni šoli v ulici Donadoni. Kakor drugi otroški vrtci bo tudi ta začel delovati s 1. oktobrom. 25. in 26. septembra bo pa vpisovanje otrok iz Sesljana in Vižovelj v novi slovenski otroški vrtec v Sesljanu.
Pametni starši stvarno gledajo v bodočnost. Zavedajo se, da le pouk v materinščini lahko nudi njihovim otrokom temeljito izobrazbo, znanje obeh deželnih jezikov in s tem tudi zaposlitev — na domači zemlji.
java. Ljudje se v začetku niso zavedali, za . kaj gre. Večina je mislila, da gre za kako 1 reakcijsko letalo, šele ko so videli, da po zraku letijo najrazličnejši predmeti, so se pričeli zavedati, da gre za zračni vrtinec.
Ta je divjal dobre četrt ure, in sicer na področju med železniško progo in obalno cesto. Poškodoval je tri hiše, ki jih je skoraj popolnoma odkril, uničil majhen vinograd, izruval mnogo dreves ter odnesel nekaj kokošnjakov. S kakšno silo je divjal vrtinec, je bilo najbolj razvidno na avtomobilski cesti, kjer je odneslo okrog 30 kv. metrov cestnega asfalta, tako da sta nastali na cesti dve okrog 40 cm globoki jami. Velika sreča je bila, da ni bil pri tem nihče ranjen.
Naravna katastrofa je prizadela št!r’ družine. Občinska podporna ustanova jim je kot prvo pomoč nakazala 100 tisoč lir. Občinska uprava je pozvala prebivalstvo, naj prispeva po svojih močeh v poseben sklad za pomoč prizadetim. Prispevke sprejema hranilnica v Sesljanu.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
i Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi i vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu j se začne novo šolsko lelo 1964-1965 v četrtek, 1-• oktobra, ob 8.30 s sv. mašo v cerkvi na Monluzzi-
i_________________________________________________
MALI OGLASI
; Prodamo žensko in moško slovensko narodno nošo. Ponudbe na uredništvo N. L.
! Številna dekleta in ludi ženske v zroli dobi i7-, Slovenije in ITrvatske bi se rade poročile z l7r seljenci. Ponudbe po možnosti s slikami na ured-i ništvo N. 1. pod »Dekleta«.
tec namestili v sobo, ki je zraven prostorov slovenske osnovne šole v ulici Donadoni Prof. Romano se je strinjal s predlogom, dr. Simčiča ter mu zagotovil, da bo zadeva urejena do 1. oktobra, ko bo začel delovati novi vrtec. Na posredovanje zastopnika Slovenske skupnosti je prof. Romano sprejel tudi vse potrebne ukrepe, da vpisonnje v novi slovenski otroški vrtec redno im nuno poteka.
Devin:
ZRAČNI VRTINEC ODKRIL TRI HIŠE
V ponedeljek, 21. t. m., je okrog 16. ure nastal v okolici Devina močan zračni vrtinec, ki je povzročil velik preplah med pre-bivavci im na žalost tudi precejšnjo škodo. Zračni vrtinec je nastal takorekoč ob jasnem nebu, ko si ni nihče pričakoval nevihte in še manj tako groznega naravnega po-
Zavrh:
NAŠE JAME
Za izredno pri rodno zanimivost v našem kraju, to so završke podzemeljske jame, so se začeli znanstveniki pa lud.i turisti, zelo zanimati. Vedno več ljudi prihaja občudovat lo prirodno krasoto v osrčju Bernaf-dije, zlasti odkar pelje iz Cente asfaltirana cesta do Zavrha. V Novi jami, katero jc odkril domačin Peter Ncgro, sc oko kar n c more ločiti od prekrasnih kapnikov, podzemeljskih jezerc, s'apov, sifonov in labirintov, ki sc po vsej pravici kosajo s čudovitim svetom v Postojnski jami.
Novo jamo je opisal prof. Feruglio, še bolje pa učitel j černo v enem izmed »Triu-kovih koledarjev«. V jami so že napeljal* električno razsvetljavo in uredili pota z® udoben obisk.
Jamarji pa iščejo tudi zvezo s sosedno jamo Vigant. Ko bodo obe povezali s prehodom, bo znašala dolžina obeh 5 kilometrov in bo to najdaljša podzemeljska jama
v Italiji. Za ves okraj bo pa to izredna turi stična pri vi ačnost.
špeter:
NEVARNE SLOVENSKE PESMI
Kl jub novim časom in novi miselnosti lL' še zasidrana v možganih nekaterih — v*c premnogih — ljudi na nizkih stolčkih fašistična zagrizenost.
Nov dokaz za to resnico se je nudi zadnje čase pri rad.io-televizi jski izbiri krajevnih l judskih pesmi iz špetra in okolic^ Zastopniki Italijanske radiotelevizije so -sC obrnili s to željo na naše županstvo, ki )c
IZREDEN KONCERT
V nedeljo popoldne je bila dvorana Katoliškega doma natrpano po’na, kot le ob izrednih prilikah. Nastopil je namreč Slovenski oktet iz Ljubljane, ki uživa mednaroden sloves. Dunajski »Express« ga ocenjuje z besedami »orgle človeških glasov«. Res smo ga slišali kot orgelske glasove od naj tiš jega pianissimo v vedno lepem Večernem ave, do bučnega kozaškega fortis-sima v Pesmi o atamanu R!atovu>.
Koncertni spored je bil umetniško izbran. V prvem delu je obsojal starejše liturgične skladbe, ki so bile podane z izrazito tehnično preciznostjo. To zadnje dodajamo zato, ker je to poliva'a preproste ženice. »Ti. so pravi pevci.<, je navdušeno šepetala, »saj jih vse zastopim.«
Stik med poslušavoi in oktetom se je vedno bolj stopnjeval, posebno še, ko so Prišle na vrsto slovenske ljudske pesmi. Iz besedila sporeda je po pomoti izpadla Simonitijeva. Občinstvo se je kar vžgalo ob koroški »Mojcej« in ni pustilo pevcev z odra. V zadnjem d>e’u smo slišali priljubljeno italijansko »Montanaro«, v OreHi-Ga' lijevi priredbi. Oktet jo je zape' na svojski način. Slovaška »Ej hora, hora«, pa je bij!a nekaj posebnega. Nov glasbeni svet se je marsikomu med pos’ušavci odkril s črnskimi pesmimi.
Ko so izzvene'e zadnje note, ni bilo več konca ploskanja. Pevci, čeprav že vsi utrujeni so morali dodati še nekaj pesmi, in zai Prav vesel konec skoro dveurnega koncerta ?,e tisto o »Ribenčainu Urbanu«.
^eč kot vsako strokovno ocenjevanje je vredna za pevce iskrena hvaležnost, s ka-
pobudo z veseljem sprejelo. Določena sta bila tudi pevska zbora iz Až'e in Spodnjega Brnasa, da bosta nastopila. Tudi tu so se pevci radi odzvali povabilu, toda izrazili so željo, da bi sme! zapeti tudi kako siloven-sko domačo pesem, saj izpričujejo značaj glasbene folklore tukajšnjih krajev prav Slovenske ljudske pesmi iz Beneške Slovenije. če pa išče radio folklorne krajevne Pesmi, mora za šempetersko okolico' izbrati tudi s'ovenske, ne samo italijanske.
Istega mnenja je bi’a tudi večina osem-članskega odbora na županstvu. V nasprotju z vsemi željami in tudi z zdravo pametjo pa je bilo obema zboroma onemogočeno 2apeti tudi domače pesmi. Kdo je vtaknili Prste vmes, ali občnska oblast ali kdo od Vodstva rdio-te'evizije, ni znano. Vsekakor Pa je to še znak nacionalistične nestrpno-sti, o kateri se toliko govori, da je že zastarela in da je ni več.
prestint:
NOVE PRIDOBITVE
Prestint, ki spada pod občino Tavorjano, se je zadnje čase obogatel z mnogimi pridobitvami. Kmalu bo slovesno odprta nova °esta, ki je dobro napravljena in bitumi-;ana. Urejen im popravljen je tudi trg pred. cerkvijo, v cerkvi pa je položen nov marmorni tlak in tudi strop nad korom ne ka>-več starih poškodb.
V nedeljo in v ponedeljek so imeli, v vasi 2načilno šagro z razstavo vin in umetnimi °gnji. Obiskova’ci so občudovali številne slavoloke z značilnimi raznobarvnimi okraski in kipci iz tlačene lepenke.
tero so odhajali udeleženci iz dvorane. Resnično globoka kulturna vez pesmi je združijla v isti d.vorani ljudi vseh mišljenj in obeh narodnosti. In to je tildi razveseljivo! Prav pa bi bilo, da bi goriški Ente manifestazioni artistico cultura'i povabil ljubljansko umetniško skupino v Verdijevo ali kako drugo d.vorano, ker če so vredni nastopati v osrednjih dvoranah evropskih in izvenevropskih velemest, bi bili vredni tega tucli v provincialni Gorici.
ŠOLSKA IMENOVANJA
Z odlokom prosvetnega ministrstva j s imenovan na pod'agi izpitov ravnatelj1 slovenskih srednjih šol v Gorici prof. Mihael Rožič za ravnatelja prve stopnje višjih, srednjih šol. V staležu določeno mesto ima na liceju »Dante« v Gorici. Medtem ko mu čestitamo k visokemu imenovanju, izraža-mo že’jo, da bi bil še nadalje ohranjen .■-lovcnskemu šolstvu.
NOV DRŽAVNI ARHIV
Prihodnje leto bomo dobili tudi v Gorici moderno in ustrezno stavtoo za državni arhiv. Doslej so shranjeni dokumenti in listine, ki zadevajo goriško kulturno-politič-no zgodovino, po večini v državnem arhivu v Trstu in delno v Gorici v Attemsovi palači na Komu. Nekateri pergamenti sc-gejo v 13. stoletje; važni so tudi za slovensko zgodovino. O kmečkih puntih na primer še niso vsi raziskani in preučeni. Dosti dokumentov je v kleteh goriške sodnije, in v prostorih drugih upravnih uradov.
Vsi ti zgodovinski papirji bodo zbrani v novi stavbi državnega arhiva, ki bo stala na zemljišču nekdanje vojaške bolnišnice za slovenskim Alojzijcviščem. Moderno palačo bo zgradila pokrajinska uprava za 120 milijonov lir. Opremljena bo z jeklenimi policami in s pripravami za mikrofilmira-njc listin.
Goriško mesto bo veliko pridobilo s to novo ku'turno ustanovo.
Podgora:
RAZSODNOST JE ZMAGALA
Prejšnji petek je prišlo na goriški prefekturi do sporazuma glede grozečega odpusta delavcev v podgorskih tkalnicah. S potrpežljivim posredovanjem goriškega prefekta so podpisali dogovor ravnatelj tvor-nice Mono'o in zastopniki vseh treh sindikatov. Sklenjeno je bilo, da začasno preneha z delom 289 delavcev in delavk, toda šest mesecev bodo prejemali plačo iz do-pornilne blagajne. Podjetje pa ne bo nosilo aeleža stroškov za počitnice, božično nagrado in za dodatek pri proizvodni nagradi.
Ob zaključku sporazuma je izrazil prefekt upanje, da se bo po šestih mesecih gospodarsko stanje tako izboljšalo, da bodo odpuščeni spet sprejeti na delo.
Za Podgoro pa je tudi začasni odpust tako velike skupine de'avcev precejšen udarec. Prizadeti bodo trgovci in gostilničarji, ki tudi nekaj zaslužijo od tovarniških delavcev, če ti hodijo na delo vsak dan in ne le dvakrat v mesecu po svojo znižano mezdo.
V teku so tudi priprave za odprtje šolskega vrtca v Podgori. Vpisovanje se bo začelo najbrž že ob koncu tega meseca.
ilf*
Krmin •
PRAZNIK GROZDJA
Prejšnjo nedeljo so obhajali v Krminu v naj lepšem sončnem d.nevu običajni jesenski praznik grozdja. Krajevni odbor za turizem je skrbno1 pripravil ves spored iin tudi udeležba še nobeno leto ni bila tako številna.
Ob pol treh so se začeli pomikati okrašeni vozovi po glavnih ulicah na Trg XXIV. maja, kjer jih je pričakovalo1 razsodišče. Po d,o’gem premisleku je bila podeljena prva nagrada alegoričnemu vozu »Pokrajina grozdja«. Drugo nagrado je prejel voz, ki je predstavljal »Vinograd škratov«. Vsi ,ostali, še šest, so pa dobili priznalne d,'p'^ me. Nato je sledil koncert na pihala, javna tombola, ples in pokušnja domačih vin. Vsi so bili izredno veselo razpoloženi.
Po prazniku grozdja pa bo priš'a prava trgatev. Obeta se obilen pridelek, toda vinogradnikom že prizadeva prve skrbi gniloba, zlasti na tokaju. Večina jih je mnenja, da bo treba to vrsto poprej potrgati.
RAZSTAVA GROZDJA IN GOB V GORICJ
Kot nekak nadomestek za praznik grozdja je mestna občina priredila v nedeljo na pokritem trgu razstavo žlahtnih namiznih vrst grozdja in vsakovrstnih gob. Trg je bil okrašen s trtnimi vejami. Edina zanimivost grozdne razstave je bila res okusno urejena stojnica z grozdi, sadjem in steklenicami vina. Med razstavljavci so billi zastopani skoro sami že znani števerjanski trtorejci, kot štekar, Ciglič, Komjanc in drugi.
Prav privlačno je bila urejena razstava pob, užitnih in strupenih. Postavljeni so bili pravi gozdni kotički z mahovjem in praprotjo, vmes pa gobice vseh barv in vrst z imeni in s podatki o njih užitnosti. številne s'ike, med njimi 72 barvanih, so ponazarjale to vrsto slastnega pnueiKa, ki ga je vedno vec nci p-omcl-om trgu.
ŠTEVERJAN
V soboto popoldne je stopil pred o'tar farne cerkve mlad. par, ki si je podal roke za življenjsko zvezo. Nevesta je bila Miroslava Komjanc iz znane družine na Va'eri-šču, ženin pa Marjan Terpin z Bukovja, ki ga poznamo kot dušo prosvetnega delovanja v števerjanu1. Novoporočencema je govoril v cerkvi nevestin stric prof. Marjan. Zbralo se je tudi precej prijateljev in znancev, ki so izrekali mlademu paru iskrena vošči'a z željami za srečo v zakonu in vedrino pri premagovanju življenjskih težav. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Trgatev se še ni začela. Skoro vsakdanje toplo sonce dodaja še sladkorja. Kakor smo že poročali, pa je s tokajem drugače. Ta teden ga 'bodo po večini že začeli pobirati, ker se pojavlja na njem gniloba.
V nedeljo zvečer se je na »Dvoru« razlegal kaj ubrano petje. Tja gor so bili povabljeni na večerjo člani slovenskega okteta, ki so imeli popoldne zelo uspeli koncert v Kat. domu. Po večerji so se udeležili ljubljanski gostje družabnega večera, katerega jim je priredilo društvo »Briški grič« v svojih prostorih. Pokrajinska cesta od Bukovja proti Števerjanu je še v slalbem sta-n ju.
i/ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
LPolitih in teleifizi§a
Publicist Paolo Cavallina je objavil nedavno iro ' nično razmišljanje o odnosu politikov do javnosti in zlasti o njihovem razmerju do televizije.
Mislimo, da ne bo nihče ugovarjal, če rečemo da postaja poklic politika vedno težji, piše Caval-iina. Pred petdesetimi leti mu je zadostovalo pero, potem mu je postal potreben glas in zdaj zahtevajo od njega če že ne naravnost lepoto, kar bi bila malo pretirana zahteva, pa vsaj simpatičnost, kar pa je redka odlika. Volivni shodi so se preživeli ali vsaj zastareli, ker nudijo premalo takoimenovane-ga spektakla, in glavno sredstvo današnje propagande je postal televizor. Še topel od prenosa dramatiziranih romanov, na primer «Citadele» ali (Bednikov«, uvaja v domači krog, enako kot dramatiziran roman, žive politične osebnosti in v Peku nekaj minut okrepi ali uniči njihov mit.
Zdi se nam jasno, da bodo morale stranke odslej skrbeti razen za tehnične načine drugačnega političnega prepričevanja tudi za izbor in pripravo posebnih političnih propagandistov, tako imenovanih «televizijskih politikov«, ki bodo sposobni, da bodo znali ostati pri tem simpatični, zlasti pa še, da bodo znali prepričati ljudi iz raznih plasti pre-bivavstva, da jim bodo verjeli. Za take televizijske politike bodo morale morda poskrbeti posebne strankarske študijske komisije, da bo izbor res dober.
Eden izmed smiselnih predlogov v tem smislu bi bil ta, da naj bi si stranke izvežbale strokovne skupine televizijskih prepričevavcev, za katere naj bi zajemale ljudi izven političnega okolja in ki se nič ne spoznajo na zadeve, o katerih bi morali razpravljati, samo da imajo dober spomin. V Ameriki je nekaj podobnega že v navadi. Pri nas se sicer politiki hočejo še sami kazati po televiziji, ker mislijo bogve zakaj, da ne morejo biti antipatični. Toda bolje bi bilo, da bi izbirali ljudi, ki naj bi nastopali pred televizijskimi kamerami, brez vsakega ozira za kaj drugega kakor na njihovo simpatičnost in zgo-\ ornost; prav posebno pa se ne bi smoli ozirati na ime in sloves in bi morali izključiti od nastop ;v po televiziji tudi najbolj znane politike, če ne od govarjajo takim zahtevam. Zdi se, da zdaj še pre-' laduje v tajništvih političnih strank mišljenje, da je treba poslati na televizijsko Politično tribuno tistega, ki se na stvari, za katere gre, najbolj razume. Toda to mišljenje bi morali čimprej zamenjati za drugo, manj globoko, namreč da je treba poslati na Politično tribuno koga takega, tki je sicer po-nrUn	Blodc	predmeta, o katerem naj bi
diskutiral, zato pa zna govoriti preprosto in prepričati poslušavce ln na lep mora biti, seveda.
Na televiziji namreč ni važno tisto, Kur Kdo puve. ampak kako pove, kajti besede lete in večina jih sploh dobro ne razloči in ive razume; zato je ouv,-sen uspeh samo od tega, če občutijo gledavci do govornika simpatijo in prijateljstvo. V takem primeru mu ne bodo nič zamerili, če se bo dal pre magati od razlogov in morda od večje inteligence nasprotnika. Obratno, radi bi mu celo priskočili r.a pomoč, kakor gfcdavci v neapeljskem ljudskem
Nagrajene igre na sporedu radia Trst A
V četrtek, 1. oktobra t.l. ob 21.00 uri bo tržaška radijska postaja Trst A oddajala radijsko igro (-Miramarski vodnjak želja«, ki jo je napisal naš znani gledališki igralec Jožko Lukeš. Gre za krstno izvedbo dela domačega avtorja, katero je prejelo tretjo nagrado na natečaju za izvirna slovenska dramska dela, ki ga je letos razpisala Italijanska radiotelevizija.
V «Miramarskem vodnjaku želja«, ki ga bodo podali člani Slovenskega gledališča pod vodstvom avtorja, bomo spoznali zanimivo galerijo oseb in usod. Staro izročilo namreč pravi, da se obiskovalcem Miramarskega parka, če vržejo novec v vodnjak pred gradom, uresniči vsaka želja, ki si jo pri tem mislijo. V igri #zvemo kakšne so te želje in kako so, po izpolnitvi, usmerile nadaljnje življenje ljudi, ki so jih izrazili.
Pri tem se avtor poslužuje domiselno fantazijske igre. Novci v vodnjaku oživijo, se med seboj pomenkujejo, in tako zvemo za svet in usode, ki so s.cer nevidne in negibne.
Jožko Lukeš je s to igro ustvaril duhovito zasnovano delo, katero nam bo ob poslušanju odkrilo še eno vrlino: namreč toplo poetičnost, ki je intimno povezana z i eliko ljubeznijo do človeka.
gledališču, ki bi najrajši skočili na oder in pomagali Pulcinelli, kadar jih dobiva na grbo. Toda tisti, ki se bodo posvetili težki umetnosti poučevanja takih «televizijskih politikov«, se gotovo ne bodo smeli omejiti na to, da bi jih izbirali med poslanci ali senatorji prijaznega ali dobrodušnega izraza. To namreč ni dovolj. Treba jih j'e tudi naučiti, kako naj se obnašajo, kar ni lahko.
Obstajajo že točna in neprekršljiva, čeprav še ne kodificirana pravila, katerih se mora držati, kdor hoče imeti uspeh na televiziji. Prvo teh pravil je, da je treba pritegovati zanimanje poslušavca z dejstvi. Razlaganje teorij jih dolgočasi in ne vzbuja pozornosti. Pri tem ni treba, da bi morala biti dejstva resnična. Treba je le, da so verjetna in prikazana z nekaj krepkimi besedami. Polemiko, ki bo verjetno iz tega nastala, je treba voditi s kratkimi in po možnosti čimbolj duhovitimi frazami. Več velja kratka zafrkacija, kakor deset minut mirne in mteligentne razlage. Demagogija je pri tem odslužila: lahko se je poslužujejo še govorniki na ljudskih shodih, da spreminjajo gledavce v igravce, toda televizija je ne dopušča. Tam ni mogoče reči «Samo mi vam govorimo resnico«, ampak je treba spraviti poslušavca v tako razpoloženje, da si misli: «Ce pravi to on, mu že verjamem«.
—•____
»BLODNJAK« JE ŽE DOTISKAN
Tiskarna Keber v Trstu je pravkar dotiskala prvo knjigo Leva Detela »Biodnjalk«. V njej je Detela zbral svoje novele. Knjiga se bo kmalu pojavila na knjižnem trgu. Založila jo je nova založba Sodobna knjiga.
Ista založba bo, kot je slišati, še letos izdala nekaj drugih novih knjig mlajših avtorjev, ki zaradi svoje modernosti ne morejo objaviti svojih del pri starejših založbah, ker ponatiskujejo te rajši knjige vrste »Trebušnik na slovanskem jugu«.
«NAGRADA MIRU« ZA GABRIELA MARCELA
Znani francoski filozof Gabriel Marcel je dobi) te dni «nagrado miru« zveze zahodno-nemških Knjigarnarjev. To je ena najuglednejših nagrad nemškega kulturnega življenja.
Slovesni podelitvi nagrade v zgodovinski katedrali svetega Pavla v Frankfurtu je prisostvoval tudi predsednik nemške republike Luebke, ki je sam izročil francoskemu filozofu nakazilo za deset tisoč nemških mark, kolikor znaša omenjena nagra-Ua, in pergament z obrazložitvijo, ki našteva zaslu ge Gabriela Marcela za trajno prijateljstvo med Irancoskim in nemškim narodom.
E. M. RF.MAR0UE BOLAN
Ericha Marijo Remarqua, v Švici živečega književnika, ki je zaslovel zlasti po svojem romanu «Na Zahodu nič novega«, je ponovno zadela kap :n zato ni mogel priti v Osnabriick na «Teden Francije«, da bi osebno sprejel odlikovanje mesta medaljo «Justus Mbser«.
V nedeljo je bil v Trstu letni kongres Furlanskega jezikoslovnega društva (Societa filologica
friulana), ki že nad 40 let deluje v prid kulture furlanskega ljudstva. Letos se j'e prvič zgodilo, da
je priredilo to društvo svoj letni kongres izven meja Furlanije. S tem je hotelo naglasiti zgodo-
vinsko važnost ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine. To je tudi poudaril v svojem govoru pre-sednik društva senator Pelizzo. Isto pa je njg ašal
v svojem pozdravnem govoru župan Franzil, pa tudi drugi govorniki na kongresu.
Uradni uvodni govor je imel profesor Heilmann, predavatelj za glotologijo na univerzi v Bologni. Orisal je na kratko zgodovino italijanskega jezikovnega atlasa, za katerega je dalo pobudo takoj po vojni furlansko jezikoslovno društvo. Pri tem je zlasti naglasil delo jezikoslovca Uga Pellisa, ki je bil svoj čas predsednik tega društva in je umrl leta 1953. Bil j'e priden in odličen zbiratelj jezikoslovnega materiala, ki ga zdaj hrani turinska univerza v ’-eč kot 1500 škatlah.
D OPIS
ŠE O RADIU TRST A
Cenjeno uredništvo,
zelo sem bil presenečen, ko snem bral v zadnji številki N. 1. o nameri ravnateljstva Radia Trst A, da bi še skrajšalo večerno oddajo oziroma jo prej zaključilo. Že zdaj me jezi, ko zaključi ta postaja svoje oddaje pol ure prej kot druge postaje (se veda pa je znano, da oddajajo nekatere vso noč). Zvečer bi mnogo ljudi rado poslušalo glasbo, preden gredo spat, zlasti lahko glasbo ali vedrejšo klasično glasbo brez kakih vsiljivih govorjenih vložkov in dolgih napovedi, a morajo iskati druge postaje, da najdejo, kar iščejo. Kako da se osebju na radiu Trst A tako mudi spat? Pomisliti bi morali, da so oni tu zaradi javnosti in ne javnost zaradi njih. Zato bi bilo treba željam poslušavcem ustreči.
Popoln nesmisel je prestavljati programe na popoldanski čas. Kdo pa jih takrat posluša? Zelo redki, ker smo vsi v službah. Kvečjemu gospodinje, ki pa morajo tudi po raznih poslih itd. šele v večernih urah, ko človek opravi zunaj, kar je imel opraviti, rad sede k radijskemu sprejemniku, posebno še mi, ki ne, maramo prehrupne in stereotipne televizije z njenimi večno istimi glasbenimi signali in ki imamo rajši glasbo in besedo kakor podobe. Sumim pa, da skuša vodstvo radia Trst A zgostiti programe bolj v popoldanski čas tudi iz strahu pred večerno konkurenco televizije-Popolnoma brez potrebe, ker kdor gleda rajši televizijo, ne bo bolj poslušal oddaj Radia Trst A, če se bodo začele oddaje pol ure prej in se poi ure prej končale. Kvečjemu bo izgubila postaja nekaj poslušalcev, ki se bodo navadili v večernih urah poslušati druge postaje in jih bodo potem poslušali tudi v drugih urah, zlasti ker bodo oh koncu poslušali napovedi za drugi dan.
Morda pa vodstvo Radia Trst A misli, da hodimo tako zgodaj spat? Lahko se reče, da je večina odraslih ljudi še pokonci, ko utihne radijska postaja Trst A. Pač pa bi vodstvu svetovali, naj začne zjutraj s programi malo prej, ker bi človek rad slišal nekaj glasbe tudi zjutraj, preden gre' mo na delo. Tako pa je listo malo glasbe, ki slišimo zjutraj, neprestano prekinjeno zaradi raz ■ nih govorjenih sporedov. Predlagam, da bi se z® čele oddaje ob šesti uri, z eno uro vedre in lahke glasbe in da bi bil popoldanski premor krajši, če i je sploh potrebno, da je vsak popoldan v oddajah radia Trst A tako dolga »praznina«. Tildi dopoldne bi lahko oddajala postaja Trst A še kaj čez 8.30 Ali bi ne bilo lepo, čc bi lahko poslušale gospodinje dopoldne kako glasbeno oddajo? Zaradi prekratkega oddajnega časa pa so govorjeni programi po mojem mnenju preveč zgoščeni v določene ure in so zato utrujajoči.
Končam pa naj z novo nujno prošnjo, da ne bi karjšali večernih oddaj, pač pa lahko začnejo prej popoldanske oddaje, če hočejo. Tako bo volk sit in koza cela, oziroma bodo zadvoljni tisti, ki hočejo več oddaj popoldne, in tisti, ki jih hočemo zvečer.
Upam, da bo vodstvo radia Trst A te moje želje — ki pa niso samo moje, ker slišim od drugih podobne kritike — upoštevalo, kolikor je le rn°'
Govornik je povedal, da bo začel izhajati italijanski jezikovni atlas še letos s posameznimi zveščiči-Prvi zveščič bo posvečen Sardiniji. Profesor D'Aron-co pa je predstavil na kongresu zbirko novel v fih" lanščini «L’e femine di Marasint«, ki jo je napisala Novella Cantaruti, uvod vanje pa je napisal Diego Valeri.
Na delovnem zasedanju kongresa so odobrili nekaj sprememb društvenega pravilnika, in sklenili-na bo prihodnji letni občni zbor društva v Gemoni-V Vidmu pa bo leta 1966 peti mednarodni kongi’ s ladinskih etničnih skupnosti. Z njim bodo pfO' slavili stoletnico priključitve Furlanije k Italiji; Razpravljali so tudi o predlogu, da bi ustanovil' ra tržaški univerzi višji institut za furlanske študije.
Popoldne so se udeleženci podali v Milje, kjef se je do začetka tega stoletja še govorilo furlansko-Po sprejemu na občini je bila na trgu Marconi folklorna prireditev, na kateri so nastopili kvartet i* Cordenonsa, plesna skupina iz Aviana in pevski zbor Aquileia iz Vidma.
gocc.
Poslušalec iz Barkovelj
TiMcmbhi Imikiim hongief) u Tlhtu
GOSPODARSTVO
Cementni sodi - cisterne
Zaradi velikega pomanjkanja lesene posode si je letos marsikateri naš vinogradnik že nabavili ali naročil cementno poso-do, cisterne, večinoma z zmogljivostjo od 15 do 40 hi. — To je zelo dober izhod iz Za|gate, a seveda ni idealna rešitev, ker cementnih cistern ne moremo rabiti v vse svrhe, predvsem ne za staranje in fino šolanje vin. Vina v cisternah ostanejo taka, kot smo jih notri naročili, ker vino ne more dihati skozi cement tako kot diha skozi les. So pa cisterne primerne za u-stvarjanje enotnih tipov vina in za shranjevanje vin, dokler jih ne porazdelimo po manjših sodih za nadaljnje šolanje. Le v lesenih sodih dobi vino svoj specialni aroma.
Moramo pa za cementne cisterne skoraj enako skrbeti kot za leseno posodo. Čisloma bodi polna ali pa prazna in lepo čisla. Eno najvažnejših opravil je priprava nove cisterne, takoj po nakupu, pred.no jo napolnimo z moštom ali vinom. Najbolje je, da prodajalca oziroma izdelovalca cistern vprašamo, kakšne značilnosti ima dobavljena cisterna in kaj je potrebno napraviti, preden jo nalijemo z moštom ali vinom, če ni teh navodil, ravnamo tako-le:
Najprej napolnimo novo cisterno z na-vad,no vodo, katero pustimo v cisterni 5-6 dni. Ta voda izluži iz cementa marsikatero snov, ki bi lahko škodila moštu ali vinu. Ko je cisterna izpraznjena, raztopimo v 10 litrih vode po 2 kg vinske kisline ali vinskega kamna (acido lartarico) in s to raztopino in s posebnim čopičem omočimo vso notranjost cisterne, to se pravi vse strani a’i stene s stropom vred. P01 dveh dneh ponovimo omočenje notranjosti cisterne 7. raztopino vinske kisline. Kakšno uro po drugem omočenju operemo cisterno z navadno vodo in ko to odlijemo, je pripravljena za sprejem mošta ali vina. —
Ker ise zdi nekaterim omočenje cisterne z vinsko kislino predrago, uporabljajo za to žvepleno kisMno, kar pa ni tako priporočljivo in vsekakor mnogo slabše.
Če nalijemo prvič cisterno z bolj kislim moštom - kislim zaradi nedozorelosti in ne zaradi skisan j a — ni pot rbno dodati moštu ničesar; če pa mošt ni kisel, mu je potrebno dodati po 25 gramov vinske kisline na hi — raztopimo v moštu. — To
pa je potrebno samo pri prvi rabi cisterne.	|
Mnogi posteklenijo cementno posodo -cisterne. V ta namen kupijo v drogerijah stekleno vodo (vetro sojlubiile — silieato da potassio), jo prvič razredčijo s trikratno količino vode in jo s čopičem nanesejo na notranje stene cisterne. K01 so stene cisterne suhe, razredčimo stekleno vodo z dvakratno količino vode in zopet s čopičem omočimo stene. To ponovimo po nekaj urah še enkrat.
Posteldenitev cementnih cistern je potrebno izvršiti vsaj mesec dni pred trgatvijo. V tem času naj bo cisterna odprta, da | se dobro prezrači. Pred, uporabo jo operemo z dbiilino vodo.
Trgatev je v teKu
Trgajo po vsej Italiji. Na Siciliji in Sardiniji so začeli trgati že pred dvema tednoma, a tam trgajo redno dvakrat: prvič bolj zgodnje sorte, drugič — tudi dva tedna pozneje — pa bolj pozne. Bele sorte dajo manj sladke mošte kot rdeče: pril belih sortah so ugotovili povprečno 18 - 19° sladkorja, pri rdečih pa 22 do 25". — V ostalih predelih Italije tudi, trgajo, a mo-šti še daleč niso tako si’adki, na splošno pa so vendar slajši kot lani.
V naših krajih je bil začetek trgatve prav lep. Grozdje je bi'o zdravo in v glavnem) je dobro dozorelo. Mnoge bele sorte so lepo porumenele in prav lepo je bilo videti obložene trte. Mošti kažejo več kot 16" sladkorja in zato bodo pri nas prav redka vina, ki bodo imela manj kot 10n/o alkohola. Večji del mostov pa je pokazal 18" in več sladkorja, nekatere sorte tudi 22", pinot in tokajec v posebnih ’egah tudi 25° sladkorja. Zato lahko pričakujemo, da bo v marsikateri kleti kakšen sod vina s 15 stopinj ami Mal iganda.
O kakšni, kupčiji ni ne sluha ne duha. Pri proizvajalcih so še znatne zaloge vina lanske letine in prav v zadnjih dneh je nekoliko padla cena tem vinom. Kmetje
si skušajo pomagat' z osmicami, katerih je posebno Furlanija polna. — Od, cen za letošnji pridelek je znana samo cena za grozdje, iz katerega pripravljajo v Piemontu znani muškat Cane:'li. Izdelovalci tega muškatnega vina so sc dogovorili s pridelovalci grozdja, d,a bodo plačali grozdje po 9.500 lir za stot. To je nekaj več kot lani, ko ni bi'o nobenega dogovora, cločim so letos vsi pridelovalci nastopili kot en mož.
Tudi v drugih evropskih državah pričakujejo letos zelo dobro letino grozdja, predvsem pa v Franciji, kjer računajo z ! rekordno letino, ki ne bo zastajala za leti-i no 1893, ki je bila d,ozda j najboljša.
 #---
NOVA RUDNA LEŽIŠČA
V okolici Goleša v Južni Srbiji so ugotovili, da se tam nahajajo še precej bogata ] rudna ležišča niklja. Te rude je po svetu
I zelo malo. Največ je nakopljejo v Kanadi lin v Sovjetski zvezi, nekaj pa tudi v Alriki. Prav zaradi nikljevih rekdih ležišč so jugoslovanska izrednega pomena.
Strokovnjaki računajo, da bodo v novih \ rudnikih nakopali rude za 2000 ton niklja J na leto. Proizvodnjo so preračunali na deset 1 let.
BITKA PRI SISKU____________________________________________
• — I. --------------------    I.	S T E K L A S A --------S
Slovcnci še nimamo napisane svoje strnjene vojaške zgodovine, čeprav je zanimiva in pestra, četudi sta namreč obstojali obe slovenski državi, karantanska in panonska, le sorazmerno kratko dobo, vojaška aktivnost slovenskega naroda tudi potem ni prenehala. Izražala se je delno v vojnah pod tujim poveljstvom in za tuje interese, delno pa v svojskih in spontanih oblikah, ki jih je narekovala sila. To so bili poleg osvobodilnega boja v zadnji vojni boji v kmečkih uporih in zlasti še boji proti Turkom, ko so slovenski kmetje ustvarili nadvse značilno obliko svojih taborov — z zidom utrjenih cerkva na višinah, ki so nudili Zavetje ob turških vpadih.
Vojaška aktivnost Slovencev pa se je izražala tudi v odiprti Vojni proti Turkom, kot na primer na pohodih Andreja Turjaškega, Leta 1593 je dosegla vojska, sestavljena po veliki večini iz slovenskih in hrvaških oddelkov, in pod, poveljstvom Herberta lurjaškega veliko zmago nad Turki pri Sisku. Ta zmaga je zelo razveselila in opogumila takratni zahodni svet. V slovenskem 11 modu je ostal o njej globok spomin v obliki lljudskih pesmi.
O poteku te bitke pa je napisal slovenski zgodovinar Ivan Steki asa daljšo razpravo, ki se bere nadvse zanimivo in napeto, ^prav se omejuje na pripovedovanje zgodovinskih dejstev. Iz 11 j e značiilno diha vzdušje takratnih časov in vojnih pohodov pro-
ti Turkom. Objavljena je bila v »Slovenskih večernicah za pouk. in kratek čas.< družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1892 in verjetno od takrat ni bila več ponatisnjena, čeprav bi to zaslužila. Zato smo se odločili, da jo (z nekoliko moderniziranim jezikom) ponatisnemo v Novem listu, da opozorimo nanjo in kot prispevek k slovenski vojaški zgodovini, katere se bo nedvomno kdo lotil. Prepričani smo, da smo s teni ustregli našim bravcem in d,a	bodo	razpravo	radi prebirali.	Letos 22. junija	je	poteklo 371
let	od	bitke	pri	Sisku, v spomin	na katero so v (ljubljanski stol-
nici vsako leto na ta dan obhajali (in verjetno) še danes obhajajo ustanovno mašo. Prav tako so jo obhajali vse do druge svetovne vojne tudi na Turjaškem gradu. Pri tej maši v ljubljanski stolnici je bil oblečen mašni k v mašni plašč, ki je bil napravljen iz plašča padlega turškega paše Hasana. Uredništvo
To si voli turški paša, ki se Turkom prav obnaša, kak bi vojsko skupaj spravil, da bi Sisek pod se zgrabil,
Sem ter tja	po hiši hodi,
misel sc mu	v glavi blodi;
pa jo znajde volčja glava, meni, ta bo	najbolj prava:
svojo vojno	skupaj zbrati,
jo pod Sisek ceilo gnati.
Slovenska ljudska pesem
(Nadaljevanje na 8. strani)
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Največja sramota za upravitelje deželnega odbora je njihovo postopanje proti deželni gluhonemnici. Žalostno je, da smo morali šele od Italijanov zvedeti, da hočejo popolnoma odpraviti slovenski učni jezik iz zavoda gluhonemih. Nad to krutostjo se zgražajo sami Italijani.
To je bila vnebovpijoča krivica slovenskim staršem, ki so že tako hudo udarjeni zaradi gluhosti in nemosti otrok. Že sedaj, ko se je
126.
Dr. E. BESEDNJAK
otrok učil v materinem jeziku, je bilo občevanje staršev z njim težavno,- kaj bo šele sedaj, ko se bo vrnil Italijan?
Ali ne govori pedagogika, da se morajo gluhonemi učiti v materinem jeziku? Ali ste postali tudi vi, učitelji, gluhonemi? Na take nečloveške krutosti ne smemo molčati. Ali se bo našel v italijanski javnosti poštenjak, ki bo pogumno nastopil proti temu nasilju nad nesrečnimi slovenskimi otroki?«
Poslanec Šček je poročal odboru političnega društva Edinosti v Gorici o svojem imenovanju v centralno posvetovalno komisijo v Rimu, kateri je vlada poverila nalogo razpravljati o konkretnem načrtu za upravno ureditev novih pokrajin in o uvedbi italijanskih zakonov v imenovane pokrajine.
Poslanec Šček je naprosil društveni odbor, da odloči, ali naj to imenovanje sprejme. Odbor je sklenil: 1. Šček naj se udeleži razprav v centralni posvetovalni komisiji. 2. Naj primerno protestira, da je bil v to komisijo imenovan samo en zastopnik Slovanov v Italiji. 3. Odbor priporoča poslancu, naj glede stvari same upošteva stališče nemškega zastopnika v komisiji.
Poslanec Šček je odpotoval 19. decembra v Rim in drugi dan je bil v palači ministrskega predsedništva. Brez dvoma je to seja največje važnosti za nas. Gre za avtonomijo naših dežel, gre za končne meje naše zemlje. Mussolini je končno usodo novih pokrajin prepustil odločitvi vlade.
»Ko sem stopil v dvorano,« piše Šček, »sem videl zbrane skoro vse člane komisije. Kratki pozdravi na vse strani. V dvorano stopi podminister Acerbo. Za njim strežaj z vrčem v roki. Vsakemu članu nalije skodelico kave.«
SPLOH NE BOMO GLASOVALI
»Podminister spregovori dve besedi v pozdrav in začne se brž branje vladnega predloga, da se raztegnejo italijanski zakoni na nove pokrajine. Načrt je obširen, vsebuje 39 strani in 34 točk.«
»Dolgočasno je poslušati to hripavo čita-nje. Naenkrat se branje ustavi. Čemu bi brali do konca? Čas je drag. Pojdimo kar na delo in začnimo. Vsak je mislil, da se prične posvetovanje posameznih zakonov, da začnemo razpravljati o tem, ali naj se zakoni raztegnejo v naše kraje, ali ne.«
»Kaj še! Stavi se kratkomalo predlog: v anektiranih pokrajinah se proglasijo naslednji zakoni: 1, 2, 3, 4, itd. V dvorani nastane nemir in začudenje. Člani Ljudske stranke so vsi nervozni, stvar jim ni prav všeč.«
»Domando la parola« se oglasi Degasperi. »Stojimo pred sklepom vlade, ki se ne da več spremeniti. Postavili ste nas pred dovršeno dejstvo.« Veseli ga pa, da je v predlogu o podprefektih migljaj na decentralizacijo.
Chersig (predsednik istrskega deželnega odbora) se ne strinja z vlado, ker hoče ta prenaglo raztegniti italijanske zakone na nove pokrajine. To je škodljivo.
Conci (predsednik tirolskega deželnega odbora) se popolnoma strinja s predgovornikom. »Pomislite, kakšna zmešnjava nastane v občnskem gospodarstvu, če se čez noč uveljavi v naših krajih italijanski zakon! Mi imamo na Trentinskem posebne nadzornike, 3 za nemške, 6 za laške občine. Italijanski zakon tega ne pozna. Treba je torej nekaj ukreniti. Če pridemo nenadoma od enega zakona k drugemu, napravimo skok v temo.«
Albanese, istrski poslanec, agrarni inženir, ki pozna vse dobrote avtonomije, premišljuje, ali bi se dalo v zadnjem trenutku kaj rešiti. Dobra misel mu pade v glavo in spregovori : »Tu imam Popolo d'ltaIia, kjer Mussolini pravi, da je treba hitro reformirati občinski in pokrajinski zakon. Hudo bi bilo, ko bi danes zavrgli obstoječi zakon, jutri vpeljali laškega, kakršen je, a pojutrišnjem vpeljali novega, ki se za vso državo reformira. Počakajmo reforme in nato vpeljemo
novi zakon. Glasujte o mojem predlogu.«
Tu se vzdigne podminister Acerbo, ki izjavi, da sploh ne bomo glasovali. Podminister razlaga, da so bili gospodje sklicani v Rim, da se sliši ie njihovo mnenje. Vlada bo o stvari sama vse naredila. Gospodje, ki imajo kako željo, naj jo pismeno javijo vladi. Debate konec, preidimo k drugi točki.«
ŠTIRJE NAČRTI
Podminister razgrne veliko zemljepisno karto Primorske: Slovenski del dežele je barvan modro, laški zeleno, mešani kraji so poševno črtani. Kaj misli?
Preidimo k razmejitvi novih pokrajin. Za-cier ostane samostojen, nemški Tirolci bodo združeni s Trentinci v eni pokrajini. Kaj je pa s Primorsko?
»Gospoda, predloženi so bili v glavnem štirje načrti. Vsak dan dobivam še neštete brzojavke. Mnenja so različna, fašisti sami so razdeljeni v več taborov. Vlada sama se pa še ni izrekla.«
»Prvi načrt, ki je našel zelo trdovratne zagovornike, zahteva, naj se združijo Trst, Istra, Gorica in Videm v eno samo veliko pokrajino «
»Drugi načrt hoče ustvariti dve pokrajini, in sicer Trst, združen z Istro, to bi' bila prva pokrajina, in Gorica skupaj z Vidmom, to bi bila druga.«
»Tretji načrt predvideva tri pokrajine: 1. Videm z'Goriško do Komna. 2. Trst z Miljami, Tržičem, Postojno in Sežano. 3. Istra z Bistrico.«
»Četrti načrt ima štiri pokrajine: 1. Videm, zraven pride Trbiž, Bovec, Kobarid in Tolmin. 2. Gorica. 3. Trst s Postojno. 4. Istra kot je.«
Okoli teh štirih načrtov se bije že par tednov trdovraten in nepopustljiv boj. Prvi, ki se oglasi k besedi, je že imenovani Istran Albanese.
»Odbijam prvi načrt, ker zbuja v nas spomin na staro avstrijsko Primorje. Nasproten sem tudi združitvi Trsta z Istro.«
»Trst je vedno imel velik želodec: prebavil je vsako vrsto narodnosti. A navzlic temu je bil in bo Trst eno izmed slovanskih središč, tam imajo Slovani svoja društva, svcj tisk. Ako se Istra združi s Trstom, bo pod vplivom tržaške propagande. Če bo jutri Trst središče, bodo Hrvatje imeli v Trstu svoj glavni štab «
»Mi hočemo nedeljeno in samostojno Istro. Od te ne odnehamo.«	(DaIjtJ)
Poicg Herberta je (gotovo naj znamenitejši ;iz turjaške družine v 16. stoletju Andrej, slavni zmagovavec nad turško vojsko poci Siskom leta 1593. Bil je vnuk Janeza IX. Turjaškega, ki je padel v boju proti Turkom 1. 1529 med. dunajskim obleganjem. Andrejev oče je bil Volk Enigelbert 1. Turjaški in šumberški, mati pa Ana iiz družine glasovitih Lambergov. Rodil se je 1. 1557. O njegovi mladosti nam je prav malo znano. Do 16. leta je oslal doma ter se izobraževal, kakor takrat vsi plemenitaški sinovi, v vseh potrebnih znanostih in vojaških vajah. Kol šestnajstleten mladenič je prišel končno v svet in sicer v Padovo, kjer je bila takrat glasovita visoka šola, da bi si tam izpopolnil svoje znanje. Kasneje pa se je odpravil na potovanje po raznih deželah, da bi s>e izuril posebno v vojaških strokah; saj je bilo takrat tako znanje za vsakega plemiča potrebno, a posebno še za slovenske, ki so morali tudi dejansko to svoje znanje uveljaviti v boju proti Turkom.
Leta 1577 je spremljal Andrej Turjaški nadvojvoda Matija na Nizozemsko; vendar se je kmalu vrnil, kajti že naslednje leto 1573 ga najdemo že na Hrvaškem kot bojevnika v bojiniih vrstah nesrečne Khevenhullerjeve vojske1. Pozneje pa se je bojeval v bojnih četah svojega strica Krištofa Turjaškega, kranjskega deželnega glavarja. Ž dvanajstimi konjeniki je pni neki priložnosti taiko
odiočao lin, naglo napad,el 500 Turkov, da so kar preplašeni ubežali. L.eta 1579, ko so polagaili temelj današnjemu Karlovcu, je bil že stotnik arkebuzirjev.* Ko je naslednjega leta zbolel in umri njegov polbrat Janez Vajkard, od leta 1575 poveljnik čet Vojne krajine, je postal on za nekaj časa namestnik nad vso krajinsko vojsko; pa tudi kasneje, ko je prevzel vrhovno poveljstvo Jošt Turn (od 1. 1581 do il. 1589), je ostal Andrej Turjaški njegov namestnik ter je upravljal že takrat skoro čiisto samostojno krajinske zadeve. Leta 1586, v mesecu novembru, je naročil Andrej Turjaški tedanjemu generalu varaždinske krajine, Vidu Haleku, da odpošlje iz Podravja Jurija Zrinjskega <s karlovškimi konjeniki, Ker se je bilo drugače bati, da bodo od tamkaj zanesli Kugo v Karlovec, če ostanejo da'je časa tam v službi. Po smrti Jošta 1 urna (15. junija 1589), pa je bil Andrej Turjaški na predlog nadvojvoda Karla imenovan za vrhovnega poveljnika v Karlovcu ter je bil tako v hrvaški krajini četrti poveljnik, ki je stanoval v Karlovcu.
* Ankebuzirji so bili konjeniki. Nosili so ovratnik iz losove kože, čelado s perjanico, pas z deželnim grbom in oddelkovim znamenjem. Poleg sai11()n kresa in meča so nosili tudi arkebuzeali karabinke (kratke puške) in so s zato imenovali arkebuzirji.
(Dalje)
S Jr* O li rJL" IN 1 1P K E G L I£ B>
Največ prvih mest v kolesarstvu za Italijo
Kot je že znano, je letos Nizozemska osvojila največ mavričnih majic, in sicer Var tri. Dvakrat so bili prvi Italijani in dvakrat Belgijci (nismo upoštevali ženskih tekem), enkrat pa Španci,'Francozi in Nemci.
Če seštejemo vse osvojene kolajne od začetka tekem za svetovno prvenstvo pa do danes bomo videli, da je bila najbolj uspešna Italija, ki je bila 60 krat prva. Druga je Francija, ki ima 56 častnih naslovov in tretja jc Belgija, ki jih ima 45. Na četrtem mestu najdemo Nizozemsko (37), na pettm Anglijo (32)^na šestem Nemčijo (29) iri na sedmem Dansko (14). Sledijo: Švica (12), ZDA (II), Avstralija (7), Španija (5), Švedska (2) ter Irska, Norveška, Južna Afrika in Sovjetska zveza (vsaka z enim samim svetovnim naslovom).
Oglejmo si, kateri so najboljši dirkališčni kolesarji. Znano je, da je letos Italijan Maspes že 7. postal svetovni prvak v hitrosti za poklicne kole sarje. Zmagal je prej leta: 1955, 1956, 1959, 1960, 1961 in 1962 (lani ga je premagal sorojak Gaiardoni). Maspes je s tem dosegel častni višek Belgijca Schc-icnsa, ki je sedmič oblekel mavrično majico. Odlični kolesarji so bili tudi Ellegard, ki je bil šestkrat svetovni prvak; Moeskops, ki je petkral zrna tal, znani Anglež Harris ter vztrajni Michard, ki ■sta bila štirikrat deležna končnega uspeha.
Pri nepoklicnih kolesarjih je največ zmag dosegel Bailev, ki je bil pred prvo svetovno vojno kar štirikrat svetovni prvak (1909, 1910, 1911 in 1913). Po drugi svetovni vojni je več tekmovalcev obleklo mavrično majico, toda ne več kol dvakrat (Gaspa-iclla, Sacchi, Rousseau in Bianchetto).
Pri zasledovanju poklicnih kolesarjev vodita Ita 1'jan Messina in Francoz Riviere, ki sla trikrat zmagala. Dvakrat so bili prvi Coppi, Bevilacqua, f^tig in Pattcrson, torej dva Italijana, en Nemec 111 en Avstralijanec.
Pii nepoklicnih zasledovavcih vodita z dvema
naga m a Italijan Messina ter Anglež Sheil.
Piud drugo svetovno vojno sta v tekmah za mo-tornimi vozili večkrat postala svetovna prvaka J.i-uart in Parent (oba trikrat). Po vojni pa je bil odločno najboljši Španec Timoner, ki je zmagal tudi letos. Dober dirkač je bil tudi Belgijec Ver-schueren, trikratni svetovni prvak od leta 1952 do leta 1954.
Pri nepoklicnih kolesarjih v tekmah za motornimi vozili je dvakrat zmagal le Belgijec De Loof.
Kaj pa v cestnih dirkah? Pri amaterjih je bil Pred drugo svetovno vojno najboljši Italijan Mar tano. Najboljši nepoklicni kolesar vseh časov pa je bil Nemec Sehur, ki je dvakrat zmagal leta ■958 in leta 1959 in je bil drugi leta 1960 ter četrti 'eta 1957.
Najboljša država je bila pred drugo svetovno vojno Italija, ki je sedemkrat zmagala (druga Švica
tretja Belgija in Francija / 2 svetovnima prven-ytvama). Italija je bila najboljša tudi v povojnih Prvenstvih (zmagala je sedemkrat). Skupno je Italija osvojila 14 prvenstev, druga je Belgija 5, tretja Francija 4, Švica, Nizozemska in Nemčija s tremi mavričnimi majicami.
'Pri nepoklicnih kolesarjih j'j pred vojno vihro 'ela največ zmag Belgija (6), pred Italijo (4) in Francijo (2). Po drugi svetovni vojni so Belgijci še bolj utrdili svoje mesto z devetimi zmagami. Trikrat je bila uspešna Francija, dvakrat Italija, Nizozemska in Švica ter enako Nemčija. Belgija je tako skupno dosegla kar 15 zmag, Italija 6, Francija 5, kvica in Nizozemska 2 in Nemčija eno zmago.
Kdo je bil najboljši poklicni kolesar vseh ča-s:°v, se bodo vprašali bravci. Pred drugo svetovno 'ojno je trikrat zmagal le Italijan Binda (leta ‘927, 1930 in 1932). Binda je bil leta 1929 tretji.
BREZPOSELNOST
Ministrstvo za delo je javilo, da Znaša število brezposelnih v Italiji 965.000, 39.000 yt-'č kot lani ob tem času. Brezposelnost Narašča v glavnem zaradi zastoja v stavbarstvu in v sorodnih strokah, kot so opekarne, hišno mizarstvo in druge.
^daiatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: kiieelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago ‘-cgiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Dvakrat jc bil uspešen Belgijec Rousse (1928 in 1929), ki je bil tretji leta 1930. Omeniti moramo tudi Italijana Guerro, ki je zmagal leta 1931 in je bil dvakrat drugi (1930 in 1934) ter enkrat peti (1932). Tudi Nizozemec Middelkamp se je odlikoval (leta 1947, 1950 in 1936), prav tako tudi Belgijec Kint '1. 1938 in 1946).
Po drugi svetovni vojni je največ mavričnih majic oblekel Belgijec Rik Van Steenbergen (1949, beljgijski Rik (Rik Van Loov) je žel precejšnje uspehe. Bil je prvi leta 1960 in 1961, drugi leta 1956 in 1963 ter četrti leta 1957. Odlikovala sta Se tudi Francoza Luison Bobet, ki je bil prvi leta 1954, drugi leta 1957 in 1958 ter peti leta 1950, ;n Darrigade, prvi leta 1959, drugi leta 1960, tretji leta 1 58 in 1957 ter četrti 1963. Omeniti moramo tudi Belgijca Schotteja (svetovni prvak leta 1948 in
1950, četrti leta 1949), Švicarja Kiiblerja (prvi leta
1951, drugi leta 1949 in tretji leta 1950) in Italijana Coppija (prvi leta 1953 in tretji leta 1949). Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov, če upoštevamo samo izide svetovnih prvenstev, bi bila naslednja: 1. Van Looy 16,50, 2. Binda in Van Steenbergen 16, 4. Guerra in Bobet 11,25, 6. Rousse II, 7. Schotte in Darrigade 10,50, 9. Kiibler in Mid-delkamp 9.	d.t.
Ukve:
MAŠA V STAROSLOVANSKEM OBREDU
V Ukvah je bila v nedeiljo popoldne maša v vzhodnem staroslovanskem obredu. Daroval jo je dr. Stanko Janežič, ki je med službo božjo lepo pojasnil pomen obredov. Na koru je pel ubrano zbor Cerkvene pevske zveze iz Trsta pod vodstvom dr. Zorka Hareja.
Ljudje, ki so napoji ni H cerkev, so z zanimanjem in zbranostjo sledili mističnim in pestrim obredom. Maše se je udeležilo tudi precej vernikov iz sosednih vasi.
Pcvci iz Trsta so potem še v Prešernovi gostillni nudili ljubiteljem lepega petja dve uri užitka. Vsem lepa hvaila!
Mladi slovenski slikar Robert Faganel iz Trsta, ki je komaj pred par leti priredil svojo prvo razstavo, se naglo uveljavlja. Trenutno ima samostojno razstavo v galeriji «La Marguttiana« v Vicenzi.
V starosti 76 let jc umrl znani romunski dirigent George Gcorgescu. Od leta 1926 je živel v Parizu. Dirigiral je mnoge glavne evropske in ameriške simfonične orkestre.
V Mariboru je umrl Nino Uršič, bivši operni solist in režiser mariborske opere. Za razvoj opere v Mariboru si je pridobil velike zasluge.
ČAJ IN LEPOTA
Znano je, da pijejo Angleži mnogo čaja, veliko več kot mi. Pijmo ga pogosto tudi me, predvsem če hočemo napravili shujševalno kuro; od moderne kozmelike pa se navadimo uporabljali čaj v številne namene kut lepotilno sredstvo.
Ca j pri shujševalni kuri
Mnogo nam lahko pomaga čaj pri shujševalni kuri; pijemo ga noprelahkega, niti premočnega, toplega in brez sladkorja. Skodelico čaja popij mo zjutraj in tudi ob 5. uri popoldne skupno s koščkom prepečenca in zvečer, lahkega in toplega, da laže zaspimo.
Čaj za oči
Rdečim in utrujenim očem zelo koristijo lahki čajni obkladki, ki jih napravimo tako, da košček vate namočimo v mlačen čaj in ga položimo za nekaj časa na oko. Ca j se v lem slučaju dobro iskaže tudi za veke. Take obkladke delajmo zju-trij in zvečer.
Caj za zobe
Ponavadi mislimo, da čaj porumeni zobe; to pa se ne zggdi, če ga uporabimo, preden si umijemo zobe. Zobno ščetko večkrat namočimo v čaj in si z njo zdrgnimo zobe. Caj namreč vsebuje lluor, ki napravi zobe bleščeče. Nato se posluži-mo navadne zobne paste, da si temeljito očistimo zobe.
Čaj za roke
Da obelimo kožo rok, ji odvzamemo ali omilimo rjavkaste madeže, ki nastanejo zaradi starosti aili slabega delovanja jeter, pomočimo roke v skledico, kjer se nahaja čaj in nekaj kapljic limonovega soka.
Ce pa pustimo obkladek čaja pol uren na obrazu in vratu, bo naša koža temnejša, kakor da bi se bile nekaj časa sončile.
Čaj za lase
Lahek čaj okrepi lase, ako ga denclc toplega nanje, potem ko sle si jih s shamponom umile in splaknile. Čajno tekočino držite kakih pel minut na laseh, nato pa jih ponovno splaknile. Ako primešamo vodi, v kateri jc shampon, močan čaj, bomo izprale iz las odvečno maščobo.
— Ondina —
SKRBITE ZA ZDRAVJE OTROKOVIH ZOB!
Mnogo staršev se sploh ne briga za otrokove zobe. Mislijo najbrž, da bo žc narava sama poskrbela zanje; proti temu če bodo slabo zrastli
ali če bodo gnili, pa da se ne da nič napraviti, oziroma bo to popravil že zobozdravnik, ko bodo otroci zrastli. Do takrat pa tako ni važno, čc imajo zdrave zobe ali ne; to menda postane važno šele v starosti, ko naj bi seiporočili. Toda pogosto jc takrat že prepozno, da bi sc dala popraviti škoda na zobeh.
Že pri dojenčku je treba pazili, da mu zobje normalno rastejo in da so zdravi. Ce starši opazijo, da nekaj ni v redu, da mu rastejo zobje nenormalno, če so premehki, preredki, preveč postrani itd., naj se gredo z otrokom posvetovat k zdravniku, ker je morda vzrok temu pomanjkanje vitaminov, kalcija ali kake druge snovi, kar bo lahko ugotovil otroški zdravnik, ki ima v tem pogledu dovolj izkušenj. Prav tako pa je treba skrbeti za otrokove zobe poznejša lela, zlasti žc tudi za mlečne zobe. Če mlečni zobje niso v redu, čc so nepravilno zraščeni ali gnili, je že bolj malo verjetno, da bodo tudi poznejši zobje lepi in zdravi.
Tudi mlečne zobe je treba popravljati, predvsem pa jih ne prezgodaj populili, tudi če so nagnili, ker drugače se otrokova čeljust nenormalno razvija in v njej ni več prostora za poznejše zobe. Taki otroci dobe tudi drugačen izraz in postanejo s časom manj lepi, kol bi bili sicer — da ne govorimo o tistih, ki ji abnormalno zraščeni zobje naravnost popačijo spodnji del obraza, kar bo morda vzrok, da se bodo počutili v življenju nesrečni ,da bodo dobili manjvrednostni kompleks, vsekakor pa bodo družabno vedno nekoliko ovirani zaradi tega.
Zato naj ne bodo starši brezbrižni do otrokovih zob, ampak naj snroti zasledujejo pri svojih malčkih, kako jim ti rastejo in če so zdravi. Otroci jim bodo hvaležni za lo, ko bodo odrasli. Otroci z zdravimi zobmi, pa so tudi druagče bolj zdravi in živahnejši, ker imajo boljšo prebavo in za-vžilo hrano bolje izkoristijo.
Najbolje je, da si starši izberejo stalnega zobozdravnika, ki bo bdel nad zdravjem zob njihovih otrok, in da otroke redno, v določenih časovnih presledkih, a ne preredko, vodijo k njemu na pregled, tako da lahko sproti ugotovi vsako nepravilnost ali poškodbo na zobu. Tudi otroci se bodo kmalu navadili na to in se zobozdravnika ne bodo več bali. Najbolje je otrokom, ki se zobozdravnika bojijo, razložili, zakaj je potrebno iti k nijemu in kako važno je imeti lepe in zdrave zobe. Otroci bodo to razumeli in bodo tudi bolj pogumno prenašali preglede in popravila zob, saj bodo vedeli, da jim noče zobozdravnik nič hudega, ampak samo dobro. In ponosni bodo na to, da so se pri zobozdravniku »junaško« zadržali.
ZA
v
Po povesti 0. Cuivrooda riše Miki Muster
v J
■<
157.	Sonce je stalo že visoko na nebu, ko je Pierrot izpred svoje hiše pokazal Nepeesi na stezo, ki se je spuščala k njunemu domu: »Prihaja!« Ves zaskrbljen je pogledal hčerko. Njene oči so mračno sijale. »Zapomni si, očka, pošlji ga k meni po odgovor!« je zaklicala in jezno slekla v hišo. S težkim srcem je Pierrot čakal trgovca.
158.	Izza zastorčkov, ki jih je bila sama sešila, je Nepeesa skozi okno skrivaj opazovala dogodke pred hišo. Obraz se J1 je zresnil in hitro je dihala. Videla je, kako se je McTaggart ustavil pred hišo in pozdravil očeta. Slišala je njegov surovi glas in bučne besede, potom pa je opazila, kako kaže Pierro-tu sveženj, ki ga je nosil.
161.	V hiši jc Nepeesa pokelknila na tla in začela razvijati odejo. Ni se bala Bareeja. Oči so sc ji smehljale, ustnice je imela priprte, ipozabila je na McTaggarta. Ko je razvila Bareeja, se je revež omotično sesedel na tla. Nepeesa je opazila njegovo slabost, opazila je posušeno kri na čeljustih. Radost jc izginila z njenega obraza.
162.	»Baree!« ga je nežno poklicala in ga privzdignila. Binc je glava trudno omahnila. Premikati se sploh še ni rn k^ ves trd je bil. Toda spet je slišal njen ljubeznivi S'as’ v mu je poživil kri. Odprl je oči. Napeesi je zdrknila k' naročje. Spet je čutil sladki vonj njenih las! In ko je 0 jo je mirno, vdano čakal.
g$$ a*.
159.	Vse je lahko slišala: kako je McTaggart lovil zajce in ulovil vse drugačen plen. Ko pa je McTaggart razvil odejo, je začudeno zavrisnila. Stekla je ven in se zmagoslavno postavila pred prihajača. »To je Baree!« jc vzkliknila in mu vzela sveženj. Potem se je obrnila k očetu: »Povej mu, da jc Baree moj!« je naročila in stekla v hišo.
160.	McTaggart je začuden gledal za njo. Potom je pogledi' Pierrota. Starec ni bil nič manj začuden od njega. Nepees« McTaggarta, mogočnega trgovca iz Lae Baina, sploh pogled®' la ni! Se spregovorili ni hotela z njim! Vzela mu jc psa 1 se zanj sploh zmenila ni, kol da bi bil navaden nihče! G led*1 jc za njo in jezno rdel.