1230 Domžale OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče KOLEDAR PRIREDITEV • sobota, 24.nov., ob 18.30 uri slavnostni koncert Mešanega pevskega zbora DU Moravče ob 15- letnici delovanja • sobota, 1 .dec, ob 19.30 uri odlična komedija gledališča Toneta Čufarja z Jesenic » Na višjem nivoju ali državni lopov« Trenutno najbolj obiskana predstava na Gorenjskem! • nedelja, 9.dec, ob 11.15 uri nedeljska matineja, predstava za otroke in starejše »Princesa na zrnu graha«. Gostuje gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. • sobota, 15.dec, ob 19.30 uri drama Mance Komanove v 4 dejanjih » Prisega ob polnoči«. Gostuje gledališka skupina KD Rob pri Velikih Laščah. • petek, 28.dec, ob 19.30 uri - tradicionalni Novoletni koncert domačih in gostujočih glasbenih gostov Mešani pevski zbor DU Moravče vas vabi na večer zborovskega petja ob 15. obletnici njihovega delovanja. Veselje in pesem bodo z vami delili v soboto, 24.novembra, ob 18.30 v dvorani kulturnega doma v Moravčah. Prisrčno vabljeni. Kulturni teden v Ihanu ob 120. obletnici rojstva dr. Antona Breznika od 19. do 25. novembra v Kulturni dvorani gasilskega doma v Ihanu Proslava - ponedeljek, 19. november 2001, ob 19. uri Slavnostni govornik prof. Kurinčič bo predstavil življenje in delo dr. Breznika. Dijaki Škofijske klasične gimnazije, kjer je poučeval jezikoslovec dr. Anton Breznik, bodo zapeli in recitirali pesmi, ki jih je dr. Breznik zbral v okolici Ihana. Program bodo oplemenitili priznani umetniki iz Ihana. Nasmejali se boste lahko ob bogati Breznikovi zbirki pristnih domačih kletvic iz začetka prejšnjega stoletja. Svet pod Taborom v sliki, pesmi in besedi - sreda, 21. nov., ob 19. uri Dokumentarec o Ihanu. Vse dni bo na ogled razstava fotografij dokumentov in predmetov iz arhivov in ihanskih podstrešij. Tone Pavček tako in drugače - sobota, 24. nov. 2001, ob 19. uri Večer bomo preživeli v prijetni družbi pesnika Toneta Pavčka in njegovih priljubljenih pesmi za stare in mlade v izvedbi učencev ihanske šole. Svečana maša - nedelja 25. november 2001 ob 9.30 uri Po svečani maši msgr. Petriča v ihanski cerkvi bomo kulturni teden zaključili s pogostitvijo z domačimi dobrotami. Pridite in z nami in našimi gosti preživite prijetne večere! Župnijski urad Ihan Dr. Silvester Fabijan župnik Kulturno društvo Ihan Nace Hribar predsednik KD Ihan ZA MIKLAVŽA NA MIKLAVŽA Člani DPM letos drugič vabijo na miklavževanje v cerkev sv. Miklavža, ki bo v nedeljo, 9.decembra po sveti maši ob lO.uri. Karitas Klic dobrote 2001 dobrodelni koncert Slovenske karitas v sredo 28. novembra ob 20.00 v dvorani Golovec v Celju neposreden prenos RTV SLO I. program in Radio Ognjišče Pomagajmo družinam v stiski. Nastopajo:Ana Pusar Jerič, Slovenski oktet, Kvartet Akord, Ljubljanske korenine, DitkaHaberl, Andrej Šifrer, Dada, Edvin Fliser, Nuša Derenda, Čuki, Karmen Stavec, Jan Plestenjak, Ana Dežman, Polona Furlan, Komorni dekliški zbor škofijske gimnazije Ljubljana, Katja Klemene, Otroški zbor Metuljček cekinček iz Moravč, Ragle, Slapovi, Primorski fantje, Štajerskih 7, Orkester slovenske policije Vstopnice lahko naročite na telefonski številki: 01 / 430 86 50 ali 01 / 430 86 55 ali na http://www.karitas.si. Slovenska karitas bo v sodelovanju z Turistično agencijo Trud organizirala tudi prevoz iz Ljubljane. OSNOVNA SOLA JURIJA VEGE ORGANIZIRA PRVI NOVOLETNI SEJEM KAJ? Sejem novoletnih izdelkov: čestitke, aranžmaji, okraski, darilca... KDAJ? V četrtek, 13.decembra, 2001, med 16.30 in 19.uro KJE? Na šolskem hodniku v prvem nadstropju ZAKAJ? Izkupiček od prodaje bo namenjen šolskemu skladu za pomoč otrokom Vabimo vas, da se sejma udeležite in z nakupom unikatnih otroških izdelkov po konkurenčnih cenah, boste pomagali učencem, katerih starši so v denarni stiski, plačati različne dejavnosti, ki se izvajajo izven domačega kraja (šola v naravi, tečaji, prireditve...) Poznate vsaj en razlog, zakaj letos ob praznikih svojih najdražjih ne bi presenetili s čim nenavadnim? UČENCI IN DELAVCI ŠOLE 2 Novice iz Prvi sneg je 9. novembra razveselil otroke, marsikoga pa ujel nepripravljenega, saj se zdi, da se zima običajno oglaša malce kasneje. Okoliški vrhovi še premorejo snežno pokrivalo, dolina pa se je belemu razkošju in veselju otrok že morala odreči. Za kako dolgo, pa ne vemo. Pozornost okrog volitev se je polegla in večina, ki se je volitev udeležila, se je odločila, da je po sedmih letih čas, da žezlo občinske oblasti prevzame ženska roka. S to odločitvijo smo se znova v domovini promovirali, saj se z županjami ponaša le malo slovenskih občin. In če bo njeno osnovno vodilo delati dobro za vse občane, se nam obetajo novi časi. Čeprav ho nova županja Milka Novak imela veliko dela, člani uredniškega odbora upamo, da bo vseeno še posegala po persu in pisala v naše občinsko glasilo, ki je tudi po njeni zaslugi na visoki ravni. K izvolitvi ji čestitamo in želimo veliko preudarnosti pri opravljanju tako pomembne funkcije. Nenazadnje sem dolžna izpolniti obljubo, ki sem jo dala na sestanku izdajateljskega sveta sklicanega takoj po izidu H.številke glasila, da bom bralcem pojasnila nastali problem. Osnovni problem je bilo to, da sem si dovolila v isti številki glasila objaviti pismo bralca in moj odgovor nanj. S tem sem izkoristila pooblastila urednice, saj to ni v skladu z Zakonom o javnih medijih. Odgovor bi smela objaviti šele v naslednji številki. Vsekakor pa se Zakona o javnih medijih tudi nisem držala v členih, ki mi dovoljujejo, da pisma, v katerem gre za žaljenje, ne objavim. Preprosto sem si vzela pravico napadenega, da se brani. Končni sklep pa se je glasil, da bo izdajateljski svet v najkrajšem času pripravil vsebinsko zasnovo glasila in določila, ki se jih moram kot urednica držati. Tako bo tudi zame delo pri sprejemanju »težkih« odločitev lažje. Zakona o medijih pa se bom morala kot kaže držati v prav vseh ozirih, priznati pa moram, da sem pri iskanju »zakonskih lukenj« začetnica, zato bomo navadni smrtniki verjetno marsikdaj imeli manj možnosti, da povemo, kar mislimo. Prijetno branje vam želim! BERNARDA MAL, urednica POHODI V ORGANIZACIJI PD MORAVČE 24.11. ČEMŠENIŠKA PLANINA, lahka pot; vodita Vida Žučko(041 270 606) in Marijan Gril (7231 737) 8.12. LEPENATKA, lahka pot; vodi Leon Lavrič (041 433 254) 17.decembra je še zadnji letošnji semanji dan v Moravčah. V tej številki preberite Za vas piše.........................................................str. 4 Javni razpis za.....................................................str.4 Rezultati nadomestnih volitev.........................str.6 Spoštovani občani in občanke..........................str.7 Odzvali smo se klicu domovine........................str.8 Podjetna regija...................................................str.9 Rok in Petra ne bosta pozabila.......................str.10 Izliv vode..............................................................str.11 Projekt medkulturne izmenjave.....................str.12 Oktobrska srečanja starejših.........................str.15 Moravčana razstavljala..................................str.17 Moja dolina na dlani.........................................str.22 Naslednja številka bo predvidoma izšla 21. decembra. Vaše prispevke pričakujemo do 5. decembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 16. november 2001, Letnik II, Številka 9 Fotografija na naslovnici Nuša Lavrinc Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar. Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, tel. 031 452 022. E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1400 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline ZA VAS PIŠE PODŽUPANJA IVANKA KOCJANČIČ Drage bralke in bralci našega časopisa Mesec oktober in del novembra je bil za delavce občinske uprave in za vse vas zelo aktiven, saj so v občini potekale nadomestne volitve za župana. Na tem mestu želim čestitati Milki Novak k izvolitvi za županjo Občine Moravče. Seveda pa so poleg tega potekale v občini še druge aktivnosti. Pogovori so potekali z direktorjem Zdravstvenega doma Domžale dr. Grošljem in sicer o delu in problematiki ambulante v Moravčah, laboratoriju, zobni ambulanti. Direktorje obljubil in zagotovil, da se bo stanje v novembru dodobra normaliziralo, saj se je s specializacije vrnil dr. Dežman. Upajmo, da direktorjeva beseda kaj velja in bomo tudi Moravčani lahko v znosnih pogojih obiskovali svojega zdravnika, ko nas bo zdravje pustilo na cedilu. G. Zupančiču, izvajalcu zimske službe, smo poslali dopis, s katerim ga obveščamo, naj pripravi program zimske službe v občini, da nas neprijetnosti ob prvih snežnih padavinah ne bodo spravljale v slabo voljo. Oskrba s pitno vodo v Spodnji Dobravi ni zadovoljiva. Komunala je izpostavila problem premajhnega odvzema vode. V Zgornji Javorščici se krajani v sodelovanju s podjetjem »Prodnik« že priključujejo na vodovodno omrežje. Gradbeni odbor v Spodnji Javorščici je na Občino dostavil spisek plačanih obveznosti in prispevkov, za katere želijo potrdilo, da bi vložena sredstva uveljavljali kot olajšave pri izračunu sorazmernega deleža. Udeležila sem se tudi razgovora z direktorjem Gospodarske zbornice g. Čukom glede aktualnih vprašanj gospodarstva. Ugotovljeno je bilo, da država nalaga veliko obveznosti občinam. Zato bo potrebno skupaj oblikovati stališča glede nadaljnjega razvoja na tem področju. Dogovorili smo se za delovno srečanje v naši občini, s katerimi bi radi dosegli sprejemljive kompromisne rešitve prav našemu moravškemu gospodarstvu. Obeščeni ste že bili, da je v OŠ J. Vege poplava povzročila veliko materialno škodo. Občina kot ustanoviteljica bo morala vsaj delno zagotoviti sredstva za sanacijo iz občinskega proračuna, kipa po predvidevanjih ne bodo prav majhna. Še vedno tečejo postopki za ugotavljanje dokončne škode, pristojne občinske službe pa se prizadevajo za čim hitrejšo sanacijo. Prav tako bo potrebno nadaljevati z drugo fazo sanacije šolske stavbe na Vrhpoljah. V tej številki glasila boste našli tudi javni razpis za sofinanciranje vzdrževanja kulturne krajine in preprečevanja zaraščanja kmetijskih obdelovalnih površin na gorsko višinskih območjih občine Moravče. Problem zaraščanja tudi v naši občini ni neznanka in s sredstvi želimo vsaj delno pripomoči tistim, ki se zavedate pomena ohranjanja kmetijskih površin in imate možnost na to vplivati. Naj vas spodbudim, da boste pravočasno oddali vloge. Rok za oddajo poteče 28.novembra 2001. Tudi starši najmlajših občanov boste v novembru (rok poteče 30.novembra) morali ponovno oddati vlogo za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. V tem tednu sem predala vodenje županskih poslov novoizvoljeni županji, ki vas bo predvidoma tudi v bodoče na tej strani našega glasila redno in podrobno obveščala o svojem delu in prizadevanjih Občine. Uspešen predzadnji mesec tega leta vam želim. IVANKA KOCJANČIČ, podžupanja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje vzdrževanja kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja kmetijskih obdelovalnih površin na gorsko-višinskih območjih občine Moravče 1. Predmet razpisa • Predmet razpisa je sofinanciranje vzdrževanja kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja kmetijskih obdelovalnih zemljišč (travniki, pašniki, njive in travniški sadovnjaki) na gorsko-višinskih območjih občine Moravče. Sem sodijo naselja: Limbarska gora, Katarija, Hrastnik, Zg.Javoršica, Sp. Javoršica, Hrib nad Ribčami, Zg. Prekar, Sp. Prekar, Dešen, Velika vas. Gora pri Pečah - dehZgornja Gora, zaselki: Kovačija, Štebalija, Štance laze, Tlačnica. • Upravičenci do sredstev po tem razpisu so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, imajo stalno prebivališče in zemljišča na navedenih gorsko-višinskih območjih občine Moravče ter izpolnjujejo pogoje določene s tem razpisom. • Sredstva iz naslova sofinanciranja vzdrževanja kulturne krajine in preprečevanja zaraščanja kmetijskih obdelovalnih zemljišč bo Občina Moravče razdelila v višini 1.300.000,00 tolarjev. 2. Pogoji za pridobitev sredstev • Minimalna obtežba je 0,5 GVŽ/ha krmnih površin. • Maksimalna obtežba je 1,5 GVŽ/ha krmnih površin. • Najmanjša velikost krmnih površin je 1 ha. 3. Prijava na razpis Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati najkasneje do srede, 28. novembra 2001 na Občino Moravče. Dodatne informacije lahko dobite pri Janezu Ocepku po tel. 723-12-36 med 7. in 9. uro. 4. Vsebina zahtevka Vlagatelji morajo obvezno priložiti: • predpisani obrazec "Vloga za subvencije za ohranjanje kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja", ki ga dobite na Občini Moravče in • kopije obrazcev za subvencije 2001 (A,B,C,D in izpisek parcel iz zahtevka 2000). 5. Posebni pogoji razpisa Vlagatelji bodo o rezultatih javnega razpisa obveščeni v 14 dneh po odločitvi komisije. Občina Moravče 4 Novice iz ZA VAS PIŠE PODŽUPAN ROMAN CERAR Moravski nogomet ni enako Roman Cerar Zaradi očitkov, dezinformacij in nepoznavanja razmer posameznikov, ki jih na takšen ali drugačen način zanima moravški nogomet, želim navesti nekaj informacij in dejstev. Nogometni klub je samo eno izmed mnogih društev, ki delujejo v Moravčah. Njegova dejavnost je vzgajanje mladih nogometašev in članske vrste. Pred tremi leti se je bilo potrebno odločiti ali nogomet kot edino množično športno dejavnost ukiniti ali priskočiti na pomoč in pomagati ohraniti to zvrst športa. Staro nogometno igrišče je bilo v denacionalizacijskem postopku in jasno je bilo, da bo zemljišče vrnjeno prejšnjemu lastniku. Že leto pred tem pa so se pričele aktivnosti na zemljišču, ki ni bilo last kluba in je bil leta prostor za odlaganje odpadnega materiala in skrajno zanemarjena površina. Takratna občinska oblast je vedela, kaj se na tem zemljišču dela in je to tiho podpirala, saj nasprotovanja ni bilo. Ko so se te aktivnosti pričele, sam osebno nisem bil vpleten v to začeto investicijo, ki jo je vodil Nogometni klub. Dela na novem igrišču so bila kmalu ustavljena, saj je primanjkovalo finančnih sredstev za dokončno zaključitev del. Takratni župan se je odločil, daje potrebno nadaljevati z delom in klubsko dejavnost ohraniti. Določil me je, da kot predsednik Odbora za šport ugotovim stanje in predlagam ustrezne rešitve. Stanje v klubu je bilo slabo tako v organizacijskem kot finančnem smislu in tudi članska ekipa je izpadla iz 3. slovenske lige in se uvrstila v nižjo ligo, v kateri sedaj tekmuje. Predlagal sem ukrepe in župan se je z njimi strinjal. Delo je steklo in rezultati dela so bili kmalu vidni. Klub ima danes lepo nogometno igrišče in množico osnovnošolcev in članov, ki vse dni v tednu obiskujejo treninge in tekmujejo v ligaškem tekmovanju. V kratkem času so postali štirje mladi igralci člani državne reprezentance v svoji kategoriji. Posebno je potrebno poudariti, daje denar porabljen za naše -vaše otroke in je to vložek v vzgojo in zdravo življenje naše mladine. Zavedati se moramo, daje šport pomembna dejavnost v razvoju mladine. V Moravčah je to edina športna dejavnost, v katero je vključeno tako veliko število mladih. Za vse to je bilo potrebno vložiti kar nekaj finančnih sredstev s strani Občine Moravče in podjetja Termit. Za redno delovanje kluba je Občina namenila prvi dve leti po 4.100.000 SIT, ki so bila potrebna za delovanje kluba. Seveda je bilo potrebno pridobili še dodatna sponzorska sredstva, da so se krili vsi stroški. V letošnjem letu so bila sredstva, ki jih dobijo iz proračuna prepolovljena na 2.200.000 SIT, zato je trenutno klub v finančnih težavah, saj ne more pokrivati svojih obveznosti za normalno delovanje. Bralcu se verjetno postavlja vprašanje, zakaj tolikšno zmanjšanje sredstev za nogometni klub? Vse je le posledica političnega stanja in ocene posameznih občinskih politikov, daje moravški šport in nogomet = Roman Cerar, ki se na ta način politično promovira in zato ga je potrebno ustaviti. Seveda je bilo prisotnega veliko podpihovanja ljudi, ki so leta na račun športa služili denar in bili monopolisti na tem področju. Z večjo preglednostjo in nadzorom nad porabo denarja se jim je manevrski prostor zožil. Navkljub vsem natolcevanjem pa s strani staršev otrok nisem nikoli slišal pripomb, da se v klubu dela slabo, nasprotno starši množično vozijo svoje otroke na treninge. Morda bi bilo zanimivo slišati tudi njihov glas ali je moje delo v športu v zadnjih treh letih prineslo kaj novega, pozitivnega v naš prostor. Nasprotniki uporabljajo kot argument nasprotovanja velik znesek, ki se namenja za nogomet in bi ga imeli rajši sami v svojih društvih in klubih. O »pravični« delitvi sredstev v preteklosti in njihovi namenski porabi imamo lep primer s Skakalnim klubom, ki je že leta 1997 dobil 3.740.000 SIT za nakup topa za zasneževanje, ki ni bil nikoli nabavljen. Del tega denarja je bil mimo vednosti Občine porabljen za nakup kombija (cca. 3.000.000 SIT), ostali del denarja (740.000 SIT) pa je še vedno protizakonito v lasti kluba. In ravno glavni akterji teh nečednih poslov so najbolj »pošteni« in v vsem drugem vidijo tisto, kar so leta sami delali. Očitno vse sklepajo po sebi. Nadzorni odbor Občine v Nogometnem klubu ni ugotovil nobene nepravilnosti, v Skakalnem klubu pa je ugotovil nenamensko porabo sredstev, kar je hud prekršek, ki se zakonsko tudi sankcionira. Občinski svet je stvari »popravil« za nazaj in legaliziral nakup kombija na predlog tistih, ki se najbolj zavzemajo za spoštovanje zakona in pravil, seveda samo v primeru, ko jim to ustreza. Zanimivo bo videti, kako se bo legaliziral še ostanek denarja 740.000 SIT. Predsednika Planinskega društva sedaj lažje razumem, zakaj je nezadovoljen z moravškim nogometom in športno dejavnostjo v celoti. Njega ne moti nogomet, moti ga denar in Roman Cerar. Zakaj? Denar, ki se namenja nogometnemu društvu, bi namenil Planinskemu društvu, saj to je najbolj »pošteno«, ker je »slučajno« predsednik tega društva. Roman Cerar pa je njegova konkurenca v politiki, kar se je pokazalo sedaj. Zanimivo je, da ga ne moti Peter Janežič, ki je predsednik NK Moravče. Upam, da sem vsaj delno pojasnil razloge, zaradi katerih je bilo kar nekaj polemike okoli mojega imena in športa v naši občini. Nabralo se je še nekaj tem oziroma problematike na občinski ravni, v katerih sem bil večkrat omenjen za trenutne potrebe posameznih politikov, ki me želijo blatiti in si s tem nabirati politične točke, vendar o tem kdaj drugič. ROMAN CERAR, podžupan Nekdanji izgnanci ne prezrite! V avgustu letos je nemški parlament podaljšal rok za vlaganje zahtevkov po nemškem zakonu o skladu Spomin, odgovornost in prihodnost cb31dBOSntra200l Sprejeto je bilo tudi določilo glede pravnih naslednikov, če je vlagatelj zahtevka za odškodnino umrl. V tem primeru morajo svojci o smrti vlagatelja v šestih mesecih obvestiti Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) s sedežem v Ljubljani, Trdinova 7. Če tega v šestih mesecih ne storijo, ugasne njihova pravica do odškodnine po umrlem svojcu. Hkrati vas obveščamo, da je zadnji rok za vložitev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo po avstrijskem zakonu 27.no \ertjEr20Q2 Jože Kveder, predsednik Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Moravske doline 5 1 VOLITVE SKOZI ŠTEVILKE Volitve župana v OBČINI Moravče 2001 Eno leto pred rednimi volitvami župana in občinskega sveta smo v občini Moravče izvedli takoimenovane naknadne oz. nadomestne volitve župana. Volitve so potekale v dveh krogih. V prvem je kandidiralo pet kandidatov, od katerih sta večino glasov dobila Ljudmila Novak in Franc Kmetic in sta se uvrstila v drugi krog. Občinska volilna komisija je imela tako podvojeno delo, saj so postopki v 2. krogu skoraj enaki postopkom v prvem krogu. Zagotoviti je bilo potrebno volilni material, izdati potrebne sklepe in skrbeti za nemoten potek volilnih opravil. Volitve so se izvajale na devetih voliščih v občini in na enem volišču za predčasno glasovanje. Iz zapisnikov o ugotavljanju končnega izida glasovanja je mogoče ugotoviti naslednje: Lkrog 2. krog -v volilni imenik je bilo vpisanih volilcev 3349 3350 - po volilnih imenikih je glasovalo volivcev 1937 1711 - vseh oddanih glasovnic je bilo 1937 1711 - skupaj neveljavnih glasovnic je bilo 47 33 V, Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1, krog 2. krog LJUDMILA NOVAK 634 1031 ROMAN CERAR 365 IVANKA KOCJANČIČ 284 PAVEL BARLIČ 238 FRANC KMETIC 369 647 Iz rezulatov 2. kroga volitev je torej razvidno, daje Občina Moravče po sedmih letih županovanja župana Matjaža Kočarja dobila novo županjo Ljudmilo Novak, ki je na volitvah nastopila kot kandidatka Občinskega odbora NSi Moravče. Ob zaključku volitev lahko ugotavljamo, da so volilni odbori dobro opravili svoje delo, prav tako tudi Občinska volilna komisija Moravče in da na delo teh dveh teles ni bilo nobenih pritožb s strani volivcev. Omeniti je potrebno tudi, da so bila volišča dobro urejena, žal pa relativno slabo obiskana s strani volivcev, kar kažejo statistični podatki. MILAN BRODAR tajnik Občinske volilne komisije Moravče REZULTATI 1. KROGA VOLITEV ŠT. VOLIŠČA IME VOLIŠČA LJUDMILA NOVAK ROMAN CERAR IVANKA KOCJANČIČ PAVEL BARLIČ FRANC KMETIC NEVELJAVNE GLASOVNICE ŠT. ODDANIH ŠT. VELJAVNIH ŠTEVILO GLASOVNIC GLASOVNIC VOLIVCEV UDELEŽBA 1.1.1. KD MORAVČE 146 88 41 35 76 11 397 386 693 57,29% 1.2.1. GOSTILNA NAD LOGOM 60 118 47 6 74 6 311 305 491 63,34% 1.3.1. GABRJE 26 34 19 17 11 4 111 107 236 47,03%. 1.4.1. NEGASTRN 86 11 13 2 16 2 130 128 240 54,17% 1.5.1. ZADRUŽNI DOM KRAŠCE _112_ 42 26 __30_ ___63 _ 4 277 273 500 55,40%> 2.1.1. GD PEČE 62 28 33 19 24 5 171 _166 273 62,64%, 2.1.2. GORA PRI PEČAH 12 5 12 9 10 2 50 48 83 60,24% 3.1.1. PISARNA KS VRHPOLJE 93 26 30 112 60 6 _329^ 321 577 57,02%, 4.1.1. DOM KRAJANOV NA HRIBU 37 6 61 7 34 152 147 256 59,38% 7.1.1. PREDČASNO GLASOVANJE 0 5 2 1 1 0 9 9 SKUPAJ GLASOV 634 365 284 238 369 47 1937 1890 3349 57,84%, ODSTOTEK VELJAVNIH GL. 33,54% 19,31% 15,03% 12.53% 19,52% 2,43%, REZULTATI 2. KROGA VOLITEV REZULTAT NADOMESTNIH VOLITEV ZA ŽUPANA LJUDMILA NOVAK 61,447* ST. VOLIŠČA IME VOLIŠČA UDELEŽBA LJUDMILA NOVAK FRANC KMETIC 1.1.1. KD MORAVČE 54,40% 214 158 1.2.1. GOSTILNA NAD LOGOM 52,24% 124 128 1.3.1. GABRJE 37,55% 44 43 1.4.1. NEGASTRN 55,42% 115 18 1.5.1. ZADRUŽNI DOM KRAŠCE 51,40% 172 77 2.1.1. GD PEČE 57,14% 110 44 2.1.2. GORA PRI PEČAH 54,22% 28 17 3.1.1. PISARNA KS VRHPOLJE 45,93% 168 88 4.1.1. DOM KRAJANOV NA HRIBU 46,67% 52 65 7.1.1. PREDČASNO GLASOVANJE 0,39% 4 9 SKUPAJ GLASOV 51,07% 1031 647 ODSTOTEK 61,44% 38,56% Volišče v Negastrnu je urejeno v stari hiši Franca Majdiča in je zaradi posebne domačnosti prav gotovo izstopa. foto Milan Brodar 6 Novice iz Spoštovani Za nami je obdobje volilne kampanje. V tem času ste me mnogi podprli in spodbujali, mi želeli vse najboljše. Iskrena hvala za vašo podporo in dobre želje. Tako kot mi veliko pomeni podpora občank in občanov, ki ste me volili, mi v teh dneh veliko pomenijo tudi vaše tople in iskrene misli. S podporo ste mi pokazali, da cenite in podpirate moje dosedanje delo. Zdaj pa je čas, da skupaj gradimo naprej, s strpnostjo, razumom in znanjem, ki nam bodo omogočili, da bomo živeli lepše, varnejše in kvalitetneje v občini, na katero bomo ponosni. Z vašo naklonjenostjo v prihodnje nam bo prav gotovo uspelo. Z lepimi pozdravi, ............... ROMANCERAR Spoštovane občanke in občani Kot kandidatka za županjo, bi se U želela zahvaliti vsem, ki ste na I volitvah podprli mojo ■ kandidaturo. Prav tako velja zahvala poslancu DZ F. Rokavcu. Kot podžupanja se bom tudi v bodoče trudila za razvoj krajev v občini. Res je, da nisem visoko izobražena, saj izviram iz kmečkega stanu. Vsem pač ni bilo dano nadaljevati šolanja. Nisem iz družine bogatih staršev, ki bi mi lahko omogočili šolanje. Ker mi je oče zgodaj umrl. sem ostala edinka in z materjo sva se le s težavo prebijali skozi delo na višinski kmetiji, kar nama je zagotavljalo preživetje. Imam pa srčno kulturo, sem odprta za ljudi in njihove težave, pobude, vprašanja. Še naprej vam želim veliko uspehov in plodnega sodelovanja. • •••••••••••••• IVANKA KOCJANČIČ Spoštovani soobčani Čas predvolilne napetosti je za nami. Volilci ste izbirali med tremi kandidati in dvema kandidatkama in zaupali županovanje ženski roki. Milki Novak k izvolitvi čestitam in ji želim uspešnega županovanja v korist vseh občanov. Rad pa bi se zahvalil vsem vam, ki ste volilni glas namenili meni, podprli mojo kandidaturo in mi s tem izkazali zaupanje. Kot svetnik sem se in se bom trudil, da bom vase zaupanje tudi v bodoče upravičil. Hvala vam tudi zato, ker sem v volilnih glasovih lahko »prebral« vašo naklonjenost mojemu dosedanjemu delu in to mi je dalo novih moči za spopade z novimi nalogami. Na uspešen razvoj naše doline. PAVEL BARJLIČ Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste me na zadnjih volitvah za župana občine Moravče podprli in oddali zame svoj glas. Hvala. Spoštovani občani in občanke Občine Moravče V nedeljo, 4. novembra, seje dobra polovica voliveev udeležila drugega kroga nadomestnih volitev za župana. Vsem, ki ste kljub številnim pomislekom sodelovali pri tej odločitvi s svojim glasom, se iskreno zahvaljujem. Skoraj dve tretjini voliveev mi je v drugem krogu namenilo svoj glas, zato se vam še posebej zahvaljujem za izkazano zaupanje. V nedeljo zvečer seje pri nas zbralo velik o prijateljev, znancev in sosedov, ki so z menoj in mojo družino delili veselje ob izvolitvi. Vesela sem bila vsakega posebej, kakor tudi vseh drugih voščil, ki sle mi jih izrekli osebno, pisno aH po telefonu. Vaše mnoge čestitke in spodbudne besede mi bodo v oporo, ko se bom srečevala s težavami in problemi v naši občini. Ker skupaj zmoremo več, vas ponovno vabim, da se s svojimi dobronamernimi predlogi oglasite pri meni, saj si bom z veseljem vzela čas za vas, če le ne bom imela drugih nujnih obveznosti. Kot sami veste, pa župan ni vsemogočen in včasih ni v njegovi moči, da bi vse pereče probleme takoj rešil. Zato vas prosim za razumevanje in potrpljenje, jaz pa vam zagotavljam, da se bom skupaj z vami trudila za lepši jutri. Vsako praznovanje se enkrat konča, potem pa začne resno delo. Ko me bo Občinski svet na svoji prvi seji potrdil, bom prevzela dolžnosti županje in se za polovični delovni čas zaposlila na občini. Tam bom ob ponedeljkih, sredah in petkih, če ne bom imela kje drugje nujnih sestankov in opravkov. Vsekakor pa je bolje, da se prej pozanimate, če sem prisotna in najavite svoj obisk, če je mogoče. Prav tako se javno obračam tudi na svetnike občine, ki ste bili izvoljeni za delovanje v dobrobit občanov. Pri vašem delu je večkrat prihajalo do medsebojnih nesporazumov In različnih interesov, kar pa nam samo škoduje in zmanjšuje ugled in uspešnost celotne občine. Upam, da bomo v tem letu, do novih volitev, zmogli naredili tO, kar občani od nas pričakujejo in upravičeno tudi zahtevajo: delo za skupno dobro! Hvala vsem za izkazano zaupanje in lep pozdrav. MILKA NOVAK, županja IRANC-KMETIC Kandidatka OO Nove Slovenije Moravče ga. Milka Novak je nova županja Občine Moravče Podporo ji je izrazilo tako v prvem kot v drugem krogu največ (skoraj 2/3) volivcev. Hvala za tako pogumno dejanje naših članov, simpatizerjev in drugih volivcev, ki so zaupali njenim sposobnostim in pripravljenosti sodelovati z vsemi, ki občini želijo uspešen razvoj in njenim prebivalcem primerne pogoje za življenje. Dela bo za vse ustvarjalne dovolj. Posebno za strokovne sodelavce, tiste z različnimi znanji in sposobnostmi na različnih področjih od gospodarstva in obrti, šolstva, socialnega dela in zdravstva, športa in rekreacije, kmetijstva, komunalnih dejavnosti in nalog s področij, ki jih po sprejeti zakonodaji more in mora uresničevati lokalna skupnost. Posebno nas veseli, da sta podporo naši kandidatki javno izrazila tudi prvaka Koalicije Slovenija g. Janez Janša in g. dr.Andrej Bajuk. Upamo, da bomo s primernim sodelovanjem razvijali nadaljnje sodelovanje tudi z ostalimi strankami v občinskem svetu, kakor tudi s tistimi svetniki, ki prihajajo iz drugih oblik političnega združevanja. Županja Milka Novak, ki smo jo na zahvalno nedeljo tako prepričljivo izvolili, pa pričakuje nadaljnjo podporo in sodelovanje nas občanov pri njenem prizadevanju za pošteno in zavzeto delo pri vodenju občine. Moravske doline 7 Veselje na Imenjah Osebne čestitke predsednika N.Si Sončna nedelja, 4. novembra, seje prevesila v še bolj sončen večer. Vesela novica, da je soseda Milka Novak postala nova županja Občine Moravče, nas je zbrala pri Potokarjevih. Prihajali so sosedje, prijatelji in znanci, člani KID Limbar, člani Nove Slovenije Krščansko ljudske stranke 00 Moravče in bučno praznovanje se je pričelo. Čestitkam je sledila zdravica s polnimi kozarci šampanjca in pesmimi. Presenečenje večera je bil obisk dr. Andreja Bajuka, predsednika N.Si. Skupaj z ženo je prišel novoizvoljeni županji Milki Novak izreči čestitke, ker e članica N.Si. Obilna pogostitev, dobra kapljica in pesem, nas je v veselju nad izidom volitev povezovala pozno v noč. KRISTINA NOVAK Milka Novak z volilnim štabom Podelitev spominskih medalj s certifikati Odzvali smo se klicu domovine »To je bil boj za naša ognjišča. Odzvali smo se klicu domovine,« je dejal Vitomir Cerar, predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Moravče, ob podelitvi spominskih medalj s certifikati 25 veteranom iz OZVVS Moravče. Republiška zveza veteranov vojne za Slovenijo je ta priznanja podelila ob 10. obletnici osamosvojitvene vojne, veterani pa so jih prejeli iz rok Andreja Jamnika, predsednika OZVVS Ljubljana, in Vitomirja Cerarja na prireditvi, kije bila v petek, 19. 10. 2001, v Kulturnem domu Moravče. Priznanja so prejeli: Damjan Jemec, Marko Mihelčič, Franc Sušnik, Božo Urbanija, Marko Urbanija, Miran Zaje, Stane Spruk, Mirko Kržišnik, Peter Svetlin, Štefan Ravnikar, Ivan Vehovec, Zdravko Bratun, Anton Majdič, Roman Avbelj, Franci Urbanija, Miha Žavbi, Franc Podržaj, Franc Capuder, Anton Ravnikar, Janez Burja, Janez Povirk, Janez Levičnik, Igor Gregorin, Franc Levičnik in Vitomir Cerar. OZVVS Moravče ima svojo spletno stran, ki je delo njenega člana Mirana Zajca, nahaja pa se na naslovu www. ozws-moravce.si. Na prireditvi je sodelovala Ženska vokalna skupina Oda Moravče pod vodstvom Milana Kokalja. ALEŠ VOZEL foto Franci Skok Vrtec tako in drugače V skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih morajo le-ti vsako leto za svoje otroke vključene v katerikoli vrtec, vložiti na Občino stalnega bivališča staršev Vlogo za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Kot doslej je treba tudi letos poleg izpolnjenega obrazca 1,82 in potrjenega od delodajalca obeh staršev priložiti tudi odločbo Davčnega urada o odmerjeni dohodnini za leto 2000. Starši, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca, pa so samostojni podjetniki oziroma imajo d.o.o., morajo vlogi priložiti še odločbo Davčnega urada o dohodkih od dejavnosti v preteklem letu. Starši študentje morajo priložiti še potrdilo o šolanju, brezposelni pa potrdilo Urada za delo 0 njihovem statusu. Na podlagi predloženih verodostojnih podatkov strokovne službe Občine pripravijo odločbo o višini plačila v vrtcu. Zadnji rok za oddajo vloge za znižano plačilo vrtca je petek, 30.11.2001. Moravski vrtec in še sedem drugih obiskuje 125 otrok. Glede na to, da večina staršev nima visokih plač, v skladu s Pravilnikom Občina Moravče pokriva razliko v ekonomski ceni oskrbnine povprečno v višini 70%, kar znese letno okrog 55 milijonov tolarjev. Poleg tega so v občinskem proračunu zagotovljena sredstva tudi za vzdrževanje vrtca, nakup opreme in nove investicije. Kot smo že pisali, je na Upravni enoti v Domžalah vložena vsa potrebna dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka k vrtcu v Moravčah, pridobljena so vsa potrebna soglasja, izdelan in potrjen projekt. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa mora izdati sklep o sofinanciranju investicije, na kar še čakamo. Seveda bo treba 60% vrednosti gradbenih del (poleg že 15 milijonov - kolikor smo že plačali za projekte, zemljišče, soglasja itd.) zagotoviti iz občinskega proračuna za prihodnje leto. Kot je razvidno iz podatkov. Občina namenja precejšen del proračunskih sredstev za varstvo mladih Moravčanov, kar je tudi prav. Še vedno pa se med nekaterimi starši širijo govorice, da bi Občina lahko prispevala več k varstvu otrok (plačilo rezervacije). Res se naša Občina v marsičem ne more primerjati z bogatejšimi, ki lahko tudi več primaknejo k izvajanju nadstandardnega programa v vrtcih, vendar v celoti izpolnjuje zakonske obveznosti. Še kako razveseljiv pa jc podatek, da smo v samem vrhu lestvice slovenskih občin po deležu mladih v starostni strukturi občanov. Naši malčki se dobro počutijo v vrtcu, saj vanj radi hodijo in se marsikaj lepega naučijo, kar tudi velikokrat pokažejo na različnih prireditvah. M.U. 8 Novice iz Skupni razvojni program za občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice Podjetna regija Občine Domžale, Kamnik, Komenda. Lukovica. Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice so se dogovorile o pripravi skupnega razvojnega programa, v katerem bo opredeljena razvojna vizija, ki jo želijo občine vključiti v regionalni razvojni program za Osrednjeslovensko regijo, pa tudi projekti skupnega ali medobčinskega pomena. Občine so se za sodelovanje pri pripravi skupnega razvojnega programa odločile zato, ker imajo veliko skupnih problemov in ker bodo imele pri uveljavljanju svojih predlogov skupaj večjo težo v okviru Osrednjeslovenske regije. S sodelovanjem pri reševanju problemov se bo povečala racionalnost porabe sredstev, lažje pa bo tudi najti optimalne rešitve. Projekti, ki bodo opredeljeni v skupnem razvojnem programu, bodo namenjeni izboljšanju kakovosti življenja na območju osmih občin in povečanju konkurenčnosti območja. Za pripravo Skupnega razvojnega programa je bilo izbrano podjetje Oikos d.o.o.. Svetovanje za okolje z Vira pri Domžalah. Izvajalec je pričel s pripravo programa oktobra, izdelal pa ga bo do konca letošnjega leta. Skupni razvojni program bo upošteval vse komponente, ki so ključne za načrtovanje razvoja na vsakem območju: spodbujanje proizvodnih dejavnosti, kakovost bivanja, zaposlovanje in razvoj človeških virov, prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Za vsako od teh komponent bodo organizirane delavnice, na katerih bodo opredeljene vizije, cilji, strategije in izvedbeni projekti, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje in doprinesli k razvoju območja. Rezultate delavnic bodo izhodišče za nadaljnje usklajevanje, ki bo potekalo med občinami, gospodarstvom, javnimi službami, strokovnimi organizacijami in društvi. Udeležba javnosti pri pripravi skupnega razvojnega programa je zagotovljena preko projektnega sveta. Ta poleg predstavnikov občin vključuje tudi predstavnike malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih služb, socialnih zadev in šolstva, verskih skupnosti, društev in regionalne razvojne agencije. Naloge projektnega sveta so: • oblikovanje skupne razvojne vizije in strategije osmih občin, • zagotovitev udeležbe javnosti v procesu priprave SRP, • ustrezna vključitev predlogov in pobud javnosti, gospodarstva, javnega sektorja in nevladnih organizacij v SRP, • olajšanje izvedbe SRP s sodelovanjem partnerjev pri njegovi pripravi in oblikovanjem iniciativ za posamezne projekte. Svet deluje preko sej sveta, delavnic, posvetov in okroglih miz na posamezne teme ter pobud posameznih članov ali skupin članov. V četrtek, 25. oktobra je bila v Mengšu prva seja sveta, ki je bila namenjena seznanitvi članov s potekom priprave Skupnega razvojnega programa in oblikovanju razvojne vizije območja na podlagi analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj. Za uvod je spregovoril mengeški župan, Tomaž Štebe, ki je poudaril pomen priprave razvojnega programa za uveljavljanje ciljev osmih občin znotraj ljubljanske regije, Slovenije in Evrope, kot tudi za sodelovanje na področju zagotavljanja gospodarske konkurenčnosti in kvalitete življenja. Želja podjetne regije je postati razvojni motor Slovenije in ne še eno območje, ki čaka na subvencije iz Ljubljane ali Bruslja. Predstavnika Oikosa, Jurij Kobal in Jernej Stritih sta predstavila izhodišča in začetne zamisli glede vsebine programa Politika regionalnega razvoja v Sloveniji se ravna po regionalni politiki Evropske Unije, ki sledi trem temeljnim ciljem. Cilja 1 in 2 sta pomoč zaostalim regijam z novo infrastrukturo in gospodarsko in družbeno prestrukturiranje regij v težavah. Osrednjeslovenska regija je po stopnji razvoja že nad povprečjem EU, zato ne bo na seznamu regij s ciljema 1 in 2. Bo pa udeležena pri cilju 3: usposabljanje in zaposlovanje, ki velja za vse regije. Znotaj tega cilja EU vzpodbuja tudi «w» Podjetna regija..,« Skupili razvojni program i .Inin ]>...,., igle, Kamni k, Komenda, Lukov, M, MinRvJ , Mnr.mV, Trzin in V< •dice m& I 9S5 I----- _j L,.,.. ... riTfuitiiiiž inovativni razvoj znanja in tehnološke inovacije, informacijsko družbo v službi regionalnega razvoja ter regionalno identiteto in trajnostni razvoj. Osem občin "podjetne regije" ima poleg visokega družbenega proizvoda v primerjavi s Slovenijo nizko brezposelnost in visoko rast prebivalstva, zato je Skupni razvojni program namenjen udejanjanju priložnosti, ki jih lahko izkoristimo, in ker imamo ljudi in organizacije, ki razvoj lahko vodijo. Temeljne ideje SRP so: voditi razvoj in ne slediti drugim območjem; doseganje dodane vrednosti in ne subvencij; dosegati lokalno in globalno konkurenčnost, območje razvijati v mrežnem vzorcu, spodbujati razvoj ljudi kot ključnega dejavnika uspeha. Namen programa je določiti ključne razvojne prioritete in projekte na področju treh komponent trajnostnega razvoja: gospodarstva, družbenih dejavnosti in okolja. Te prioritete oz. projekti naj bi prispevali k hitrejšemu razvoju po naslednjih merilih: Konkurenčnost regije, podjetij, ljudi Kakovost življenja Stroškovna učinkovitost Ustvarjalnost in inovacije Povezanost velikih, srednjih in malih podjetij Zaposlenost, trg delovne sile Ohranjeno okolje Enakopravnost spolov, vključenost v družbo Člani projektnega sveta so kot poglavitne prednosti območja našteli: podjetnost in podjetništvo, lego v bližini Ljubljane in prometnih povezav, policentričnost, vodne vire, urejeno infrastrukturo in visoko stopnjo razvitosti. Med slabostmi so omenili predvsem: nepovezanost in različne interese, brezposelnost na eni in pomanjkanje kadrov na drugi strani, ne dovolj razvito infrastrukturo, pomanjkljivo ponudbo družbene infrastrukture in varstvo okolja. Med priložnostmi člani vidijo predvsem odpiranje možnosti za razvoj podjetništva preko širitve razvojnih centrov in razvoja trga znotraj območja, dvig izobrazbe in kvalitete življenja, kvaliteto krajine, investicije v varstvo okolja in javni prevoz (širitev železnice), in ugodno lego. Kot tveganja pa opredeljujejo predvsem nekontrolirano urbanizacijo in onesnaževanje, šibko koordinacijo institucij, neusklajenost med razvojem in podpornimi dejavnostmi in nesmotrne prostorske predpise. Na podlagi te analize je projektni svet prišel do temeljnih elementov razvojne vizije. Zelo pomemben je gospodarski razvoj, visoka konkurenčnost in dodana vrednost. Gospodarska uspešnost naj bi temeljila na podjetnosti, visoki kvaliteti življenja ter kvalitetni komunalni, informacijski in družbeni infrastrukturi v regiji. Naslednja seja Projektnega sveta 22. novembra bo namenjena določanju ciljev in oblikovanju strategij za njihovo doseganje. Več informacij o Skupnem razvojnem programu je na voljo na spletni strani www.PodjetnaRegija.org ali na Oikosu, Vir, Šaranovičeva 36 b, 1230 Domžale telefon 7226 400. Vse, ki bi želeli prispevati k razvojnemu programu, vljudno vabimo, da se nam oglasijo. JERNEJ STRITIH Moravske doline 9 Ko je ogroženo življenje Rok in Petra ne bosta pozabila drug na drugega Zgodba je v podobnih različicah bila ponovljena že neštetokrat. Ta pa je samo Rokova in Petrina. 26. septembra so se štiriletna Petra Kunavar, njena mamica in bratec vračali od šivilje. Kot že ničkolikokrat je Petra z lesenega mostu nad potočkom Drtijščica hotela vreči kamenček vvodo. Deževni september je potoček spremenil v veliko, deročo in kalno vodo, leseni slabo zavarovani most v Drtiji pa v drsalnico. Preden se je mami Marija ozrla okrog, male že ni bilo več. Slišala jo je, kako jo kliče in deroča voda jo je s tokom odnašala. Obupana je spoznala, da ji sama ne more pomagati, zato je tekla do ceste Moravče - Izlake in upala, da bo kdo pripeljal mimo. In je. Enaindvajsetletni Rok Vozel iz Krašc se je kar oblečen podal v 2 metra visoko vodo nekaj metrov naprej od rdeče jopice, ki jo je voda nosila bolj ali manj vidno s seboj. Želel si je, da bi mu voda deklico prinesla v naročje in uspelo mu jo je ujeti. Še nekaj metrov sta morala broditi do neporaslega nabrežja, kjer pa ju je že pričakal sosed, ki je slišal obupane klice na pomoč. Za srečen konec je treba čestitati prav vsem udeleženim; Petri za hud boj z vodo, mami ■ za prisebnost, da je v lastni nemoči poklicala I ljudi na pomoč in Roku, ki ni pomislil, da se bo zmočil, morda prehladil, da je lastno življenje postavil na kocko, ob nezavarovani, a profesionalno izpeljani reševalni akciji. Rok, hvala ti v imenu vseh mamic, ki se zavedamo, da bo morda jutri naš otrok v podobni situaciji in bomo upale, da se bo našel še kak tebi podoben Rok, ki ne bo pomišljal, da to ni njegova stvar in naj jo opravi kdo drug, temveč bo pomagal. Na Roka Vozla iz Krašc so njegova družina, člani PGD Krašce in vaščani upravičeno ponosni, saj poleg študija v 2.letniku Fakultete za elektrotehniko, dela na kmetiji še najde čas, da se že 11 .leto udejstvuje v PGD Krašce in izobražuje za gasilca. Ker delo gasilca opravlja srčno, je zmogel tudi ta nevaren podvig. Za dogodek sem zvedela šele pred nekaj dnevi, a se mi je zdel zelo pomemben, čeprav skromni fant iz Krašc mnenja ne deli z menoj, sem se lotila obelodanjenja poučne zgodbe, ki bo malo Petro Kunavar in pogumnega Roka Vozla z nevidno nitjo povezala za vse življenje. Če pa bo katerega od radoživih otrok tudi malo posvarila, bo namen popolnoma dosežen. MAL Mesec požarne varnosti v PGD Krašce Gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Krašce so, tako kot vsako leto, tudi letos v mesecu oktobru posvetili več pozornosti varnosti pred požarom in so pripravili uspešno gasilsko vajo na »Jelarjevi« kmetiji v Gorici pri Moravčah. Ob predpostavki, daje zagorelo v novozgrajenem hlevu, so gasili požar z vodo, ki so jo črpali najpreje iz »Martinovega« vodnjaka, del požarne vode pa so zagotavljali iz gasilske cisterne, ki jo je pripeljal Jože Bergant s svojim traktorjem. Tako se je pokazala tudi uporabnost kmetijske mehanizacije pri skupnem nastopu z gasilci na požarišču. Pri gašenju so gasilci iz Krašc uporabili in preizkusili tudi dihalne aparate. V sklopu gasilske vaje so izpraznili tudi vodnjak pri Jelarjevih, ki naj bi bil pred več desetletji zgrajen prav zaradi zagotavljanja vode za gašenje. Analiza vaje je pokazala, da ima PGD Krašce strokovno dobro utečeno desetino za gašenje, kar pa pravzaprav ni naključje, saj je bilo v preteklem letu veliko pozornosti namenjene izobraževanju mladih gasilcev. Nekaj težav je bilo sicer z delovanjem radiozvez, kar pa v dobi mobitelov ni predstavljalo bistvenih težav. Vaja je pokazala, da smo občani na območju, ki ga pokriva PGD Krašce, lahko prepričani v pravočasno in ustrezno intervencijo gasilcev iz Krašc, zato bi morali tudi vsi občani z razumevanjem spremljati njihovo delo in jim pomagati pri zagotavljanju sredstev za nakup sredstev in opreme za gašenje. 20. oktobra pa so gasilci na tekmovanju v spomin Stanislavu Lebarju, ki gaje organiziralo PGD Moravče, zasedli prvo mesto v dokaj močni konkurenci gasilskih destin z območja Gasilske zveze Domžale. S tem uspehom so si prav gotovo zaslužili iskrene čestitke MILAN BRODAR 10 Novice iz Izliv vode V nedeljo, 14. oktobra, popoldne je sprehajalec opazil, da na zahodnem delu šole teče po poslopju voda. Obvestil je gasilce in nekatere delavce šole. Ugotovili so, da izteka voda iz pipe, na katero je bil priključen avtomat za tople napitke. Priključek je izdelal delavec podjetja, ki je lastnik in upravljalec avtomata. Voda je zalila zahodni del šole (tajništvo, hodnike, dva kabineta, 2 učilnici, sanitarije in del kuhinje). Po tleh je voda zajela tudi igralnice vrtca v šoli. Ob požrtvovalnem delu gasilcev, prostovoljcev in delavcev šole, nam je uspelo odstraniti vodo, dvigniti omare in prenesti ostalo opremo na suho. V ponedeljek smo zaposleni in učenci 7. in 8. razredov, nadaljevali z odstranjevanjem posledic poplave, ostali učenci pa niso imeli pouka. Prizorišče so si ogledali predstavniki policije, zavarovalnice in občinske uprave Občine Moravče. V ponedeljek, 15. oktobra, smo v drugem nadstropju namestili 22 kondenzatorjev, ki so 2 tedna zbirali vlago in 3 turbine, ki so izpihovale vroč zrak pod parket. Cenilci še niso dali poročila o tem, kakšna je nastala škoda. Lastniki avtomata so dejanje obžalovali in pomagali pri odpravljanju posledic. Poškodovane pode in stene bomo po zagotovilih strokovnjakov lahko lakirali in pleskali šele čez nekaj mesecev, ko se bodo temeljito posušili. 22. oktobra se je na izredni seji sestal Svet šole, ki je ustanovil komisijo za spremljanje sanacije. Še enkrat se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste pomagali in tudivsem. ki ste nas bodrili. Zahvaljujem se tudi podjetjem Helios, Impuls, OMV. PONI (sušilei) In Količevo Karton za pomoč. Iskrena zahvala pa velja tudi podžupanji Ivanki Kocjančič za takojšen ogled škode in pogostitev vseh, ki so pomagali črpati vodo iz šolskih prostorov. EVA KARAŽIJA. ravnateljica 16.oktobra je bila v Dnevniku v članku o poplavi v OŠ Jurija Vege Moravče objavljena napačna informacija, da sem prizadevna članica gasilskega društva. Novinarka Anita Vošnjak je napačno razumela ali zapisala mojo izjavo. Izjavila sem namreč, da gre vsa zahvala gasilcem za njihovo prizadevnost, nesebičnost in resnično strokovno vodenje pri reševanju v poplavi. Sama pa nisem članica gasilskega društva, zato prizadete naprošam, da moje pojasnilo in opravičilo sprejmejo z razumevanjem. FANIPAČNIK Civilno služenje vojaškega roka v šoli Od začetka oktobra je na naši šoli na civilnem služenju vojaške dolžnosti Janez Pergar. Civilno služenje vojaške dolžnosti je omogočeno vsakemu, ki mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaške doložnosti (več o uveljavljanju si lahko preberete v UR.I. RS št. 34/%). Nekaj naših učencev je že pred njegovim prihodom imelo pri učenju pomoč preko javnih del. Ta pomoč je bila zelo učinkovita. Učinkovita v smislu znanja kot tudi v smislu socializacije. Na žalost, pa je ta pomoč iz leta v leto bolj okrnjena (finance pač). Tako sem na Ministrstvu za notranje zadeve izvedela za Društvo Interes, ki razporeja in uskljajuje delo civilnikov na šolah. Napisali smo prošnjo, da bi želeli osebo, ki bi služila vojaški rok. Jeseni smo dobili pozitivno rešeno prošnjo. Državljan, ki je na izvajanju nadomestne civilne službe, lahko izvaja naslednje naloge: preverjanje in usmerjanje obiskovalcev na šoli,vzdrževanje in nadzor vstopa v šolo v popoldanskem času, nadzor nad bližnjo okolico objekta, komunikacija in delo z mladostniki, posredovanje v primerih nasilja med mladostniki na s( ili, preprečevanje zbiranja sumljivih posameznikov ali skupin v bližini šole, sodelovanje z odgovornimi na šoli. posredovanje in pomoč v primeru nezgod, naravnih katastrof, spoznavanje z osnovami znanj in veščin vzgoje ter dela z mladostniki, sodelovanje pri različnih prostočasnih dejavnostih tekom svojega lastnega izobraževanja, seznanjanje z značilnostmi delovanja devetletke, z motivacijskimi tehnikami, obravnavo psiholoških tehnik ravnanja z mladostniki, vključevanje otrok v interesne dejavnosti, delo s skupino, sodelovanje pri izvajanju rednih programov Društva Interes, vključevanje v redne izobraževalne programe, sodelovanje pri izvedbi počitniških programov in drugih projektih društva ter pri nekaterih delih, ki potekajo na šoli med počitnicami oziroma med letom. Državljan, ki se odloči za takšno obliko služenja vojaškega roka, mora mesečno opraviti najmanj 190 ur. Če šola težko zagotavlja dovolj dela za državljana, ki civilno služi vojaško dolžnost, mora to takoj sporočiti izvajalcu. Prav tako takoj sporoči, če državljan dela ne opravlja korektno. Izvajalec in šola se obvezujeta, da državljanu ne bosta izplačevala nagrad ali dajala večjih ugodnostih, kot jih imajo vojaki med služenjem vojaškega roka. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvrševanjem civilne službe opravlja Ministrstvo za notranje zadeve.Ob nastopu civilnega služenja je državljana Janeza ravnateljica seznanila z zakoni in predpisi, ki veljajo v šoli, ter s pravicami in dolžnostmi. Mentorica ga je seznanila z opisom del in nalog ter okvirnim programom dela za vseh sedem mesecev. V preteklem mesecu je Janez imel na šoli veliko dela. Pomoč pri sanaciji šolskih prostorov po poplavi, pomoč učencem pri določenih predmetih, spremstva, nadomeščanja, pleskanje sten, varstvo otrok...Našel je stik z učenci in zaposlenimi, ki s pridom koristimo dano možnost, da ga povabimo k sodelovanju. NIKA CERAR Moravske doline 11 1 Projekt medkulturne izmenjave Slovenija - Švica Aloisu smo Slovenci všeč V okviru projekta medkulturne izmenjave Slovenija - Švica ([nterkulturelles Projekt Slowenien - Schweiz), ki bo v Sloveniji potekal od 29. 10. 2001 do 19. 11. 2001, smo na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah od 5. do 9. novembra 2001 gostili gospoda Aloisa Arnolda iz mesta Biirglen (bližina Altdorfa, znanega letoviškega kraja), kanton Uri, Švica. Gospod Arnold, sicer profesor naravoslovja in angleščine v tamkajšnji srednji šoli, je v Moravčah spoznaval šolski sistem, način ocenjevanja in preverjanja znanja, dinamiko in klimo šolskega dela, srečeval pa je tudi učence in učitelje predvsem z višje stopnje šolanja v okviru naravoslovnih predmetov in angleškega jezika. Z učenci je sodeloval v pogovoru o Švici, Tanzaniji - deželi, kjer je sedem let preživel s svojo družino kot učitelj matematike in fizike - in način življenja, šolanja ter določene probleme (npr. ravnanje z odpadki) primerjal tudi s Slovenijo. Sam pravi, da se v Sloveniji dobro počuti: dežela ga s svojo oblikovanostjo pogosto spominja na njegovo rodno Švico. Presenetila gaje velikost, izgled in opremljenost moravške šole, navdušenje nad zgodnjim računalniškim opismenjevanjem učencev in možnostjo (že) zgodnjega učenja tujega jezika. Za učence pravi, da so vedoželjni, samozavestni, delavni in motivirani za dodatne naloge in projekte izven obveznega urnika. Meni, da je izkušnja s Slovenijo in Slovenci v projektu medkulturne izmenjave zanj dobra in veselje, daje lahko »Slovenijo« doživel z ljudmi in ne kot turist, ki je od ljudi, njihovega vsakdanjika, precej oddaljen. Svoji ženi, logopedinji in dvema sinovoma (14 in 17 let), bo imel veliko zanimivega povedati. NUŠA POHLINSCHWARZSARTL,Joto Andreja Vavpetič Culture exchange between Slowenia and Switzerland My name is Alois Arnold. I come from Switzerland and I'm a secondary school teacher. There I teach Physics, Mathematics, Biology, Chemistry and technical drawings. I attend a course of further education in Luzern, Switzerland. This lasts 12 weeks (October, November and December). One aim of this course is a culture exchange in a foreign country or a practical work (like working in a hospital, with handicapped children, office work and so on). I have chosen the culture exchange in Slowenia. I'm really lucky I have done it. I arrived at Ljubljana station Monday the 29'" of October at 20.10. There I was expected by my host family, Peter and Nusa Schwarzbartl and Mrs. Dragica Motik, who organises that exchange. I will spend 21/2 weeks with this family. I can have a look at their way of life (food, work, behaviour etc). I have visited some very nice places like Postojna caves. Bled, Bohinj, Savica waterfall, Predjama Castle, Ljubljana, Maribor.. .Slowenia is a beautiful country and the landscape is similar to that one of Switzerland. With my hostf amily I get in contact with many other Slowenians. All of them always welcome me with great pleasure. I get a great hospitality everywhere. An other aim of the exchange is to get known of the schoolsystem in Slowenia, especially that one of Moravče and to compare with that one in my country. There are similarities, but differences, too. The greatest difference is the one of having no kindergarten in Switzerland from the age of 1 to 6 years. Kindergarten can be attended at the age of 5 or 6 years and just for one year, not more. I'm suprised how teachers and students were interested to know more about my country. The school in Moravče impressed me quite a lot. I didn't expect such a well equipped school (books, library, computers etc). I like to thank the headmistress, Mrs. Eva Karažija, that she agreed that I could spend one week at that school. Wednesday morning I got a chance to see Moravče district. Mr. Kokalj showed me the very beautiful spots of that region: Church, culture house, the new lake which is being built, the Tuštanj castle and the geometrical centre of Slowenia. Not to forget the very impressing church on Limbarska gora. I would like to thank the government of Moravče. Last but not least I like to thank everybody who helped me in one or another way to make my stay in Slowenia so pleasent and nice. Especially many thanks to my hostf amily Schwarzbartl. ALOIS ARNOLD Medkulturni projekt: Švica - Slovenija Sem A lois A rnold iz Švice, učitelj na višji stopnji osnovne šole. Poučujem fiziko, matematiko, biologijo, kemijo in tehnično risanje. V okviru dodatnega izobraževanje sodelujem na strokovnem seminarju v Luzernu (Švica), ki traja 12 tednov (oktober, november, december). Eden od ciljev tega seminarja je medkulturna izmenjava z tujo državo ali praktično delo v Švici (v bolnišnici, s prizadetimi otroki, pisarniško delo ali drugo). Zelo sem zadovoljen, da sem izbral medkulturno izmenjavo v Sloveniji. V Ljubljano sem prispel v ponedeljek, 29.10. ob 20.10. Pričakala meje družina gostiteljica (Nuša in Peter Schwarzbartl) in gospa Dragica Motik, vodja projekta medkulturne Izmenjave v Sloveniji. Pri družini bom dva tedna in pol opazoval njihov način življenja (prehrana, delovne in življenjske navade...). Ogledali smo si tudi Postojnsko jamo, Bled, Bohinj, slap Savico, Predjamskigrad, Ljubljano, Maribor, Moravče z okolico... Slovenija je lepa dežela s pokrajino, ki me zelo spominja na Švico. Preko družine gostiteljice sem se spoznal še z drugimi Slovenci, ki so bili veseli mojega obiska in so me gostoljubno sprejeli. Drugi cilj medkulturne izmenjave je spoznati šolski sistem v Sloveniji in ga primerjati z šolskim sistemov Švici. Obstajajo podobnosti in razlike. Največja razlika je ta, da v Švici nimamo vrtcev za otroke od I. do 6. leta starosti Otroci lahko vrtec obiskujejo eno leto, ko dopolnijo pel ali šest let. Presenetilo meje zanimanje učiteljev in učencev za mojo domovino. Šola v Moravčah je naredila name močan vtis. Presenetila meje dobra opremljenost šole (knjige, knjižnica, računalniki...). Na tem mestu bi se rad zahvali ravnateljici, gospe Evi Karažija, ki mi je omogočila preživeti teden dni na tej šoli. V sredo dopoldne mi je Milan Kokalj pokazal najlepše kraje in zgradbe v Moravski občini; cerkev, kulturni dom, novonastalo jezero, grad Tuštanj, geometrično središče Slovenije in cerkev na Um barski gori. Za vse to bi se rad zahvalil upravi Občine Moravče. Nenazadnje bi se želel zahvaliti tudi vsem, ki ste mi tako ali drugače pomagali, da je bilo moje bivanje v Sloveniji zanimivo in prijetno, še posebej pa družini Schwarzbarll, moji gostiteljici A LOIS A RN()LD,prc vod N.P. Schwarzbarll 12 Novice iz Kostanj za prijateljstvo V zadnjih dneh meseca oktobra je v okolici šole ali točneje na igrišču ob vrtcu prijetno dišalo po pečenem kostanju, pritegnil pa ni le pečen kostanj, KOSTANJČKOV PIKNIK za male devetletkarje je nudil tudi možnost prijetnega druženja s starši, učenci in učitelji devetletke ter pogovora ob različnih ustvarjalnih delavnicah, kjer so svojo ustvarjalnost lahko sproščali ne le otroci, pač pa tudi starši. Ob koncu dneva smo bili prepričani, da se dobro sodelovanje med šolo in družino ne začne le z neprestanimi obvestili o tem in onem, o bolj ali manj obveznem sodelovanju staršev tu in tam »po šoli«, pač pa tako, kot se začne vsako dobro prijateljstvo: z druženjem, s pogovorom, z zaupanjem. NUŠA POHLIN SCHVVARZBARTL Za nagrado na Dolenjsko Vestni reševalci knjižnega kviza ali bolje srečni izžrebnaci smo se 26.septembra odpravili na potep po Dolenjski in si ogledali Levstikovo, Jurčičevo in Trubarjevo domačijo. Izvedeli smo vse o omenjenih slovenskih pisateljih. Najbolj smo se zabavali ob ogledu Krjavljeve barake, saj smo si lahko živo predstavljali vaškega posebneža, ki ga vsi poznamo iz prvega slovenskega romana Deseti brat. Izlet nam je bil všeč, zato bomo tudi letos radi reševali knjižni kviz. Vsekakor pa se organizatorjem izleta iz Knjižnice Domžale zahvaljujemo za lep dan. TADEJA KOCJANČIČ In hop v Šumberško jamo. Res smo malo podobni prašičkom, pa nismo. Smo moravški jamarji Janez, Blaž in Blaž, Denis, Andrej, Florjan, ki smo v soboto, 27.oktobra, opravili čisto ta pravi spust v kraško jamo. Joži Gerčar, naša mentorica, pa seje skrila. A kam? Za fotografski aparat. J A M A RJI, joto Joži Gerčar Zanimive cicibanove urice Že nekaj let v okviru vrtca Moravče vsako jesen organizirajo cicibanove urice namenjene predšolskim otrokom, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Izvajalki letošnjega programa sta študentki predšolske vzgoje Barbara Baš in Anka Vehovec. Ob delnem sofinanciranju staršev in zaradi precejšnjega zanimanja Občina iz občinskega proračuna namenja sredstva tudi za izvedbo tega programa, ki ga obiskuje 68 otrok na moravški in vrhpoljski šoli. Glede na pripravljenost vzgojiteljic je razveseljivo, da imajo za to posluh tudi starši, saj pomeni tak program enega od pomembnejših korakov na poti k postopnemu vključevanju otroka v osnovno šolo. Vzdušje na cicibanovih uricah je prijetno, kar dokazujejo otroci, saj komaj čakajo tisti dan v tednu, ko gredo v »ta veliko šolo«. URNIK CICIBANOVIH URIC 1. PON.- 1700-1900 (Anka) 2. SRE. - 1700-1900 (Anka) 3. SRE. - 1700-1900 (Barbara) 4. PET.- 1630-1830 (Barbara) Vpis je še možen! M y VESELI DECEMBER V vrtcu bodo v mesecu decembm potekale dejavnosti pod imenom Praznično pravljični december. V tem času si bodo naši malčki lahko ogledali lutkovno predstavo, starši se bodo lahko svojim otrokom pridmžili pri ustvarjalnih delavnicah in obiskal jih bo, v tem času tako pričakovani mož s sivo kučmo, dedek Mraz. VZGOJITELJICE Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti za meseca november in december 22. II.- regijsko tekmovanje Word in Corel Draw 27. 11. - gledališki kulturni dan za 7. r. (16. 12. - čarodej Branko z živalicami (vrtec) 1.1 12. - božično novoletni sejem 13. 12. - govorilne ure 21. 12. - zaključek 1. ocenjevalnega obdobja 24. 12. - 2. 1. - božično novoletne počitnice V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti. Moravske doline 13 Večer s poslanci Državnega zbora Republike Slovenije V ponedeljek, 15. oktobra, je Občinski odbor Nove Slovenije Moravče organiziral večer s poslanci. Srečanje je bilo v avli Kulturnega doma v Moravčah. Gostje večera so bili: dr. Andrej Bajuk, mag. Janez Drobnič in Alojz Sok. Spregovorili so o aktualnih temah iz Državnega zbora in odgovarjali na vprašanja občanov in gostov iz sosednjih občin. Srečanje je vodil župan Občine Vodice Anton Kokalj, prisotne pa sta pozdravila tudi župana Občin Lukovica in Dol pri Ljubljani, Živko Burja in Anton Jemec. MILKA NOVAK Nova oprema za novih 15 let V tem mesecu je frizerski salon Darje Petere z Dol pri Krašcah praznoval 15 letnico delovanja. Jubilej so praznovali v krogu družine, stranke pa so ga opazile po novi opremi v salonu. Lastnica Darja se je pred 15 leti za ta korak odločila zaradi strank, ki so k njej prihajale že prej in jih je po službi uredila za to ali ono priložnost. Tudi varovanje malih hčerkic je bilo ob stalni prisotnosti v hiši lažje organizirati. Punčki sta zrasli v dami, ob tem pa je minilo tudi 15 let. Darja pravi, da ji ni žal, da se je tako odločila, vseeno pa pogreša družbo kolegic, s katerimi bi si lahko pri delu v večjem salonu izmenjevala izkušnje. Redno se udeležuje frizerskih prireditev in izobraževanj, ki so ji kažipot za friziranje po modnih smernicah sezone. Za lasno kozmetiko podrobnejše podatke dobi od zastopnikov in potnikov, ki se oglašajo pri njej. V frizerskem poklicu je nujno, da slediš modnim zapovedim, saj le tako lahko ustrežeš stranki. Najraje frizira, če ji stranka dopušča svobodo, se prepusti, da Darja lahko sproti ustvarja, ker se vsaka frizura ne poda vsaki glavi. Trudi se, da bi stranke od nje odhajale zadovoljne in se z veseljem vračale. K temu v veliki meri pripomore naročanje po telefonu, saj dolgo čakanje na frizeranje prav gotovo ne pripomore k dobremu vzdušju. Vsekakor pa vabi tudi nove, ker je vsak nov obraz, struktura las in oseba poseben izziv njeni ustvarjalni vnemi. Najtežje pa seji zdi izbrati in v pravilnem razmerju pripraviti sedaj tako modne barve, ki se na vsakem lasu obnašajo drugače.Včasih razmišlja, da bi lokacijo salona premestila v katero od večjih središč, a odločitev še ni dozorela. V poklicu je zadovoljna in uspešna, čeprav se je takrat v osmem razredu na hitro odločila, tudi po prigovarjanju staršev. Delo v salonu ji vzame veliko časa. Po delu pa se rada z možem Radom poda na krajši kolesarski ali pohodniški potep po bližnji okolici, v posebno veselje ji je vrtnarjenje in gojenje rož. Mala vnučka Lara pa je tisto svetlo sončece, ki jo razveseli ob še tako neuspešnem dnevu. MAL Plan že dosežen in presežen V julijski številki sem poročala o vztrajnosti Francija Andrejke in Igorja Tesovnika. Plan, ki sta si ga zadala, je predčasno uspel, saj sta že ob koncu avgusta opravila 200 obiskov Limbarske gore, do konca leta pa jih nameravata še 100. Tako bo plan iz začetka leta presežen kar za šestkrat. Da bi le še na drugih področjih bila tako uspešna. 200 obiskov Limbarske gore sta Franci in Igor 15. septembra praznovala skupaj s prijatelji. FRANCKA TOMAN, loto Marko Urankar Srečanje letošnjih Abrahamov Kako hitro nam tečejo leta, tarnamo vsi, naj bodo to starejši ali mladi. Kar ne moremo si misliti, daje že preteklo 50 let, od kar smo prijokali na svet v tej prelepi Moravski dolini. Nato smo pridno hodili v osnovno šolo; eni v začetku v Peče in na Vrhpolje ter v letu 1966 vsi končali v Moravčah. Tako je minilo tudi 35 let, ko smo se razšli in se odšli v srednje šole učit raznih poklicev. Ker sta za nas, ki smo se rodili leta 1951 dve obletnici, smo se odločili, da pripravimo srečanje letošnjih abrahamov. Srečanje smo pripravili 12. oktobra. Naš sošolec Vlado Jaksetič, ki je župnik v Velikih Laščah, je ob 19. uri opravil sveto mašo za vse pokojne rojene v letu 1951. Med pridigo je poudaril, da se kljub raztresenosti po Sloveniji in tujini radi vračamo v rojstni kraj. Zahvaliti pa se moramo tudi Bogu za doživeto življenje ter upati še vnaprej za srečno in zdravo življenje. Po maši smo v gostilni Kavka povečerjali in se med seboj pogovorili o življenju, ki ga vsak po svojih močeh čimlepše preživlja. V teh letih bi že vsak imel tudi kaj potarnati, a o težavah nismo govorili. Spominjali smo se šolskih let in dogodivščin iz šolskih klopi. Pogrešali smo tiste sošolce in sošolke, ki se srečanja niso udeležili. Zato že sedaj vabim vse, ki so rojeni leta 1951 v Moravski dolini, da se nam pridružijo na srečanju čez pet let, kakor smo se na koncu tega srečanja dogovorili. LEBAR FRANC 14 Novice iz Oktobrska srečanja starejših in invalidnih Vasovalci v Pečah V nedeljo, 14. oktobra 2001, je KO Rdečega križa Peče v sodelovanju s Kulturnim in športnim društvom Peče pripravila srečanje starejših in bolnih ter invalidnih krajanov. Od 65 povabljenih se jih je na povabilo odzvalo 34, dvorano gasilskega doma v Pečah pa so napolnili tudi otroci in drugi obiskovalci iz Peč in njene okolice. Oba organizatorja sta se tudi letos zelo potrudila. Na začetku so člani Rdečega križa prisrčno sprejeli vsakega povabljenca. Sledil je pozdravni govor in kulturni program, ki so ga pripravili člani kulturne skupine. Zbranim vdvorani so prikazali, kako so fantje v starih časih hodili vasovat na vas. Povabljenci so se spet lahko vživeli v čase, ko so kot fantje zvečer trkali na okna deklet godnih za možitev. Kot smo lahko videli tudi iz predstave, je bilo to zelo naporno opravilo, saj so morali premagati marsikatero oviro, preden so sploh prišli do oken deklet, na katera so hoteli potrkati. Na primer če so v vas prišli fantje iz sosedne vasi ali celo iz mesta, so jih pričakali domači fantje, ki jim seveda niso hoteli prepustiti sosedovih Rozk in Pepc. Pa tudi trkanje na okno se ni vedno končalo uspešno, še posebej ne, če je bilo za tistim oknom katero drugo dekle, na primer mama od dekleta. Če pa je bilo trkanje pretiho, je bilo potrebno zapeti podoknico, da se je princesa zbudila iz sanj. Igraje bila nagrajena z burnim aplavzom, kako tudi ne, saj so se povabljenci resnično lahko spomnili tudi 'ffjTm 1? marsikatere "ženitvene akcije" iz njihovih najlepših let. Mlajšim obiskovalcem pa je bila to dobra učna ura za takrat, ko se bodo lotili podobnih akcij. Pohvaliti je potrebno tudi izvirno sceno, v katero je bilo vloženega veliko truda. Po končanem kulturnem programu so gostje ostali v dvorani, saj so jim aktivistke Rdečega križa in gospodinje pripravile pogostitev, kar je botrovalo temu, da so v sproščenem vzdušju preživeli prijetno dopoldne. D. BRVAR, foto Nuška Sušnik Vrhpoljčani ob pesmi Na Vrhpoljah je srečanje starejših občanov potekalo v nedeljo, 14. oktobra. Ob 8. uri je bila zahvalna maša v domači cerkvi. Po maši so se povabljeni gostje zbrali v prostorih KS Vrhpolje, kjer sta jih najprej pozdravila predsednik KS Pavle Barlič in predsednica RK Pavla Lebar. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali domači pevci pod vodstvom Marije Klopčič in najmlajši učenci OŠ Vrhpolje, so ob prigrizku in pijači obujali spomine na pretekle dni. Povabljenih je bilo 85 občanov in občank starejših od 65 let. Seveda se vsi srečanja iz takšnih ali drugačnih razlogov niso udeležili.Toda bilo je lepo, kar je bilo čutiti v radostnem razpoloženju in ob prepevanju, ki so mu pritegnili vsi udeleženci in je zvenelo še dolgo v popoldan. "G/a vca siva je, roka trese se, v srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo " Naj sporočilo pesmi velja vse prihodnje dni v letu, da se ob letu obsorej znova snidemo. FANIPAČNIK, loto Jože Novak Moravski povabljenci so napolnili dvorano Tudi v Moravčah so se starejši in invalidni krajani srečali v okviru oktobrskih srečanj. Srečanje se je pričelo v cerkvi sv. Martina s sveto mašo in nagovorom. Po maši so se preselili v dvorano kulturnega doma, kjer so si lahko ogledali pester kulturni program. V odsotnosti režiserke Milke Novak je za nemoten potek poskrbela mlada Laura Cotar. Pogostitev so pripravili člani Župnijske Karitas pod vodstvom nove predsednice Cvetke Vesel. V veselem klepetu so povabljenci vztrajali vse do popoldneva in se zadovoljni vračali na svoje domove, kjer so verjetno še nekaj dni preživeli pod vtisi s srečanja. Prihodnje leto pa se bodo srečanja prav gotovo z veseljem udeležili in povabili še koga, ki se letošnjega srečanja ni mogel udeležiti. MAL, foto Franc Štefan Moravske doline 15 BIN dan v Moravčah Ob 150-letnici obstoja Knjižne družbe sv. Mohorja in Fortunata. ki so jo ustanovili škof Anton Martin Slomšek, kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič. se je v naši in tudi drugih župnijah v soboto. 29.09.2001. odvijal enodnevni oratorij imenovan BIN dan. Začetek oratorija je bil ob 9. uri pred župniščem v Moravčah, kjer so se zbrali otroci vseh razredov OŠ Jurija Vege in veroučnih skupin Župnije Moravče. Blaže in Nežica v nedeljski šoli je naslov knjige, ki jo je napisal A.M. Slomšek in zato se ta oratorij imenuje BIN dan. S himno BIN dan-a sta »Blaže in Nežica« naznanila začetek oratorija. Povedala sta, čemu je namenjen in kaj bomo ta dan ustvarjali. Glavnemu voditelju Janku Jeromnu in njegovim pomočnikom, ki so prišli iz okolice Ljubljane, so se pridružili mladinski voditelji iz Moravč in pomagali pri izvajanju delavnic. Oratorija seje udeležilo preko 200 otrok, zato smo bili voditelji polno zaposleni. Otroci so bili razdeljeni v skupine, ki so imele imena. Najstarejši so bili Orli in Jeleni, mlajši pa so bili Bobri, Veverice,... Posamezne skupine so se udeleževale naslednjih delavnic: delavnica v naravi, svetopisemska delavnica, izdelovanje zmajev, risanje grafitov, kako preživeti s katoličanom, najzanimivejša pa je bila delavnica pritrkovanja na male zvonove. Vse delavnice so bile posrečene, še najbolj pa je bila skrivnostna kuharska, ker nam je pripravljala presenečenje. Prijateljsko, družabno in hkrati poučno srečanje smo zaključili ob 16. uri s presenečenjem kuharske delavnice. To presenečenje je bila torta velikanka, katere smo se vsi razveselili in je nasitila vseh 200 otrok in vse voditelje. Dan se je lepo, zabavno in veselo končal, k čemur je pripomoglo tudi lepo sončno vreme. KRISTINA NOVAK, foto Viktor Primožič Skavti vabijo v svoje vrste Rodu tabornikov iz Moravske doline z več kot desetletno tradicijo se v jesenskih mesecih pridružujejo še skavti. Kdo pa so skavti? Tudi skavti tako kot taborniki skrbijo za zdravo telo, živijo z naravo, se učijo preživeti v njej in jo spoštujejo. Za razliko od tabornikov pa skavti spoštujejo in gojijo katoliške vrednote. Srečujejo se ob nedeljah zvečer ob 18.00 na galeriji v moravški šoli. Če želite nedeljske večere preživeti v družbi skavtov Vlada in Janeza ter skavtinje Katarine, ki so se osnov skavtskih veščin in vrednot naučili od domžalskih skavtov, kar pridite, veseli vas bodo. Tudi vsi, ki so se že pridružili, se veselijo nove večje družbe. MAL 16 Novice iz Moravčana Nina Dorič in Brane Cerar sta v oktobru razstavljala v Galeriji Pevec v Domžalah Ne iščem, samo čakam Dvajsetletna Moravčanka Nina Dorič je v svojem okolju že zarisala opazno sled umetniškega ustvarjanja, saj se je najprej predstavljala s slikarskimi razstavami v domačem okolju. V moravškem kulturnem domu je samostojno razstavljala leta 1999 in skupinsko leta 2000. Njena dela pa so bila na ogled postavljena tudi ob slovesni otvoritvi prizidka k OŠ, kjer so pridobili imeniten in funkcionalen slikarski atelje, ki šolarjem ponuja velike možnosti za likovno ustvarjanje. Nina pa je tudi avtorica številnih scenskih postavitev in celostne podobe (plakati, vabila,..) različnih prireditev. Z razstavo v domžalski Galeriji Pevec pa je svoja dela uspešno promovirala tudi izven občinskih meja. Umetniški talent je Nina podedovala po obeh starših, ki se poklicno z umetnostjo sicer ne ukvarjata, ji pa amatersko posvečata veliko časa. Prav ljubezen staršev do umetnosti je sedmošolki pomagala poiskati pot do slikarske šole Vere Trstenjak Jovičič. Z mentorskim delom akademske slikarke je Nini uspelo naslikati prvo oljno sliko, ki je bila šele uvod v uspešen slikarski opus osnovnošolskih in srednješolskih stvaritev. Tema sončnega zahoda, kontrastnost svetlo temnih barv in moč sončevih barv so odsev njene nežne melanholične osebnosti. Mladost je ne ovira pri sposobnosti opazovanja, čakanja na trenutek in podoživljanja videnega v izrazu slikarskega jezika. Z barvo in čopičem zna ustvariti to, kar občudovalca za nepozabne trenutke priklene pred sliko in popelje v svet umetnosti in svet lastne duhovnosti. Letos je Nina brucka na Akademiji za likovno umetnost, smer restavratorstvo. Brez dvoma jo poklicna odločitev in talent popeljeta v neslutene višave umetnosti, ki pa jih bo Nina Dorič le z lastno voljo lahko ukrotila v svoj prid. Občudovalcem umetnosti pa bo v prihodnosti gotovo postregla še s čim, kar bo nas in njo bogatilo. MAL Morje in les Brane Cerar seje rodil v Stegnah (pri Vagrinčk), danes pa živi v Domžalah, kjer si je ustvaril ličen dom. Otroška leta na Moravškem pa so bila tista, ki so ga zaznamovala v tolikšni meri, daje ob dedu in očetu vzljubil les in njegove razsežnosti. Obdelovanje in oblikovanje lesa je spoznal ob sodarstvu in kolarstvu, obrti, ki sta jo oče in ded poklicno opravljala. Že zgodaj je kazal zanimanje, sposobnosti in spretnosti v rezlanju iz vezanih plošč. Otroška domišljija ni poznala meja, ko so pod Branetovimi prsti nastajali gradovi, ladje, mostovi, objekti. Danes obžaluje, da ni imel možnosti izobraževanja v lesarstvu, ki bi bila gotovo prava odločitev. Zaposlen je kot usnjarski tehnik, kar dela, ker se je tega izučil in stroko obvlada, srce pa mu bije za ure, ki jih preživi doma ob svojih modelarskih izdelkih. Enak izziv kot les je Branetu pomenilo pomorstvo in logičen rezultat je njegova odločitev za izdelovanje modelov ladij. V svojih iskanjih je kmalu spoznal, da ve premalo, zato se je povezal z modelarskimi klubi in pristno vez z znanjem je našel preko modelarja Petra Burkeljce, ki je Braneta z mentorstvom usmeril v nadaljni razvoj. Ta zanimiva ljubiteljska dejavnost je prav v Branetovih najaktivnejših letih tudi v svetu dosegla nesluten razvoj. Brane ga je spoznaval s spremljanjem tuje strokovne literature in dela modelarjev drugje po svetu ter mu zavzeto sledil. Na tokratni razstavi je bilo moč videti pet njegovih modelov. Vsak od njih skriva ure in ure vztrajnosti, naprezanja, razmišljanja in preciznosti, a končna stvaritev je res paša za oči. Ob Branetovi mirnosti, ki jo izžareva vsa njegova osebnost, se lahko še veselimo njegovega nadaljnega dela, ki gotovo zahteva poleg časa tudi velike finančne vložke. Upajmo, da se bo kdaj predstavljal tudi v Moravčah in med modelarje privabil še koga, ki ima dovolj sposobnosti in umetniške žilice. MAL Moravske doline 17 Tradicionalni kostanjev izlet DU Moravče in Kamnik vsako leto v prvi polovici oktobra organizirata kostanjev izlet s pohodom po Poti spominov Domžale. Letošnjega se je udeležilo 31 pohodnikov. Start je bil v Moravčah, kamor so kamniški upokojenci prišli z avtobusom. Povzpeli smo se na Grmače, kjer je prva kontrolna točka. Tam nas je prijazna Slavka Srenjšček pričakala s hrano in pijačo. Pot smo nadaljevali mimo Velike vasi, se ob pomniku padlim borcem poklonili njihovemu spominu in se pomudili na drugi kontrolni točki. Dolgo in naporno pot do končnega cilja Tabor nad Ihanom smo polepšali s pobiranjem kostanja. Moravski upokojenci smo goste presenetili na kmetiji Čajž na Sveti Trojici, kjer je gospa Polona Ravnikar vse razveselila s čajem, šilcem domačega, kruhom in suhim sadjem. Na Oklem nad Ihanom je vodja pohoda Stane Simšič pohodnikom namenil kar dve uri časa za potep in nabiranje kostanja po bližnjih gozdovih. Dosegli smo cilj in se poslovili z obljubo, da se prihodnje leto znova dobimo na skupnem popotovanju in nabiranju kostanja, kije marsikomu skrajšal nekaj nadaljnih uric v prijetni družbi. JOŽE NOVAK Konjerejsko društvo Jurija Vege Moravče Z velikimi načrti V mesecu juniju, ko večina že intenzivno razmišlja in težko pričakuje dopustniških dni, so se lastniki konj v Moravski dolini odločili, da ustanovijo svoje društvo. O tem so že kdaj prej razmišljali po tihem ali na glas ob kozarčku pijače, snovali načrte in izmenjavali pridobljene izkušnje ob reji konj. Rožnik, mesec lep že po imenu, pa je postal tisti, ki je dočakal tudi formalo združbo ljudi, ki imajo vsaj en skupni hobi, to je ljubezen do konjskih lepotcev. Društvo trenutno združuje 29 članov iz moravške občine. Imajo velike načrte. Radi bi ohranjali del zgodovinskega izročila, ko so moravški rojaki s konji vozili preko prelaza Vače do Save in bili daleč naokoli znani po lepo vzdrževanih in zavidanja vrednih konjih. Toda čas teče in časi se spreminjajo. Konji, ki so bili skorajda v vsakem hlevu in so bili prepotrebna delovna živina pa tudi ponos vsakega gospodarja, dobivajo v sedanjem času popolnoma drugo funkcijo. So prej kot ne le občudovanja vredne živali, ki pa zahtevajo veliko znanja, volje in ljubezni, da ostajajo vitalni. Le nekateri posamezniki se odločajo za rejo in vzdrževanje »nerentabilne« živali. Konji pa s svojo graciozno in kraljevsko pojavo vsak dan več ljudi prepričajo. Prva javna predstavitev na kmečkem prazniku v Moravčah 5. avgusta letos, Člani društva so se 3.novembra udeležili največjega konjerejskega sejma v Veroni v Italiji, od koder so posnetki. da si želijo biti z njimi in ob njih kljub veliki naložbi in zahtevni oskrbi. Člani društva si želijo ohranjati zgodovinska sporočila o konjih povezanih z domačim krajem, jih verodostojno rekonstruirati in jih ob določenih prireditvah tudi upodobiti. Ker mora rejec konj veliko vedeti o pravilni prehrani, zdravju, gibanju in vzreji nasploh, bodo organizirali predavanja. Vabijo vse lastnike konj, rejce in tudi vse zaintereserane posameznike, da se jim pridružite tako na predavanjih kot tudi v društvu, saj članstvo prinaša poleg prijetnega druženja z enako mislečimi tudi nekaj ugodnosti. Sedanji člani bodo v svoje vrste povabili tudi Milana Kokalja, mojstra sedlarstva, znanega daleč naokoli, ki bo s svojem znanjem marsikomu znal dati koristen napotek za opremo konja ali pa ga osrečil z ročno izdelanim spominkom. Predsedujoči Aleš Svetlin iz Zgornjega Tuštanja in vsi člani, bodo veseli prav vsakega vašega klica in vas seznanil s pogoji včlanitve. Novoustanovljeno društvo, poimenovano po baronu Juriju Vegi, čaka novih članov in ponuja pester program dejavnosti, ob katerih vam bo čas za trenutek tekel počasneje in prinašal nepozabnih tretnutkov v družbi prijateljev, konj in narave. MAL 18 Novice iz Z mladimi planinci na Slivni - Pivklju 880 m Že dalj časa smo na UO PD Moravče razmišljali, da za mlade člane in vse tiste, ki bi želeli postati naši člani, pripravimo pohod na najvišji vrh v občini Moravče, na Pivkelj 880 m, jih seznanimo s planinsko dejavnostjo, pa tudi skromno pogostimo ob našem bodočem domu na Ustih. 13.oktobra smo zamisel uresničili. V pustem meglenem jutru smo se odpravili na pohod. Po stari skoraj opusteli pešpoti preko Brda smo se pričeli vzpenjati navkreber našemu cilju naproti. Dolga kolona 36 otrok in 5 spremljevalcev, je hitro spešila navzgor. Komaj smo se pretihotapili ven iz gozda, že smo se dvignili nad megleno pokrivalo Moravske doline. Sonce je obsijalo prepotene obraze. Na severu je žarela Limbarska gora in silhuete Kmniških planin. Res, enkraten razgled! Ob gradbišču planinskega doma je Štefka skuhala dober čaj, ki se je vsem prilegel. Večja skupina pohodnikov je nato nadaljevala pohod proti Slivni, drugi pa so z vzgojiteljico Marijo raziskovali okolico bodočega doma in zapolnili čas z raznimi igrami. Skozi gozdove smo se povzpeli na Štance Laze in dalje proti Slivni. Mladi so slišali marsikaj zanimivega o razvoju klopov, o boleznih, ki jih ti zajedalci prenašajo, o drevju s katerim smo se srečevali, pa tudi o raznih dogodkih in načinu življenja ljudi, ki živijo tu. Seznanili so se tudi s preteklostjo teh krajev. Še zadnji vzpon in že smo na Pivklju 880M. To je naš današnji cilj. Žigosanje dnevnikov, vpis v knjigo obiskovalcev in kolona je pohitela nazaj proti Uštam. Blizu Osoletove jame smo zaznali vonj po dobrotah z žara. Ob ogromni ponvi, v kateri so cvrčale razne mesene dobrote, se je vrtela gostiteljica Lojzka. Joj, kako prijetna tolažba za naše prazne želodčke! Vse lepo običajno hitro mine. Kolona je odhitela proti Grmačam. Še en žig v dnevnik in spustili smo se proti Podbrdu in Moravčam. Mislil sem, da bo mobi mentorice Marije kar pregorel od številnih klicev skrbnih mamic, ki so želele izvedeti, kje so njihovi nadebudneži. Izlet in piknik je lepo uspel in prav želim si, da ne bi bil zadnji, ki se ga je udeležil vaš malček! MARIJAN GRIL. foto Leon Lavrič Pri rejnici pod Limbarsko Goro (nadaljevanje izprejšne, 8., številke Novic iz Moravske doline) In kdaj si vzame čas zase? Najlepša so zgodnja jutra, ko še vsi spijo, jaz pa na hitro prelistam časopise in revije; nekaj je pa že treba vedeti, kaj se dogaja okrog nas in po svetu. To so tisti, čisto moji trenutki, ki mi veliko pomenijo. Tako sva pogovor zaključili. Jaz pa bi dodala še nekaj, kar je pritegnilo mojo pozornost. Ne zgodi se prav pogosto, pa vendar kdaj, ob pravem času, ob pravem trenutku, na pravem mestu... Pred leti se je gospa Cilka pojavila pred gostilno Konšek na Trojanah, ki jo vsi poznamo po dobrih krofih. Toda ni iskala teh, ampak seje odločila, da bo s svojo deklico stopila do direktorja g. Gasiorja in ga poprosila, če bi jo hotel zaposliti. In jo je, pa še sobo je dobila izjemoma, ker se pač ne da priti vsakodnevno v službo z Limbarske gore do Trojan. Še danes mu je močno hvaležna za ta njegov izredni čut za stiske drugih, in lahko bi kar rekli, da sta skupaj nadaljevala pot rejništva, kije pripeljala tega otroka v lepo in urejeno življenje. Prav lepo in zanimivo je bilo to slišati in vzeti v razmislek, kajti poklic je jedro človekove identitete. Njeno dekle je dobilo delo, ki jo je veselilo in gaje bilo sposobno opravljati. Rada je hodila v službo in hitro seje znašla v povsem novem okolju. S pridnostjo sije pridobila spoštovanje in se enakopravno vključila v vse oblike življenja v tem okolju, si zgradila pozitivno samopodobo, ki ji je pomagala razvijati in poglabljati ustrezne stike z drugimi. Znano je, da se pri Konšku kalijo dobri delavci, pa naj bo znano še to, da tudi nam kot šoli še nikdar niso odklonili pomoči, za katero jih poprosimo ob različnih prireditvah in tekmovanjih. Zato Trojanam hvala za vse tudi v imenu OŠ ROJE. Nekoč mi je njihova rejenka Elvisa zaupala, da je prav srečna, ker ji mama vedno kupi tisto, kar si resnično želi, ravno tiste čevlje z debelimi podplati, ki so res »full dobre«. Gospa Cilka ima resnično posluh za svoje otroke in jim želi z drobnimi pozornostmi ustvariti otroštvo, katerega se bodo radi spominjali. Nič ji ni odveč, vsakemu dopušča malce svojskosti. vsakega otroka pozna v dušo. Veliko jim privošči. Z veseljem jim omogoči šolo v naravi, kajti ve, da se smučanja in plavanja le tako lahko naučijo, in da vse to še dodatno pripomore k otrokovi socializaciji in samostojnosti, da si le tako lahko nabira izkušnje za življenje. Odveč ji ni tudi to, da spremlja otroke iz oddelkov vzgoje in izobraževanja na zahtevnejšem izletu, kjer zaradi varnosti otrok rabimo še dodatne spremljevalce. Tako je bil za nas vse nepozaben obisk Gardalanda. Zelo je pozorna in velikodušna. To je spoznal vsak razrednik njenih »otrok«, ko nas povabi, da si pri njih doma praktično ogledamo ličkanje koruze, stiskanje mošta ali pa po ekskurziji otrok na Limbarsko goro vse povabi na vroč čaj. Da ne govorim o pozornostih, s katerimi preseneča za praznike cel kolektiv šole. Gospa Cilka, ti vaši otroci so tudi naši, zato vam hvala Za vse tisto, kar smo skupaj doživeli in se drug od drugega naučili. STANKA RAZPOTNIK. učiteljica v OVI OŠ Roje Moravske doline 19 Razstava v domžalskem Domu upokojencev ŽIVLJENJE, BIVANJE IN DELO NEKOČ DPM sodelovalo z oskrbovanci Od 24. do 29. oktobra je v Domu upokojencev v Domžalah potekala razstava, h kateri smo delno prispevali člani društva Podeželske maldine Moravče. V času priprave na razstavo so nas povabili k sodelovanju, ker so bili navdušeni nad našo razstavo na podobno temo na letošnjem kmečkem prazniku v Moravčah. Poleg ideje in kakšnega nasveta smo za razstavo posodili tudi del naših kulis z razstave, del kulis pa je posodil tudi KID Limbar. Ko je bila razstava pripravljena so nas prav lepo povabili na ogled. Povabilu smo se tudi odzvali, ogled razstave pa smo izkoristili za kratek klepet z nekaterimi stanovalci v domu. Razstavo so s pomočjo dveh fizioterapevtk in delovne terapevtke pripravili stanovalci doma, razstavljene predmete so jim v dom prinesli njihovi domači. Tako seje za razstavo nabralo precej skrinj, orodja, posode, zibelk, knjig, slik in drugega. Z razstavo so se mnogi stanovalci za nekaj dni z mislimi vrnili nazaj v svojo mladost, ko so bili razstavljeni predmeti del njihovega vsakdana. Poleg te razstave pa v Domu upokojencev pripravljajo še več drugih prireditev in razstav. Tako imajo slikarsko razstavo Petra Lobode, razstavo ročnih del stanovalcev, cvetja in razstavo jaslic, kijih za božič naredijo preko 40. Poleg tega prirejajo martinovanje, silvestrovanje in pustovanje. Mnogi se strinjajo, da imajo sedaj v domu precej bolj pestro in razgibano življenje, kot preden so prišli v dom. Vdomu si vsak izbere svojo družbo. Ob sredah imajo npr. zanimiva srečanja, ko vsak pove kakšno zgodbo oz. dogodke iz svoje mladosti. V domu je kar nekaj Moravčanov. Pogovarjal sem se z dvema. Iz pogovorov naj vam sporočim naslednje. Gospa Rezka kokalj rojena I. 1916 in verjetno vsem bolje poznana kot Gmajnarjeva Rezka iz Štance Lazov se še dobro spominja dni, ko je z Limbarske gore prišla, kot sama pravi, iz hriba v hrib. Z možem Janezom sta skupaj živela 54 let. Po moževi smrti je še dve leti vztrajala sama. S težavo seje odločila in odšla v dom in pravi, da ji ni bilo nikoli žal za to odločitev. V domu je sedaj že 5 let. Svojci jo tudi še obiskujejo. Pravi, da ji v domu nikoli ni dolgčas. Gospod Anton Us s Podstrani, po domače Bašelnov pa je v domu eno leto. V dom je odšel po ženini smrti. Iz svojega življenja se najraje spominja tega, daje bil kar 50 let gasilec, najprej v Moravčah in nato v Krašcah. V domu ima s seboj tudi uniformo in 11 odlikovanj. Tudi on je v domu popolnoma zadovoljen. Ker sem se prvič podrobneje spoznal z življenjem v domu upokojencev, sem bil prijetno presenečen nad vzdušjem med stanovalci in zaposlenimi. Še bolj meje presenetila aktivnost in dobra volja vseh stanovalcev. Tamkajšnje življenje je zagotovo v popolnem nasprotju z prepričanjem večine, daje tam dolgočasno. Poleg tega sem ugotovil tudi, da je izbira doma upokojencev za lepo preživljanje jeseni življenja zelo pametna odločitev, če nimate doma nikogar, ki bi skrbel za vas. Naj na koncu dodam še zahvalo Silvi Demšar, ki nas je povabila, da smo lahko pri razstavi sodelovali in si že kot mladi pridobili nekaj zanimivih izkušenj in informacij, kakšen je ta bav bav, ki mu pravijo dom upokojencev. PETRA JEMEC, MIRKO RIBIČ Veselje starejših ljudi V četrtek, 25. oktobra, je bilo v lukovškem kulturnem domu spet veselo. Prvo obletnico delovanja je namreč slavilo Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet. V društvu deluje 26 skupin, ki vključujejo 310 članov in se srečujejo z usposobljenimi voditelji. V našem občinskem glasilu smo že veliko pisali o teh skupinah in tudi o naši - Kranjski liliji, ki že zelo aktivno in zavzeto deluje skoraj leto dni. Kot pravijo udeleženci in voditelja, se imajo lepo, spletle so se prijateljske vezi ter občutek pripadnosti in pričakovati je, da bo kmalu ustanovljena še dodatna skupina, saj zanimanje starejših občanov za vključitev še obstaja. Pa spet nazaj v Lukovico. V nabito polni dvorani, kjer so bila zasedena tudi vsa stojišča, je bila po prijetnem kulturnem programu, ki so ga izvajali lukovški mladi pevci in glasbeniki ter priznani citrar Rado Kokalj, je bila podelitev diplom voditeljem skupin, ki so se usposabljali v izobraževalnem programu pod vodstvom prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka. Velike zasluge za tako aktivno in strokovno delo na tem področju ima vsekakor tudi organizatorka lokalne mreže in strokovni vodja projekta Majda Hrovat. Da so želje in potrebe starejših ljudi po tovrstnem druženju in vključevanju v skupine velike, je pokazala udeležba starejših, ki je presegla vsa pričakovanja. Vse navzoče smo pozdravili tudi predstavniki občin in jim zaželeli uspešno delo še naprej, predsednica društva in organizatorka lokalne mreže pa sta se tudi zahvalili za pomoč vsem, ki omogočamo delovanje društev (občinam), kakor tudi sponzorjem, ki so poskrbeli, da so se udeleženci prijetnega srečanja po uradnem delu zadržali skupaj še ob prigrizku in kozarčku pijače. S. V. \_J 20 Novice iz POGLED V NEKDANJE ČASE V starih hišah na Pogled v čase, ki so minili, a so pustili veliko predmetov, ki navadno leže zapuščeni na naših podstrešjih ali kleteh, je zlasti zanimiv za mlade in najmlajše, starejšim pa vzbudi spomine na mlada leta. Pripravili smo torej razstavo, ki je prikazovala nekdanjo kmečko hišo. Kmečko dvorišče z gospodarskim poslopjem je bilo polno raznavrstnih pripomočkov, orodij, ki niso smela manjkati na dobro opremljeni kmetiji. Tako smo občudovali med mizarskimi orodji različne obel'če, sekiro bognarco, cepca in hlapca, pa furmansko lahterno. V kamri je pritegnila zanimanje zibka iz leta 1892 s staro krstno oblekco za otroka, Sveto pismo iz leta 1903 in stare nabožne slike ter ura s kukavico. V hiši je bila kmečka peč, v kotu nad veliko mizo s klopjo pa je bil Bohkov kot. Kako pestro je bilo življenje, kažejo predmeti, kot so kolovrati, stara singerica, skrinja z intarzijami, star radio, stare družinske fotografije, masne knjižice in rožni venci. Meščansko sobo so krasili uporabni predmeti, kot so stare ure na uteži, pipe, stare knjige, samo-var, torbice za k maši. Kmečka hiša je imela pomemben del - črno kuhinjo. V njej so našle svoje mesto burkle, sekač za sadje in svinjsko kuho, vaga, lopar, deža za zas'ko, korec za vodo, mlinček za kavo in razni lončeni lonci, pa peglez' n na žerjavico ter prti za zaščito sten z značilnimi motivi in napisi. S sodelovanjem stanovalcev in delavcev Doma upokojencev Domžale in njihovih svojcev in prijateljev, ki so se zelo prijazno odzvali našemu povabilu in prinesli na ogled vsa ta različna orodja, priprave, pripomočke in druge predmete, smo lahko postavili pričujočo razstavo. Prav tako smo bili veseli dobre volje pri sodelovanju Društva podeželske mladine Moravče in KD Limbar, ki so nam prijazno posodili svoje kulise za razstavni prostor. Vsem prisrčna hvala! Predstavniki mladih iz Moravč pa so se s svojimi sokrajani, ki bivajo sedaj v Domu, zapletli v prijetno obujanje spominov ob razstavljenih predmetih. To so dokumentirali s svojimi posnetki. Obiskovalci, ki so si ogledali razstavo, so svoje vtise zapisali v knjigo vtisov. Tako so Žogice iz vrtca Urša skupaj z vzgojiteljicami Suzano, Barbaro in Lucijo zapisale: »Razstavo smo si z otroci ogledali z velikim zanimanjem. Veliko stvari smo videli prvič, nekaj smo jih poznali. Z veseljem si bomo vzeli čas za ogled še kakšne od razstav, ki jih boste pripravili. Čestitke vsem, ki so omogočili razstavo!« VLADKA BRLI M EN Moravškem najdete še prava bogastva Fotografija črne kuhinje je bila posneta v hiši, ki stoji nedaleč od Moravč, na Gori pri Pečah. Starodavna stavba skriva nešteto zgodb. Od njene izgradnje daljnega leta 1775 (letnica je vklesana v tram), do danes je zamenjala že veliko skrbnikov. Najprej naj bi služila grajskim gospodom kot letna rezidenca. Tu so uživali v prekrasnem razgledu daleč naokoli in si privoščili jabolka iz velikega sadovnjaka pod hišo. Da jim ne bi bilo »dolgčas« so imeli v kleti hiše po vsej verjetnosti zapor z mučilnimi napravami. Med drugo svetovno vojno je ta ista klet nudila zatočišče partizanom. V njej je bila tudi tiskarna. Nato je hiša zamenjala kar nekaj lastnikov, med drugim je gostila tudi ljubitelja razne avtomobilske navlake. Na srečo so zdajšnji lastniki, družina Božič, veliki ljubitelji starega, lepega in umetnosti, tako da je hiša končno spet v pravih rokah. Črna kuhinja je še vedno črna in smolnata, takšna kot je bila pred stoletji, ima čisto pravo ognjišče in »velbast« strop, pod katerim so se sušile in dimile mesne dobrote. Le dva soda z oljem sta zaenkrat zaradi pomanjkanja prostora vsiljiva prebivalca starodavne črne kuhinje, vendar pa bosta tudi tadva našla drug prostor in bo gospa Romana lahko tu na star način spekla kruh. Zapisano po pripovedovanju gospe Romane, kateri se za gostoljubnost lepo zahvaljujem. NEVENKA MAROLT Odgovor krajanov Pogleda na članek g. Franca Kmetica: Kdo na Pogledu ščuva k nestrpnosti? objavljenem v Novicah iz Moravske doline, letnik 2, številka 8, str. 23 Krajani Pogleda odgovarjamo Nihče nas ne ščuva, ker hrup moti samo nas, krajane Pogleda. Očitno namigujete na .... Kaj? Politične stranke?? Moti nas tudi, da v članku ne omenjate uporabnega dovoljenja za strelišče, za katerega smo vas prosili. Zato vas še enkrat prosimo, da objavite na straneh tega časopisa kopijo uporabnega dovoljenja, če ga imate. Sklicujete se tudi na to, da nikoli ne vemo, kdaj vas bomo potrebovali. Nikoli nismo trdili, da lovci niso koristni in prizadevni in smo jih vedno in jih še bomo podpirali, vendar se Vi izogibate teme, zaradi katere smo se pritožili. Omenjate celo hrup kamionov, avtomobilov in traktorjev. To je del našega vsakdana in ne morete tega tlačiti v isti koš, saj se s tem marsikdo preživlja. Streljanje pa ni del vsakdanjega življenja, ampak je le hobi nekaterih posameznikov. Krajani Pogleda smo vedno imeli prijateljske odnose z ostalimi krajani naše občine in ne nastopamo kot posamezniki pač pa kot skupnost krajanov Pogleda, saj se vsi strinjamo, da je hrup, ki ga povzroča streljanje na glinaste golobe, zelo moteč. Zato vas tudi prosimo, da se sami prepričate o tem in pridete poslušat. Pravite, da streljate proti Mohorju in proti gozdu, samo zato pri nas ni hrup nič manjši, saj Pogled leži pod Mohorjem. Posebno pa nas moti streljanje ob nedeljah, ki je namenjena počitku. Lovska družina Moravče nam je poslala odgovor na pritožbo, pa tudi fotokopijo okrožnice LZS, od Občine Moravče pa smo prejeli odgovor, da iščete primernejšo lokacijo. Upamo, da boste primernejšo lokacijo čimprej našli in boste naš odgovor sprejeli z razumevanjem. Pa brez zamere, KRAJANI POGLEDA Moravske doline 21 MOJA DOLINA NA DLANI Kdo ureja prostor okrog nas? Vsakdo od nas se je že znašel v situaciji, ko se mu je oko med potjo ustavilo na novosti v prostoru, ki je takorekoč včeraj še ni bilo: stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, bencinska črpalka, prizidek šole, cesta, parkirišče, kamnolom. Prav tako se nam dogaja, da obstanemo pred praznino, ki je še včeraj ni bilo, pa se komaj spomnimo, kaj je tam stalo. Žal se zanimanje ljudi za načrtovanje v prostoru začne šele s prihodom gradbene mehanizacije na sosedovo zemljišče. Takrat je za vplivanje na dogodke v prostoru že prepozno. Izdana so že gradbena dovoljenja, ki pomenijo končno uradno dejanje v zgodbi poseganja v prostor. In kje se zgodba začne? Obstajata dva scenarija. Prvi poteka skladno s predpisi za urejanje prostora. Po tem scenariju je nemogoče najti novogradnje ob cesti iz Moravč proti Zagorju, raztresene kot bi jih nekdo izgubljal iz raztrganega žepa. V tej zgodbi imajo najpomembnejšo vlogo pooblaščeni načrtovalci, ki skladno s svojim strokovnim in etičnim načelom, ter skladno vrednotam prostora, naredijo načrte za pozidavo na tak način, kot so to znali naši predhodniki: iz ravninskih polj pozidavo umaknejo pod vznožja hribov, območja gradnje strnejo v organizirana naselja, velike in moteče objekte umaknejo iz območij, kjer prostoru vladajo prostorske dominante (gradovi, cerkve, naravne vzpetine..) Po tem scenariju lastniki zemljišč spoštujejo naravo, vedo, da gradnja blizu vodotokov lahko povzroči nevšečnosti, poznajo vrednoto kmetijskega zemljišča, ki ni prekinjeno s prometno cesto in se z ureditvami načrtovalcev strinjajo. Občinski svetniki brez pomisleka glasujejo za sprejem takšnih urbanističnih rešitev, saj so gradbena dovoljenja izdana le za gradnjo, skladno obstoječim vrednotam prostora. Pogled na vas Sv. Andrej pozimi Pogled proti Moravčam, kjer se zrcali drevored V drugem scenariju ima glavno vlogo DENAR. Prostor se gleda in vrednoti le skozi prizmo možnega gradbišča. Ne glede na dane kvalitete prostora in na obstoječ način pozidave prostora, se na podlagi dogovorov občinske uprave in lastnikov parcel, ki bodo lastniki le toliko časa, da zemljišče, ki so ga kupili kot kmetijsko, prodajo kot stavbno, predvidi pozidava, ki v večini primerov ne upošteva pravil prvega scenarija: gozdovi se izsekajo, vodotoki se regulirajo, močvirja se nasujejo in na vsako parcelo se postavi kar največ kvadratnih metrov uporabne površine. In tako se nam oko med potjo zopet ustavi na lepi novi veliki zgradbi. In kaj lahko storimo sami za to, da bodo naše oči in oči popotnikov še dolgo občudovale lepote naših krajev? Griče, doline, vrbove živice ob naravnih vodotokih, prelepe gozdne robove, ki jeseni odložijo svoje listne obleke na robove travnikov pod seboj, drevorede ob poteh proti naseljem in kmetijam, strnjena naselja enotnega izgleda, obdana s sadovnajki, gospodarske objekte nove dobe, vključene v naš prostor neopazno in nevsiljivo. Prebivalci naj prepričajo svoje občinske uprave in svete, daje prostor, v katerem živimo, brez mandata. Izkoriščati ga moramo po pameti in po realnih potrebah. Kratkoročen blišč zaslužka bo ostal le preprodajalcu zemljišča, po nepotrebnem zgrajeno trgovsko središče pa bo še dolgo v napoto vsem, ki bi ga morali vzdrževati in vsem, ki ga bodo morali gledati. Prebivalstvo naj ne prodaja svoje zemlje prvemu ponudniku, ki se zanima za polje starih staršev. Skupaj z občinsko upravo naj se želje in možnosti prebivalstva usmeri proti skupnemu cilju - prostoru, ki bo v veselje in korist predvsem domačim prebivalcem. In zakaj tovrstno pisanje iz logov kulturne dediščine? Ker med kulturno dediščino nedvomno sodi tudi odnos naših prednikov do prostora in njegovih vrednot, ker so se zavedali, da je dolgoročno od tega odvisno njihovo preživetje. Saša Lavrinc, univ. dipl. inž. arhitekture, ZVNKD v Kranju Novosti iz knjižnice Dnevi se krajšajo, zato bo v teh dneh tudi več časa za branje knjig. Slovensko in tuje leposlovje za odrasle nam ponuja naslednje naslove: Portret nemirne Američanke/ Susan Smith Nash, Ida/Gertrude Stein, Mavrična dolina/ Lucy M. Montgomery, Prevara/Amanda Quick, Total/Vinko Moderndorfer, Zgodbe Tomaža Slovenca/Jože Urbanija, Margita ali potovanje v preteklost/Miro Gavran, Pa Osme mi je žal/Vladimir Auer, Tri/Peter Zupane, Smrt in kanček ljubezni/Aleksandra Marinina, Hadrijanovispomini/Mar-guerite Yourcenar, Senilnost/Svevo /ta/o, Myra Breckinridge/Vidal Gore, Meč nad Skalnatim dvorcem /./ Masa Modic. Purgarji/Vinko Vasle. Popolna sprostitev/ George Mike, Miranda/Gwen Davis, Zguba/Lenart Zaje, Mansarda/Haushofer Marlen. Za pesniške duše sta izšli dve pesniški zbirki od Silve Mizerit - Naj bom reka in od Kajetana Kovica-Vrt. Tudi s področja strokovne literature je nekaj novih naslovov: Polnovredna kuhinja za sladokusca. Predpisi o graditvi objektov in urejanju prostora. Ali je angleščina v 3. letniku srednje šole res tako težka. Vse o nosečnosti in otrokovem prvem letu. Psihologija, 4 načini prehrane za 4 krvne skupine. Spletne strani in HTML, Bogati očka, revni očka. Računalništvo in informatika. Matematika na maturi, 20. stoletje : arhitektura od moderne do sodobne. Zgodovina na maturi 2002, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska. Knj.2, Med Bogenšperkom in Mokricami in Hitri vodnik po internetu in Internet Explorerju. Zdaj pa si še poglejmo, katere so novosti na mladinskem oddelku med leposlovjem: Žrtve (knjiga iz zbirke Udarci), Najlepše basni. Jaz sem blazno vate. Maska z žarečimi očmi (Knjiga iz zbirke Novohlačniki), Lov na Amy, Posnetek za dva in Leahina nočna mora (knjiga iz zbirke Kafe klub. Mladi radovedneži pa si bodo lahko potešili svojo radovednost v naslednjih knjigah: Katastrofe, Čas dinozavrov. Rojstvo zemlje. Življenje se postavi na noge. Doba kamnov in kolov. Origami za začetnike. Najlepša knjiga o svetu. Ilustrirana enciklopedija živali. Najmlajši bralci in njihovi starši pa bodo izbirali med naslednjimi slikanicami: Pika Nogavička v Sončnem parku, Suzana, polnočna punčka. Lestev do zvezd, Mali rimski cirkus. Racman in knjiga, Čarna planina. Potovanje v nekoč, Anin zmaj. Družina Krtkovih-Vse najboljše!. Bobi v mestu. Veliko presenečenje za Igorja, Mala muca išče dom. Kam kaka sonce, Balon velikan. Nov Izbor videokaset pa nam bo skrajšal tudi kakšen večer: Zelena milja (kriminalka). Možje časti (drama). Plačaj naprej (drama). Njeni tastari (komedija). Vzhod je vzhodno (drama), V vrtincu (epska drama). Nezlomljivi (kriminalka), Navihane/ (lutkovni film), Münk in Lemi (lutkovni film). Reševalci (lutkovni film), Bojan (risanka). Mali leteči medvedki (risanka), Palčiča (risanka). Lepotica in zver (risanka). Naj vam dobra knjiga popestri dan. URŠA ROVŠEK Dogodki na območju občine Moravče od 1.9.20001-30.9.2001 VLOM V NOVOGRADNJO Do sedaj še neznani storilec je vlomil v novogradnjo planinskega doma in izvršil tatvino zaboja piva in elektro agregata. Policisti PP Domžale so si kraj vloma ogledali in pričeli z zbiranjem obvestil o storilcu. VLOM V KOČO LD MORAVČE Neznani storilec je vlomil v kočo Lovske družine Moravče in iz koče izvršil tatvino večin steklenic alkoholne pijače. Policisti PP Domžale so opravili ogled kraja dejanja in zavarovali več sledi, ki jih je na kraju pustil nespretni storilec, katerega kmalu čaka srečanje s sodnikom. VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE V MORAČAH Do sedaj še neznani storilci so v Moravčah vlomili v več osebnih avtomobilov, iz katerih so odnesli različne predmete. Prav tako so v isti noči izvršili tatvino osebnega avtomobila Golf, katerega pa so policisti že neslednji dan našli in ga vrnili oškodovancu. Prav tako so policisti našli in že vrnili večino ukradenih predmetov. Policisti s preiskavo nadaljujejo. NEKAJ PREVENTIVNIH NASVETOV ZA OBČANE Ob zadnjih vlomih v osebne avtomobile je bilo ugotovljeno, da so oškodovanci v vozilih puščali na vidnih mestih različne predmete, ki so prava vaba za vlomilce. Občane ponovno opozarjamo, da v svojih vozilih ne puščajo vrednih predmetov predvsem torbic, denarnic, tehničnih predmetov. Prav tako naj vozila parkirajo na osvetljenih delih parkirišč in jih zaklenejo. Tudi s svojim ravnanjem bomo v veliko primerih odvrnili storilca od storitve kaznivega dejanja. MARKO KLADNIK vodja policijskega okoliša V_' _J Prazna je Mil in dvorišče, oko povsod zaman le liče, nI več tvojega smehljaju, le delo tvojih rok ostaja. V naših srcih pa naprej Živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno .\pi\ V SPOMIN 16. novembra mineva 5. leto. /1 odkar je prenehalo biti tvoje plemenito srce Martin Cerar z Imenj Hvala vsem, ki postojite ob negovem grobu in se ga spominjate Vsi njegovi MALI OGLAS Na območju občine Moravče kupim staro hišo ali zazidljivo parcelo. Vaše ponudbe pričakujem na tel. 723 19 78. Moravske doline 23 Bodite prvi! NISSAN ALMERA SEDAN Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere. zato smo pripravili posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni. Pooblaščen trgovec: Nissan servis Krulc,cestahef0!avasja a. 1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 wvm.nissan-krulc.com [ NISSAN J Načrtujemo in izbol(šujemo te več kot 80 let. sumih IZKORISTITE 5% gotovinski popust pri nakupu igrač, tekstilnih in ostalih izdelkov v prvem nadstropju trgovine SPINA Krašce. Popusti veljajo od 22.11. do 7.12.2001, ob nakupu nad 1.000,00 SIT. Priporočamo vam nakup v naših trgovinah vKrašcah, Šentvidu in Pečah! P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647-602 Stegne 11 1251 Moravče KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 8312355, GSM 041 689750 Garancija: ■ W let za delo - do 50 lel za material Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE 1 - TRIMO TREBNJE KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! i>\ mu mm Petero v vrsto se postavi, vsi bi radi bili župani, ljudstvo izbira, kdo je pravi, le eden je župan, ostali izigrani. ravi, Tam na njivi večni kjer smrt žetev pod rušo skrije v tem kraljestvu so enaki, srečni svobodni življenja iluzije. Temo razsvetljuje sij gorečih sveč, rož poznih senca grobove krije, živih razlega se zamolkli vzdih boleč, da solza za solzo raz lic lije. Čas vrti od sive davnine neizprosno življenja in smrti ruleto. Kdaj in kdo zadel ho nanjo, se ne ve. Tega ne vem ne jaz, ne ti, niti on, ki ga še ni! Na Trgu svobode je luč ugasnila Dekle je s petrolejko na stopnišču stalo, z borno si svetlobo je svetilo, seje balo, da si nog ne bi zlomilo. Pa kaj smo spet v srednjem veku ? Je napeljavi morda rok poteku? Je to redukcija v moderni dobi? Mi radi hi le luč kot se spodobi! Tisti, ki si luč nam vzel, ne skrivaj se, na piano pridi! Saj to bi še otrok dojel, da v temi se prav nič ne vidi. Še majhen naj nasvet bo zate, mevža: ZOBOTREBEC JE ZA MED ZORE, NE ZA V AVTOMATE!