Blanka Bo{njak UDK 821.163.6.09-32 Pugelj M. Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta bosnjak_blanka@hotmail.com PISATELJ MILAN PUGELJ KOT POMEMBEN ^LEN V KRATKOPROZNI USTVARJALNOSTI Z ZA^ETKA 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM (2. DEL) V tem drugem delu prispevka bo podana kraj{a primerjalna analiza Pugljeve kratke proze s kratkimi pripovedmi dveh velikanov evropske novelistike – Guya de Maupassanta in Antona Pavlovi~a ^ehova. Na Pugljevo povezanost z naturalizmom je opozarjal Kocijan, {e marsikateri literarni zgodovinar in raziskovalec pisateljevega dela, kakor na primer `e Lavrin, Pregelj, Karlin, zatem Koblar, Mahni~, Zadravec, v novej{em ~asu A. Koron, pa je izpostavil vpliv prav Maupassanta in ^ehova. V sodobnem ~asu je zelo temeljito raziskoval Pugljevo kratko pripovedno prozo priznani slovenski literarni zgodovinar Gregor Kocijan, ki je celotno avtorjevo delo predstavil med drugim v dveh bibliografijah, in sicer v Slovenski kratki pripovedni prozi 1892–1918 (1988) ter Slovenski kratki pripovedni prozi 1919–1941 (1999). V svoji monografiji Kratka pripovedna proza v obdobju moderne: literarnozgodovinska {tudija (1996) pa je v nekaterih podpoglavjih podrobneje podal tudi posamezne vidike Pugljeve kratkoprozne ustvarjalnosti: Privla~nost kratkoproznih zbirk in Pugljeva zgodnja pripoved, Pugelj pripravlja pripovedi za svojo prvo zbirko, Pugljevi dve zbirki, Pugelj in Golar prevladujeta, ~e ni Cankarja, Pugljeva uspe{nost in pogostost objavljanja, Najve~ zbirk kratke proze, Golarjeva in Pugljeva navzo~nost. Iz teh raziskovalnih vidikov je razbrati tudi Kocijanove ugotovitve glede vzporednic Pugljeve kratke pripovedne proze (ob realizmu) z mnogimi literarnimi usmeritvami, tudi npr. z naturalizmom, kar ugotavlja ob avtorjevem zgodnej{em besedilu Vdova [enica, {e posebej pa ob pripovedi Profesor Damjan ^ebulovec, v kateri je Pugelj »/…/ podrobneje opisal du{evne reakcije in nakazal patolo{kost stanj, v katera pada osrednja oseba. Ob tej pripovedi `e lahko govorimo o tipi~nih pugljevskih zna~ilnostih in o pugljevski razli~ici realisti~nega pripovedovanja, ki pa so ji botrovali tudi naturalisti~ni in novoromanti~ni vplivi« (1996: 106). Realisti~no-naturalisti~ne zna~ilnosti ugotavlja Kocijan pri Puglju {e v drugih njegovih kratkih pripovedih, kakor npr. v zgodbi Norec: »Tu se je izrazila Pugljeva opisovalno–pripovedovalna izku{enost, ki je izhajala iz realisti~no–naturalisti~ne metode upovedovanja stvarnosti in ~lovekovih psihi~nih stanj« (isto: 146). V noveli Osat pa ostaja Pugelj »/…/ pri realisti~no–naturalisti~ni slogovno–upovedovalni dr`i in ob svoji zna~ilni pripovedni ekstenzivnosti ohranja tradicionalni model kratke pripovedi« (isto: 148). Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 1 4 Blanka Bo{njak France Koblar pa v uvodu k Pugljevim Izbranim novelam pravi, da pisatelj ri{e svoj svet s pozitivisti~no analizo po zgledu Maupassanta in ^ehova, kar po~ne s posebnim darom za drobno tragiko in z ob~utkom za humor. V kratki primerjavi Puglja in Maupassanta ugotovi, da je na{ pisatelj od tega francoskega knji`evnika sprejel »pesimisti~no eroti~ni nastroj, ki se v~asih zdi celo lahkomiseln« (1948: 344). Milan Pugelj in Guy de Maupassant Pugelj je zaradi svoje odprtosti v pisateljskem iskanju in heterogenosti svoje kratke proze, ki se je razvijala vzporedno po ve~ tirih literarnoestetskih usmeritev, izredno zanimiva pisateljska osebnost. Tudi on je sprejemal iz Tainovega pozitivizma, ki je neposredno ali posredno vplival na naturalisti~ne avtorje, pri ~emer je opazna mo~na komponenta pesimizma, ki ima verjetno deloma svoj vir v Schopenhauerjevi filozofiji. V Pugljevi literaturi se determinizem ka`e v upodabljanju oseb, ki jih okolje in njihova dednosti podlo`na narava opredeljujeta v~asih do take mere, da se zdi njihova svoboda slepilo. Odlo~itve, kolikor so jih sploh {e zmo`ne, ne morejo preusmeriti njihovih `ivljenjskih poti. Njihova usoda je nespremenljiva in ostane jim samo to, da se nepreklicno vdajo, ali pa se re{ijo v smrt. Pri nekaterih besedilih je mo~nej{a determinanta socialno okolje, pri drugih narava s svojimi zakoni, v vseh primerih pa materialna oziroma fiziolo{ka sestavina obvladujeta duhovni svet ~loveka (npr. noveli Osat in Helena). Najve~ naturalisti~nih elementov je v Pugljevih zbirkah kratke proze Zakonci (1914), Popotniki (1927) in deloma v zbirki Na{a leta (1920), kjer se biologizem najbolj realizira v odnosu med mo{kim in `ensko oziroma v me{~anskem eroti~nem do`ivljanju v zakonu in zunaj njega. Za te novele je zna~ilno, da so dogodiv{~ine mo` in `ena prikazane ve~krat lahkotno, brez tragi~nosti, marsikdaj tudi komi~no (npr. novela Rube`en iz zbirke Zakonci). Primer Pugljevega prevladujo~ega realisti~nega stila pa predstavljata noveli ^remo{nik in Zimska pot, ki »sta zgled pregledne, strnjene in arhitektonsko jasne novelisti~ne zgradbe, obe sta epi~no napeti, napisani v dobrem jeziku in slogu. V obeh je dialog skop, kmetsko nazoren in razvit s ~ustvenim jezikom. Ta je poln obrazcev iz `ivega govora in uporablja tudi jezikovno poeti~no folkloro« (Zadravec 1970: 329). V {tevilni Pugljevi kratki prozi v vseh obdobjih ustvarjanja se pojavljajo plasti ljudskega jezika, npr.: »In {e tisto, kar bo{ na njivi prikosil, bo{ pa doma odkosil«; »sino~ se je luna ugriznila«; »kakor hru{ka pa pecelj« (1920a: 175). Francoskega novelista Guya de Maupassanta so zanimali predvsem ljudje v tistih `ivljenjskih situacijah, ko prihajajo do izraza strasti v vseh svojih oblikah, od spolne sle in pohlepa po imetju, do sovra{tva, ki je velikokrat na zunaj neutemeljeno in z ni~emer povzro~eno, sovra{tva, ki poteka iz nagonskih virov in se opravi~uje pred ~lovekovo vestjo s kak{nimi malenkostnimi razlogi. Mojstrsko je opisoval tudi pojave strahu in temnih slutenj. Na tak{en na~in je Maupassant izoblikoval mno`ico ~love{kih likov, ki so posneti iz razli~nih dru`benih plasti in nam odpirajo pogled v ~lovekovo naravo, ki je zmes Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 5 prirojenih ali v dru`benem okolju pridobljenih negativnih in pozitivnih nagnjenj. Tako se pojavljajo v njegovih novelah, prav tako kakor pri Puglju, razli~ni tipi junakov – od kmeta, malome{~ana, uradnika do Don Juana. O pojavu `enskih likov pri tem francoskem avtorju pa Lavrin meni: »Postal je izboren slikar sodobnih `en: od prostitutke in kme~ke dekle do pretkane aristokratinje in zvite, pokvarjene Pari`anke. Priljubljen tip mu je ve~ni Manon Lescot, seveda v sodobnem polo`aju. Poznajo~ `eno kot gospodinjo je enako zaupen z njenim protivnim tipom, s po`rtvovalno materjo« (1927: 107–108). Med Maupassantovimi novelami je mo~ razlikovati ve~ tematskih ciklusov – normandijski, pari{ki in fantasti~ni ciklus, ki dajejo celovito sliko francoske dru`be sedemdesetih in osemdesetih let 19. stoletja. Maupassant je pisal o tistem, kar je dobro poznal in to je bil svet pari{ke in provincionalne drobne bor`uazije ter `ivljenje v normandijski vasi; vse te novele pa je gradil na banalnih dogodkih in izsekih iz `ivljenja. Njegovo prepri~anje je bilo, da si pisatelj lahko prizadeva kolikor ho~e, da bi z »vestno to~nostjo« opisal resni~nost, pa mu to vendarle ne bo uspelo, saj se ne more odtrgati od svoje subjektivne perspektive, ali povedano z Maupassantovimi besedami: Kakó otro{ko je, zares, vérovati v to realnost, ko ima vsakdo izmed nas resnico v lastni du{i, v lastnih organih! /…/ Vsakdo izmed nas ima torej le svojo lastno iluzijo o svetu – poeti~no, sentimentalno, radostno, melanholi~no, zoprno ali mra~no, kakr{no naravo pa~ ima! In pisatelj nima drugega poslanstva, nego verno reproducirati to iluzijo z vso umetno izdelavo, ki jo mora le-ta imeti na njegovo zapoved… Vsi tisti so veliki umetniki, ki morejo pripraviti druge ljudi do tega, da vidijo njim lastno posebno iluzijo. (Citirano po: Lavrin 1927: 105.) Za Maupassantovo novelistiko je zna~ilna jedrnatost pri podajanju snovi, zaklju~enost in izredna dramati~nost. V novelah iz pari{kega ciklusa ka`e le temne strani `ivljenja, v novelah iz Normandije pa `ivljenje ni prikazano niti pretirano dobro niti slabo, a tudi tu je viden globok pesimizem. Velikokrat prevladuje v teh novelah surovost in nasilje, osebe so trde in krute, kar lahko vodi tudi do zlo~ina (npr. novele Sod~ek, Gospa Baptiste, Vrvica). Najbolj pa budi v ~loveku nizke nagone vojna, ki spreminja ~loveka v zver, kakor v novelah Stari Milon in Mati Divjakova, kjer sta istoimenski osebi bolj surova ma{~evalca kakor rodoljuba. Maupassant je, v nasprotju s svojimi sodobniki, ki so vojno idealizirali, vojno demistificiral in pokazal, da je vojna predvsem ubijanje. Novele fantasti~nega ciklusa, z motivi patolo{kega strahu in skrivnostnosti, so zelo sugestivne in vznemirljive, saj ne vemo, ali so resni~ne ali ne, kakor npr. novela Horla, kjer do konca ne zvemo, ali je osrednja oseba `rtev halucinacije ali agresije bitja z drugega sveta. Maupassant je lahko na Milana Puglja vplival s snovjo in motivi svojih novel, kakor tudi z zna~ilnim razumevanjem ljubezni, `enske in resni~nosti, morda tudi s pesimizmom.1 1 Prvi prevod Maupassanta v sloven{~ino je po vsej verjetnosti novela Morilec star{ev, ki je bila objavljena v Ljudskem glasu 1883, naslednji prevod pa sledi v Ljubljanskem listu z novelo Bera~ica. 6 Blanka Bo{njak Leta 1888 Fran Sveti~2 omeni Maupassanta v prispevku Naturalizem, v naslednjih letih pa sledi v periodi~nem tisku vedno ve~ prevodov njegovih del in omemb o njem. Prvo Maupassantovo zbirko novel in povesti izda Ivo [orli leta 1909, 1912 pa Oton @upan~i~ objavi prevod romana Lepi stri~ek.3 Ob teh podatkih, ki ka`ejo na mo`nost Pugljevega konkretnega stika z Maupassantovo novelistiko in literarno usmerjenostjo, lahko predpostavljamo, da {tevilne vzporednice med njunim kratkoproznim ustvarjanjem niso naklju~ne. Iz rokopisov in korespondence Milana Puglja, ki je zbrana in shranjena v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani ter v [tudijski knji`nici Mirana Jarca v Novem mestu, je razvidno, da je Pugelj od tujih jezikov znal hrva{kega in nem{kega, ne pa francoskega. Zato je verjetno, da je prebiral Maupassanta v nem{kih ali slovenskih prevodih. Tudi dokumentacije o njegovem prebiranju del tega francoskega avtorja v nem{kih prevodih ni bilo mo~ najti, zato lahko sklenemo, da je bilo Pugljevo poznavanje Maupassantovih del najverjetneje vezano na slovenske prevode. ^e pa predpostavljamo, da pri ustvarjanju Pugljeve novelistike ne gre za neposredne vplive Maupassantovih novel, saj za tak{ne vplive nimamo oprijemljivih dokazov, lahko kljub temu ugotovimo podobnosti v motivni, tematski, snovni ter stilni strukturi in tudi v tipologiji njunih oseb, karakterjev. Maupassant je torej snov za svoje novele jemal najprej iz kme~kega in plemi{kega `ivljenja v Normandiji, zatem pa iz francosko-nem{ke vojne, me{~anskega in malo- me{~anskega `ivljenja v Parizu, kakor tudi iz visoke pari{ke dru`be. Prvi Pugljev snovni vir je bilo tudi kme~ko in plemi{ko `ivljenje rodne Dolenjske, sledijo pa mu me{~ansko, malome{~ansko `ivljenje v Ljubljani in snovi iz prve svetovne vojne. Iz tega je razvidna precej{nja snovna vzporednost med obema novelistoma. Tematske in motivne podobnosti najdemo v njunem razumevanju odnosa med mo{ kim in `ensko. Maupassant to temo v mnogih novelah omeji na prostitucijo (npr. Hi{a Tellier), ljubezen med mo{kim in `ensko pa opisuje brez ~ustev, s hladnim pogledom naturalista. Za Puglja pa je v za~etku zna~ilna tragi~na ideja ljubezni, torej viharni{ko-romanti~ni tip ljubezni, npr. Med gorami, Matija in njegova ljubezen, Magda. V teh novelah se dolo~ena ljubezenska ~ustva skladajo z ustreznimi prizori{~i dogajanja, ki jih lahko predstavljajo gorska pokrajina, neprehodna ravnina ali razburkano morje. Naslednja faza je pri Puglju realisti~na obravnava ljubezni, ki prina{a tip idealiziranega mo{kega (noveli ^rna lilija in Pokojnik). V to fazo sodi tudi zbirka novel Zakonci (1924), kjer Pugelj, podobno kot Maupassant, opisuje eroti~ne zaplete z objektivnostjo naturalista, toda tak na~in pisanja je v tej zbirki pripeljal do motivne, slogovne in zgradbene enoli~nosti. V Pugljevem razumevanju ljubezni je tudi njena fantasti~na razse`nost, npr. v noveli Helena, ki spominja nekoliko na nerealisti~no in fantasti~no vzdu{je v Maupas 2V Ljubljanskem zvonu. 3V Slovenskem narodu. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 7 santovih novelah iz fantasti~nega ciklusa. V noveli Helena samotar Melhior Kli{ lutko Heleno poosebi z `ensko istega imena, ki mu ni dosegljiva, zato vsa svoja ljubezenska ~ustva usmeri na lutko in jo nazadnje zaradi ljubosumja zabode. Teme tega tipa novel, ki so skupne obema novelistoma, so predvsem eroti~no do`ivljanje v zakonu, zunaj njega in eros izob~enih ljudi, kakor na primer ciganke, ki se pri Maupassantu pojavlja v noveli Pletilka stolov, prostitutke, ki je prisotna v noveli Debelu{ka, pri Puglju pa v noveli ^rna lilija. Za oba novelista je zna~ilno to, da se v tak{nih novelah pojavlja pri obeh enak tip `enske spogledljivke, ki se ka`e v Maupassantovi noveli Znamenje na naslednji na~in: ugledna `ena uglednega mo`a se pri~ne dolgo~asiti in nenadoma dajati znamenja tujim mo{kim kar skozi okno. Pri Puglju pa nastopa kot tak{en tip `enske spogledljivke poro~ena `ena Mira v noveli Pokojnik: Na Pu{nika je napravila mlada `enska nenavadno globok vtis. Gledal jo je skoro nepretrgoma in tudi ona ga je opazila. Ko je pila iz ~a{e, je gledala mimo njega vanj z mokrimi, nekako ginjenimi o~mi. In tudi, ko je pripovedovala o ne~em svojemu spremljevalcu, se je pri~ela ozirati nanj vse tako skoro doma~e in kakor bi bili `e davno vajeni drug drugega, pa bi zdaj zaradi tistega bledega ka{lja~a slu~ajno ne mogli sesti skupaj, pritisniti koleno ob koleno in polo`iti dlan na dlan. (1912: 30.) Tudi tip zdolgo~asene poro~ene `ene je skupen obema novelistoma, ki se pri Maupassantu ka`e v noveli Mesec: Pozna{ mojega mo`a in ve{, kako ga ljubim. Zrel ~lovek je in pameten, zato sploh ne razume ne`nih ~ustev `enskega srca. Vedno, vedno je enak, vedno dober, vedno nasmejan, vedno prijazen, vedno sijajen. O, kako bi ve~krat rada, da bi me kar iznenada vzel v naro~je in me obsul s tistimi dolgimi in sladkimi poljubi, ki zdru`ujejo dvoje bitij in so kakor nema izpoved! O, kako bi rada, da bi se tudi on prepustil razpolo`enju in pokazal slabost, da bi se mu zahotelo mene, moje ne`nosti in mojih solz! (1959: 101.) Pugelj je like tak{nih `ena upodobil v Zorani iz novele Na po~itnicah, v Zini iz novele Stava ter v Albini iz novele Albina in dva zakonska mo`a. Pri Maupassantu je zastopan tudi tip brezobzirnega strastnega mo{kega, kakor je na primer Jacques v noveli Zgodba o kme~ki dekli, ki svojo ljubico zapusti in izgine takoj, ko izve za njeno nose~nost. Prav tako najdemo tak tip mo{kega pri Puglju, na primer v noveli Reza tega ne razume, kjer na zunaj zgleden zakonski mo` ljubico zavr`e, kakor hitro se je naveli~a. Naslednja podobnost v literarnih postopkih obeh novelistov je v gledanju na nezdrave, pohabljene ljudi, ki so zaradi svojih hib brezobzirno odtrgani od sveta ljubezni. V Maupassantovi noveli Invalid predstavlja tak{nega ~loveka vojak, ki je v vojni izgubil nogo in je zato razdrl zaroko s svojo zaro~enko ter ostal raje samec: Zakon, dragi gospod, ni razstava plemenitosti. V zakonu `iveti se pravi morati `iveti skupnosti svojim poro~enim tovari{em, /…/ In ~e je ta tovari{ pohabljen, kakor sem to jaz, se `ena, ki se z njo poro~i, obsodi na trpljenje, ki traja do smrti. O, razumem in ob~udujem vse `rtve in sleherno vdanost, kadar se izra`ajo v pametnih mejah, vendar ne bi mogel nikoli dopustiti, da bi se `ena samo zato, da bi si pridobila ob~udovanje ob~instva, za vse `ivljenje odpovedala radostim in izpolnitvi svojih dekli{kih sanj. (1959: 281.) 8 Blanka Bo{njak Pugelj pa v noveli Ute{enje prika`e mo{kega, zaljubljenega v zanj ~udovito `ensko, za katero ne ve, da je pohabljena, in zatem njegove razbite ljubezenske sanje, ko se mu to razkrije. Za nekak{no vsebinsko podobnost gre pri Maupassantovi noveli Dragotine in Pugljevo novelo Petelin~ek, saj v obeh primerih na zunaj sre~no zakonsko `ivljenje nenadoma razbije smrt enega od partnerjev in {ele tedaj pride na dan skrbno skrita nezvestoba umrlega partnerja. Poglavitna podobnost med obema avtorjema pa je v pesimisti~nem tonu nekaterih njunih pripovedi, ki se poka`e v besedilih, kjer odigrajo glavno vlogo samomorilne osebe. V tem njihovem kon~nem dejanju se odra`a popolna nemo~ pri obvladovanju `ivljenja, ki se je tako mo~no zapletlo, da ne vidijo nobene re{itve ve~, iz njihove perspektive ostane torej le {e smrt. Do tak{nega ravnanja prihaja lahko v razli~nih `ivljenjskih situacijah: samomor kot posledica enoli~nega, samotnega, dolgo~asnega `ivljenja (pri Maupassantu je tak{en primer novela Izprehod), razdora prijateljstva med dvema mo{kima zaradi `enske, ki vdre v njuno skupnost, kar povzro~i celo smrt zapu{~enega vojaka (tako je na primer v Maupassantovi noveli Mali vojak), do tak{nega skrajnega dejanja lahko pride tudi zaradi pohabljenosti, ki mlademu fantu prepre~uje ljubezensko `ivljenje (to prikazuje Pugljeva novela V temi), zaradi izgube slu`be, kakor je izredno psiholo{ko utemeljeno prikazano v Pugljevi noveli Osat, ali pa je posledica vsiljene poroke (na primer Pugljeva novela Neznane muke). Tak{na velikokrat pesimisti~na orientiranost v `ivljenjskem nazoru se pri Maupassantu morda lahko vsaj deloma pojasni z vplivi filozofije v tistem ~asu, kakor tudi z mislijo o njegovem bole~em strahu pred `ivljenjem in razli~nimi `ivljenjskimi situacijami, predvsem tak{nimi, ki razkrivajo ~lovekovo majhnost: »Ej, prav zares, kateri dan ~utim tak strah pred vsem, kar je, da `elim smrti;« je izpovedal v delu »Sur l’Eau«. »Neizpremenljiva enoli~nost pokrajinskih slik, obrazov in misli, postane silno hudo trpljenje. Brezpomembnost vesoljstva me spravlja v za~udenje in upornost, malenkostnost vsega me napolnjuje s studom in povpre~nost ~love{kih bitij me ti{~i k tlom.« (Citirano po: Lavrin 1927: 101.) Tudi Milan Pugelj, ki se je vse `ivljenje bolj ali manj otepal z eksisten~nimi te`avami, {e posebej med vojno, kar se je odra`alo s prvim ve~jim zastojem v njegovem literarnem ustvarjanju v tistem ~asu, izrazi tak{no vzdu{je z besedami v pismu Pavlu Golii (21. 6. 1915), ki prav tako nakazujejo pesimisti~ne odtenke v tedanjem pisateljevem do`ivljanju `ivljenjske danosti: »Pisal bi {e to in ono, pa tako sam ve{, kako je pod dandana{njimi malo prijaznimi zvezdami. Na{e du{e krepavajo, telesa pa posedajo po o{tarijah in `ro. V glavi imam `e samo rezanco.«4 Kakor je razvidno iz te kratke primerjave, lahko povzamemo, da med Pugljevo in Maupassantovo novelistiko najdemo dolo~ene sti~ne to~ke oziroma vzporednice, ki se ka`ejo na snovnem, tematskem, motivnem polju in v stilni strukturi novel. Tako v dolo~enih novelah obeh avtorjev zasledimo realisti~no obravnavo ljubezni, ki prina{a tip idealiziranega mo{kega ter motiva prostitucije in nezvestobe. Oba opisujeta tudi fantasti~ne razse`nosti ljubezni, ki vodijo velikokrat v tragi~en razplet dogodkov. Za 4 Gradivo rokopisne zbirke NUK. Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 9 oba pisatelja je zna~ilno, da se v njuni kratki prozi pojavlja podoben tip `enske spogledljivke, kar pa ima pri vsakem svoj epilog, in tak{en tip `enske je morda posledica tudi polnokrvno opisanega tipa zdolgo~asene poro~ene `ene, ki je pri obeh dokaj pogost. V ve~nem krogotoku porajanja najrazli~nej{ih silnic, izvirajo~ih iz primarnega odnosa privla~nosti med mo{kim in `ensko, izhaja tudi tip brezobzirnega strastnega mo{kega, ki nastopa kot nekak{en prototip opisane usodne `enske spogledljivke. Ljubezen kot neusahljiv tematski in snovni vir Pugljeve ter Maupassantove novelistike ima svoje izvorne korenine prav tako v prikazovanju ali gledanju na nezdrave, pohabljene ljudi, ki so zaradi svojih hib brezobzirno odtrganih od sveta ljubezni. Tako je tudi z ljudmi v njunih novelah, ki ne morejo ali no~ejo nositi nalo`enega jim `ivljenjskega bremena in se raje odlo~ijo za smrt kakor za `ivljenje. Zadravec pa v Zgodovini slovenskega slovstva 5 (1970) ob koncu poglavja o Puglju ugotavlja: ^e se na koncu {e vpra{amo, v ~em je Pugljevo novelistiko mogo~e primerjati z Maupassantom in ^ehovim, smemo re~i, da je Pugljeva splo{na predstava `ivljenja bli`je ^ehovu kot Maupassantu. Tak je njegov lirizem, ki je v~asih humano prizadet, taka je njegova novoromanti~na melanholija in tak je tudi melanholi~no skepti~ni nasmeh ter pogled brez utvar, s katerim je napolnil veliko svojih oseb. (1970: 329.) Prav ta misel nas napeljuje na to, da si pogledamo morebitne vzporednice v kratkoprozni ustvarjalnosti Puglja in ^ehova. Milan Pugelj in Anton Pavlovi~ ^ehov A. P. ^ehov je za~el objavljati svoja prva dela v humoristi~nih ~asopisih leta 1879. Svoje kratke humoristi~ne novele in feljtone je objavljal pod razli~nimi psevdonimi (Jeznoriti ~lovek, Zdravnik brez pacientov, Brat mojega brata, najpogosteje pa Anto{a ^ehonte). V osemdesetih letih se je navdu{il za tolstojanstvo, a ga je kmalu zavrgel in celo ostro obsodil – zlasti v noveli Oddelek {t. 6. Njegov odpor proti socialnim krivicam je bil premo~an, da bi prenesel le pasivno upiranje zlu. Prve njegove humoristi~ne novele in ~rtice so bile majhne realisti~ne podobe iz vsakdanjega `ivljenja, v katerih se je dotaknil dru`benih vpra{anj in napovedal boj proti filistrom, la`i, zaostalosti. V svojih delih je ^ehov zajel vse dru`bene plasti tedanje ruske dru`be, in sicer kmete, izobra`enstvo, malome{~anstvo in plemstvo, razen industrijskega proletariata, ki ga je slabo poznal. V devetdesetih letih je bil kme~ki problem eden najva`nej{ih v ruski dru`bi. Reforme leta 1861 so kmetu sicer prinesle osebno svobodo, hkrati pa so ga potegnile {e v ve~jo gmotno odvisnost in rev{~ino, ki ju je stopnjeval rasto~ kapitalizem. Opisi va{kega `ivljenja so pri ^ehovu druga~ni kot pri njegovih sodobnikih, saj je raztrgal idili~no krinko in pokazal resni~no podobo takratne ruske vasi z njeno zaostalostjo, gmotno in duhovno rev{~ino, ~eprav v njegovih novelah sre~ujemo pogosto tudi dobre in po{tene ljudi. 10 Blanka Bo{njak ^ehov je v rusko knji`evnost vstopil s humoristi~nimi zgodbami, zatem pa je pre{el v resnobno realisti~no novelistiko, v kateri so se pojavljali motivi iz mestnega, pode`elskega, kme~kega okolja, ki so izra`ali tragi~no brezizhodnost ruske inteligence in kritiko ruske dru`be. V tej kratki prozi so prisotne prvine psiholo{kega realizma, z lirskimi razpolo`enji se pribli`uje impresionizmu, v motiviki pa naturalizmu. ^eprav je v za~etku svojega ustvarjanja ^ehov jemal iz `ivljenja le zabavne in na prvi pogled neproblemati~ne prvine, se je za to njegovo humoristi~no predigro skrivala dolo~ena melanholija, ki se je po literarnih uspehih {e stopnjevala. Temu sta bili vsaj delno vzrok njegova bolezen tuberkuloza in stvarnost tedanjega ruskega dru` benega dogajanja – propadajo~i carski absolutizem in bli`ina prihajajo~e revolucije sta bila povod za ozra~je zatohle ruske province, `alostne in enoli~ne, ki je zatirala ustvarjalnost in ustvarjala nepotrebne, »odve~ne« ljudi. ^ehov se je dvajset let boril zoper gnilobo in banalnost tak{nega `ivljenja, ga opisoval v vsej brezupnosti resno in so~utno, ironi~no in posmehljivo, toda zmeraj z ljubeznijo velikega humanista. Tako je postal glasnik tedanjega ~asa in po njegovih novelah ter dramah bi se dala sestaviti to~na slika ruskega predrevolucijskega `ivljenja. Mnoge njegove umetni{ke podobe so postale splo{ni ljudski simbol in nosilci ljudskih hrepenenj. Tak{no njegovo kratko prozo sestavljajo puste in neva`ne malenkosti iz vsakdanjega `ivljenja, osebe v njih ne vedo, kaj naj po~nejo z `ivljenjem in s seboj, zato postanejo pogosto razdra`ljive, brezvoljne, polne sovra{tva. Ostrih zunanjih dogodkov skoraj ni, ve~inoma se vse dogaja v vsakdanjem, dru`inskem, intimnem krogu, in ^ehov to navidezno statiko, ni~evost vsakdanjosti, intenzivira in dvigne v simbol vsega `ivljenja (npr. v novelah Dolgo~asna storija in Dvoboj, objavljenih v Izbranih delih A. P. ^ehova, 1950). V ruski literaturi je veliko izrednih `enskih likov in tudi pri ^ehovu se je sila njegovega ustvarjanja realizirala v njegovih {tevilnih `enskih osebah, v katere je vlo`il svoje hrepenenje po lepoti in dobroti (npr. v novelah Dama s psi~kom, Dvoboj). Morda za kontrast pa je pisateljsko ve{~e naslikal tudi like, kakor sta Nata{a (iz drame Tri sestre) in Aksinija (iz novele V jarku), ki utele{ata banalnost in prosta{tvo. ^ehov odkrije v ljubezni mo{kega in `enske nekak{en duhovni, ~ustveni naboj, kakor na primer v noveli Dama s psi~kom, kjer lahko`ivi Gurov ob Ani spozna, da mu pomeni ve~, kakor samo eno njegovih ljubic. Pri ^ehovu lahko ugotovimo dolo~eno naturalisti~no motivacijo in na prvi pogled se zdi, da sprejema objektivno realnost, ki pa jo zatem predstavlja s tako intenzivnostjo notranjih konfliktov, da reakcije oseb in razvoj njihovih stali{~ presegajo okvire naturalisti~ne predstavitve. Svetovni nazor ^ehova se su~e okrog do`ivetja nepovezanosti med ljudmi in njihove nesposobnosti premostiti odtujenost, kar se ka`e v karakterizaciji oseb v zgodbah, ki niso sposobne vztrajati v intimni bli`ini drug drugega. Te osebe napolnjuje ob~utek popolne nemo~i in brezupnosti, brezvoljnosti na eni in brezplodnosti vseh prizadevanj na drugi strani. Ta mo~no izra`eni svetovni nazor pasivnosti ima tudi daljnose`ne oblikovne posledice za kratko prozo ^ehova, saj povzro~a, da avtor poudarja epizodi~nost in nepomembnost vsega zunanjega dogajanja. Pisatelj se tako Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 11 velikokrat odpoveduje vsakr{nemu formalnemu raz~lenjevanju posameznih delov in najraje se izra`a z nenavadno kompozicijo, ki zanemarja ali presega dani okvir novele. ^ehov tako zgodbe dostikrat zaklju~uje s »predtaktom«, da bi s tem poudaril vtis nezaklju~enosti, naklju~nega zaklju~ka del, in `eli prikazati predvsem to, kar se je slu~ajno zgodilo. Prav to dejstvo pa napeljuje na sodobne raziskave razli~nih kratkoproznih oblik, med katere poleg novele sodi tudi t.i. short story. Nekateri angloameri{ki teoretiki pojmujejo short story kot {ir{i pojem od novele,5 drugi raziskovalci pa so si enotni v tem, da kot njene za~etnike navajajo poleg Washingtona Irwinga, Nathaniela Hawthorna in Edgarja Allana Poea tudi {e A. P. ^ehova.6 Po omenjeni teoriji sodi lahko torej ^ehov tudi med predhodnike short story, kar se ka`e v dolo~enih oblikovnih postopkih, ki odstopajo od klasi~ne novelske zgradbe. ^e to terminologijo za trenutek zanemarimo, opazimo, da v dolo~eni avtorjevi kratki prozi zasledimo ob~utek nesmiselnosti, nepomembnosti in fragmentarnosti zunanjih dogodkov, kar povzro~i, da je dogajanje skr~eno na najmanj{o mero, zato pa je liri~ni izraz bolj neposreden. Osebe se ne bore ali branijo, pogoltne jih vsakdanjost njihovega `ivljenja, v katerem se ni~ ne dogaja in nima nobenih vidikov; voljno prena{ajo svojo usodo, ki se ne izpolnjuje v obliki katastrof, temve~ razo~aranj. Nizanje podrobnosti in epizodnih razmi{ljanj pripoved lirizira, kar preusmeri tudi bral~evo pozornost: ta ni ve~ usmerjena na dogajanje, temve~ na razpolo`enje, ki ga zna ^ehov mojstrsko pri~arati; ustvarjanju razpolo`enja pa so namenjeni tudi opisi narave (npr. Hi{a z mezaninom, Stepa). Strnemo torej lahko, da kratka pripovedna proza pri ^ehovu nima zunanjih efektov in ne dosti opisov, saj pisatelj s skopimi besedami opisuje dogodke, osebe, ki kljub temu za`ivijo pred bral~evimi o~mi. Te zgodbe so izredno zgo{~ene, nastopa malo oseb, kjer pa jih je ve~, osvetli samo glavne, ostale postavi v ozadje. ^ehov je tudi mojster psiholo{ke karakterizacije oseb, saj je v ljudeh znal odkriti njihova najbolj skrita notranja do`ivljanja, nagibe, razpolo`enja, zato je ta avtor kljub navidezni preprostosti pisateljskega izraza izreden stilist. V obdobju pred prvo svetovno vojno je bil ^ehov pri nas `e kar precej prevajan, ~eprav so bili prevodi njegovih pripovedi in enodejank raztreseni po raznih ~asopisih in revijah. V letih 1901–1909 je bilo prevedenih in objavljenih triintrideset ~rtic ter novel in tudi dve enodejanki, kar pomeni, da je bila s temi prevodi odprta mo`nost za vpliv ^ehova na slovenske pisatelje. 5 Tak{no definicijo podaja Cuddonov A Dictionary of Literary Terms, ki navaja novelo kot vrsto short story; Boccacciovega Dekamerona uvr{~a celo med predhodnike short story. – Virk 1998: 296. 6 Zagovorniki in teoretiki short story jo pogosto posku{ajo pojasniti in prikazati njene lastnosti tako, da jo primerjajo z novelo. Primerjalni odnos med tema dvema formama se lahko definira skozi formalno snovno zgo{~enost, ali {e bolje skozi na~in, kako se pri obeh ka`ejo razli~na stali{~a glede prikazovanja ~asovnosti. Short story prikazuje v glavnem posamezen dogodek, medtem ko se novele nagibajo k zdru`evanju oziroma povezovanju ve~ dogodkov skupaj v enoten snovno formalni okvir. Veliko short stories se vrti okrog situacij, kjer so osebe zmedene, zbegane in zapletene v niz okoli{~in. Prav te okoli{~ine po vsej verjetnosti prepre~ujejo na~in razumevanja, ki bi dopustil vra~anje v obi~ajno do`ivljanje kronolo{ kega ~asa, kjer se dogodki razlo`ijo in pove`ejo. (Trussler 1993: 10.) 12 Blanka Bo{njak Pugelj se je s ^ehovom po vsej verjetnosti seznanil preko slovenskih prevodov, saj iz rokopisov, ki so shranjeni v NUK-u in [tudijski knji`ici Mirana Jarca v Novem mestu, ni razbrati, da bi Pugelj znal rusko ali da bi prebiral nem{ke prevode. Literarnih vzporednic med obema avtorjema je kar veliko, prisotne pa so v razli~nih plasteh Pugljeve kratke proze. Obema avtorjema je med drugim na prvem mestu skupen lirizem in novoromanti~na melanholija, kakor se lepo odra`a v naslednjih odlomkih: R`ena strni{~a, pusto{nik, mle~ec, divja konoplja, vse se je, porjavelo od pripeke, rde~ kasto in na pol mrtvo, zdaj okopano v rosi in s soncem obo`ano o`ivljalo, da bi vnovi~ zacvetelo. Nad cesto so se veselo vre{~e~ preletavale burnce, v travi so se sklicevali susliki, nekje dale~ na levi so vivkale pribe. Odfrfotala je jata jerebic, ker jo je spla{il koleselj, in s svojim rahlim »trrr« zletela proti gri~em. Murni, cvr~ki, kobilice in ~ri~ki so zagodli v travi svojo goslajo~o, enoli~no muziko. Toda minilo je malo ~asa, rosa je izpuhtela, zrak je otrpnil in osleparjena stepa si je nadela svoj `alostni julijski videz. Trava se je pobesila, `ivljenje je zamrlo. (^ehov 1950: 52.) In podobno pri Puglju v zgodbi Oktober iz zbirke Mimo ciljev (1919): ^rno je prazno strni{~e in po njem brije sapa. Naglo pride mrak, naglo se umika solnce, ki se nam je izneverilo in gleda na{ kraj s hladno ljubeznijo goljufive ma~ehe. Gore se izgubljajo v temini, oblaki hite pod ostrimi zvezdami kakor ~rne in jadrne barke in pod njimi lete pti~i z dolgimi nogami in dolgimi vratovi, z ukrivljenimi perutnicami in odprtimi kljuni. Vse popoldne so letali nad vasjo, zdaj so se pomaknili za streljaj naprej in kri~e nekje visoko pod ladjami oblakov. Kli~ejo zateglo, kli~ejo obupno in spra{ujejo za pot. (1919: 39.) Vsebinska podobnost in podoben na~in karakterizacije glavne osebe se lahko razbere med novelama A. P. ^ehova Dolgo~asna storija (obj. v Izbranih delih A. P. ^ehova, 1950) in Pugljevo z naslovom Pismouk (obj. v Pugljevih Malih ljudjeh, 1911). V obeh novelah se plete zgodba okrog `ivljenja u~enjaka, profesorja, ki pri svojih najbli`jih ne najde razumevanja za svoje ustvarjanje. V obeh primerih mu nasprotujeta u~enjakova h~erka in `ena; ti s pomo~jo medsebojnega zavezni{tva kujeta na~rte, ki so proti na~elom osamljenega profesorja. V Dolgo~asni storiji A. P. ^ehova je to profesor Nikolaj Stepanovi~, ki se v prvoosebni pripovedi takole ozna~i: ^lovek, ki nosi to ime, se pravi jaz, imam dvain{estdeset let, ple{asto glavo, vstavljene zobe in neozdravljivo nevralgijo. Kakor je bleste~e in lepo moje ime, tako sem mra~en in oduren jaz sam. Glava in roke se mi tresejo od slabosti; vrat imam kakor neka junakinja Turgenjeva, podoben vratu kontrabasa, prsi vpale, hrbet ozek. Ko govorim ali predavam, se mi krive usta na stran; ko se smejem – se nabere ves moj obraz v star~evsko mrtva{ke gube. V moji `alostni figuri ni prav ni~ dostojanstvenega; le kadar me prime nevralgija, dobim nekak{en poseben izraz, da menda vzbujam v vsakem ~loveku, ki me pogleda, surovo in sugestivno misel: Ta ~lovek br`kone kmalu umrje. (1950: 139–140.) V tem odlomku je zna~ilen opis glavne osebe, ki je jedrnat, kratek, a obsega {iroko pomensko polje. V njem so izpostavljene lastnosti, ki so tako racionalno in zna~ilno podane, da opis mo~no spominja na karikaturo. Podobno je s karakterizacijo glavne osebe pri Pugljevi noveli Pismouk: Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 13 Tisti ~lovek, ki gre po Nikolajevem mostu, ki je star, suh, globoko zami{ljen in ima sivo {pi~asto brado, je vpokojeni gimnazijski profesor Andrej [~etinar. Filolog je. /…/ Profesor je star, suh, v hrbtu upognjen, in zdaj, ko se je po stopnicah zasopel, neprenehoma maha po zraku njegova ozka, srednje dolga {pi~asta brada. /…/ Profesor umakne roko, brezbarvne ustne za sivimi brki so suhe in sli~ne nagubanemu papirju. (1911: 189, 191, 193.) V omenjenih novelah najdemo tudi motivne podobnosti, kar se ka`e v sovra{tvu obeh profesorjev do svojih bodo~ih zetov, ki sta zanju zoprna in nikakor ne primerna za h~erki. V noveli Pismouk je vzrok takih ~ustev spor med profesorjem [~etinarjem in o~etom bodo~ega zeta, ki je kot urednik zagre{il zanj neodpustljivo dejanje s tem, da si je dovolil svojevoljno popravljati [~etinarjevo rokopisno jezikovno razpravo. Ta na videz banalni dogodek je povzro~il v profesorju nepremagljivo sovra{tvo do urednikove dru`ine, ki se s~asoma ne pole`e, temve~ se razra{~a do tak{ nih dimenzij, da nazadnje profesor oslabi, oboli in nazadnje umre. Motiv potovanja v novelah A. P. ^ehova (@ena, Oddelek {t. 6, Dvoboj; obj. v Izbranih delih A. P. ^ehova, 1950) je zelo zna~ilen in potovanje lahko tu razumemo kot re{itev nakopi~enih nere{ljivih te`av ali celo kot prekinitev dolgo~asnega, mla~nega vsakdanjega `ivljenja. To se lepo ka`e v noveli Dvoboj, kjer je potovanje razkrinkano tudi kot iluzija: »V Peterburg?« se je vpra{al Lajevski. »To bi se reklo, znova za~enjati staro `ivljenje, ki ga sovra`im. In kdor kakor ptica selivka i{~e re{itve v spremembi kraja, ne najde ni~esar, kajti zanj je zemlja povsod enaka. Iskati re{itve v ljudeh? V kom naj jo i{~e in kako? Dobrota in velikodu{nost Samojlenka mu prav tako malo pomoreta kakor dijakonova dobrota ali von Korenovo sovra{tvo. Re{itev je treba iskati le v sebi samem. ^e je ne najde{, ne izgubljaj ~asa, ubij se in mir besedi. (1950: 274.) Pri Puglju omenjeni motiv potovanja ni tako izrazit in pogosto uporabljen, je pa prisoten, kakor na primer v noveli Osat (obj. v Pugljevih Malih ljudjeh, 1911; o tej noveli je pisal tudi E. Koren 1974/75), kjer pomeni beg glavne osebe Mirti~a pred samim seboj in pred lastno nemo~jo priznati okolici, da je izgubil slu`bo. Verjetno Mirti~ tudi v tem ne vidi re{itve, saj se zaveda, da z odhodom situacije ne bo spremenil. Ali je bil samomor, ki se je zatem dogodil, do kraja na~rtovan, ne moremo z gotovostjo trditi, saj se je dejanje izvr{ilo v trenutku, ko je Mirti~ `e hotel vstopiti v vlak in odpotovati kamorkoli, stran od doma~ih, ki jim ni uspel zaupati svoje stiske. Do tega usodnega dejanja, da je padel Mirti~ pod vlak in se smrtno ponesre~il, je po vsej verjetnosti pri{lo zaradi njegove neodlo~nosti in resignacije. V obeh novelah se torej pomen motiva potovanja podobno preoblikuje. Zaklju~ek Pugelj je v svoji kratki prozi Maupassantu bli`e z zgradbo novel (jedrnatost, zaklju~enost, dramati~nost) in tudi v tem, da podobno kot francoski pisatelj ve~inoma gradi na dialogu, ki namesto opisa karakterizira osebe. Tudi komi~ni elementi igrajo pri obeh odlo~ilno vlogo tako, da dajejo vtis, kakor da so nekak{na protiute` pesimizmu v njunih novelah; pri Maupassantu se v~asih sprevr`ejo v groteskne elemente (npr. v novelah Vrvica, Tona~, Sveti Anton). Pisatelja ve`e tudi mra~no eroti~no 14 Blanka Bo{njak vzdu{je v posameznih novelah, kakor tudi neprizadetost in lahkotnost v nekaterih novelah, ki ka`ejo na odnos med mo{kim in `ensko. Pri ^ehovu gre za nekoliko bolj zlo`no in po~asno pripovedovanje kakor pri Maupassantu ter Puglju. Tehnika naturalisti~nega pisanja pri njem ni tako o~itna kot pri drugih dveh, saj je v njegovi kratki pripovedi manj biologizma. Vsi trije pa so si podobni v oblikovnih postopkih, ko izbirajo dolo~ene tipe `ensk, ~eprav ima pri ^ehovu `enska posebno mesto, saj jo ve~inoma povzdiguje v simbol hrepenenja po lep{em `ivljenju. ^ehov uvaja v svoje novele impresionisti~na razpolo`enja (npr. z liri~nimi opisi narave), kar pa ga oddaljuje od Maupassanta in pribli`uje Puglju – predvsem v njegovem prvem obdobju ustvarjanja. Pesimisti~en naboj pa je zna~ilen za kratko prozo vseh treh sicer raznolikih avtorjev, kar pa je po vsej verjetnosti posledica ozra~ja obdobja, v katerem so ustvarjali, in njihove posebne vizije sveta. Pugljevo kratko prozo odlikuje ustvarjalnost, velikokrat vizionarsko gledanje na `ivljenje, avtorjev humanizem, odnos do narave in razumevanje »malih ljudi«, oblikovna izklesanost nekaterih njegovih novel in mojstrska karakterizacija opisanih oseb. Prav to uvr{~a Puglja v sam vrh avtorjev slovenske kratke proze z za~etka dvajsetega stoletja, kar dokazujejo tudi o~itne vzporednice njegovih ustvarjalnih postopkov s podobno ustvarjalnostjo velikanov tedanje evropske kratkoprozne ustvarjalnosti, kakor sta bila prav Maupassant in ^ehov, ~etudi je med njimi tudi veliko posameznih razlik. Viri in literatura ^ehov, Anton Pavlovi~, 1950: Izbrana dela A. P. ^ehova. Ljubljana: DZS. Francuska knji`evnost 3/1, 1981. Beograd: Nolit. Gradivo rokopisne zbirke [tudijske knji`nice Mirana Jarca v Novem mestu: Milan Pugelj, Ms 248. Gradivo rokopisne zbirke NUK: Zapu{~ina Milana Puglja, inv. {t. 3/86; Korespondenca Milana Puglja: Ms 775–777, Ms 895, Ms 911, Ms 1113, Ms 1119. Hauser, Arnold, 1962: Socialna zgodovina umetnosti in literature II. Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba. Koblar, France, 1948: Ob Milanu Puglju. Pugelj, Milan: Izbrane novele. Ljubljana: Slovenski knji`ni zavod. 329–345. Kocijan, Gregor, 1988: Slovenska kratka pripovedna proza 1892–1918. Bibliografija. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete (Razprave FF). Kocijan, Gregor, 1996: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne: literarnozgodovinska {tudija. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete (Razprave FF). Kocijan, Gregor, 1999: Slovenska kratka pripovedna proza 1919–1941. Bibliografija. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete (Razprave FF). Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjalnosti ... 15 Koren, Evald, 1974/75: Pugljeva proza ob ponovnem branju. Jezik in slovstvo. 39–56. Kos, Janko, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kreft, Bratko, 1950: [Uvodna {tudija. ] V: ^ehov, A. P.: Izbrana dela A. P. ^ehova. Ljubljana: DZS. Lavrin, Janko, 1927: Maupassant in ^ehov. Ljubljanski zvon. 2, 3. 97–105. Maupassant, Guy de, 1959: Novele. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Pugelj, Milan, 1911: Mali ljudje. Ljubljana: Kleinmayr, Bamberg. Pugelj, Milan, 1912a: Brez zarje. Ljubljana: Schwentner. Pugelj, Milan, 1912b: Ura z angeli in druge prigodbe. Ljubljana: Kleinmayr, Bamberg. Pugelj, Milan, 1914: Mimo ciljev. Ljubljana: tisk »Zadru`ne tiskarne« v Kr{kem (Knji`nica slovenskega ilustrovanega tednika, II. zvezek) . Pugelj, Milan, 1916: Zakonci. Ljubljana: »Omladina« . Pugelj, Milan, 1920a: ^rni panter. Ljubljana: UP. Pugelj, Milan, 1920b: Na{a leta. Ljubljana: samozalo`ba. Pugelj, Milan, 1924: Zakonci. Ljubljana: U~iteljska tiskarna, 2. natis. Pugelj, Milan, 1927: Popotniki. Ljubljana: Zalo`ba tiskarne »Slovenija« . Pugelj, Milan, 1927: Novele in ~rtice. Ljubljana: Tiskarna »Slovenija« . Pugelj, Milan, 1990: O nekoristnih ljudeh: izbrane novele. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knji`nica Kondor; 252). Pugelj, Milan, 1998: Mali ljudje. Ljubljana: Karantanija. Trussler, Michael Lloyd, 1993: Multiple Voices: The Short Story Fiction of Donald Barthelme and Raymond Carver. University of Toronto (Canada). Virk, Tomo, 1998: ^as kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe [Spremna beseda]. Ljubljana: [tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, [tudentska zalo`ba. Zadravec, Franc, 1974: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zadravec, Franc, 1970: Zgodovina slovenskega slovstva V. Maribor: Zalo`ba Obzorja.